274
„Kraynska Kroneka."
Slovstveno-zgodovinska beležka. — Podaja dr. J o s. Mantuani.
|aša slovstvena zgodovina nam pripoveduje o „Kraynski Kroneki", ki jo je spisal p. Marka P o h 1 i n. Sam jo omenja v svoji „Bibliotheca Carnioliae" med rokopisi, ki čakajo darežljive roke, da se morejo dati tiskati. A te roke ni bilo in »Kroneka" je ostala v rokopisu. Pohlin je marljivo zbiral slovstvo, tičoče se naše Kranjske, menda vse svoje življenje. Kar ni mogel dobiti v roke, je vsaj poročal po Joecherjevem učenjaškem slovniku (Allgemeines Gelehrtenlexicon), ki ga je v to svrho pač vsega prelistal. To gradivo je zbral in za tisk pripravil po 1. 1796., ker knjige iz tega leta še omenja, poznejših pa ne več.
Žal, da ne pove v tej bibliografiji, do katerega leta ali do katere dobe je kroniko dovršil. Zasnovana je bila gotovo na široki podlagi, kot bodemo videli. Rokopis je imel mož v Mariabrunnu blizu Dunaja seboj. Kaj se je zgodilo s to kroniko po Pohlinovi smrti, ni znano; vsekako je imela slabo usodo. Tako je prišlo, da so bili slovstveniki pri-morani, opirati se samo na beležko, podano v „Bi-bliotheca Carnioliae". Skoraj v vsej slovenski in tudi menda nemški literaturi, baveči se z našo kranjsko domovino, ni najti dokaza, da je imel kdo to kroniko v roki ali da je vedel zanjo.
Edini I. pl. Kleinmayr nudi v svoji »Zgodovini slovenskega slovstva" na str. 67. važno, obširnejšo notico, v kateri pač zamenjava kroniko z „biblio-theko", a navaja letnice, ki se tičejo kronike. Tam stoji: »Posebne važnosti je knjiga, katero je na predlog dr. Etbin Henrik Coste .historično društvo kranjsko' 1. 1862. natisniti dalo, naslovom: ,Biblio-theca Carnioliae'. Rokopis, koji se hrani, ima dva dela. Pervi del, završen 1.1770, obsega dobo od stvarjenja do Kristovega rojstva, a drugi, začet 1. 1788, razpravlja daljno povestnico. Po obširnej razpravi, kjer pripoveduje, da je sramota, ako v domovini izhajajo knjige, katere niso pisane v slovenskem jeziku, in da je njemu skrb tej zadevi opomoči, očita svojim nasprotnikom marsikako pikro. Povestnica mu sega do 1. 55. in osnova kaže, da je imela biti ,kronika' zelo obširno delo. V tem bibliografičnem sadu, kateremu je v jezikoslovnem oziru cena jako dvomna, nam je zapustil Pohlin za spoznanje slovenskega stovstva XVIII. stoletja važno delo, katero do istih-mal ni imelo primere." Znano je, s kako elementarno silo se je znesel naš Levstik v »Ljubljanskem Zvonu"
(1881, stran 382) ravno nad to beležko in njenim avtorjem. In vendar je o kroniki pl. Kleinmayr več povedal, nego je sam Levstik vedel. Gotovo je, da je pl. Kleinmayru to nekdo povedal, ki je moral slučajno dobiti kroniko v roke ali pa vsaj pismeno beležko o njej, ne da bi jo bil literarno izkoristil. Kot mi je g. prof. Kleinmayr osebno zatrdil, se ne spominja več, odkod da je to izvedel. In če bi kje tičala kaka opazka, je dandanes gotovo neznana in pozabljena.
Nekako tri leta se bavim s sestavljanjem zgodovinskih virov za Kranjsko, ki so raztreseni po raznih rokopisih. Začel sem z dvorno knjižnico. In tu sem dobil v roke tudi „Kraynsko Kroneko", izviren rokopis Pohlinov. Gotovo ne bo odveč, če obvestim slovensko javnost in naše slovstvenike o tej najdbi. To priložnost uporabljam, da seznanim malo natančneje z vsebino spisa tiste, kateri se zanj zanimajo bodisi kot jezikoslovci, bodisi kot zgodovinarji.
Dvorna knjižnica ima Pohlinov rokopis od leta 1827. sem v svoji posesti. Naš Kopitar ga je kupil od antikvarja za 2 gld. in 24 kr., kot kaže njegova beležka na notranji strani gornje platnice: „emptus ab antiquario florenis 2. 24. die 14. Jun. 1827." Rokopis meri 200 X 249 mm, ima 143 popisanih listov, razen tega še dvanajst vstavkov, na katerih je nekaj dodatkov, posamičnih beležk itd. Vezava s hrbtom od rjavega usnja je sodobna. Nekdaj je imel rokopis štiri zelene volnene trakove, s katerimi se je dal spredaj zvezati. — Stari znak knjižničarski je bil: „Nov. 582"; sedaj velja pa novi: Št. 7753. — Rokopis sestaja iz dveh neenakih delov. Prvi del je iz 1.1770. in obsega 124 listov; drugi pa iz 1.1788. in obsega samo 18 listov (125—143). Vidi se, da je Pohlin zabeležil letnico na naslovnem listu vsakega dela tedaj, ko je začel na čisto pisati.
Naslov prvemu delu je ta:
KRAYNSKA | KRONEKil | Kratkega popisuvanja use fhlaht spomina ure^dneh rezhy, ] Katire | so se kedej na Slavonski Kraynski femli, | inu | Njeneh pokrajnah, | ali | szer kje dergi h' gorijemanju, inu pridu teh Kraynzov j od fazhej;ka tega svejta pergodile; susebnu Kraynskem | rojakom fa lubu [ popisana | Od Z. P. Marka od S. Antona Paduanskega is Ordna | teh boseh Augushtinarjov, per S. Jofhefu na velikeh ze,- | ftah v'Lublani nedejskega Pridegarja, v'lejtu: | 1770 |.
275
Na drugi strani je prošnja za milo sodbo o tem delu:
Hiftoriam facile eft legere, ac pernoscere lectam;
Sribere at hiftoriam non itidem facile. Qui mihi non credit, faciat licet ipfe periclum:
Mox fuerit ftudiis aequior ille meis.
t. j.: Lahko je brati zgodovino in se je naučiti, a ni tako lahko, pisati jo. Kdor mi ne verjame, naj sam poskusi, in takoj bo mojim težnjam pravičnejši.
*Na tretji   strani  sledi   „PREDGOVOR    Na poshtene Kraunze" in slove:
Kolkerkratkol sem jeft kakershnega Kraynskega Pisarja buque, katire niso ble Kraunsku pisane, v'roke dobil, sem uselej milu fdihnel rekozh: fakaj nek ne po Kraynsku ? Ste si le vi Kraynzi! zel toku flo med sabo navoshlivi, de dela svoje glave, inu uzhenufte rajshi Nemzam, inu Latinzam, katirem se takeh bukuv namanka, ked svojem femlakam, katiri shafti drugega jefika, koker Kraynskega nafaftopejo, pervoshete? Beli blu drugem ptujem, inu nafnanem bel, ked domazhem tre.ba vedeti: kaj se je kedej na Kraynski femli go-dilu ? Odkod so ti narpervi ludji lesem na Slavensku prishli? koku po leteh krayeh se resproftili? kaj se je hvale urednega od nekedej na leti plati morja, po nasheh dufhelah pozhejnalu, delalu, inu dapernashalu? — Katir nafnan zhlovek, kader be skus' nafho rojftno dufhelo shl, be lohka na take misle fapadl, de be menil: de ti dufheli ni mozh pridnega zhloveka roditi, ke njemu tukej nezhe nezh nave. od tega mejfta, ali terga, kjer je na svejt prishl: od tega pojla, od no-gradov, od vvorshtov, inu planin, od rude terdega jekla, fhelefnega vovka, inu fhivega srebra, od jifera, inu morja, inu takeh rezhy svoje dufhele nezh, zhistu nezh! povedati; katira se vender koker katira bodi druga dufhela, zhe ne vezh, saj tolkajn shtemati fna, de je tudi svoje na vojski, koker doma: v' uzhenufti, koker v' serzhnufti zel mozhnu refglasene mofhe. v' sebi imela. — O de be Kraynzi drugeh bel, koker sami svojeh nazhislali! de be zel toku flo po leshki hvali, samuzh, inu fa tolkajn vezh po pridu, inu slavi svoje rojstne dufhele nahrepeneji!
Te, inu take arrezhy so mene pergajnale, inu premogle, lete buque: Kroneks, ali spomin usehzhi-herneh zhasov teh slavitneh Kraynzov, inu Krayske dufhele od fazhetka svejta noter da sedanega dne. (doklej bo Buh mene fhiveti puftil) pehati, inu popisati. Tseve.de! sem jeft zhasi, kader se skus dolgu lejt v' ftareh buqvah od Kraynzov, ali Slavenzov, itdr nezh nanajde, druge rezhy v' mejs poftavel; al tu ni zel toku noterusilenu, ke se skafhe, de od takeh ludy, krajov, ali rezhy je merski kaj prida, saj s' zhasama v' Kraynsko dufhelo dashlu; fatii pak nima nobedn meniti, de v' tehifteh zhaseh se ni nezh takega na Kraynskemu godilu, temuzh ima ve.deti, de se ali fa-pisalu ni: ali, zhe je fapisanu blu, je po nesre.zhi tega ogna, teh sovrafhnekov, itdr v' nimer prejshlu.
Moja muja, virijemite meni, ni zel toku mala bla; ke sem mogl use s' tolkajn drugeh bukuv, katire sem zhasi she tudi prov teshku v' pefty dobil, skupfbirati. Jeft be bil tu popisuvanje she bulshi naredil, aku be blu njeh le kaj vezh (koker sem use, katirem je Buh
fdravo pamet, inu mogozhno umetnoft: pisma fnati dal, prov lepu, inu pohlevnu prosil, inu v' ednu prositi puftil) pod roke seglu, ter le tuiftu, kar v' svojeh hishneh, ali domazheh buquah od poprejsheneh zhasov, k' zhafti njeh grashine, fare, zirque, kloshtra, pravize, itdr fapisanega imajo, spisanu poslati; al is fhaloftnem serzam (o de be nasmel takem le.nem, ali (sam nave.m, koku be djal?) navoshlivem Kraynzam) morem sam sebi k' shpotu obftati: de malukatiri, prov malukatiri! so si otli muje tolkajn ufe.ti, ali se uradne fturiti, tu, kar be ne le zeli nashi rojftni dufheli, ampak she tudi pusebej njim samem k'zhafti, inu hvali biti utegnilu, inu fa use prihodne zhase, fa nashe nuke, inu nukov nuzheze hranenu oftati, meni spisanu per-voshiti.
Zhes tu se tofhejo, ter nashem nekdanem Krayn-zam v' ozhy utikajo nashe dufhele fterejshi Pisarji. Otrozi she fdej note drugazhi biti, koker njeh ftarshi, ter namarajo: de se bodo tudi njeh nuzhezi tofhili, de so tudi ony porednejshi, inu fanikernejshi, ked katire bodi druge dufhele ludji bli, katire she vonder vesely, kader kaj bero, ali povedati shlishejo: koku se je nekedaj ludem na teh krayeh godilu: dobru, ali hudu, koku so se obnashali, vedli, inu faderfhali. Ti so njeh predniki, njeh fhlahta, rod, inu korenina bli. — Odunad posnemajo ony, koker be se tudi ony vefti imeli.
Nafamirite meni tedej lubi moji poshteni Rajmno-kraynzi! ampak fa dobru goriufamite, kar vam v' teh buqvah k' branju, inu vednofti v' roke pomolim. Na-gledajte na tu: kedu letu pishe. Nad tem je malu le-fhezhe; le nad tem narvezh lefhy, kaj, inu koku je pisanu. Rezh yshite, ne imena. Dobru pisanje ftury dobru ime. Noben Pisar, vem jeft dobru fhe fdavnej sam, she ni dadusehmal usem dapadl, unem pak, katiri se na tu nafaftopejo, katirem navoshlivoft, duh tega fupergovorjenja, ali, Buh ta ve, kajfena terpezh-noft drugazhi soditi, inu govoriti napufty, fhe zel po nobeni ženi nekar: tok tudi jeft dapadl nabom; al nezh mejn vonder fhelim usem uftrezhi, katerih sem, inu oftanem
Ponifhne slufhabnek
P. Marka od S. Antona Pad. Avgushtinar Diskalceat.
Na peti strani se začenja besedilo kronike, raz-rejeno v pet poglavij ali paragrafov. Vsako teh poglavij ima v napisu obseg dobe,  katero obravnava.
Prvi odstavek ima napis: „§. I. Od tehifteh rezhy, katire so se godile od fazhetka tega svejta, noter de je bla Emona, ali Lublana fazheta." — Obsega torej dobo od 1.1. do 1. 2820. po stvarjenju sveta, ali od 1. 4052. do 1. 1232. pred Kristom „po Salianovem zhislanju". Tu pripoveduje p. Marka „zgodovino" naše dežele do prihoda Argonavtov, katere imenuje „Argozhovnarje".
Drugi odstavek je označen: „§. II. Od fazhetka Emone, ali Lublanskega mejfta noter da prihoda teh Celtov na Kraynsko femlo." — Obsega dobo od 1. 2821.—3445. po stvarjenju sveta, ali od 1.1231. do 1. 607. pred Kristom.
35*
276
Tretji odstavek ima naslov: „§. III. Od prihoda teh Celtov na Kraynsku noter da fdrufhenfa teh Illyri-jarjov is Kraynzami." — Obsega dobo od 1. 3448. do 3670. po stvarjenju sveta, ali od 1. 604. do 382. pred Kristom.
Četrti odstavek ima vzglavje: „§. IV. Od per-drufhenja teh Illyrijarjov na Kraynski femli noter da prihoda teh Panonijarjov" in opisuje dobo od 1.3671. do 3825. po stvarjenju sveta, ali od 1.381. do 227. pred Kristom.
Peti odstavek ima napis: „§.V. Od teh zheterteh prebivavzov Kraynske dufhele : teh Panonijarjov, notri da gmajn zhasnega zhisluvanja teh Xtijanov po Xtu-sovemu rojftvu." — Ta doba obsega 1. 3828.—4054. po stvarjenju sveta, ali 1.224.—1. pred Kristom.
S tem sklepa prvi del. Na listu 125. se začenja drugi pod naslovom:
DRUGE DEJL | KRAYNSKE | KRONEKE kratkega popisuvanja use fhlaht spomina ur^dneh rezhy, katire so se kedaj na Slavenski Kraynski fem- li, inu njeneh pokrajnah: ali szer kje dergi h' gori jemanju, inu pridu teh Kraynzov od Christusovega Rojftva notri da sedaneh zhasov pergodile, suše- bnu Krayn-skem rojakam fa lubu popisane v' lejtu    1788.
Ta naslov priča torej, da je p. Marka spisaval prvi del celih 18 let in medtem pripravljal gradivo za drugi del, ki ga je začel spisavati 1.1788.
Na prvi strani lista 126. ima tudi ta del svoj „Predgovor". Ta je spojen z besedilom kronike in slove:
Predgovor. Tu popisuvanje use sorte spomina urednch rezhy, katire so se kedej po leten nasheh krajeh od fazhetka, ali ftvarjenja tega svejta noter da Chriftusovega rojftva pergodile, smo mi hvala Bogu! srezhnu h' konzu perpraveli: fdej otshemo tudi lih s' toku dobrem upanjam tudi use spomina uredne rezhy od teh nasheh krajov, inu pokrajn od tega milofte polnega rojftva Gospuda, inu Odreshenika nashega Jefusa Chriftusa praveti fazheji Posehmal bomo tudi kaj vezh od nashe kraynske dufhele povedati vedeli, inu fnali; fakaj dadusehmal smo se mi le toku rezhi: v' mraku nashe Jftorije fneshli; fakaj, zhe otshemo le enumalu nafaj fmisleti, tok se bomo vedeli spominih: koku teshku nam je doftikrat hodilu, kaj le v' eni perglihi povedati. Sam Belin nas ni bil v' ftanu is uso sonzhno svitlobo v' globozhini te ftarovine, inu nekdane pofablivofte le enukolku ressvitliti: nekar Beron is svojem narmozhnejshem bliskanjam per, koker v' rogu temneh oblakeh nam le ene fhveplenko (sic!) ufhgati; al posehmal se fazhne per nas daniti, inu kolkajn blifhejshi se k' nashem zhasam perblifhuvali bomo, tolkajn svejtlejshe nam bo svitloba verh nasheh glav gorishla, inu tolkajn lepshi sejala. Al de be se mojem Bravzam tu popisuvanje napermersilu: ali per temu branju naftofhilu, otshem tu prihodnu popisuvanje v' Sekula, ali v' fturedne zhase refdejliti, rajmno na tako vifho koker sem dadusehmal lejta od Stvarjenja tega svejta po Salianovemu zhislanju: tok bom posehmal od Chriftusovega rojftva tega gmajn Xtijanskega shte-
venje (!) teh lejt, po zhisluvanju Dionyfija Exigua, deslih se je fa 4. lejta nakrifhem prerajtal, vezh drugem fmotnavam  se vogniti,  sht^l,  inu  poftavlal.   Torej je
Ta perve fturedne zhas Ali V 1. lejtu po Xtusovemu rojfstvu, Po Dionyfiovemu zhisluvanju.
Tega Svejta 4056. Po Salianovemu zhisluvanju.
Tu se začenja besedilo. Ta drugi del ima samo en odstavek in tudi ta ni popolen, kajti sega le do vštetega 1.54. po Kristu. Po načelu Pohlinovem pa bi moral segati do konca prvega stoletja ali „stu-rednega zhasa" po njegovi terminologiji. Vendar pa posega sem in tam tudi v poznejša leta.
Izvestno je imel p. Marka še več gradiva, katerega je hotel porabiti. Že je napisal kazavca pod tekst: „V 55. 1." Tako se bi imelo začeti nadaljevanje na prihodnjem listu. A pisatelj menda ni prišel dalje, ali pa se je nadaljevanje izgubilo. In to poslednje se mi zdi verjetnejše. Kar se je našlo, so svoj čas zvezali — in ta torzo smo dobili po ovinkih
v dvorno knjižnico.
* *         *
O Marku Pohlinu se je mnogo pisalo. Sodbe o njem, o njegovih zmožnostih, o njegovem stremljenju, o njegovem pomenu na slovstvenem polju se pa zelo razlikujejo. Imel je nasprotnikov že v svoji dobi. Glede na slovensko slovstvo pa je padel njegov ugled popolnoma, ko je bila prišla Kopitarjeva slovnica na svetlo. Nihče ne bo trdil, da se je p. Marka kdaj mogel meriti s Kopitarjem na jezikovnem polju. Kar mu učeni slovničar tu stvarno očita, opravičeno zadeva marljivega patra. A pozabiti ne smemo, da slovnica sama vendar ne obsega vse kulture. Če je p. Marka tudi večkrat grešil zoper slovnico, ima vendar obilnih zaslug za slovensko ljudstvo, za katero je na širnem polju probujevanja k narodni zavesti ledino oral. Vsa čast Kopitarju kot učenjaku. Imel pa je tudi svoje slabosti in živel v raz-poru z rojaki, katerim ni bila slovnica vse. Kdor je imel Kopitarjevo slovnico kdaj v roki in je čital hudomušne in sarkastične opazke, ki so naperjene proti že umrlemu Pohlinu, je pač mislil, jeli bilo treba tratiti toliko papirja za taka povse zasebna pikanja, s katerimi učeni pisatelj ni v nobenem oziru koristil niti jeziku niti slovnici. Žal, da so celo moderni slovstveniki stopali večkrat po Kopitarjevi zasebni stezi in obsojali vse, kar je Pohlin storil in spisal. Glede „Kronike" so bile te občne opazke potrebne, da se prav razumemo.
„Kroniki" nočem pripisovati izrednega pomena za   slovensko jezikoslovje,   še manj za zgodovino.
277
Besedni tvori so taki, kot povsod drugod v njegovih spisih, dasiravno včasih kak izraz prav dobro pogodi. Tako n. pr. „buquishe" (= bibliotheca), slovotvor  na „išče" kot  kraj,  kjer  se  kaj  nahaja.
ŠMARNA  GORA
Seveda je tudi vrsta drugih, s katerimi se ne moremo sprijazniti, n. pr. spevorezhnik (poeta), obresnek (sta-tuarius), mojstrija (artificium), pushenina (desertum), preselitva (colonia), mejazh (finitimus), femlazh in femlak (popularis), tekovna ograja (Ijvjvodgo^og), fhi-ganija (alchumia) in drugih več. — Prav mnogokrat pa rabi nemke in germanizme, navzlic svojemu naporu, pisati slovenske izraze. Mimogrede sem si zapomnil te-le kot zglede: tribati (treiben), mikel (Mittel), fhovnirji (Ingenieure); od sunaj (auswendig, t. j. na pamet); odfnotrej teh planin (innerhalb der Alpen), doliperpravete (abbringen), is ludftvam pruti Lashki dufheli ulezhi (mit dem Volke gegen Italien ziehen); faloshen (im Hinterhalte liegend), odfgor (oberhalb), pred se ufeti (sich vornehmen), perpadnost (Fall, Zufall), pogojn (Antrieb), z vojsko preulezhi (mit Krieg iiberziehen), zhespustiti (tiberlassen); a tudi take, ki po svojem sestavu prikrivajo nemški vir, kot: odvyati (ableiten), rajmnobitne (wesensgleich, consubstantialis). Seveda on sam ni ravno vseh za-
krivil. Mnogo jih je bilo iz starih časov ukoreninjenih in se niso dale kratkomalo izruti; a ljudje jih takrat tudi niso še občutili kot po duhu neslovenske besede. Izraz „od sunaj" za nemški „auswendig" pozna tudi Trubar, ki piše v predgovoru svojega katehizma, da se mladina „isvuna" nauči svetopisemskega besedila. In Schweiger poje v svoji božični pesmi o sv. Jožefu: „Vlekel je gori v Betlehem", torej isto-tako, kot v Pohlinovi Kroniki narodi proti Laškemu „vlečejo". Istotako je skladnja pol nemška, pol latinska; prav slovenske so samo stalne ljudske fraze, vkolikor jih je porabil. Morebiti ni nobeden drug izmed njegovih spisov v tej smeri zanimivejši od tega, zato, ker je obširno, izvirno delo v slovenskem jeziku. Kdor bi v tej smeri pregledaval besedilo Markovo, bi našel še mnogo drugih zanimivosti.
Na isti višini nekako je vobče tudi njegova zgodovinarska kritika. Zraven prav srečnih in bistroumnih kombinacij srečamo tudi naivne misli in sklepe. Včasih ga je odvedlo od stroge poti stremljenje, lepo in poljudno pisati, tako, da bi ga tudi preprosti, neučeni čitatelji umeli in da bi vzdržaval zanimanje za svoje pripovedovanje. In to je bilo za njegov čas gotovo dobro načelo samoobsebi in dokazuje, da je p. Marka prav dobro  poznal svojo  dobo in
ŠMARNA  GORA
njeno zanimanje za slovstvo, pisano v slovenščini. Takrat so čitatelji bili mnogo bolj pozorni na slog v pisavi, na lepe, umetne in dolgovezno sestavljene perijode, ki so takrat narbolje dopadale, če se je bravec preje usopil, preden je prišel celemu stavku do konca.
278
V  posebno zaslugo in veliko čast pa moramo šteti Pohlinu, da je zasnoval to svojo kroniko na kulturno-zgodovinskem temelju. Dasi ni pisal pragmatične povestnice, ozira se vendar na vzroke raznih pojavov. Prav posebno se pa odlikuje v tem, da poskuša ljudske običaje svojega časa izvajati iz prazgodovinskih in zgodovinskih navad, katere se opisujejo v mitiških pripovedkah in v zgodovinskih spisih starih klasikov. On je torej naš prvi slovenski folk-lorist, t. j. poznavalec in preiskovalec prostoljudske kulture, katera je podlaga vsej drugi omiki. V tem smislu smelo trdimo, da je ta mož s svojimi idejami prehitel zgodovinopisje najmanj za en vek. Njegovi nazori so bili še v povojih, a zatajiti jih ni moči. Treba samo predgovor pazno prečitati, da se prepričamo o resničnosti tega, kar sem ravnokar povedal. Pri tem naj nas Markova fantastika kar nič ne moti, s katero začenja svojo kranjsko kroniko s stvarjenjem sveta; to je stvar zase, ki jo je pojmovanje tedanjega časa omogočilo. Naj navedem za te svoje trditve nekaj dokazov.
Z bibličnim popisovanjem svetovnih dogodkov spravlja p. Marka zgodovino kranjsko tako v soglasje, da pravi, češ, „Jafetitarji" ali ,Japidijarji" smo. Leta 2394. pred Kristom je dobil Jafet sinu Gomerja, prvega „deda teh Lahov". Leto pozneje se mu je rodil Magog, ki je „očak teh Ogrov, inu Skutov, ali Abarov". Nato sin Javan, očak Grkov, za njim „Masoch, katiri je Amazone, Moshkovitarje in te druge slavence po njeh femlah sasejal". Prvi sin Gomerjev, Aszenez je bil „teh Nemzov perve rodinske ozhe". — Menim, da je mož čutil smelost tega rodovnika. Zato pripominja: „Leta lifta ftoju v' eneh buquah, katire nobenega drugega fvifhanja, ali preprizhuvanja napotrebujejo."
Razumeva se, da se pobožni menih ozira posebno na dogodke, ki so s krščanstvom v kaki zvezi. V tem oziru nam pripoveduje večkrat fatastične stvari, katerih pač sam ne verjame. N. pr.:
V  lejtu 1374 po X. R. (= Kristovem rojstvu) je bil en fharch v' dolini Josafat vonskopan, v' katirem je enu ne ftrohlenu truplu od prezhudne dolgufte, is brado inu lasmu se fneshlu is eno tablo, na katiri je toku pisanu se bralu, koker se is hebrejske shprahe preftaulenu fastope: Jeft Seth, Odamov treturojen sun virijem na Jefusa Xtusa suna B. inu na Mario Divizo njegovo Mater, katira bodeta is mojeh ledjov prishla.
Vendar pa previdno pristavlja: „Tu je Spondan is Janesa a Leidis ufel, inu meni povedal, koker jeft vam povem."
Pozneje navaja, da Boetius priča: „de v'Platonovemu grobu se je bla ena flata tableza fneshla, na katiri se je pisanu bralu: Jeft virijem na syna Bofhjega, katir ima is ene Divize rojen biti,"
Opisujoč slovansko mitologijo se opira na tradicijo, da je Otto, škof bamberški in apostol Pome-ranski, našel soho boga Triglava od čistega zlata in jo poslal v Rim. Predstavljal si je vse anahronistično. O Akrisiju pravi n. pr., da „je toifto usesploshno Grekushko sodbo: rothovsh teh Amfiktuonov imenu-vano, goriperpravil."
Svetišča poganskih narodov imenuje navadno „kostel", judovsko pa „tempel". Svečenike poganske naziva „farje".
Ko popisuje božansko službo v starem Rimu, omenja tudi vrhovnega svečenika „summus pontifex" in pripominja: „Ta je bil per teh ftareh Rimlarjeh ta narvikshe Far." Dalje piše, da je Numa „8 hish v Rimu fa Farje odlozhil", ter navaja dalje, da so v eni teh hiš stanovali Flamines Diales, kar tolmači z izrazom „Beronovi Farji" (Beron = Perun). Ko je zapored povedal, kateri svečeniki da so stanovali v drugi, tretji, četrti, peti in šesti hiši, nadaljuje:
v' s^dmi Kurijones, je blu 30 Farjov skupej, katiri so po teh 30 parteh, v' katire je blu Rimsku mejftu respartanu, slufhbo svojega malika glajshtali, inu svoje podlofhne k' slufhbi tega koftelna derfhali. Ob seda-nemu zhasu se per nas Fajmashtri imenujejo.
Tu se vidi, da je Pohlin vedno primerjalno pisal in mislil. Bil je prepričan, da so bile verske razmere pri starih prebivalcih Kranjske sicer različne od rimskih, vendar pa slično urejene; zato imenuje vse rimsko - poganske bogove s slovanskimi imeni. Tudi bogoslužje in svečeništvo slika vedno, rekel bi, tipo-logično, in primera v zadnjem gori navedenem stavku priča, da je posegel vedno po najenostavnejšem sredstvu, da z njegovo pomočjo obrazloži in pojasni tedanje razmere. Seve stavek „Ob sedanemu zhasu se per nas Fajmashtri imenujejo" je tako skrčen, da bi se mogel napačno umevati; a primera je gotovo dobra, ker hoče povedati, da se svečeniki posamičnih okrajev v krščanskem bogoslužju imenujejo „fajmashtri".
Maliki, katere so nekdanji Kranjci častili, so po p. Marku ti-le: „ Belin ali sonze; Triglav ali mejsiz; Prove ali Hromek, flomek, Tork; Beron ali Bofhizh, Grudn; Siwa ali Krasniza; Vodan ali Muran, Prosenz; Jodut ali Herkules; Pagoda, Bogina lepega uremena; Wel inu zherne Buh." Da so te božanske vrste staroslovanskega olimpa silno zmedene, ni treba posebej poudarjati. In vendar je Pohlin izkušal, rekel bi, nekako kritično postopati.
Podatkov pa ni mogel dobiti mnogo. Za en slučaj pa navaja celo napis, pri čemer pač identificira svojega slovanskega „Vodana" z rimsko-grškim Neptunom. Piše namreč:
Obsorej zhasa (t. j. 1. 33. po Kr.) je she en tak kostel maliku Vodanu na zhast fidan v' Emoni, ali ti
279
ftari Lublani ftal. Koker besede v' vezh is femle sko-paneh kameneh usekane prizhujo, inu flafti un kamen, katir je bil pred veliku lejtami v' Lublani na wregu v' Karthajfarskemu ofu vonskopan inu v' Biftro pre-pelan, kjer je toku fapisanu ftalu:
NEPTVNO AVGufto  SACRum Iulius SERVILIVS   In
Foro  Iulii  VELina tribu SABINVS iEDEM EMonae
PORTICVM FECIT PECVNIA SVA.
Se umane: Vodanu Bogu posvezhenu. Julijus Servilijus v' Friulu, en Sabinar iz Velinove zhe.ke je v Emoni leto hishezo pod wolto perpravel is svojemi dnarjami.
Ta napis je? posnet po Schonlebnu, ki ga je pa napačno bral. Po zbirki Corpus inseriptionum latinarum (III. z v.) se glasi tako:
NEPTVNO AVG- SACR- L- SERVILIVS L- F- VEL-
SABINVS AEDEM ET PORTICVM FECIT PECVNIA
SVA.
O „Emoni" torej ni sledu v napisu, istotako o „Friulu" ne. Prevod bi se torej, pravilno narejen, tako glasil: Mogočnemu Neptunu posvečeno. Lu-cius Servilius, Lucijev sin iz velijskega okraja, Sa-binec, je dal svetišče in hodišče zgraditi s svojim denarjem. — Navzlic takim pomanjkljivostim pa ostane Pohlinu vendar čast, da je pravilno, skoraj bi rekel akademično postopal, kjer je imel prednike v podrobnem preiskavanju. — Da jo včasih navzlic vsemu temu zavozi, moramo mu pregledati. Tako n. pr. trdi o Drusu, Tiberijevem bratu:
Freo ali Frigo teh Slavenzov Bogkio je on ukasal v' Magdeburgu pod imenam te polnozhne Venus zhaftiti.
To je silno zanimivo, da imenuje Freujo „fla-vensko" boginjo, in to kar naravnost, kot da se razumeva samo ob sebi. V kolikor da bi moglo biti to severozemsko božanstvo s slovanskim istovetnim pojmom v zvezi, dandanes ni dognana stvar.
K letu 738. pred Kristom pripominja:
V temu zhasu pride v' teh narftarejsheh Kronekah ta prvu v' misle ufetje od imena teh Kraynzov ali Karavzov na dejl, katirih ime. se od mnogitireh pisarjov tudi na mnogitire vifhe odvya, resklada inu umeta . . .
Torej gotovo precej subjektivno mnenje. — Malo pozneje poskuša jezikoslovno tolmačenje izraza „Slovan". Navaja Abulfarraga, ki pravi:
Saklabi, ali Slavenzi so v' polnozhni dufheli fta-nuvali, ter so se v' dvanajstem lejtu Krayleftva Ma-nafsesa, teh Judov Kraula notri da Paleftina resprostili. Kar tudi Evfeb Cefareenski v svoji Kroneki terde. Toku tudi Herbelot in Bibl. orient. de Seclab je bil Iafetov syn. Jnu katiri so Herbelotovo Bibliotheca naprej-pelali, pishejo (Suite des obfervations pag. 146) de Ara-pinzi fo si to fhlahto fmisleli, de be se Turkam per-lifneli. Al nej bo tu, tok so ony saj nekaj od nekdaneh ftareh Slavenzov slishati mogli, sizer be nabli toku perpoveduvali. Saklebah, ali Sakalebah prave Herbelot, je v' mnogemu sthivilu od Seklab, kar je blu per teh ftareh Chalibus in fdej Slavenzi, Rufsi, ali Moshkoviti.
To je poljudna fantastika, ki je bila za časa Pohlinovega prav lahko mogoča — a ni še izmrla do današnjega dne. Vidi se pa tudi, da je p. Marka nikakor ni sam zakrivil, temveč se je upiral na slovstvo resne vede!
Na njegov rovaš gre pa razlaga besede „Seno-fhezh", katero izvaja kot skopljenko iz „teh Seno-narjev fedesh". Kraj in ime, oboje je „gori pershlu", ko so „Senonarski Gallijarji potolzheni inu powyti" bili „inu kar jih je zhes oftalu, so bili is fdolne Lashke semle pregnani"; prišli so k svojim „nekda-nem rojakam inu fnanzam". Tu so se utaborili in Senožeče ustanovili.
Dasi je sem in tam površen in bona fide tudi malo šovinističen, gre vendar pri drugih vprašanjih včasih globlje, kot bi bilo pričakovati od „Kronike" in kaže večkrat mnogo spretnosti.
Tako pripoveduje znano anekdoto o Psametihu, da je dal izločiti dva otroka iz človeške družbe, da bi na ta način izvedel, kakšen je bil najstarejši jezik. Čez dve leti sta baje otroka izrekala besedo bek (j3rjxog), ki pomenja — kot trdi P. Marka — v frigij-ščini „kruh". Potem pa nadaljuje:
Na Kraynskemu al be bla pozh leta shelej v' misle ufeta otroka to besedo: Bek pervezh ifrekla? Kraynski otrozi govore, szer to besedo; al ta beseda napomene per njeh kruh, ampak eno grofo, ali gnusobo.
Nov dokaz, da je kulturo svoje rojstne dežele vedno primerjal s ptujo, in to v raznih panogah.
324
„Kraynska Kroneka."
Slovstveno-zgodovinska beležka. — Podaja dr. J o s. Mantuani.
(Konec.)
jjg|jplbičaj, postavljati mlaje ob svečanostih izvaja IPf|I takole. Rimljani so:
L^Saa Kaproj;ina) 0d dovjega figovega drevesa taku imenuvan, k' zhafti te Kaprotinske Junone na 6. dan malega srpana goripoftaveli, kader so dekle merski ene kmetushke fnamena, kranzelne, inu take rezhu na veje enega drevesa navefuvale, katire so mogli hlapzi fa ta kratke zhas, katirega so deklam delali, dolijemati. Se komu ta pergodba premalu fdu, de be uradna bla na temu meitu ftati, tok kafhe saj ta, kje, inu kedaj je v' nasheh Celtskeh dufhelah tu goriplafenje po vi-sokeh majah ob zhasu Zirqvenega fhegnanja svoj perve fazhetk ufeju, ter koku, inu odkod se je lesem k' nam faneslu.
Nedostatek tega primerjanja je samo v tem, da zamolči pisatelj vse posredujoče člene cele razvojne vrste. Tako se nam vidi, da hoče edino samo od kaprotinskega slavlja izvajati navado, postavljati mlaje in vprizorjevati veselice ob njih. Ta navada je brez dvoma staroorijentalska. Od vzhoda se je razširila tudi v zapadne dežele v raznih oblikah. Vendar je Pohlinova zasluga, da je izrekel svoje prepričanje v tedanjem klasicističnem času, ko se učenjaki niso še drznili spajati rimskih in „barbarskih" običajev — in to iz samega velespoštovanja do staroklasične kulture. A naš p. Marka je čutil navzlic temu, da je bil nemško vzgojen, vendarle še pristno kranjsko ljudsko kri v sebi. Ali nimamo lepega dokaza za to trditev v situaciji, katero nam je s kratkimi potezami narisal, pripovedujoč, da so 1. 665. pred Kristom „Kraynci" jarem „Wenedzhanov" otresli in si nižino med rekama „Tilavempto" in „Formione" prilastili, katero sklepa z besedami: „Tedaj so Kraunci en dobr zhas per muru, inu pokoju fhiveli, usak na svojemu domu pod senzo svoje koshate lipe"! Tu vidimo, da se je mož čutil v demokratičnem domačem osredju.
Na strogo zgodovinskem polju se navadno opira na svoje vire, včasih pa jih tudi kritikuje, osobito tedaj, če je stvar veljala v njegovem času še za preporno. Tako pravi, da se
Murski Menihi wahaja, de she enu pismu od kraula Alexandra v' rokah imajo, v' katiremu obftou, de so njemu Illurijarji dobre slufhbe škaf ali. Kar pak jeft is Balbinam 2. Buq. 23. P. 8. §. fa pravu, inu gotovu na-derfhim, ampak de je szhasama kedej podtaknenu blu.
Nekoliko pozneje poroča o rimski kolonizaciji. Leta 179. pred Kristom:
So Rimlarji eno preselitev, tu je enekatire tavfhent Rimskeh rojakov, katire so ti trije Vojdi: P. Scipio Nafica, C. Flaminius inu L. Manlius Acidinus pelali, perpelali v' Karnijo, de be se ondokej posadeli, ter Iftrijane, Japidijarje, inu Karnijarje v'ftrahu derfhali...
S tem poročilom stopa v svoji kroniki na stvarno zgodovinska tla. — O ponesrečenem poizkusu nove keltske kolonizacije poroča istotam. Leta 178. pred Kristom, pravi, da
je blu spet 3000 Gallijarjov zhes Kras lesem prishlu bilu, ter so na leti ftrani dufhele od Rimlarjov fa fe tolkajn femle, inu gruntov fadobiti fheleli, kolkajn be njeh mogli fa svojo potrebo pod brambo teh Rimlarjov obdeluvati, ter so she tudi obetali, de njim ot? usak po svoji persvojeni femli svoj lejtne davk odrajtovati. Al onu so mogli s' potepenem pismam prezh se pobrati ter so se po Karniji, inu Japidiji podtikati mogli...
Rimci so si podvrgli Japide in Kelte v Karniji, in poročilo o teh dveh dejstvih podpira p. Marka z dvema napisoma, katera je posnel po „Fasti trium-phales". V prvem se imenuje C. Sempronius kot triumfator nad Japidi, v drugem M. Aemilius Scaurus kot triumfator nad Galli v Karniji (de Galleis Karneis). — Vojske proti Mithridatu so se tudi Panonci udeležili in so prinesli, povrnivši se nazaj, bob seboj. Zanimiv je nastopni stavek zaradi smešno nakopičenih germanizmov: „Sylla je pruti Rimu potegnil, mejstu notriusel, Sulpizija okolipernesl ..."
Temu pa sledi kmalo spet beležka, ki priča, kako dobro se je Pohlin poučil o zgodovini; ni poznal samo kranjskih razmer, temveč tudi razvitek drugih dežela. Kot v kaleidoskopu se menjavajo svetle in medle barve brzo, druga za drugo. Pripoveduje nam o zidanju Karnunta na Nižjem Avstrijskem in pravi:
katiru mejstu se fna dan danashne v' ti vasi S. Pe-tronil, per temu v' dolenski Eftriji lefhezhemu mejstu Hamburg (sic! namesto: Haimburg) uskati, kjer se je v' nekdaneh zhaseh dofti ftareh spominskih dnarjov dovel nefhlu, inu se she per nasheh zhaseh fnajo takt ftari spomini isslediti.
Vsakdo ve dandanes, da se je to domnevanje uresničilo; sedaj vsakdo lahko vidi izkopan amfi-teater in nešteto vrsto drugih kulturnih spomenikov, od umetno izdelanih kipov do napol sežganih hlebcev, ki so jih pustili Rimci v pečeh, ko so bili napadeni od sovražnika.
326
Seve da se ozira p. Marko tudi zelo na mate-rijelno kulturo pri nas. Že kmalu od začetka poroča o pridelovanju železa na Kranjskem; obširneje govori pa o tem, kako in kdaj da so uvedli vinorejo. Pri letnici 580 pred Kristom pravi:
So bli na Kraynskem na permorskeh pokrajnah okoli Flanone, Terfta, inu tam okoli te is jutrove du-fhele sem perpelane vinske terte fasajati fazheli, inu te szer gole gorre v' nograde prebrazhati. Odtod je potem s' zhasama, deslih veliku pofnejshi, tudi na do-lenski Kraunski ftrani obdeluvanje teh nogradov noter-pellanu blu, koker she dan danashne dobru obftoy, ter se enu fdravu vinu, fa per jedi pyti, ta fploh, kje imenuvan Marven v'Lublano vole.
Govoreč o rimski naselbini Magnaniana trdi, da je bila „s' zhasama od teh vishnoveh dreves, ka-tire v' obilnoste ondokaj okoli rasejo, Vishna gorra imenuvana".
Že prej smo omenjali Mithridatove vojne. Ob tej priliki poroča Pohlin:
Ke so Panonyarji s' te vojske nafaj prishli bli, fo Bob is sabo pernesli, inu na svojemu pojlu sejali; katir szer na Kraynski femli rad rase: al tudi rad fhiv, inu molov rata.
Vsaka črta kaže, komu je mož namenil izvajanja svoje kronike. Omenja samo mejnike; kar je med njimi, zamolči. Nasproti temu pa ne opušča malenkosti, ki niso v nikakoršni zvezi z zgodovino, pač pa z navadnim gospodarstvom.
Istotako, kot ga zanimajo pridelki, se njegova pozornost obrača tudi na druge posamičnosti, tičoče se telesne kulture. Na nekem mestu, kjer poroča o o Galcih, obrne govorico tudi na perilo in piše:
Per Galijarjeh so Rimlarji videli, koku svoje uma-fane rezhy is fhajfopero; al nezh mejn, pishe Plinius, 1. 28. Hist. nat. c. 12. se oni niso fhajfe prijeli, temuzh so per szavnezi po svoji ftari navadi dolgu lejt oftali.
To je morebiti zelo zanimivo za kemike, mi pa bi menda bolj želeli prikupljivejših stvari. Beduini v arabski puščavi so še dandanes z omenjeno tekočino nekako tako sprijaznjeni kot so bili stari Rimci.
Po tem, kar smo slišali dosedaj, bode nam umevno, da se Pohlin tudi z nekdanjo nošo bavi. A skoraj bi jo bil pozabil. Zato je ob robu na listih 177 in 178 dodal kratek popis „stare noše". Tako enostransko anahronistično ne piše izlepa v kroniki, kot ravno tu. Noša, katero popisuje precej na drobno, je noša Pohlinovih dedov in starišev. Čudno je to, da ima sicer probujeni p. Marka to obleko za tako staro, da so jo gledali celo stari Rimci na prebivalcih naše domovine. Popis v glavnih potezah pač sem in tam soglaša z Valvazorjevim popisovanjem, a se tudi  loči od njega in je mnogo natančnejši. Ker
je ravno  ta del  zanimiv in važen,   podajamo fotograf ičen snimek lista 177 na drugi strani. Popis noše starih Kranjcev pa slove:
Al koku so se nek ftari Kraynzi oblezheni nosili: be mordej kedu rad vedel. Otshem tolkajn, kolkajn se pusty is ftareh bukuv vonufeti, poftrezhi. Nekdaneh Kraynzov obleka, predn so teh Rimlarjov oholuft fa-gledali, se napufty dergazhi, koker zel gmajn, inu na-tirleh damishlati. Mofhji so si po svoji dagufti en kos debelega, ne farbanega, vezhdejl sivega sekna odmireli na pedy, al tolkajn kosmateh kosh odlozhili: tu skup-isshili, rokave naftaveli, ter eno sukno ali kofhuh naredili. Ti premofhnejshi so fhe tudi lepshi is welega, zhednu oppranega sekna sukne, ali is farbanem sek-nam preulezhene shavbe, vezhdejl le zhes ramo nosili. Lih na enako vifho, koker sukne is sekna so si tudi kmetji is hodnika: gospudji is tanzhize puftili svoje srajze delati. Is enem shirokem felenu pisanem, ali is pirenzham okkovanem pašam is usena ali is eno er-dezho, ali plavo pasizo is fhnor so se zhes sredo prepasuvali. Na vojsko (fol. 117 b), na svatovshno, inu v enakeh perlofhnostah so se is eno sabbo (= sablo): is eno frazho, koker per sedaneh zhaseh is eno puk-shezo fa pasizo, ter is eno dolgo ranto, ali sulzo v rokah prevideli. Dva pola platna, ali mehku uftroje-nega jirha so usakega posebej skupisshili, ter hlazhe da peta (gospudji pak, katiri so po shegi teh Rimlarjov kratke shkorneze obuvali, tudi hlazhe is sekna da kolen) dolge, katire so, ked svytze is enem trakam zhes ledja prevesuvali, si delati fturili. Kolkajn kosha-tejshe hlazhe je kedu nosil, tolkajn falejshe je bil dershan. Lase so si moshki ali okrog, inu okrog, eni she tudi zel obervy bryli, ali po lonzu na glavi okroglu ftrigli. En zir je bil, zhe je nim en zhop po zhelu dolivisel. Glavo je ena kosmata kapa, ali en is shtri-kekov, ali tudi slame kunshtnu spleden klobuk po-kryval. Njeh obuda je bla en podplat usena, is luken-zame ob kraju, zhes njeh is lepem seknam, zhasi is fhidanem zojgam obvyto nogo preneshklan. Eni so tudi lesene zokle nosili. Zhes ramo so eno torbezo, ali en ronz, usak fa svojo potrebo na enemu jermenu: v' rokah eno palzhezo, ali shibo derfhati navejeni (sic!) bli.
Stara nosha fhenskeh glav pak je bla toku usha-fana: Kikle inu janke, so fa ofert tudi is enem fhidanem moderzam, inu prepertam is platna: toku tudi en nakrishpan, okoli uratu fapet, na ramah inu na konzu rokavov (per fakonskeh fa prafnek le iz zherno: per dekletah pak is erdezho, plavo ali feleno prejo) pisan, na persah is 2. ali 3. wuzekame nataknen oshpekel (gosposke so koravde, ali flate dnarze okoli uratu nofile, koker tudi en srebern, te gmajn pak le, en okovan usenat pasz imele, od katirega je na enemu jermenu en nofhiz, inu kluzh od njeh skryne doli visel. Povrh so zhasi svoj is welemi trakmy obshyt kofhuh, ali svojo is farbanemi trakmy obshyto jopo oblekle. Dekleta so vezhdejl. inu flafti doma, le golo-glave, is fpledeneme kitame (fhene ali is v' en puntek favyhanemi lasmy: ali is eno jeglo na verhu glave fatak-nenimi lasmy hodile: sizer is eno partneno, drobnu nabrano, is enem lepem furmam zhes sredo lozheno avba (!): ali tudi eno kosmato kapo: is eno is shpi-zame obshyto, zhasi tudi pisano pezho pokryte. Teh deklet zhelu je en is flatam obešen shapel: njeh roke'
327
ali perfte so perftani is enem glafhovnatcm ozhesam, po 2. inu 3. na enem perftu zirali. Vezh perftanov: vezh shtemanja: lih toku tudi v'kitah, de so si kite is preje, vovne, inu fhide med lase utikuvale. Noge so v' na welu uftrojene, is jagnezhoveh kosh narejene, inu oppisane shtibale: ali, zhe so svoje nabrane vezh-dejl erdezhe nogovize (fol. 118 a) obuvale, so si tudi svoje zherne is eno veliko erdezho favuho zhes pre-vufe polofheno, zhevle natikuvale. Vezhdejl pak so mofhji, koker fhene bose hodile. Pruti defhju so svoj fhivot, inu obleko fhene is eno erjuho: mofhji is enem is lizhja narejenem plajsham varuvali, de niso mokri ratali. V roki so fhenske en robz, ali ruto, ne fa use-kuvati (tu tedej she ni v' navadi blu) ampak fa shtemanja volo nofile; al ke so Kraunize oholuft teh Rim-larz enkrat videle, so se tudi fdajzi po njeh shegi fvergle, ter shtuliti, inu na use vifhe fernashiti fazhele; al nezhmejn vonder se she dan danashni per usi spa-zheni oferti semterkje na Kraunskem na kmetjah ta ftara, nekdana nosha fmirej sleduti da. V Zhargradu se eni na Theodofiovemu ftebru (Columna Theodofiana) v' taki noshi kafhejo: na vojsko so onu svoje metere (Pila, fparos) matere imenuje Strabo: katire so na svoje sovrafhneke metali, inu fasajali.
Vsakdo vidi na prvi pogled, da je ta kranjska noša ob Pohlinovem času kakih sto let stara bila, več pa ne. Ne moremo se torej strinjati z njegovim nazorom, da so na tej noši rimske šege kaj popravljale. Navzlic tem napačnim idejam moramo pa vendar spet občudovati tehniko njegovega preiska-vanja, ki ima nekaj moderno-akademiškega v sebi. Da podpre svoje trditve, sklicuje se na star spomenik, na steber, katerega je cesar Arkadij 1. 401. svojemu očetu Teodoziju na čast postavil. Ta spomenik je imel istotako kot n. pr. Trajanov in Markov steber v Rimu, na valjastem površju vzbokle podobe, ki so imele namen, slaviti vojaške čine Teodozijeve in njegove zmage nad Goti in S kiti. A ob času, ko je p. Marka pisal, tega stebra ni bilo več; 1. 740. je potres vrgel soho cesarjevo raz višino, in nastopni potresi so slop tako zmajali, da so ga morali 1.1695 podreti. Dandanes stoji le še podstavek; Turki imenujejo ta spomeniški ostanek „avret-taš". Našemu pisatelju je torej bila le knjiga s podobami na razpolago, v kateri se opisujejo stari spomeniki cari-grajski. Katero knjigo da je imel v roki, nisem mogel dosedaj  dognati.   Skite pa je istovetil s „Kraynzi".
Slično si razlaga tudi kulturno-zgodovinsko vzajemnost slovenskega pesništva in popevanja. V ta namen pripoveduje o bardih, da so bili v pesništvu izredno izvežbani, dasi niso imeli knjig.
Torej so zhasi po 2000 stihov odfvunej pejti fnali, v'katireh je bla ena hiftorija od kakega velikega wy-teza, ali vojshaka, ali imenitnega zhloveka fapopadena. Od njeh se taifta ftara navada lesem pishe, velikeh, inu imenitneh ludu hvale uredne dela v pesme skladati, inu prepevati, kar se po slavenskeh dufhelah koleduvati prave.
Tu izvemo, da ima običaj koledovanja za tisti čas, ko je Pohlin pisal svojo kroniko, mnogo širši pomen, kot dandanes. Popevanje epičnih pesni loči strogo od liriških.
O pesnih Anakreontovih pravi, da niso bile „zel toku poshtene", temveč navadno „pyashke" ter sklepa: „Kraynski godzi shtemajo flafti per pyazhah, inu na svatovshinah, veliku take pesme." Ta trditev ima še dandanes svojo veljavo.
Na duševno kulturo se ozira naš pisatelj neprestano. Pri tem je pa lahko zasledovati vpliv tedanjega klasicističnega pojmovanja o veljavi duševnih proizvodov na literarnem polju. Grško in rimsko slovstvo čez vse! to je bila deviza one dobe. V kranjski kroniki bavi so precej obširno s Cice-ronovim životopisom in utemeljuje to dejstvo s temi besedami:
Cicero se tudi na Kraynskem koker pousod visoku zhisla; fategavolo sem tudi jeft fa popisuvanje njegovega fhivljenja tukej  en majhen proftor pervofhil . . .
Horacija spravi na ravno tisti podlagi v zvezo s Kranjsko in poglobi zanimanje s tem, da pripoveduje :
G. Lienhart je 2 she nigdar drukane Ode od Ho-raza v' svoje bukuvze: 53lunteu cnis> Hrain poftavel, katire so v' lejtu 1780 in 8°. v' Lublani is spod Eger-jove ftiskavneze med ludy prishle.
Tu se iznova moremo prepričati, za kake podrobnosti da se je Pohlin zanimal, če so le količkaj bile v zvezi z našo domovino. Da je imel več in boljših virov na razpolago, bi bila postala ta kronika osnovno, četudi ne zgledno in nedosežno delo.
O zanimivih in zgodovinskih stavbah na Kranjskem ni vedel Pohlin v tej dobi, o kateri razpravlja, ničesar povedati. A čutil je vendarle, da je v stavbinski umetnosti pravcati monumentalni izraz estetskega čuta. Zato pripoveduje vsaj o drugih glasovitih stavbah z preteklih dni: o tempeljnu Diane efeške in o njegovem uničenju po Herostratu, ki ga je zažgal, tako da je „v dimu gorishl, inu v pepel na kup padel." Tej zgodovinski beležki pa hudomušno in razve-drivno pristavlja dovtipno zabavljico, katero je baje napisal Hegesias — Pohlin ga imenuje „Egesius"—, slišavši o tem požaru:
Diana ni mogla svojega tempelna varuvati fatu: ke je rajmno takrat veliku oppraveti imela, per Ale-xandrovemu rojftvu shlufhbo, inu dolfhnost ene babeze prov oppraveti.
Sumim, da je hotel s tem izrekom podati tudi mnemotehnično podlago i za rojstno leto Aleksandrovo, ki je istočasno kot efežki požar. — Nadalje omenja obširneje „panteona" v Rimu in piše, da je M. Agrippa
328
v' tretemu lejtu svojega Konfulata en okrogle koftel, ali tempel, katir je bil 144 zhevlov glih visok koker dolg, fa use Bogove, ali malike goriiffidal, inu fatega-volo tu im?: Pantheon (dan danashne se ta okrogla Diviza Maria imenuje) dal bil.
Takih posamičnosti bi se dalo še mnogo navesti.
Kroneka sklepa z umorom Agrippine, Neronove matere:
Agrippina pak ni utonila, ampak je srezhnu na suhu splavala: inu, ke je menila, de njen sun ni vezh na njo hud, je njemu sporozhila, de je is smertne nevarnofte srezhnu vonprifhla. Al per tiifti prizhi je Nero Aniceta, svojega fvestega hlapza poslal, njo umoriti, ter nje truplu k' njemu pernefti. Tu se je v' 59. lejtu po X. R. fgodilu. Al ke je Nero tu truplu nagu pred sabo videl, se je faufel, de njegove matere telu je toku fletnu ufhafanu blu; fategavolo je ta fludjove zhlovek ukafal, njo gori dejati . . .
S to epizodo končava Pohlinovo delo.
Vire je črpal iz starih in novih pisateljev. Izrecno omenja nič manj kot 72 imen — kolikor sem si jih v naglici in sproti zabeležil; skoraj gotovo sem pa še nekaj imen prezrl. Mnogo virov pa niti ne imenuje. Vidi se torej, da je ta spis vreden, da se natančneje preišče, morebiti tudi izda, ker je i glede Markovega jezika i glede vsebine zanimiv, dasi v nobenem oziru ni zgleden ali strogo znanstven.
Kot sam omenja v svoji „Bibliotheca Carniolica", je prevel to kroniko v nemščino in jo je začel pri-občevati v nekem ljubljanskem koledarju, katerega pa natančneje ne označi. Ta je imel naslov riLat)ba-d)eri)d)er ©djreibfalenber". Prevod je začel izhajati leta 1782. pod naslovom: „Muv% fcerfafte djrouologtfdje $e* fdjreibung benfumrbtgfter 23egebeul)eiteu ttrie immer ha§ hodjlobt. |)er3ogtt)um toin betreffenb", in je izhajal do vštetega 1.1794., torej celih dvanajst let — a brez imena pisateljevega. V tem času je obdelal kroniko do 1.3601. po stvarjenju sveta ali do leta 451. pred Kristom. Še leta 1794. ima zadnji članek opazko ob koncu: („L)ie $ortfe|uug folgt fihtfttges ^abr)." Leta 1795. pa ni več obljubljenega nadaljevanja, temveč ga nadomešča nov spisčič: „@rbbefdjreibung beš ^er^og-tt/utuš taitt", ki pa ni Pohlinovo delo, kot je soditi po slogu. Tudi ob koncu te obravnavice obljubuje koledarnik: „L)er šBefdjluf folgt luujttge^ $ahr" — a ni bil mož-beseda.
Pohlin torej niti toliko ni priobčil v prevodu, kot je bil dovršil v izvirniku.   Kajti to, kar se nam
je otelo, sega mnogo dalje. Meni se pa vidi, da je Pohlin izvršil mnogo več, nego nam je dosedaj znano. Morebiti se najde v kakem kotu pozneje še kako dopolnilo k opisanemu delu.
O prevodu je omeniti, da se je držal Pohlin navadno izvirnika. Kako da je prevajal, naj pokaže prvi odstavek kronike, katerega podajam v to svrho z vzporednim besedilom:
Izvirnik (po rokopisu) :
V fazhetku, kader je she use, fvunej Boga en fgol prafne nezh bilu, je Buh, use rezhu : Ozhe, inu usegamogozhne Stvarnek nebu, inu femlo is useme rezhmu, katire nebu, inu femla v' sebi fapopadeta, is nezh vonpotegnil, ter je tu ftvaril, inu naredil, kar je fdej usaka ftvar posebej sama na sebi. Na konzu svojeh del je ta zhes use narbel previdne Stvarnek shelej to moj-struo svojeh rok: nashega rodu narperve ftarshe ftvaril, ter toku zhudnu, koker dobrotlivu offhivel. Koker je bla pak dolguft pervega dneva med nozh, inu dan, koker med dva svoja konza, inu kraja postavlena : toku se je tudi po oppravleni raj-fhi tega sonza, inu mejsza po njeh okolishu, tu pervu lejtu tega svejta fteklu blu. Tu nam je pokafalu, koku be mi imeli shtivenje, inu zhislu svojeh lejt, inu zha-sov jemati; fakaj Buh sam je lete dve luzhe na nebu poftavel k' f n a m e n a m teh zhasov, teh dnu, inu teh lejt.
Prevod
(po Lat)b. @cl)retbfiiieuber):
$tn Sfufciuge, bci auffer ©ott Meš nodj etn pureš sfttdjts genjefen toare, fjat ®ott ber SOfoater, #tmmel itnb Gšvbett, uub affes, tua§ [te tu ftd) eiubegrtffen, cm! sfttdjts beraušgeaogen, unb btej3 gemad)t, toa& fie nun ttnrflid) fiub; $nt (Snbe fet* ner Serle fjat ber fcorfich* tigfte @d)opfer altererft ba<§ SCReifterftiicE fetner |)anbe, unfre erften ©tamnteuettern gejtattet, uub [o trmnberfam, al§ gitttg belebet. Ste bie L)atter be§ erften Lage3 jtoifdjen yia§t unb Stagc etngefdjloffen nmrbe: alfo toare and) nad) gan^lid) §u* ritdgelegter Sfleifc beš @ou* nen* uub 9Jionbe3fret)fei§ ba3 erfte $at)r, unb ber Stt)I un* frer 3e^rect)nung beftmtmt, uub bejd)lojjen; ®ott fetbft udmlid) fe|te biefc gtoei Sid)* ter an ba§ $trmament pm 3etd)eu ber $etten, ber Lage, unb $ar/re.
Sem in tam je pa tudi malo krajšal, osobito taka mesta, kjer je obširneje našteval posamičnosti v svo-jam izvirniku.
S temi vrsticami sem storil svojo dolžnost in objavil, kaj da sem iztakni!. Sedaj imajo domači zgodovinarji in zapriseženi slovenski jezikoslovci besedo.