Dopisi. j_ Mai-ibora. (Volitve — župaa — most — čitalaica.) Pri volitvah za aiestai zastop zo koroščaki šuatali zoper druge Nemce 8 tem, da so jih obrekovali, čea, da se hočejo a Slovenci zvezati. Vsled tega so koroščaki paovali in legali zoper aas, da je bilo grdo. Iraeli ao tudi sloveaskib Jndežev aa svoji straai. Edea izmed teh je aesramao brbral: ,,Dieae wiadiscliea Kaaeillea musa maa hiaausbeissea" ter je tako prav debelo pljuail v lastao skledo ia ogrdil svojo gaezdo. Zmagali so pa vkljub temu le v 3. in 2. razredu, v 1. pa propali. Saiešao je pa bilo, kako so se zaaičevanih Slovencev bali. Ti imajo pa v 1. razredu samo kakili ] 30 gotovih glasov, v 2. 40 ia v 3. okolo 130. Ko bi ae bili udoležili v 3. ia 2. razredu, bi marsikateri propal, ki sedaj sedi v aiestaem zaatopu. Kdo bo župaa ? To ugibajo vai. Govorijo pa, da g. Bitterl, ali dr. Scbmiderer ali dr, Ducliatscli. — Z mostom iaiamo veliko težav, ker je voziti časih akoraj vea dea prepovedaao. Delo aapreduje prav počaano. — V čitalaici ata še g. Rudolf, odvctaiški koacipijeat, o ,,delu" ia g. profeaor Majciger o divjem aioži govorila, obadva prav zaaimivo ia poačljivo. Bodi jima jtriarčaa zalivala izrečeaa za ves trud! Občai zbor obhaja čitalaica letos, dae 31. decembra. Iz Celja. (Lisjakom ia judežem). Dolžai smo tedaj svoj materai jezik ljubiti ia gojiti, ovači smo izdajalei, za ktere zemlja še prostora imeti ae bi smela. Te besede se aajdejo črao aa belem tiskaae v ,.Ce]jskem lisjaku". Dolgo aiseai aiogol očem verjeti ia moja vsa pamet je kar ostrmelaaad aesraraaoatjo. s ktero ta listič po svcti lazi. Pozaamo maraikatero lepo cvetlico, katera je pa le v roki izvedeaega zdravaika dober pripoaioeek zoper smrtno bolezea, rabljena pa od aiazačev tudi v aialej aieri sairtao nevaraa. Kdo ae zbira krog ,,lisjaka"? Morda pošteai Nemci, kteri aam iz srca vse dobro želijo, kakor mi ajim V Ali Sloveaci, vaeti za narod ia domoviao svojo ? Oboje ae ? Okoli ogajišca, aa kterem se aepreaehoma aeti aarodai boj, aiorejo se zbirati le izdajalci — judeži. So ti patroai res tako abotai ia aiislijo, da rai ae bomo čutili zaajkc, ktero aaia ralilo krog vratu stiakajo, da ae boaao zapazili volka v ovčji oblcki, kteri pa s slonovimi aoganii po nas peba ia tepta? Kdo so aeki ti ljudjeV Večiaoma so rojeai Sloveaci. Nekdaj pošiljali so jih priprosti stariši v šolo da bi ,,postali gospodje". To so sicer postali, za zabvalo se pa zdaj svojega aaroda sramajejo, ga zaaičujejo ia psujejo. Naši duhovaiki, dohtarji, učitelji in uradaiki, sploh vsi pošteai Sloveaci so v njihovih očeh hudodelniki. Pregaajnjo ia sovražijo jih kot kakšao roparsko žival! Ia zakaj! Samo za to, ker ti očitao povejo: ,.Ba8 so rodile sloveaake raatere, kojih se mi ae aramujemo; mi ljubimo jezik, kterega so nas učile, mi ljubimo narod svoj, ter ga braaimo pred vašimi hudobaimi aapadi, aikoli aečemo biti izdajalci" — toraj za to, ker to storijo, kar ,,lisjak" tirja! Da, maaj ko kteri taji, da po ajegovih žilab teče slovenska kri, gorkeje ko aia srce ogreva Ijubezen za lastao ljudstvo, hujše ga ti judeži črtijo. Le poglejte, kako naai aaše zveste siaove porivajo po tujem svetu, kako jim lepo plačajejo ljubezen do aaroda! Da pa nesramnost še bolj razkrijejo, so začeli sredi aas za aaše otroke staviti take šole. v kterib se bodo otroci laatao svojo kri zaničevati učili. Mar to ai rcs? VsaiiIjeaja ia omilovanja vredai so tisti stariši. kteri se jim vsedajo na limaaicc. S sloveaskirai Korošci so tako ravaali. Zabijali so ia njim še zabijajo aem.ščiao v glavo — iu kje sta vspeh in hvalisani blagor? Idi gledat nekdajue brate ; zaajo sicer za silo nemško lomiti, to je pa tudi vse, ia jih revščina je še mnogo večja kakor aaša. Tu judeži aiso druga dosegli, kakor uaičili aekdaj prebrisaai aarod— iu tojezadosti, ker več ae zahtevajo. Tako hočejo zdaj z nami sioriti. Ko bi jim bil res aaš blagor mar, postavili bi kaietijske ia obrtaijske šole za odrastlo mladež, pa ae poaemčevalaice za majhae otroke. Zaačajae slovoaske može, ki se toliko trudijo ia toliko žrtvujejo za aarod ia ajegov blagor, bi ae pregaajali tako sovražao, ter jih podili po svetu. Mi dobro vemo, da vsi Neaici gospodje aiso, aiapak da so aemški kmetje tudi ua svetu. Toraj le aemško govoriti, druzega pa aičesar zaati, s tem smrti za lakoto ae uidemo. Mi se hočemo učiti koristaih ia potrebnili naukov po moči veliko, aemškega jezika pa proatovoljao, kolikor se aam bo samim dopadlo. Vijolic, s kterimi ste vi strapeae kače ovili, od vas ae maramo. Veste kaj ? Privihrali so Turki aekdaj aad Sloveace, ter z ogajem ia mečem grozao gospodarili med ajimi, pridivjali drugi aarodi, ter ralatili po aaših pradedih, pa veadar so ti prestali vse ia vzdržali se skozi več kot tisoč let v teh krajih vkljub vsem viharjem do daaašnjega dae. Tako je bila ia je še "božja volja. Ni šo aaai zvestim Sloveacem odbila smrtaa ura, kajti mi ljubimo iz celega srca ia gojimo svoj materai jezik, ia ker aismo izdajalci, ima zemlja še maogo prostora za nas. Vi ste se po lastaem izreku kot izdajalci pred celiai svetom sami obaodili. J—1- Od sv. Lovrenca v puščavi. (Celjski lisjak, aovoletai godci, svečaiški pevci.) Veliko veselje ia sreča bi bila za sloveaske kmete, ko bi se jim ,,Slov. Gospodar" tako vsiljeval kakor celjski lisjak. Jaz sem aaročaik ,,Slov. Gospodarja", celjskega lisjaka pa ae, pa mi lisjak ravao tako gotovo pride v roke, liakor ,,Slov. Gospodar". akoravao ae maram za ajega. Ni sicer aa mojo adreso, pa se mi ta nepovabljeai gost zmirom aa dom pritepe in me aadleguje. Ker me je pa sram, da bi ga k mojema za aarodaost podučljivemu listn ,,Slov. Gospodarja" priložil, mora zmirom tisto pot aazaj iti, od koder je prišel. (Dobro, izvrstao! Tako dela zaačajea, sloveask kmet. Ured.) Pri aas kaiete vže vse sorte akrbi ia plačila vkljab slabim časom aadlegujejo, zdaj pridejo veseli božičai ia aovoletai prazaiki, kojih se za dušai blagor ia za počitek z davaa veselimo, pa pride zopet aadlegovanje aa vrsto, naiaroč aovoletai godci, koji so pri aas jako predrzai. Se jih aaišče po 6—9 mož, da napravijo kompaaijo, ia ti gredo dva tedaa od kmeta do kmeta; edai pa aže drngi pridejo, akoravao jih kmeti črtijo ia celo aagaajajo, pa jib še vse krati odpraviti ae morejo; hočcjo imeti tolkle, kraha, deaarjev ia aa vrh še obed, vcčerjo ali celo preaočitev ia če jih vprašaaio od kod da so donia, odgoArorijo od Kisle vode, od Sladke gore, iz Loč, iz Smarije itd. — Zdaj po sv. trijeh kraljih pa pridejo svečaiški pevci iz okolice Ptujske, od sv. Urbaaa pri Ptuji, od av. Trojice, od sv. Križa itd. po dva, trije ali štirje faati v tovaršiji; ti se klatijo celi past ia akoravao jih letos aapodimo. drugo leto ao zopet tu! Bi hotelo c. k. okrajao glavarstvo kaj storiti, ali aaši vrli aloveaski poslaaci to jreč v delo vzeti, da bi se temu koaec atoril. Ce bi se pa ta stara aepotrebna aavada ae dala drugače odpraviti, da bi moglo pri starem ostati, bi pa aaj vsaki godci ia pevci tam ostali, kder ao doaia, ia kder jih ljadje pozaajo, meaimo da bi aajboljše bilo. Ce se beračem ia siromakom prepovedaje iz avoje fare ali sreaje v drugo iti, ki iz slabosti ia iz starosti z molekom v roki moleč dar prosijo, zakaj pa bi ovi močai ia ailadi ljudje smeli beračiti? F. P. Iz mahrenberške okolice. (Glasovi o celjskem lisjaku.) Sloveaci poslušajte, kaj pravi aeki posestaik aa visokem Radlu, ki je tudi sreajsk predstojaik, o celjskem liajaku: Pravi ,,to je tako hudobea list, da ga aobea poštea krščaaski oča ae sme pastiti svojim še ae zapeljaaim otrokom brati, ker tako grdo imeaaje duhovae ,,amazaace" ia če otroci tako sodrgo srebljejo, zgabijo spoštovaaje do svojih dušaih paatirjev ia ai mogoče jili več aa potu čedaosti obraaiti. Taka ,,berdiga", ki črez cerkev ia aje služabaike tako grdo ,.kolobajsa" ai vredna črez poštea kršeaaski prag stopiti. Le eao straa sem te sodrge prebral, pa sem jo kar siaukail aa kraj kamor sliši: da je ae bi aedolžai otroci v roke dobili." Tako govori o tej žlorbi, ki se v celjskem lisjaka aahaja, poštea sloveaski sreajski predstojaik. Ia vlil je lisjaku petroleja aa rep ia ga zapodil celo švepastega iz svoje gošče, kder je liaico iakal v ajegovo staro amrdljivo ljukajo, kder ai aaj odpočiae od bude hripe. Liajakovemu krmitelju pa svetujemo, ako boče Mahrenbržaae alovenako brati aaučiti, aaj se varuje zoper alužabaike cerkve ia kar je božjega tako kolobajaati. S tem celo aemški mahreaberški pošteai tržaai aiao zadovoljai ia pravijo: ,,wir wiaaea aicht, wer uas dieses Blatt zuschickt, ea ist wahrlich schlecht, (mi ae vemo, kdo aam ta list pošilja, ki je v resaici hudobea.) Iz Vojnika. (Pogreb prečast. gosp. duh. svetovalca ia zlatomešaikaMatevža Laha.) Neamorao delavaega starčeka je smrt skoraj od altarja preaesla v grob: v adveatu so pomagali sledaji dea spovedovati, v četrtek so še peli mrtvaško mešo ia libera, dasi jih je vže sapa dašila. v petek popoludae so izdabaili vsled aaduhe svojo blago dušo. Nebrojaa maožica ljadij razaih staaov iz vseli bližajih far je spremljala v aedeljo po večeraicah tmplo rajaega, toliko ljabljcaega dahovaega očeta k grobu, 22 mešaikov, med ajimi 2 prečaat. gg. jubilaata ia viteza Franc-Jožefo- vega reda, mu je pevalo mrtvašaico in marsikomu se solza vtraola po licu, ko je začel govoraik č. g. župaik J. Voh primerjati scdaajo žalostao procesijo z oao sijajao, ki se je prav po tej poti gibala pred 2 letoam, ko so rajai gospod obbajali svojo zlato mešo. Služili so 45 let kot kaplaa ia župaik, počivali so zdaj na videž 7 let, kajti pri občutljivem pomaajkaaji duliovaih močij, so se vsi sosedai gospodje zatekali k stareaiu župaiku v Vojaik, kedar je bilo treba kake pomoči, ter so tudi vedao aasli. Tako jib je zdaj Gospod poklical v 52. duhovaiškem ia 78. naturnem letu k sebi, da jim da tamkaj plačilo. Bili so rajai prav blagega srca zlasti mlajšim duhovaikom pravi oča. — Ni čuda, da so se vsi ajegovi prijatelji tradili, mu zadajo pot dobro posoditi. — Na trugi je ležalo 12 krasaih ia dragib vencev, ktere so darovale gospe domače fare, in Celjski dijaki so prišli k žalostai slovesaosti, da mu zapojejo 2 aagrobaici. Tako zdaj počivaj v miru — dokler se zopet ae vidiaio. — Umrljivo mora obleci neamrljivost! lzDravskega pobrežja. (Pekerčaaom.) Pokregali so aekega daeva acitelj učeaca v šoli zarad aja malomaraosti. Ia veste kaj je deček odgovoril. ,,Ce me bojo kregali, bora pa v Pekersko šolo šel; tam boai dobil zaatonj bukve, obleko in vse drugo, česar potrebujem". — Glejte prebrisaaega dečka, kako se je odrezal! Vse jepovedal; ali aekaj je pozabil povedati; aamrec da se oadi tudi ae bo nič naučil. Ste čali Pekerčaai, kako sreeai ste ? Ze to je kaj vredao, da vaše ime tako daleč okrog slovi. Vse imate, cesar vam srce poželi, aem- čurskega ačitelja, v kratkem bote imeli ajema eaake otroke. Le eno vam še maajka Nimate aamreč cerkve ia mešaika. Pa tudi tukaj se vam sreča smeji. Čaje se, da bote cerkev postavili in mešaika iz ,,AVieaa" (Daaaja) dobili, ki bo vašo deco krščaaski aauk nčil. — Kdo vam bo pa cerkev blagoslovil; li meada vaš Duaajski ,,Voter" ReiserV ia koga bote dobili za mešnika? li meada ajegovega siaa ali kakega luteraaskega pastorja? Kdor materaega jezika ae spoštuje, ai vredea, da je sloveaske zemlje sia; kdor svoj aarod zaaieuje, ma tudi za vero veliko ai; aemčarstvo ia brezvera sta si aavadao brat ia sestra. — Zapomaite si vsi nemčarji, izdajavci lepe Sloveaije — to! lz radgonske okolice. (P r e k 1 i c M i h aličeve prošaje.) Jaz, Aatoa Rožmaa, župaaov aamestaik, ia Jožef Fer.š. občai odboraik, protestajeva in prekličeva svoj dopis. Ker «va od meščaaov zapeljaaa v aevedaosti podpisala zoper slovensko prošnjo. Toraj prosiva midva ia vai spodaj podpisaai posestaiki , za jedaakopravaost slovenskega jezika v aradib ia šolah aa Sloveaskem. Hoeemo sloveaski jezik v sredajih ia ljudakili šolah pa tadi v sodaijah ia aadsodaijo v Lljubljaai. V Policah, 17.dec. 1882. Aatoa Rožmaa, Jož. Ferš, Jakob Kovačič, Jaaez Jvermek, Jož. Kovačič, Gregor Rožmaa, Jarij Crako, Fr. Kovačič, Fraac Rožmaa, Jaaez Pelcelj. jtz celjske okolice. r(,,Celj ski lisjak") aazaaaja, da se bo celjska mestaa ljadska šola tako aapravila, da bojo zamogli prvi razred obiskovati tudi otroci, ki ae zaajo aemškega jezika. Lisjak pravi, da bo to v prid celjskej okolici. Mi pa meaimo. da bo to strap celjskej okolici, če bojo kmetski otroci obiskovali šolo, ki bo v prvem razredu na pol sloveaska, v dragih razredih pa aemška. Ti vbogi otroci aasledajič ae bojo razumeli ae aemščiae ae sloveašciae. Tako aam hoče liajak polagoma poaemčiti aaše ljudstvo. Ia da bi lože v svojo aemčarsko gajezdo vlovil sloveasko deco, se ima po lisjakovib besedah v Celji aapraviti društvo. ktero bo abožaiai kmetskim otrokom dajalo jeati ob poldae. Za skledo leče aaj bi prodalo aaše sloveasko ljudstvo pravico prvorojeastva ?