Plan OF za 1950 je plan borbe proti zaostalosti Izkušnje frontnih organizacij iz minulega leta 1949 tvori vrsta de-lovnih uspehov, uspelih in neuspe-lih poskusov, dobrih začetkov in neopaznih koncev. izkorisčenih in neizkoriščenih možnosti za dosego primernega napredka v gospodar-skem in kulturnem življenju delov-nih Ijudi vast in mesta. Nekatere organizacije OF so v delovnem plana za 1949. leto upoštevale po-edine predloge članov OF ter so na podlagi teh sestavile delovne plane. Ti so ostcdi ponekod le na papfrju, kjer so predstavljali po svoji vsebini in obliki le admini-straiivni dokument, ne pa doku-menta življenjskih potreb članov 0Ff niihove volje in pripravljeno-sti na materialno pomoč in sode-lovanje ter na namen pomoči pri graditvi socializma. Taka praksa je v letn 1950 ob-sojena na konec. Nobeno napredno dogajanje na vaseh in v mestu ni slučajni pojav, kakor to večkrat izgleda, temveč del planiranega dela frontnih organizacij, ki temelH na obvezah za poedine člane in ciljih celotne organizacije, po svo-Hh aspehih pa nudi sliko sociali-stično organiziranega tekmovanja kot edine in stalne oblike dela na-Sega časa. V četrtem letn TTtove pefletke. v četrtem letu novega družbenega reda ni mogoče na vaseh in v me-stu dopuščati nereda v delu front-nih organizacij. Letni plani za 1950 naj bi predstavljali del novega re-da za poedine in vse frontne orga-nizacije. V novem družbenem redn ne morejo biti merodajne nepred-videne slučajnosti, saj se vse ziv-tienje odviia po redu krajevnih, okrajnih in republiških planov ter zveznega petletnega plana. Te osnovne družbeno gospodarske plane morafo nujno spremljati pla-ni pomoči frontnih organizactf. Člani in funkcionarfi OF poznajo prilike v svolem kraju, zato imajo tam nalveč pogojev za oblikova-nie reda v njim najblizjem plan-skem razvofu. Zivljenjsko sesiav-llen plan sekretariata OF bodo si-gurno sprefeli člani OF kot svojo potrebo in častno obvezo ob zave-sti, da z nio pomagajo takn ure-jati naše gospodarsko in kulturno življenje kot to njim samirn najboli odgovarja. V četrtem letii graditve socia-lizma v hovi Jugoslaviji se bodo člani in fimkcionarji OF resno za-vzeli na to, da ne bodo življenjska vprašanja za člane in funkcionarje OF slučajna in nevažna. Ni slu-čajno, da člani OF različno živijo. Vrsta članov zavestno gospodari in dela, čita. posluša radio, prihafa na^ sestanke, daje predloge, sode-luje pri državni upravi, pomaga pri OF organizacijah, pošilja v šolo otroke, spremlja njihov razvoj in napredek, skratka, sledi material-nernu razvoju, ki oblikuje njihovo zavest, dočim nekateri nečlani in člani OF zaostajajo v vsakem ozi-ru. Borijo se za življenjski obstoj ob nezavidnih pogojih in zaupajo le samim sebi, ne pa razvoju. Ne čitajo, ne^ poznajo vrednosti radia, omcdovažujejo sestanke, izlivajo nevoljo doma nad družino zar di stvari, ki nh ta n[ kriva kritizirajo državno upravo, izmikajo se sode-lovanju z OF, otrok ne puščajo v tečaje in šole ter službe. Vseeno jim je, kako se razvija njihov mladi rod. To nasprotje je zapuščina pre-teklosti in ustvarja nerazpoloženie pri napredrtj množici, ki je prisi-Ijena zaradi slednjih zaostajati. To ne bo ostalo prepuščeno lastnemu razvoju, temveč bo spravljeno v red, da ne bo naprednih in zaosta-tih, temveč enotna družba delov- nih liudi, ki gre ob medsebojni po-moči skupno za napredkom, ki si ga vsi želijo. Praksa marksizma-leninizma za-hteva od članov in funkcionarjev vseh socialističTiih organizacij po-moč delovni množiči iz oklepov zaostalosti, nepotrebne revščine, pomanjkanja, sovraštva in naspro-tlj, ki so skozi desetletja starega gospodarskega nereda usmerjala in razkrajala zavest delavcev in kmetov, borcev proti krivicam in izkoriščanju. Nešteto stvari še tvori sliko za-ostalosti v ptujskem okraja. Te v letu 1950 ne morejo ostati kot slu-čajni poedini pojavi, temveč mo-rajo biti obravnavani kot enotni sovražnik delovnih Ijudi, ki vpliva na njihovo razpoloženje in zavest, na njihov občntek reda ali krivic, ki iim onemogoča uživanje pred-nosti novega družbenega reda. Člani in funkcionarji OF so več-krat ugotovili vse Ijudstvu sovraž ne in škodljive pojave, njihovo moč in sredstva. Na podlagi teh ugoto-vitev sestavljeni plan OF za 1950. leto bo res strateško pripravljen borbeni plan, ki bo predstavljal za vse člane OF vrednosi dela in po-trebo sodelovanja. Ker oblikuje materialno stanfe zavest delovnih Ijudi, ne pa obrat-no, bodo v plan OF za 1950. leto zajeti vsi pojavi, ki onemogočajo pri delovnih Ijudeh dosego primer nega materialnega stanja. Edino na ta način bo mogoče vpUvati tu-di na zavest tistih tjudi, ki so imell zaupanje samo v sebe. ko se zunje nikdo ni zavzetnal, če so potrebo-vali pomoči. V ptujskem okrdfu, zlasti v Ha-lozah in nekaterih predelih Slo-venskih goric je še dovolj oblik gospodarske in kultume zaostalo-sti, ki ie niso krivi sami Ijudjc, temveč stari družbeni red. Frontne (jrganizacite imajo v teh krajlh velike in odgovorne naloge. Začeti morajo tam z ofenzivo, kjer je so-vražnik napredka najbolj močan in zavarovan. Vodstvo te ofenzive pripdda nedvomno tistim fuhkcio-narjem OF, ki imajo izkušnjc v borbi proti zaostalosti in njenim posledicam. Njihovi uspeki ne bo-do odvračali od sebe dobrih čla-nov OF in tudi poštenih nečlanov, temveč bodo celo prttegovali v svoje vrste Ifudi, ki so preje vedno stali ob strani. Doslej še nekateri odbori OF ni-so dovolj resno pristopili k sestav-Ijanju planov za leto 1950, kar pomeni za člane OF, da še njihovi borbi za napredek ni posvečena primerna pozornost. Okrajni odbor OF pričakiile, da rnu bodo do 8. januarja 1.1. vsi od-bori OF predložlli na vpogled svoie plane in da bodo ti stvurnL Analizo predloženih plmov bo-mo objavili v priJwdnjih številkah. V.J. Naše delo Mornar JA Ivan Vršič iz Juršinc je pisal obveznikom predvojaške vzgoje Vršičev Ivan iz Juršincev piše svojim tovarišem in mladincem, ob-veznikam predvojaške vzgoje. Tudi Ivan je bil do dneva, ko je odšel v Jugoslovansko armado, obveznik predvojaške vzgoje v centru Juršin-d, Predavanja je redno obiskoval, kar je tudi v pismu povedal. Vršičev Ivan je preprost kmečki fant, ki do svojega odhoda v JA ni bil nikdar nikjer v svetu Veliko pa je siišal pri političnih predavanjih na pred-vojaški vzgoji SliJSal je tudi o naSi mornarici, o prekrasnein Jadran-" skem morju is si ni ničesar bolj želel, kakor to, da bi poetal Titov mornar. Ivan piSe: Dragi tovariši! Prav danes se spominjem tudi Vas, obveznikov predvojaške vzgoje in Vas najlepše pozdrav-ljam. Kako napredujete pri predvo-jaSki vzgoji? Se pridno učite? Jaz s&m se, vendar sedaj vidim, da še vse premalo. Hotel sem Vam povedati, da sem momar, kar sem tudi ho-tel biti. Svetujem Vam, da se čLm vestneje pripravljate na vo- jaški stan, ker Vain za to ne bo nikdar žal. Tukaj, na morju, je zelo le-po. Sedaj izvajamo praktične vojaSke vaje. NekoLiko mi je tež-ko, ker ne razumem dovolj srbo-hrvatskega jezika. Zelo mi je žal, da se ga nisem prej bolj pridno učil, ko sem. obiskaval še predvojaško zgojo. Toda tudi to bom prenmgal in tasko postal res pravi vojajk jugoslovanske ar-made Kako pa teče življenje pri Vas? Pišite mi, kako napreduje borba za socializem v domačern kraju. Na kmetijsko-obdelovalne zadruge ne smete pozabiti. Va-ša dolžnost je^ da se čimprej vključite v zavestno graditev so-cializma. Posebno kmečki fantje moramo čiia bolj pomagati pri socializaciji naše vasi. Tu v armadi živijmo dobro, hrane imamo dovolj. Zdrav ni-sem prav posebno, sedaj se zdra-vim, pa bom še bolj zdrav kot sem biL ker je tukaj red in disciplina. Prav lepe pozdrave! Momar Ivan Vršič V. P. 5444—33, Pulj Na drž. posestvu v Zavrču so proglasili udarnike Dne 23. decembra t. L so imeli v Zavrču na državnem posestvu velik praznik. Stevilni delavci iz okoliš-kih vasi, ki delajo na državnem po-sestvu, so se zbrali, da bi slišali po-hvalo in priznanje za delo, ki so ga apravljaii med letom. Obilen pri-delek vtna v jeseni jim je bil prvo zadoščenje za ves vloženi trud. V prosvetni dvorani je zbrane de-lavce pozdravil upravnik tov Emer-šič in prisotnim pojasnil pomen raz-glašenja udarnikov med ljudmi, kot so bivši haloški viničarji. V nekda-njem gradu, kjer so nekod goepo-darili tujci, se sedaj razvija lepše življenje haloških delovnih ljudi. Med udarniki, ki jih je 13, se je naj-bolj izkazala v delu tov. Vrbnjak Marija, delavka, pri reji svinj. Nor-mo je stalno presegala za 20 do 30 odstotkov. Tudl mladinec Kokot Jor že se je pri delu v vinogradih z nad 30% preseženo normo postavU v vrsto najboljših delavcev na drž. posestvu. V drugič so bili razglašeni za udarnike tov. Zebec Martin, Lu-kaček Anton in Kekec Anton. Udarniki, ki so ob tej priliM do-bili diplome, so: Novoselec Izidor, Vrbnjak Marija, Zebec Martln, Lu-kaček Franjo, Levanič Jože, Kokot Stefan, Lorbek Anton, Kokot Jožef, Hrnčič Ivo, Emeršič Jože, Kokot Jo-že, Kekec Anton tn Veselič AntoiL Slednji je kot tesar mnogo delal pri zidanju novih hlevov in ureditvi sta-novanjskih prostorov za delavstvo.' Po razdelitvi diplam je gledališki odsek uprizoril igro in spored. De-lavci državnega posestva so se ob tej priliki obvezali, da bodo še po-večali delovni elan, udamild pa, da bodo obdržali udarniški nasiov še v bodoče. Mladina bo na svojih letnih konferencah položita obračun svojega dela Pred našo mladinsko organbracijo se postavlja ˇ t«n času «ia glavnih nalog, da na osnovi statuta ljud-ske mladine Jugoslavije izvede letne konference, na katerih bodo naša mladina in mladinska vodstva polo-žila obračiin svojega dela v letu 1949 in sd izvoiila novo vodstvo, katero bo pravilno vodilo našo mladino v če-trtem letu Titove petletke. Letne konference v osnovnih or-ganizacijah se bCadeža« do-vršila svoj letni pian za 29. no-vember. Sedaj dela za leto 1950. Vse brigade se pripravljajo na tekmova-nje po Sirotanovičevem načinu in to na čast mladinske konference. Isto tako mladinska delovna brigada »Turka« v Delavnid drž. žed. je pri-čela dne 22. decembra s tekmova-njem na čast mladinske konference. Ta brigada je pričela s tekmovanjem ena izmed prvih in je še vedno naj-boljša. Prav tako se pripravljajo v^ delavski aiktivi na volitve v osnovne organizacije, dočim kinečki aktivi še do sedaj niao pristopili k takšnim pripravam. Kmečki aktivi, v katerih je še naj-bolj pereče vpražanje neorganizirane mladine kakor tudi v delavakih, bo do mladinski aktivi v zvezi z vo-litvami rešili to vprašanje. Med vzroki za neorganiziranost mladine je med drugim treba analizirati tudi sestav vodstev osnovnih organizacij. Dosedanji pregled nain kaže sestav po letih predvsem v okraju Ljutomer in Ptuj. Organizacija ne sme po-zabljati, da združuje v svojih vrstah mladince in mladinke do 25 let sta-rosti, pri katerih 15, 16 in lTletni sekretarji ne uživajo avtoritete niti so dovolj zreh za uspešno reševanje problemov, predvsem pa vaški ak-tivi. Mladinskl aktivi^bodo na teh kon-ferencah pregledali, koliko mladine je odšlo v težko in lahko industrijo, na zvezne akcije, avto-cesto Zagreb —Beograd in Novi Beograd. Pred-vsem vaški aktivi bodo lahko tu toč-no ugotovili tn pregledali, v koli-ko je pomagala mladina in mladin-ska organizacija pn graditvi socia-lizma. Tako je sodelovalo na zvea-nih in republigkih akcijah iz naSe oblasti 3411 mladincev in mladink, od tega 2019 kmečke in 1531 šolske mladine od plana 3550 mladine. Isto-tako se je vključilo v težko indu-strijo iz celotne oblasti do konca no-vembra in to v Tovarno avtomota-lov, Metalno Maribor, Tovarno po-ljedelskih strojev Maribor. Tovarno aluminija Strnišče, Tovarno Impol, Železarno Guštanj, Nafto, Rudnik Mežica in v HC Vuzenica 2525 mla-dincev tn mladmk. Ljudska mladina Mariborske obla-sti. je tesno sodelovala z OF pri iz-polnjevanju planskih nalog, pred-vsem v gozdarstvu in kapitalni iz-gradnji prioritetnih podjetij težke industrije. Tako je v tem letu sode-lovalo v frontnih brigadah 5470 mla-dincev in mladink, od tega ˇ go-zdnih brigadah 4893 in v gradbenih brigadah 577 mladine. Tu vidimo jasno sliko, da je mla-dina Mariborske oblasti v večji me-ri. izpolnila plan, katerega si je za-dLla v začetku leta 1949. Na delov-nih letnih konferencah pa bo spre-jemala nove obveze za četrto leto Titove petietke. C.M. Proslava Dneva Armade na gimnaziji V četrtek, 22. t. m. so se na gimnazii-skem dvorišču po6trojili vsi votfe pred-vojaške vzgoje, nakai 6« je vršila smo-tra, katerj so prisostvovali predstavnUd Jugoslovanske Armade, predetavniM Mestnega ljudskega odbora ia profesor-skega zbora. Po smotri se jc vršila slav-nostna proslava Dneva Jugoslovansike Annade v šolskj igralnid. Tov. profesor Šentjurc je v kratkih besedah orisal po-men in značaj ttaše Armadc, nato pa je nastavnik predvojaške vzgoje na gimn-a-ziji tov. Novak Franc orisal zgodovinskl razvoj Jugoslovaneke Annade Tovarii Vogrin&c je nato v imenu obm in pnpravljem, ko odjekne khc »Na pomoči« Spomladi so sl prostovoljna gasilska društva okrajne gasilske zveze v Ptu-ju napovedaia tekmovanje v raznib disciphnah To tekmovanje je zelo raz-gibalo deio po gasiiskih društvih skozi vse ieto. V tekmovanju so bili dose-ženi lepi uspehi V Casu tekmovanja je članstvo na-raslo na skupaj 3906 gasilcev. Od tega Je 617 dekiet in žena ter 227 mladin-cev. Njihovo delo Je v številkah takole Izraženo: a) tfaj je bilo sfcupaj (dnevnib ln noe-nih) 693 b) Pregiedanih Je bilo 20437 stano-vanjskih ln gospodarskih poslopij v pogledu potarne vamosti (dimnild to kurilne naprave). c) Skupaj je bilo 292 predavanj o prvi poinoči na požariščih (po dru-štvih). č) Sktipaj Je bilo 390 strokovnih ln politicnib predavanj za članstvo in prebivalstvo d) Gasilci so rodelovali pri 78 poža-rih in z 11.722 udarniškiml uramt re-«111 in preprečib cnilijonske čkode na ljudskem premoženju Tudi na drugib poljih se }e gasil-stvo udejstvovaio, a. pr.: 1. V frontovskih brigadah za »ednjo in «pravljanje lesa je sodelovalo 338 gasilcev. Skupaj so opravill 47.250 ur. Med njimi &i je skupina gasilcev lz Gorišnice priborila prehodno zastavico v trajno last in 10000din denarne na-grade. Vet gasilcev pa sl je priborilo udarniške naslove To je dokaz. da so gasilci povsod požrtvovalni in neurnor-ni, kjer gre za skupnc«t in njihovo boljšo bodočnost. 2. Na cesti »Braustvo-edimtva« Je vloženih 8428 prostovoJjnih delovnih ur. 3 Za razna Javna dela (zadružni do-movi itd.) so gasilci opravili 3975 udar-niških ur, za gasilske zgradbe, domove, cisterne itd pa 9547 prostovoljnih de-lovnih ur. 4. 98% gasilcev Je včlanjenih ˇ or-ganizacije OF AF2 In LMS. Upravni odbor okrajne gasllske zye~ ze Ptuj je pregledal celoletne uspehe poedimh prostovoljnih gasilskih dru-štev in podelil najboljšim naslednje nagrade: Prva nagrada: plaketa prostovoljne-mu gasilskemu društvu Ormoi. Druga nagrada: prehodna zastavica prostovoljnamu gasitekemu društvu Bu-kovci. Pismene pohvale prejmeio prostov. gasilska društva: Gorišnica. Hardek, Loperšice, Mezgovci, Ptuj in Stojnd. Posebna pohvala je izrečena: 1. rajonskim poveljnikom: tov. Strop-niku Ediju iz Ormoža, Znidarič Janku tz Gorišnice, Cajnko Martinu iz Mez-govc, Kodrič Lovru iz Stojnc in Sodec Ignacu s Pobrežja. 2. mladinkam in miadincem za lepo uspeli nastop s prostimi vajaml e «e-kiricami na oblastni gasilski prire-ditvi dne 25. septembra v Mariboru. (Sodelovalo je 243 mladink in 210 mla-dincev.) Ta skromna priznanja naj bodo vsera gasilcera v vzpodbudo in vabilo k še bolj poirtvovalnemu Izvrševanju gasil-ske siužbe. Tn Kulturno prosvetno delo SKUD-a na Strnišču Clanstvo SKUI?-a v Strnišau je na svojem nedavnem občnean zboru pregledalo svoje dosedanje delo. Po uvodndh besedah je navedel podpred-sedniik inž. tov. Maister Borut uspe-he posameaaiih odsekov pri »Gradi- su« to v tovarni ter pohvalil dose-žene uspehe dramatskih odsekov. Lepe uapehe je docsegei tudi pevski odsek tovarne. Kljub temn, da so biM doseženi lepi uspehi SKUD-a tako pri »Gra-disu« kot v tovarnt, je mogoče tr-diti, da bi bili lahko še boljši, če bi se člaostvo SKUD-a bolj zavedalo svojih nalog in dolžnosti. Napaka je bila storjena tudi s tem, da je bil izvoljen dosedanji odbor, ki je bU. sesftavljen iz preoforemenjenih ljudi. Ti so že itak po shižbeni dolžnosti zrelo zaposleni v podjetjih ter se ta-ko niso mogli v zadostni meri po »vetiti delu SKUD-a. Novl odbor, ki je bil irvoljen iz vrst najboljših člaiiov kolektiva »Gradisa« in Tovarne aluminija, ča-kajo velike naloge, ki jih bo lahko irvedel le s pomočjo vs>ega svojega filaanstva. Na obtnem zboru so bili med dru-giro aprejeti sklepi, da bodo takoj pristopili k razSiritvi SKUD-a, po-živitvi sekcij pri »Gradisu« in v to-vami Predvsem bodo okrepili pev-ski in dramatski odsek, folklorno skupino in v zadnjem času ustanor-ljeno ljudsko imiverzo. Delo SKUD-a je v StmiSču, kjer se gradi ena največjih tovairn v drža-vi m kamor stalno doteka veliko no-vih delavcev, ie posebne vainosti. Kulturno, uroetniSko in prosvetno delo je tudi torej iz tega vidiika nuj-no potrebno. Izrvedba postavljenih nalog ne bo težavna, saj se med de-lavci in nameščenci »Gradisa« tn tovarne sferivajo talenti, \d doalej še niso dali od sefoe tega, kar zmo-rejo ali pa 5e niso priSli do izraKta. K. F. "Miklova Zala" v Markovcih Za »astanJcoatn zime se je po opravlje-nem poljekem delu v Markovcih začela gledališka sezooa. Na ncrvo ustauovlj«nt> umetn:išk slabem etanju, poseboo oder, »» markovBkl fantje in t3ekl«ts tttao u«tre-iili dela. ki iSh }e čakalo »a pnpravo tako težke scene kot jo je tTeba ra »Ml-kloro Zalo«. Da je od«x v tako slahean stanju je rarmnl^vo, saj )e pro©v«tsva dvormta celo poletje ekiiila t& &.\&dišč9 žita. Dne 26. d^ecembra *e J« v Markovdfc okrog tretje nre z*fek> ibirati ogramsio lj«di. DvoraaMi, kj «prejme najTeč 6o 500 ljudj. rri mogla aprejeti vse^i, X^ so T>ii- hiteli od bltTTj tn daleč, da vidijo »Mi-fclovo Zaio«. Ravno tu s« le pokazaio kako je nujno potrebno, da se v M<»r-kovcih nadaljuje z giadnjo zadružn-ega doma, kd čaXa pridnih rok, da ga ctogrj-dijo. Upamo, da se bo z ustanovitvijo krnetijt>ko oi>diel«valne zadruge v Mar-kovci;h to vprašanje režilo Pred igio je predsednlk IZUD v Jedr-aatifa bt«ei Vra-fih. O.P. Popis živine, perutnine in pontev Izšla jc v zveznem uradnem listu od-redba zvezne vlade 0 popisu živine, pe« rutnine iii panjev v naši državi. Po tej uredbi bo popis v času od 16. do 23. ja» nuarja 1950 po stanju na dan 15. janu-arja priliodnjega leta. Popis bo na vseh državnih, zadružnih in zasebnih kmetij-skih gospodarstvih. na kmetijskih gospo« darstvih družbenih organizacij in na vseh tistih gospodarstvih (ustanovah, podjetjib, zadrugah. gospodmjstvih itd.), M njso krnetijska, pa irnaio živino. pe-rutnino in čebeie. Popis bodo pripravfle in izvajale zvez-na, republiške, oblastne. okraine m kra-jevne popisne komisije. sanio de!o po-pisa na posebnlh obrazcih pa bodo iz-vršile osebe, ki jih bodo pooblastili iz-vršilni odbori pristojnih okrajrnh oziroma mestnžh ljudskih odborov. Za osebe, ki bi na ta ali oni način one-mogočile ali ovirale popis, do!oča uredba kazen do 10.000 din ali do 30 dni pobol.'-ševalnega dcla. Brez točnih podatkov 0 osnovnih ele-rnentih kmetijske proizvodnje je tevaja-nje planskega gospodarstva v kmetiistvu nemop:oče. Zato bo tudi prihndnie leto popis živine kliub teniu, da smo ga imeli letožnjo spomlad, kaiti točni podatkf o tem so v interesu posamejcnikov kakor tudi države. To zahtevajo tudi plani od-kupa \n ohvezne reie živine. ki brez ta-kih podatkov ne moreio hiii pr?vi!ni. Zato r»aj že 5?edaj prin^nvHo kmetnska prospodar^tva vse podatke, da pri de!u porrtiMvranja ne bo nepotrebnih ovJr. Obvestilo Narodne banke FLRJ o puSčanjv v obtok noveqa bankovca po "^ d1n izdaje Narodne banke FLRJ m r> odvzemu 17 obtoka bankorca 00 50 din izdaje DFJ Narodna bank« FLRJ obre^ta o odio ku Ministra za finance FLRJ o puVanju t obtok noveqa bankovca po 50 din iz-da;e Narodne banke in 0 odvr.emu iz ob-toka in zamenjavj bankovr?) no 50 din DFJ državne izdaje Ma pod!agi te odločbe: t. Daje Narodna banka FLRJ na dan l. decerabra 1949 v obtok hankovec svo )e izriaje 00 50 din r datumom od \ tna ta 1946. Z Bankovec po 50 din DFJ državne ii-daje fic odvzertia u obtoka m zamen)a al pan, l ). brez odbitka v razmerju 1:1 Odv^ern iz obtoka bo izvršila Narodna banka FLRJ pri svojih blagainah pri centralah glavnih podružnicah in vseb podružnicah, in sicer v času od 1- do 31 decembra 1949 -- 3. Poč-snši od 1. jan. \950 preneh^ oiti bankovec po 50 din DFJ državne izdaie zakontto plačilno sredstvo, bo se pa lahko naknadno zamenjal pn Narodni ban&i FLRJ |pri centra!ah. giflvnih podruinicati in vseh njenih podružmcah) v roku na-slednjega meseca, l j. zakliučno do 31 ;anuar>a 1950 U N-tt-odne banhe FIRJ Stari novi svet, družbeni red V večjlh fadustrilskib centrlh v 7a- hodfli Nemčfci so zarad: gospodarskcga zastoia začeli odpuščat« delavce. Brez-poselnost ie sialno spremljaioč pojav ka-pitalistične ureditve družbe. Na sejl ol>činskega svets v Gorlcl so morall prlznati, da Je šestina prebivaicev mesta Gorlce brez zaposlhve. Gorica lma le 60.000 prebivalcev. od teh Ie 10.000 brezposelnib. • Grška In brltanska vlada sta se bpfr razunicli, da ostane bruanka policljska misija šc eno leto v Grčlii. Doslej je rai-sJJa vežbsla grške orožnike pollcijo in ietulške paz.n!ke- V ftalilž j« bilc tckora prvlh 8 niesectv tega leta 1052 stavk, v ItatcHb ie sode-lovalo nad 6 irdHionov delavcev. ¦ Po podatkih zdiuženia partlzanov se nahala dsnes v razSlčnfh il»Hianskib /a-porlh nad 5000 blvših italiianskili parti-zanov. • V prvfh 10 meseclh t. I. |e Imela ame-rfžka družba »Gencral Moiors« 502 mi-Uicra dc!ar!ev dofcvica. Delniiarjem ho prepovedano 03 zahtevo cerkvenih krosrov v Vatikonn Na rekl Zmovkl v Mabedoniji so v zadnjih dneb dugraciili prvo najveiiib hldrocentral, kl se bodo v prvi petktll zgradile v tej republiki. Hidrocentrala je zgrajena i/kljuCno Yt domačega materfr-ala in v celot! v našlh tovarnah. Turbine so Izdelali v »Litostroju«. generator to ostali materlal pa v tovarni »Rade Kon-čar« v Zagrebu. Vellk del energlie. kl jo bo proizvaja!a hidrocentrala, se bo upkupščini je bii dan obratuna društva, ki )e eno najagll-nejšrh v Sloveniji, pa tud; med najboii-žimi1 v državi. V-- pretek!em letu ie 247 članov društva opravilo državni šoferskl izDit ter *e je s tem usposobilo za po plicne šoferje Zraven tega ie še 45 čl-a-nov položilo amaterske izpite Društvd je « tem svojo nalogo daleč preseqlo. Društvo je priredilo nekaj uspešnih ak-cij na vaseh ko ]e v kmetijsko obd«io-valndh zadrugah s popravilj zadrugam znatno pomagalo in vTibudilo zanimanje za ljudsko tehniko Dniitvu je delalo preglavice veliko pcmanjkanie motornih vozil Od 2 avtomobilov vn 4 motomih, o motoroo kolo. K\)vb vseami pd jo uil » tetn avtomobilom dosežen v»-uk uspeh: Medtem ko s« je na ujeoa lz,šolalo 105 člajiov, je prevozll 31.600 kalometrov. Ob strokovnem izpopotoje-vanju se ideološko-politi<3»a vzgoja al zanemarjala. Pri d,e!u v delavnici je prednjačil kro-žek Biš, kjer so se obvezaU na 400 ur, opravili pa «o jih nad 530. Kroiek v Ptu-|u j« opravi! 275 ur Najaktivnejši je taiil krožek Središč«, kjer je v prvem tečaju polotilo izpit 22 članov, v drugega pa je vpisanih že 90. V tem krožku j« poicazjl zlasti velilco požrtvovalaosit tov. Rajh Franc. , Krožek v Cirkulanaih šteja 23 članor, iz,plt je opravilo 7- Krožek v Strnišča ima vse pogoje za uspešno delo, ucaa pn. !e 42 članov. Na skupš^ini so sprejeli p!am dela ia prj/hodnje leto. Plan, ki predvideva znat-bo popularizacijo avtomobiUzma v oki«-m, je realen. 17-članski novoiizvoljewi CKfbor zaqotavlja, da bo uspešno nadalj«-val z deiom. Z radelitvljo aagr^id ki pri-znanj ter preihodne zastavdce kro-žku Sre-dišč« je bila skupečina zaikliučena. ________________________________KM. Zadružnlki! V!agajte na hranilre kniižlce, z varčevanjem korJstJte sebi in krepste svojo.zadrugo M. Iljin Priroda in ljudje oiaočrrEV o usodi voigb in KASPIJA Moiganl kolektlvnega tloveka eo w-»evali nalogo. *r Akaderaijl inanostl se j« več »to ufenjakov posvetovalo o vprašanfu, kaj naj 6e zgodi z Volgo io s Kaspljem. Posvetovanja so bila hkrati na vet kra-jlh. t več odsekih. V prvero od«eka «o pomavald morja lzračunavali ln prera-čnnavaJi giadino jn »akvatorij, Kaspija »e veL dssetletij naprej (kopna povr-šina se imenuje teritorij, tnorska povr-šina pa akvatorjj). V drugem odseku «o razpravljaU ribarskl uvedenci o vpra-šar^u, kako }e treba ravnatl. da bi pre-gradnja Volge ne škodovala ribam. V tretjem odseku so kemiki o usodl Ka-rabugaskega zaliva tudi rRzmišljali. V četrteni odseku so se posvetovali me-teorologl o podnebju. V petem so govo-rili o jezovih, v šeetem o tleh, v sed-mem o vrstah pSenice. Infcnirji, agro-Bf>ral, geologi, gospodarstvenikl, kemiki, zoologi, botaniki. fiziki — koga paf ni biJu na tem zaeedanju Akadcmije1 V noalopju Akademije je raanjkalo dvo-r«n in so sc posvetoranja vrSila hkratl v več poslopjlh — v Instftuta za ener-gijo, v Geološkem histituta In t Doma taienirjev. Zemljevlde morfa, tabele padavin 1« rtabe Jezov so zamenjavall na stenah ˇedno novl remljevidi, tabele ln risbe. Ce bi moral vse to delo opravltj en som človek. en ačenjak, bi delal v«e tivljen}« in še ne bl deia dokončal. Kateri možgani bi pač mogli obseči hkrati vse vede. proučitl prirodo i vseh 6trani hkrati? Taki nalogd eo kos samo kolektivni možgani. Ti so rošlli Volga—Kaspij v šestih dneh. Zasedanje Akadenrije znanosM Je tra-jalo od 25. do 30. noverobra 1933. In 30. noverabra so bili že sprejeti sklefrf o Tsch pogtavitniih vipra^anjih. Na zaključni seji je dcrbil eden Izmcd akademikov besedo, da je prebral sklep- Clovek bi bil misHl, da to ni »cja Akademije, ampak eodna razprava. Vsi $o čakali: kakšna bo «odl»a? Sodba je vsebovala mnogo tock, eaa Izmed prvlh pa }e blla: »Vodna bilanca Kaspijskege roorja tnoia biti ohranjena.« Bilanca — to je rarnoteije dobodkov tn tedatkov. A kako bo mogoče obranlti Kaspij, če bomo vzeli toMko vode Iz Volge in i% dnigih reik, ki teče^o ˇ Kaspij? Sodba je govoriia tud) o tem: izdalek ˇode je tTeba nadoinestitl, treba }e do-vajatl Volgi dopolnilno hrano \x sosed-nlh rek. KJE SI BODO PODAIE ROKE Volgi so prisodill dw!at«n vodni ob-rok. Vodo tanj pa }e treba vzeU « so-sednih rek. Iz katerih rek? Na jugu naše dežele rode manjka. niedtem ko je je na severu pieveč. Na mgu je suža, na severu pa deievjebrez konca. Na jtagu «o pustmje, na severu močvirja. Severne reke nosijo svoje iz-redno obilne vode brez koristi v Ledeno in v Belo morje. Kaj ko bi popravili prirodo in prevrgli de! vode iz severnih rek v Volgo? To je zamisel inženirja Nikolskega. Volgl in njenvm pritokom ee zelo pri-bližajo na 6everu Onega, Suhona, Vi-čegda iu Pečora. Te štiri reke skupaj itnajo skoraj prav toliko vode kolikor Volga. Lahko jih je 6pojiti z Volgo po prekopiih. Razvodja tam n«o visoka in tla so mehka, A spojiti reke nd dovolj. Treba je za-devo urediti tako, da bo mogoče vodi poveljevati io po potrebi uemerjati v to ali ono smer. Kako naj to dosefemo? Zgraditi moramo velika zajezltvena ferera, Pri spojitvi Kame s Pečoro — Karao-Pečorsko jczero, prl spojitvj Ka-me t Vičegdo — Kamo-Vičegdsko Je-zero. Zato moramo pod povlrjem obeh rck ki ju hočemo spo^iti, zgradi&i dva jeza. Nad obema jezoma se razlijeta obe reki v jezerl. Obe jezeri morarao spojiti s prekopom ˇ eno veliko jezero — shram-bo vode. Iz te shrambe bo mogofe usmerlti rode na sever in na jug — tja, kjer bo paf bolj potrebna. V ča«u povodnji bo-do zajezitvena jezera zbirala vodo, po-leti pa jo bodo odvajala. Tako se bomo naučili urejati življenje rek — brzdati njihovo drznoet spomladi, poleti pa jih •oodbadatl. Tudi življenje jezer bamo uredili. Na »everu imamo tri lezcra. ki so na zem ljevldu razvrščena v nizu drugo pod dru-gim. Ta trl jezera — Lače, Vože in Kubensko — leiijo tafco. kakor bi pro-sila, naj jih združimo v sistem in izkop-Ijemo iz njih pot na jug, v Volgo po Seksni in kostroml. Tafco dobimo velikansko trofno zaje-zitveno jezero. Iz njega bomo lahko oddaTali vodo na trl stroni — v Volgo, v Suhono in v Onego, kakor prl vodo-vodu s tremi plpami. Naibolj bo voda potrcbna Volgi in zato bo treba pipo najpogosteje o-dpirati v njeeao smer. Kaj bo vse to dalo Volgl? Ne bo ji dalo samo vodo, samo do-polmilno hrano. Dalo bo Volgi globkio. Cim vef vode bo v njej, tem globlja bo Dalo bo Volgi zvezo s severnimi morji Jn s severnimi rekami, odprlo bo pot iz Volge na sever. Dalo bo Volgi silo, Več vode potneni tudi več sile. Voda, ki je tekla dosedaj brez koristi iu brez dela, bo delala za nas tam, kjer bo najbolj potrebno. KLJUC K PETIM KLJUCAVNICAM Severne reke bado dale Volgi mnogo vode. In vendar bo vode §e manjkalo Inženirji, ki delajo v centrali za pro-jektiranje vodnih elektrarn, s.o predlo-žild,'naj bi vzeli vodo za Volgo pri naj-bližnj&m njenero sosedu — pri Donu. Nekje se Dan zelo prifbliža Volgi. Tam lahko izkopljemo prekop Po tem pre-kopu bodo plule ladje i7 Dona v Volgo ln obratno. Po tem prekopu se bo pre-takala tudi voda A ko skrbimr* ra Volgo. ne sinemo zanemariti Doaa. Ali ne bo začel Don u«ihati, f« mn odvzamamo vode? Dcn nam je potre-ben. Po Dotui pluiejo ladje. Don nam i daje ribe. Iz Dcna zajemajo vodo rarasta in tovarne in jo trosijo tudi za n-a«ia-kanje polj. Treba je preračunati, koliko vode Je treba pustiti Donu za vse te potrebe in koliko mu je lahko vzamemo. Tudi 3« Don moramo uvesti knjigo o dotoku io ^ odtoku. ; Kolik bo odtok vode iz Dona? Tega še ne vemo natančno. Se nl do-ločeiio. kakšne jezove bomo gradild na Donu, še ni preračunano, koliko vcde bomo potrošili za namakanje. A dokler tega ne vemo, ne moremo še dokončco skleniti, kako naj bo z Donom. Tisti. ki so si zami6JHi ta projekt, me-nijo, da lahko prevržemo v Volgo t«4 ko polovico vode lz Dona- A keuko na| to storimo? Kako naj pTt-siHmo Don, da ne bo tekel samo v Atot-sko. ampaik tudi v Kaspijeko morje? Treba ga je zaiistaviti na ujegovi poi Projekt pravi: Don je treba zgraditi z jezom Vz kamna i tem z vodo? Dotekala bo in dotekala, a nadaljnja pot jd bo zaprta. Razlila 5« bo v jezero, dobili bomo veiiio zajezit-veno jezero. Prav to nam je potrebno. Iz takega jezera lahko usmerimo polju-ben odtok vode, kamor hočeino. Delona jo usmerimo po prekopu v Volgo, de- ¦ loma pa pod jezom nazaj v Don, da ae bo usihal. Nadalje bomo tam, kjer te nagne prekop k Volgi, izkopali od nfega rokav na jug, v dolino Sarpe, da bomo lahko hkrati namakali etepe Kai-miske pokrajine Nadaljevanje prihodnjič. Skrb za družbeno prehrano ne more mimo mlinarjev Množica delovnih ljudi, ki Je v pogiedu prehrane navezana izključ-no na garantirano preskrbo, je za-interesirana na tem, da se v fond garantirane preakrbe stekajo za-dostne količine mlevskih izdelkav, da bi bile krite vse njene potrebe. Mlin&ka merica, ki jo zbirajo mlinar-ji kot plačilo za izvršeno mletje je važna postavka fonda garantirane preskrbe, ker na eni strani veča fond, na drugi strani pa se z zajetjem teh količin onemogoča navijanje cea in črno borzo. Mlinarji privatnih mlinov imajo stroga navodila, kako se morajo evi-dentirati vse v itiietje sprejete ko-ličine v prevzemnooddajnih listih in v mlinarskem dnevniku. Mnogi mli-narji v ptujskem okraju se teh na-vodil držijo ter v redu oddajajo zbrano mlinsko merico, so pa tudi takšni, ki skušajo z gotovimi kolifii-nami prikrite merice špekulirati, jo prodajati po prostih cenah ter tako oškodovati fand prehrane delovnih ljudl Pri nedavni kontroli privatnUi mlinov je trgovinska mšpekcija v Ptuju imela priliiko ugotoviti v vrsti mlinov v ptujskem okraju velike ne-rednosti ˇ vodenju evidence, ki izkazuje zferano merioo. Največje koJičkae neevidentiramega fita pa so bile odkrite v mlinu Tran-čar Frttnca v Trnovski vasi 37. Me-rica cd 4364 kg pženice, 946 kg rži, 65 kg ječmena, 198 kg koruze, 56 kg zmesi in 1551 kg zameti predetavljajo velikio količuio družbi nujho potreb-nih živiiskih artiklov. Sigurno bi bila predmet špekulacije. Pravočasna kontrola jo je pre-prečila. Okrajno sodišče v Ptuju je Ime-novanega pred nedavnim obsodilo na 15.000 din denarne kazni. Ne-dvomno se bo zavedal, da je evi-denca nad prometam njemu zaupa-nih žit orožje delovnega ljudstva proti špekulacijam. Rašl Franc, mlinar v Rogoznid, pred kontrolo nekaj časa ni mlel, ker je primanjkovalo vode. Nekaj žita, ki je bilo na tleh in ob zidovih vlažne zgradbe mlina, je ostaloneiz-mletega. Rašl Franc ni imel toliko čuta. da bi žito in mlevske izdelke spravil na bolj suho mesto in se je zaradi tega pokvarilo okrog 80 kg žita in 260 kg pšeničnih polizdelkov. V mlLnarski dnevnik pa ni vpisal 207 kg mešanega žita, pšenico, rž in soržico pa je vpisoval pod mešano žito, ker mu je to omogočalo odda-janje merice slabše kvalitete in v manjšem odstotku. Rašl Francu bo Sest mesecev m deset dni prisilnega dela, kar mu je odmerilo okrajno sodišče v Ptuju za njegovo malamarnost in namerno napačno knjiženje gotovo povečalo čut za čuvanje visoko vrednih pre-hrambenih artiklov ter ga prepri-čalo, da se poskusi špekulacije prej all slej maščujejo. Pz. Ameriški film "Plinska luč" Po scenarfjti, knpUenem od Angležev, fe ameriško fflmsko podjetje »Metro Goldwyn Mayer« v prvih letih voine po-snelo ffim »Plinska luč«. 2e dalj časa ga vrtiio tadi v slovenskih kinematografih tn vlada zani precejšnje zanimanje Zgodba, ki se dogaja v posledniih d©» setletjih preteklega stoletja ie takale: Mlad, lep klavirist zadavi znano pevko Alice AJquistova Po umoru ga vzame megiena noč. Nečakinjo umorjene Pavlo A!quistovo vzameio v rejo tudi Ijudie. Deset let pozneie, ko je Pavla zrasla že ˇ lepo, postavno dekle, sc zaljubi v kla-virista pri svojem učitelju v Italiji. Pavla se z Antonom Gregoryem poroči. nakar se oba preselita v London v hišo urnor« jene tete. Pavli pride po naključju v roke pismo, ki ga je pisal teti neki Sef gij Bauer, katerega ji mož iztrga iz rok. Gregoryevo obnalanje je vedno bolj čudno. Večer za ve moštvo ptujsldli srednješolcev v sklo-pu lastnega društv^ Voj-ašJto mo&tvo ]o audilo solidnj dljaškl ekipi precejšen od-por, toda Mladost j« kljub temm zmaga-la v treh setih z rezuhatom 15:9, 15:10, 15:12. Posebno ©e )e odlikoval član mo-štva TD Mladost Jošt^ Sodll je pred pn-bEžno 200 gledalci Košir. V predtekmi gorajega 6reLanja sta se pomerili ženski ekipi VII. in VIII. raz-reda ptujske ginmazije. Poznalo ee je, da se je ocfbojki med dekletl posvetalo doslej balj malo pozor-nostl, zaradi tega je bila igra ua precej niziki ravni. Zmagale so zasluženo (fija-kinje VIII. razreda z 2:0. GARNIZIJA JA : SD DRAVA 3 :1 {2 : 1) V proslavo Dncva Armade }e SD Dra-va odigrala prijaiteljsko nogometno tek-mo z moštvom tukajšnje garnizije JA. To je v kratkem razdobju že tretja tekroa SD Drave z vojaškim moštvom. Prve dve, ilasti drugo Je Drava s težavo dobila, medtem ko je t tej tekmi prišla do te-raza . lepa ln povezava lgxa garnozije. Drava je lgrala prece^ raztrgano tn J« kljub požrtvovalnosti utrpela svoj prvi poraa z gamizijo. Gole za ga.rnizijo so daM: sredaji napa Ijenju potrebujejo. \ Dnevne težave preizknšajo moč n}t~ hove življenjske odpornosti. Nekateri vzdržijo in nadaljujejo kjer so začeli, dragi zapustijo dom in posestvo ter se uvrstijo med delavce, ki imajo svofe otr veze, pravice, prosti čas in razvedrilo. Bodoči razvoj na vaseh bo spremenU tudi to. Mnogi se bodo lahko vkijučevali v domače zadruzno kmetijstvo ter bodo lahko ostajali doma. Nedoletna Lender o Josipina, rol. 1933, iz StrnišČa, \e dobila od pristojncga organa Ijadske oblasti poročno dovolie-nje. Razumljivo je njeno veselje do živ-Ijenfa. Z možem PintariČ Štefanom iz Ser janc sta napravila lep življenjski načrt. Šiefan bi bU najprej v slnžbi pri KOZ v Sefancih, Josipina pa bi pomagala nje-govim staršem obdelovati 5 ha zemlle. S Pintaričeve domačije je odšlo 6 otrok. Spoznali so, da si je mogoče tndi drugje astrariti primerne življenjske pogofe. Dom je ostal brez delovne sUe. Ndl. Jtr sipina se je ojunačila. S Časoma bo prer šlo v zadrngo tudi Pintaričevih 5 ka zem-Ije. Josipina bo postala zadružnica. Mlada se }e posvetUa dražinskema življenjn, zaostaiala pa tudi ne bo za mladimi gcr spodinjami na zadružnem gospodarstviu Po tem na vasi ne bo več težko živetL Ndl. Majcen Jože, roj. 1932 iz Mezgovc, bi rad ostal v službi pri tele* fonski sekciji v Mariboru. Skrbi jc imel s staršema m tremi hehiarji zemlje. Za obdelovanje zemlje ni mogoče dobiti de-lovnih moči, starša pa zaradi bolezni dela ne zmoreta. Sin Janko in njegova zena sta pomagala doma pri delu. Teiko $o živeU. Končno sta oba zapustila dom. Kdo bi žrtvovol vso mladost za upanje, da bo enkrat posestnik. Ndl. Jože je do-bU poročno dovoljenje. Poročil se je s Korpar Kristino, ki je izrazila priprav IJenost, da bo pomagala staršcma pri dehi. Voljna le vzdržati vse težave, kcr se zaveda, da bo čez nekaj časa hodtta na delo na zadružno zemljo, za katero ne bo spora, kdo io bo imel po smrti. Na njei boiio živeli Majceni kot zadruzniki. Ndl. Planine Frančiška rol 1932, je živela več let pri babici Grušov* nik Mariji v Doklecah št. 2. Marija in Karel Grušovmk sta že stara tn več ne moreta obdelovati posestvo. Pri hiši je nastala mjna potreba po moški delovni sUi. Preložnik Ivan s Ptujske gore se , }e že spomladi odločil poročiti z ned