St 63.
V Gorici, t soboto dne 1. junija 1912.
Tečaj XLIL
Maja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
' V   „    .  .  10 „
Za Nemčifb~IC .16-60. «^ Ameriko in inozemstvo K 20,— Posamične številke stanejo 10 vin.
„SOCA'' irna naslednje  izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot pcr Soriškem in Gradiščanskem" in dvakrat .v .letu »Vozni red 'to*-* leznic, parnikov in postnih zvez",
Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo.
2^'JtL*L
i Vso za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
\ Uredništvo
se nahajaj Gosposki ulici **-. 7
v Goricg/v I. nadstr. na desno.
Upiravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Telefon št. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in za-.
Klsrikalizem v Istri.
V torek 28. pr. m. je pKobeila »;.li-nost« zanimiv članek »Istra in tamošnje politične razmere«, članek, o katerem pravi, da ga jej je poslal znan rodoljub.
Ta članek živo kaže, kako se je raz-vi'i v Istrr—klerikalcem.
Članek (s komentarjem) glasi:
•Te dni bo imek) »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« svoj obuii zbor v Puli, ikjer si hoče po treb -letih težke in škodljive agonije izvoliti nov odbor:-Tri leta brezdelja ima za sabo zadnji odbor; ali te brezdelioe iti provizročil on satu, ampak vsa politična kouštelacija od 1907. dalje: politično življenje |e ubralo drugačen kurz nego ga ie imelo poprej.«
(Uvodoma Je že vse povedano! Tri '.cta brezdelja v Jstri. Agonija! Nov kura! — Klerikalci so tu!! Ko so rasli, so že ovirali delo in vzročili brezdelico dosedanjega polKičnega društva, ki naj da prostora .klerikalnim stremljenjem!!)
»Odstopajoči odbor političnega društva je hotel ostati zvest svojim principom političnega konservatlvlzma na podlagi skupnega in složnega dela .za narodno stvar: on ni razumel in ni fhotel razumeti nove struje, ki še je pričela širiti iz Ljubljane in Krka tja doli do Berma in odtod po srednji Istri in 'ki ovira vsako delo, vsako gibanje narodu v korist in ki ni izšla iz -njenih vrst. Stari odbor je bil žrtev razmer in principov in njegova krivda-obstoja samo v tem, da se ni znal akomodi'-rati novemu- času in znajti v novih razmer ali.«
(V starem odboru so bili torej še možje, goreči za skupno, složno delo narodu v prid. Imeli so pred očmi le koristi naroda, in koristi naroda, vzbujanje naroda, so stavili tako visoko, da so mislili, d'a je nemogoče, da bi 'kdo dirnil v to^ delo z .nepošteno roko. Ali počasi se je porajala nova struj-a. Mahnič je prišel na iKrk m iz Ljubljane stegujejo klerikalne prste tudi po Istri. Kaj mar tem ''joidem za skupno složno delo v prid naroda, kaj jim mar
iprobuja naroda, gospodarski dvig istrskega zatiranča, tej novi struji je mar le go-spodstvo nad ljudstvom!)
»Slogaška stranka v slstri, na čelu ji politično društvo, se ni hotela upreti klerikalizmu, iskala je celo stikov .z njegovimi zastopniki, in on je imel odprto pot, razvijal se je 'nemoteno kot posebna, od političnega društva popolnem neodvisna, samostailna straja.«
(Marsikje se je že podcenjeval kleri-kalizem, tako tudi v Istri. Seveda so dobri rodoljubi misJlili, da s stiki z zastopniki nove struje ostane poilitično življenje v starem tiru. Toda varali so se. Nehote so pomagali ubijati staro politično življenje, ker bali so se prejšnjega gibanja, klerika-lizem pa se je ob takih okoliščinah lahko razvijal.)
»Ako se je kdo oglasil proti klerikalni propagandi, pritisnilo se mu je »pečat »smutljivca«, pacat »razkolnika«; postal je »•.iberalec«. Siogaši so bili krivični sodniki, ki so trpeli na eni strani samostalno organiziranje, časopisje in boj proti vsemu, kar se ne pokorava novi struji, na drugi strani pa so v kali uničili vsak ipr-otivni odpor; perhoresciralo se je vsako gibanje, ki bi se bilo Hiotelo zoperstaviti delu, ki sicer počasi ali Jconsekventno ubija narodno čustvo istrskega ljudstva.«
(Razkolnik! Liberalec! —Strah pred odporom proti rastočemu klerikalizmu. Strah torej pred »liberalcem«! Ta strah, perlhoresciraTije umestnega gibanja, to je dalo rast in moč klerikalcem. Člankar konstatira, kako 'že sedaj klerikafem ubija narodno Čustvo istrskega seljaKa! — Že pred leti niso v Istri radi culi, če se je kje pisalo kaj o nakanah 'klerikalcev glede Istre. Roko proč od Istre! — je glasilo vselej. Vendar pa je sedaj jasno, kake koristi bi bilo za -Istro, če bi bil na primer prod 10 leti pričel odločen boj proti klerikalizmu. Bil je čas, izatreti. črne kali. Inteligentom so bili pač nameni in bitstvo klerikalizma znani takrat tako, kakor so danes. »Radi ljubega miru« se je vlekla dalje ciracarsfca politika — in dandanašnji čutijo na svoji koži,   kaj jim   je prinesel
!;>ijubi mir«. Pa je že tako: da ljudje ne verjamejo, dokler ne izkusijo. — Istrski
I seljak je bil na najboljši poti probuje.pa je prišel črni mož ter ga vede na drugo
pot.....Voditelje je prevaral črni mož,
in »liberalci« niso boteU biti. Morda bodo morali postati, če nočejo uskočiti pod Mahničevo krivo palico.)
»Prišel je v Istro klerikalizem, v deželo, ki potrebuje sloge bolj nego riba vo-
, de; da je pa taktika političnega društva bila zgrešena, je jasno sedaj; a to potrdi tudi bližnja bodočnost.«
(Sloge potrebuje Istra! Res je potrebuje, res je, da bi mogla Istra napredovati njafepše, ako bi vsi Slovenci in Hrvatje delali skupno in složno, uvaževaje, kako nevaren in kako močan nasprotnik jim je Lah! Toda kakorhitro je na slovanski strani bila rušena sloga, je bilo treba nastopiti proti rušiteljem! Klerikalci so zrušili slogo v Istri, proti klerikalcem bi se bilo moralo nastopiti tako brezobzirno, kakor so oni brezobzirni. Nastalo bi bilo vrvenje v ljudstvu, živahno gibanje; gotovo ie, da bi se ne bil mogel cb udarcu o pravem.časa tako razviti klerikalizem,: kakor se je razvil. Sloge potrebuje Istra — toda sloge ni več, ipoti so ločene. Slogo so razbili klerikalci; zato v boj proti kle-nkai-zmu, ki je p^gubonoocn za ljudstvo!) (Halje prili.)
DOPISI. Iz kanalskega okraja
Občina Anhovo. — Državna podpora se je pri nas obrnila v popravo- dveh cesta. Za cesto Ložice-Goljevice se porabi polovico podpore. Dobro! a prej naj se reši tozadevna pritožba, da bodemo vedeli, pn katerej strani 'hriba sv. Volbenka se bode gradila ta cesta. To zahtevamo! Pritožba leži — čujte — čez dve leti že pri deželnem odboru. Tud<" sedaj, ko se je zvedelo, v kak namen pojde delna podpora, je zašumelo .mod interesenti. Podali so zopeten   protest   na   namestništvo v
Maksim Gorki.
foma gordjejev.
Roman.
(Dalje.)
»Konca ne razumem«, je odgovoril Foma. »A tisto,o moči je ... dobro! Kako moj uporabim svojo moč, če mihče ne vpraša zanjo! Boril bi se ... z razbojniki ... ali bil bi sam razbojnik ... sploh nekaj taeega, velikega bi ddlal... in to me z glavo, ampak z rokami, s prsi. Tako pa— bodi na borzo in glej, da si kak rubeJj- pridobiš! A čemu ga je treba? In kako je pravzaprav? Ali ostane življenje za vse čase takšno? Kakšno življenje je to, oe vsi stokajo in je vsem tesno? Življenje bi moralo biti vendar tako, kakor bi ljudje radi ... Če mi je tesno, ga moram raztegniti ... da si napravim prostora ... Treba ga je torej podirati in Preustrojati ... A kako? To je ravno, česar ne vem! ... Kaj je treba storiti, da bi se živelo svobodneje? Tega ne 'razumem in ... s tem sem pri kraju!«
»Ma-da-a!« je zategnil Jezov. »J tega si torej prišel! ... To je »nelkaj dobrega, bratec ¦ > , ti bi se moral nekoliko učiti! .Kako je s teboj K>dL knjig? Ali Čitaš sedaj?« (
»Ne, tega nimam rad ... nisem Se čital ....« »Zato raivno ti ne ugasja, ko'še nisi čjta'1....« »•Bojim: se celo citati ... Videl! sem ... tu je ena ... j" »olj ji škoduje te, aiego popivanje! to čemu je knjiga? Kdorkoli si 'nekaj izmisli ini da to v tlsek, a drugi bero ... ~e ie le zanimivo, pa je dobro ... <Da pa bi se človek iz Ni« učil, kako mu je živeti, to je že nekaj popolnoma brezumnega. Saj jih je napisal čtovek, ne Bog; -in (kakšne
. zakone in primere more določiti človek sam za sebe?«
»A evangelije? Tudi to so napisali ljudje!« I       »Bili so apostoli ... Zda pa jih ni ...« i       »Ha4ia, dobro si povedal!  Res, brat, apostolov ni i več ... Le Judeži so ostali .in še ti so siromašni.« I       Foma se je počutil viVo dobro, ko je videl, da ga Jezov pozorno posluša in tehta .tako.rekoč vsako besedo, ki jo on izgovori. Ker se je s Fomo prvikrat v življenju ravnaslo tako, je prosto izražal tovarišu svoje misli, ne da bi iskal besed, zakaj čutil je, da ga bode razumel, ker ga hoče raizumeti.
»Zanimiv dečko si, zares!« mu je rekel Jezov dva dni po npnem prvem svidenju. »In čeravno govoriš s težavo, se vendar čuti v tebi mnogokaj ... in velika drznost srca. 'Ko bi imel nekoiiko znanja o naredbah življenja! Pottem ... -mislim, bi zagovoril dovolj na glas ... da^a!«
»A vendar se z besedami ne .očistiš ... xn ne osvobodiš«, je re!kel Foma in vzdibnil. »Nekoč si govoril o ljudeh, ki se delajo, kakor bi vse znali in mogli ... Tudi jaz poznam več takih ... Moj kum, n. pr.! Proti njim bi se bilo treba dvigniti ... in jih razkrinkati ... Prav škodljivi ljudje so to!«
»iNe morem, si predstavljati, Foma, kako bodeš ti živel, ako si obraniš..to, kar nosiš v sebi sedaj...«je zamišljeno dejal Jezov.
»Težko živim ... Vztrajnosti nimam v sebi... Hipno bi že lahko kaj storil ... Prav dobro vem, da je vsem težko In tesno ... in da si je tudi kum v svesti tega ... vem! A on se okorišča s to tesnobo ... Njemu je dobro v nji. On je oster, kakor igla in prodere povsodi, kamor hoče ... A jaz sem velik in težak ... od tega se tudi du-
Trstu, ker namreč še ni rešena pritožba od strani našega deželnega odbora, ki je po ribniško počasen.
To le mimogrede, ker mi nismo vajeni obešati naših domačih zadev na veliki zvon, dobro vedoč, da te malokoga zanimajo.
Povod tem vrsticam sta le dopisa v »svetem« »(Novem času« in istotakem »iirimorskem listu«. Tu »šimia« »Novi čas« župana Kristana, sirom domovine poznatega pisača in bralca, tam ga pa hvali »lPrimorski list« v isti zadevi in ga povzdiguje v deveta nebesa. Mi smo v »cviblib« velikih. ,Oba »sveta« lista govorita resnico in vedno resnico, ker sta namreč njiju urednika navdahnjena menda od svetega duha in jima je vsaka laž tuja. Posebno je pa urednik iKrenižar »faju« fant — taublih — ker ga je potrdil s svojo birmo brez kolačev g. tovarnar Jakil, — In vendar -oba m moreta imeti prav! No, mo, se poznamo! Mi Kristana •pustimo pri miru — pride že naš čas, to naj sj zapomni; čeravno je po »božji« vo-Jji in Vidmarjevi izvoljen in se bojuje-za sv. vero, se mu v kratkem raztrgajo »brgeše« na klopi. Zapomni naj si, da nam je marsikaj jasno, kar nam prej .ni bilo.
Dalje! Medsebojno se pa zmerjajo naši pobožnjaki z »liberalci«. Človek jih razumi. Pa bode že res, ker bratci se najbolje poznajo. Kakor uvidi širša javnost, je občina Anhovo popolnoma liberalna. Še Žagarji niso ,vsi, ker imajo-sredi sebe saj seme božje., Naprednjake se že tako imenuje liberalce, Novičasarji pravijo iPriniorskoIistarjem liberalci, ti pa zopet onim. Bog se nas usmili in sv. Polona, kam smo »vajdli*. Možje Galflejci, kaj nas gledate začudeno? Taka je naša občina res! A nekdaj? iBIaženi časi! In kako je to prišlo?! Vikar Vidmar hvaljeno bodi njegovo ime — je neki dan trdno zaspal, v tem pa je »tair.tava« prinesla sovražnika in ta je nasejal hudobno seme. O jejmenasta, o joj, uaiuu___. Drugič nadaljujem.
Kanal. — Pri zadnjih občinskih' volitvah je pomedlo ljudstvo s   klerikalci   in
šim! Zato tudi živim, kakor bi bi'1 zvezan ...-In mogel bi se popolnoma razvezati, z enim samim prijemom: lepo z vsem telesom bi se dvignil... pa bi popokale vse vezi!«
»In kaj potem?« je vprašal Jezov.
»Potem?« Foma se je zamislil in malmil nato z, roko. »Ne vem, kaj pride potem ... to bom že videl! s
»Videli bomo!« nra je pritrdil Jezov.
Popival je, ta mali možiček, ki ga je bilo ranflo življenje. Njegov dan se je začenjal tako-le: Zjutraj po čaju je pregledoval mestne časopise in črpali iz aijib snov za svoj podlistek, katerega je spisal kar tam^ na Oglu mize. Potem je tekel v uredništvo in rezal tuje časopise, iz katerih je sestavljal »Provincijame sličice«. V petek je -moral pisati nedeljski podlistek. Za vse to so mu dajali stospetin-dvajset rabljev na .mesec. Delal je naglo m posvečeval ves svobodni čas »ogledovanju in proučevanju dobrodelnih naprav«. Zajedno s Fomo je pohaja) globoko v noč po klubih", gostilnicah in krčmah in črpal povsodi snov iza svoje spiske, katercl je nazival »krtače za snaženje druž-bine vesti«. Cenzorja je imenoval »nadzorovatelja širjenja resnice.in pravice v življenju«, časopis je imenoval, z vodnico, ki posreduje seznanjanje bralca ts: škodljivimi idejami«, a svoje de'o pri njem — »podrobno- razprodajo-duše« in »upiranje proti božjim napravam1«.
Foma je slabo razločeval, kedaj da se Jezov šali in kedaj govori resno. O vsem.je.govoril goreče in strastno, vse je rezko obsojal in to je,F;CJiii|uiga3^p. A cesto; začfeniši govoriti s strastjo, je zučel-l&vn^teiko strastno pobijati svoje lastne besede, ali pa je kbfičaiHa smešen način. Tedaj se je Fomi dozdevalo, da ta človek nima ničesar, kar bi ljubil, kar bi krepko sedelo v njem in 'ga- obvladalo.
(totlje prih.)
*svetoftlipci paraV korenito, /Ljudstvo ie spregteda^ii ie govdrir.oL Lrav taiko! — Ob tej priliki <te-te kratke vrstice: v •občinski nastop je prišel sedaj tudi g. To-maižič. sin, i« Morskega, mesto svojega očeta. Oče sijegov, g. Andrej Tomažič, dtibroznaKi »iBoškat«. ie sedei v kanalskem obč. zastopstvu neprenehoma od 10,X 1867. do 18. 5. 1912. Redek slučaj, . ki 'priča o rtjegovi priljudnosti. Še Vas nismo poteaSbilu g. Tomažič! ¦'¦*- Se na miKvgžr tetal — Prijatelj.
te sežanskega okraja.
Iz Repentabra, 28. maja 1912. Našo občino je zadela nenadomestljiva izguba, kajti nemila smrt ie L&segla med nas ter nam ugrabila ljubljenega župana g. Ivana Ravbarja,
Pogreb-dragega pokojnika je \M danes ob 11, uri predpoidne s sv. mašo, katero ie daroval tukajšnji g. župnik z asistenco tomajskega g. kaplana.
Pogreba se je udeležilo občinsko starešinstvo v polnem številu; šol. mladina z uSiteljstvom; več zunanjih g. učiteljev; naše pevsko bralno društvo »»Dom«, ki ie ginljivo peTo na domu, v -cerkvi in ob grdbu; kmetijsko društvo iz Krepelj; mnogo abčinarjev, njegovih sorodnikov in /prijateljev bližnjih in daljnih; 'zastopništvo orožniške in finančne straže in na-čefeiištvo tukajšnje -železnične postaje. Krasne vence so podarili: tukajšnje občinsko starašinstvo, kmetijsko društvo iz Krepelj in sorodniki, a namesto venca je poda. "la ooiteHj ig. dr, Delles zdatno svoto za tukajšnjo ubožno mladino.
V nJem je .zgubila družina tlagega očeta, občina izvrstnega župana in naš slovenski narod zvestega zastopnika, pomočnika in svetovalca. — Bodi mu žemljica lahka!
cah dolga, črna procesija mladega in-velikega življenja, ki je spremila ugratoliend mlado življenje na zadnjem potu — tako mOičeča, resna, izatopljena v težke misili, v meglen, temen dan", v megleno, temino življsenje, Potrti, zamišljeni so stopali sošolci pokojnega taiko pogrešanega Rudolfa ob krsti in za Jcrsto, nosili so mu zadnji pozdrav, 'krasen venec ovenljivih rož, a neovenijivega spom:n:t: O toatjuska, zakaj si šel od. nas? Pretresajoče, ganljivo so odmevali gilasovi pevcev tovarišev. — ČuK, razumeli smo jih — mrtvaški vzduh
je zavel okrog nas------In Ti nepozabni
Rudolif si jih tudi čul, >ko si se že videl v
. zato, na vse načine utajiti. Zdi se torej, da ' Čujemo v današnji številki tako4e uganko;
DobUi ic 15 besed, vsaka beseda naj šteje ipet črk. 'Besede naj imajo po vrst; tale ipomen: 1. postna Jed v farovžu, { močan čhovek, 3. meksiikamska psovka, 4'
^„,.,__,______,_____„_.______     poklerikaijeni les, S. del roke, 6. stoven-
fcerga? — Marijin fant v Krombergu je j ski Časnikar, 7. del dulhovniške obleke,
smatrajo sedaj klerikalci čas za .ugoden, da odkrito povedo svoje mišljenje: »,t>oj za vero, <čLtudi izkrvavi mučeniski narod!«
Kaj pišejo »Marijini fantje« iz Krom.
vzet pero v svojo desno roko ter v svojem in v imenu svojih tovarišev pisal *No.vemu Času*. Pisal pa je tako4e: <»Med veselim snrdhom smo braii v našem društvu Sočrn (prismojen članek o mašej Marijini družbi. (Glejte! Veselili so se in smejali so se, ko so čitali »Sočin« članek o »M9ad«niški Marijina   družbi«   —   pisec
tovarišev, najprej žalostne, jokajoče tenorje, potem pretresajoče base, vedno tišje an tišje, dokler nt zamrla pesem v daljavi ... Tako umirajo junaki. Miši umrl rad, saj si začel komaj živeti, a junaško si gledal Usodi v obraz! Tako so pokopali letošnji sedmošolci že tretjega tovariša v višji gimnaziji; v peti, v šesti in tudi letos enega, najboljšega iz svoje srede! grobovi ... »Imeli smo ljudi in v gori 'hrast, dali smo jih vam — kaj hočete še od nas?«
Slovenska Čitalnica v Godci — Odbor SI. Čit. je sklenil, udeležiti se po de-putaciji veselice St. jakobske Čitalnice v Trstu v nedelljo 2. VI. in vabi tudi druge člane, da prisostvujejo. Dotični gg. člani naj se oglasijo v naši Čitalnici v nedeljo do 11.
P. n. udom silov. bral. m podpora, društva v Gorici se javlja, da bodo odslej uradne ure ob sredah popoldne od 2.—4. namesto dosedanjih od1 9.—11. zjutraj.
3000 K iz državne podpore ,za Goriško okolico je dovoljenih sa 'kolone. Poraibijo se za nakup turšice. -Naročenih je 259 kvintai.ov. Vsakdo ddbi najmanj 1 kvintal; cene: za nekatere 10 K 55, druge 8 K, za najrevnejše 5 K. Nekaterim se da po 2 kvintala; plačati morajo &koj.
— Majhna reč je to! Obljubljali so kolonom podporo, pa tako, da ne bo treba plačevati, ampak da dobijo turšioo za-. stonj. Tako pa jo dobijo 'le po znižani ceni. In .Bog ve, če bo dobra. Preskrbijo »Goriška Zveza«. — če tov se med kolone' razdelMa turšica brezplačno* no, -'io --60 -še-bilo nekaj; tako paje-bilo.veliko obljub-, turšico pa t>o mCgel kupiti le, kdor ima denar. Slabo podporo so preskrheK rev-Kim kolonom klerikalci.
Za narodni muzej' so darovali: G. Josip Balič, učitelj, Vrti ,Sv. Mihaela, 25 dar. 1. turški denar, naRlan na Vrhu; 2. Trendelenburg, Ainfanigsgrunde der igri-ohisehen Spradhe, Leiipziig 1790; 3. Franul
— .,--------. „ — „.„__,_,  —     de   WeissentUiurn,   Saiggio   gramaticaie
vtmolistsprvimjunij^rainizailamosod-   ltaliaaio-Cragnolhro, Trst 1811; 4. Slovar nijskim potom zaostalo naročnino,          j skwr nemški .in obratno, Ljubljana 1. 1834;
krsti, ko si sanjal, zaslišal zadnji pozdrav ! »Novega Časa« v Gorici je hotel pa iz ko-
mOJHSTRRH
izkušnja ie in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahhajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti liujna mlofaate milo. Znamka ko-
SMek tvrdke Bergman & Co., Tetscheri a/E. imad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in po-| dobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema »lanera* slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele reke. 1 tabal ' stane 70 vin. Dobiva se povsod.
Domače vesti.
Gg. naročnikom. — Vsem. onim, ki so bili opominjani in niso še plačali, vsta-
G. notarja A. Lokarju iz Ajdovščine se je zdravi je obrnilo na bolje. Vendar pa so obiski še vedno prepovedani. Upanje je upravičeno, da zapusti kmalu sanatorij.
Jutri v Vdlčjodrago! Jutri bo Ciril-Metodova siavnost na Volčjidragi. Če no lepo vreme, se je nadejati obilne udeležbe.
- Prcsftciia. — »Sava«, društvo svobodomiselna* slov. akad. na iDunaju, nazna-nja, da je danes li junija t.'!. na D&najski univerzi projnoviral njen član gospod Božidar Fajdiga za doktorja vsega zdra-viisfeva.
Darovf.za »Dijaško kuhinjo«. — Jos.
5. Drobtinice 1 1850 in 1857; 6. Montal amforet, Die katolisichen Interessen rm 5CIXL Jahrhundert; 7. Dedekind,Das Deli-berationsredht des Erben. — Gosip. Leo-poid Breziger, sllikar, iPlave,-l knjigo: Sveti Evangelij, Ceije, 1850. —-¦MOošpod Alojzij Uiibančič, nadučitelj, Vogersko, 1 urbar grajsčme kanalske iz leta 1643, ter 1 okrožnico Tržaške-Goriške Gubernije iz leta 1785. — Gosp. F. Valenčič, odvetniški kandidat, I bakren novec. — Gospod Jakob Uolob, dija-k v Gorici, 1 knjigo: Jos. Frid. ven Prugig, Litnz 1. 1722 ter i novec. — Gospod Otmar Batistič 1 -novec. — G. Franc Pavletič, kovač, Rublje, (8 dar) 5
Nemec, Podgora, 3 K; Fr. Kosovel, Čr- J bakrenih novcev (2 zelo1 redka). Gospod niče, 1 K; Fr. Kerševan, Gradišče nadPr- j Dihko Spinčič v Gorici 1 bakr. novec;- —
vnčinn  7> ,K • Fr   TImalr   VnUm-lA   O,V.  M«    ¦« /^j<1-.                                                         ... «_   _r
vačino, 2 <K; Fr. Umek, Kobarid, 2 K; Marija Stoiker, Gotica, 3 K; Dr. Al. Franko, ' odvetnik v Gorici-, 25 K; Dr. j-fenrik Turna, odvetnik v Gorici 50 K; Andr. Ehišar Gorica, 2 K; Fr. Ture1!, VoKjadraga, 1 K; 1. MennoJja, Miren, 5 K; 'Rud. Ma-karovvč, SpKt, 1 K; KravanfcL Čezsoča. 5 K; Dr. F/. DotčbČ, iin. tajmik v Gorici, prvi novi ¦ 2 K; Jos. Kutin, trgovec v Gorici, 0.60 K; Al. Kerševao, krčmar na Gradišču 2TC Na raicnirf mesečnaie je prišto 70.80 K. Obilnim binkoštnim darovalcem prisrčna fivada!                             •
Pogreb sedmoginmazJJca Rudolfa Vidmarja (v sredo 29. V. 1912). — Dež je lil nepretrgoma, enakomerno, meglen dan je le&tf nad mestomv ko se je vila ,po uli-
Odbor.                                  ,    .            • *¦¦ h n"
Narodnim Slovencem v premislek in ravnanje! —Klerikalni »Gorenjec« ,je v soboto ipriobčil članek, jk» se končuje z Vizklikom!: »Boj za vero, četudi izkrvavi rmičeniški narod!« To se pravi z drugimi besedami povedano: iNaj se Slovenci po-tujčijo, naj se 'ponemč.ijo in poiahonijo, samo do ostanejo 'katoliški in ikierikalni, to je v oblasti duhovščine «i farške ibisage. »Gorenjec«, ki ga urejuje zloglasni Tone Kobfer, proglaga sedaj očitno tisto načeto, 'ki ga je pred' Jeti izrelkd monsignor. Pod-. gore, rekoč: »Vseeno je, ako se ikoroški Stovettci- ponemčijo, samo da ohranijo ipre-sveto katoKSko vero« in ki ga je takrat ikleriikabio časopisje sfrušalo ker ie to ka-
ze skočiti samega srda in svetega ogorčenja. So ie bOij kampeljci fantje Marijini kot pa pisec »iN. C.«!) '-Bedasto dopisnice! Kaj s takimi bedarijami nas misliš opia-siti? Na take budalosti mi niti ne pljunemo. (Fino!) -Kot edino ipameten odgovor ! na to naprednjaško-oslovsko rigamje (rigati jth je naučij najbrže pater Bo^taven-tura!) smo med seboj zbrali m pošiijamo b K za naš izvrstni (to pa to!) »Novi Cas«.
—  Mi gremo naprej (le ipojdite le naprej, pa kam daleč pridite!); mi mladi! (Hudo mladi, res!) Hej! (Kaj misli peti?) Na noge! Po koncu liberalna svojat! MI smo pripravljeni. (Na poboj?) Mi se iboja (bolje uboja?) veselimo!« ~ — Tako pišejo Marijini fantje iz Kromberga. Fest fantje, ma-ri ne? »Prismojen članek«, »bedasto dopisnice«, »bedarije«, »na take budalosti ne pijunemo«, >.oslovsko   riganje<<,   »svojat«
— kaj hočeC, Jjuba duša, še več. K spovedi in obhajilu hodijo in patra iBonaveirituro poslušajo, potem pa take surovosti ipoši-Ijajo v svet sveti fantje Marijini iz Krom-iberga. — Če bi bilo v uredništvu »Novega Časa« kaj pameti, bi ne bfii priobčili surovega pisma Marijinih sinov, ki potrjuje le »Sočino« trditev: kako se izprija mladina v novostrujarsiki organizaciji!
»Bogokletniki.« — »Novi Čas« je nas pretekli teden napravil za Turke in vsMiik-nii je: »iBoj pa takoj proti Turku na Goriškem.« .Ali Turki so preveč verni, zato je nas ta teden naipravil &a bogokleitnike. Bogokletniki (zakaj ni reksl bogokletneži, je bolj zartičljivo!), to bo držalo, to kaj izda. — Razbojniški »Novi Čas« seveda ni smel povedati, da je »Soča« (priobčila ne-Jiaj odlomkov -iz Ma'sarykove interpelacije, in da je »Madharjeva čitanka« doži-vela več izdaj, marveč »N. Č.« govori samo o ;bogokletnikih, da bi novostrujar-si backi.mislili, da je »Soča« kar tako napadla vero in Boga. Ampak »Soča« ni napadla ne vere ne Boga, temveč je le priobčila Mačharjeve sestavke (posnetki po' klerikalnih listSh), ki kažejo, kako bi klerikalci pisali o Kristusu, ako bi se pojavil sedaj med nami. Machar ni žalil ne vere ne Boga, ampak pošteno je osvrkal klerikalce. Prav i^borno jih je zadel. Od-ted taka jeza pri novostirujarskih Lzpri-jencih! — Kar (peni se jeizs »Novi Cas« ipiha kot gad. D,a bi mu le ne škodovato! ZmeTJa sirotek in kriči in ves je božji! O 'božji pa je, božji! Delajo se, da so tako blizu Kristusa pa so v resnici tako daleč od Njega!
Učiteljska hranilnica in posojilnica na Goriškem* — Na zborovanju goriškega učitefekega društva v Gorici pretekli mesec so sklenili ustanoviti za Goriško »Učiteljsko hranilnico in posojilnico«. Zadevo izvede deželno učiteljsko društvo.
Pritožbe z izvoznega trga v Godci se ponavljajo letos kakor vsako leto. Komisarji so brezobzirni, naši okoličani trpijo škodo. Ali same pritožbe v listih ne izdajo nič. Na magistratu gospodarita Bombig m Venier, oba dež. 'poslanca in dobra 'zaveznika dr. Gregorčiča in Fona, 'ki je državni poslanec Gor. okolice. Ta dva sta poklicana, zavzeti se 'ia goriškem magistratu za naše okoličamske trpine! Naj stOi. ta svojo dolžnost in zveza naj pokaže svojo dobro stran, če jo ima!!
Klerikalnemu ugankarju v vzpodbu-io! — Odkar se je ugankar v »Novem času« lotil zopet hvaležnega posla, skrbeti iza razvedrilo in zabavo, dobiva naše uredništvo vse polno ugank, ki se pečajo "— kakor uganke v »Novem času« — tudi z »Novim časom« — se mi rte čudi. Priob-
Vale zdrsnite
fliiid % znamko ,SIz*Said",
vladarji v Meksiki, 9. steber v klerikalni stranki, 10. spremljevalka sv. Martina, u, krčmar v Gorici, 12. .ivinečka priprava 1?. velikan, 14. bela vrana med dulliov-niki, 15. del telesa.
Zaičetoe črke dobljenih ibesed znači. jo novo korifejo v klerikalnem časnikar-stvu in sklepne črke, brane isto tako od zgoraj navzdoii, značijo kraj, kjer ima do-tična kor-Ueja svojo domovinsko pravico.
Da ne ibo nesporaizumiljenj, navajamo 'brez dovoljenja našega čitatelja, ki je poslal uganko v rešitev, pomen dotičnih besed: 1. kokoš, 2. atlet, 3;--traimp7.4.oglje1 5. laiket, 6. Štesfe, 7. kolar, 8. Mas, 9, uskok, 10. goslca, 11. Achac, 12. neške, a kolos, 14. asket, 15. rebra.'
"Začetne črke: Kafolški ugankar.
Sklepne črke: Št. Peterska cesta.
»Mednarodna razstava« bo zopet v Parizu prihodnje leto, pa take vrste raz. stava, kakoršna je bila pred dvema leto. tna, s katere je kar deževalo odlikovanj. Kdor je več plačal, pa je dobil večje o<lli. kovanje. Razstav.lj.alci so bili takrat »odt, kovali« tudi precej obrtnikov v 'Goric' Dlpikmie in medalje,.ki so bile drago plačane, počivajo'sedaj'v kotih, 'ker so brez vsake vrednosti. Menda letos ne ujamejo tparižki razstavljale! v Gorici -nobenega več na svoje iimanice.
V  Batah so bile pred dvoma letoma občinske volitve. Sedaj je prišlo nekaj na dan in na uho sodniji, da pri onih volitvah niso .preveč spoštovali volilnega zakona, namreč klerikalci.. Nekaj se je spletlo; kako se preišče in konica, bomo poročali, — Sleparije in cvenfc, to je nekaj navadnega povsodi pri volitvah na -strani klerikalcev.
V  Medan! -mislijo -farbati koRotic na dan 9. t. m. »Prim. list« pravi, da bo velik shod, katerega se udeležijo 'koloni h celili Brd. Nastopi več govornikov — med njimi govornik, ki popraša klerikalne voditelje, -čemu so nahujskali kolone ter napravili razprtije .med nj.mi hr gospodaril kar ponTffiri za ikbione veliko iikodo, in čemu so jih inaifarbali glede državne podpore?
N. D. O. priredi jutri popoldne -pri Gorjancu na Kornu veselico s plesom. Začetek ob 4.
Narodni požeruh pri »Novem Času* se je zagnal v Ciril-Metodovo siavnost, k! se je imela vršiti v nedeljo na VolčjiJraf in ki se bo vršMa jutri, ako to dopust vreme. Sline se mu cedijo posebno a pecivom; vse oi rad požrl. In tudi pil bi rad. Pravi, da za pecivom .pride .pijača. Na klerikalnih veselicah ne jedo nič in ne pijejo nič, samo vsled svetega navdušenja so navadno tako skrivnostno sladko gi-njeni, da pravijo-ma6ki botra. — Kar ic pa končno naredil »N. č.« malo reklamo za •jutrišnjo siavnost ma Volčjidragi, je pričakovati, da pride itudi kaj novostrujarjev. Naj le pridejo, bodo videli, kako je prijetno na takih veselicaJi' in če jih primerjajo s svojimi, uvidijo, kako iptisto je ina klerikalnih!
Častni občani v Št. Ferjanu. — Klerikalna večina v občinskem zastopu v &• Ferjanu ugamja velike neumnosti. Sedaj i-imenovala 9 častnih občanov. Ti so — poslušajte: kranjski dežefai glavar dr. Žu-steršič, dr. A, Gregorčič, drž. posl. Fon. dež. odbornik Berbuč, prof. bogoslovja in •urednik »Prim. nsta« dr. Andrej Pavlica, primarij dr. Brecelj, prof. fbeg. dr. Srt-brnič, dr. Krek in -pa Mttia MSrinič, dež. poslanec. Izvoljeni so s 16 glasovi, 7 glasov proti. — Sedaj dajo napraviti diplome ¦katere bodo nosili visokim "gospodom ^ dom, pa na čegave troske? Ofočina je imela doslej denar, taki-le »špasi« pa st»ii-|-jo dosti krem! 'Ko so brali v Gorici klerikalni kaporijoni inienovanje častnih občanov, so vzkliknili: že delajo neumnost!! — Prihodnjič bo .prelagal Trpin za etičnega občana Lika rja .-hopsasa. Ta $e ma-njka, potem jih bo 10.
s^!^.0sis^n*»ha,f^^^^^                                      - -t- ** *««- »**¦
Radi žaljenja veličanstva je bil abso-f jCtllpr6d okrožno sodnijo v Gorjci V. Bres-| saii, '?§ki Podanik seveda, na 6 tedn:v. težke ječe.'
Na krivi poti. — Neka A. T. iz Renč, mlada punica 20 let, je izgnana iz Gorice pa tudi iz Trsta. Kadar jo odkod iprižertejo v Gorico, zahteva zaprto kočijo, kakor ; predpisuje postava, in peljejo.}o domov. Doma umevno jej ni obstanka, tako-, gre zopet od dorna V-1>e8a^"d^tfcge#g^t mora z0'Pet vriniti, .da zopet odide...
Italijan prijet radi špionaže. — Prijel; so in v igoriške zapore utaknif.i nekega 39 letnega potnika po imenu , Giuseppe Raccaro, doma w, abčine Št. Peter ob list-. djži v Benečiji, češ, da je išpion!
Bfciklisti in otroci — Cesto se pri-t peti, da zadene kak biciklist v kakega ot-\ roka, včasih morda res iz neprevidnosti, i čestokrat pa prileti otrok   odkod   naravnost pod kolo, biciklist se ne more vstaviti in otrok je več ali manj poškodovan. K. P. iz Rihemberške občine je bil obtožen, daje povozil zfeicikljem v Mirtiu ne-«' fcega 9 letnega otroka. Plačati mora globo 15 K ki 30 K odSkodnirte otroku za bolečine.
Odprti lekarni. — Jutri popol ud ne bo-15(a odprti v Gorici lekarni Liberi-Pontoni. | V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna slu-l v času od 2. do 9. t. m.
/literatura vseli" slovansiknih s. druišHev, dalje od raizinih trgovcev in obrtnikov sokolske -potrebščine in kpntčno spomini h '.prve dobe Sokolstva. — Dne 2. 6. se vrzi prvi nastop sokolskega naraščaja iz Prage in okolice 300 na številu s prostimi vajami in ,70 vrst na orodju.
Sokol v Ajdovščini. -~ Predavanje o Pragi sskioptičnimi slikami včeraj se je spdneslo dobro. Udeležencev 116. Preda-^td^^i^^*Jtottšičt^ žel-obilo Po-  .
m Sokol na Dobrovem. priredi v nedeljo d:ne''4. avgusta svOprvo veselico z javnim nastopom, telovadcev na Orodju: Kcaii, prostor in '.sploh ves vspored se pravočasno naznani. Za danes se drznemo samo prositi vso briško javnost, naj ji bo geslo: 4. avgusta k veselici Sokola ma Dobrovem! Upamo, da bo ta dan dan manifestacije sokolske ideje v Brdih! Na zdar! Odbor.
Za birmance
priporoča tvrdka:
HED2ET & KORITNIK
Gorica, Vogal Curso Verdi in Via Scuole 5
svojo bogato zalogo lepe svile, volne krema, batist, Panama, Pique, kakor tudi:  Kamgarn, ševiot in
sukno za obleke.. Vse to prodajava po zelo nizkih cenah.
Zlet v Miren. — Že osem dni nas loči od zleta Gor. Sokolske Župe, -to je zleta , vseh Sokolov Goriške v Miren, dne 9. t. 1 m. Priglašenih je nad 300 ISokobov in nad 150 telovadcev. Ravno tako je priglašenih za razne tekme nad 40teloYadcev-tekmo-vafccv. Obeta nam torej ta dan biti pravi Sokolski dan, za katerega se zanima vsak zaveden Goriški Slovenec. Zjutraj ob Šestih pričnejo razne tekme na vseh orodr jih in proste tekme, skoka, plezanja, prostih vaj itd. Ob 3 pop. se bode vršil sprevod vseh Sokolov od Mirenskega pokopališča do veselrčnega prostora. iPreskrb-»ieno bode za vse potrebno kar najboljše, priprave so v polnem tik"!:; Apelujemo na vse rodoljube, da se tega zleta čim številnejše vdeteže, posebno ipa ker je dobiček namenjen zgradbi prepotrebnega Sokolskega doma. Na zdar!
Že enkrat opozarjamo Ibraite tekmovale, ki želijo prenočiti predvečer v Minut, naj to nemudoma naznanijo Vese-iičnemu odseku Sokola v Miniu. Ravno-tako oni, ki želijo imeti skupen obed!
Župni zlet GŠ. S. Ž. v JVUren. — Še leden nas loči od zleta. Ker se je doslej vedno opažalo, da se premalo pazi na redovne vaje, opozarjamo ie sedaj brate načelnike, da mora vsak, kdor se, hoče udeležiti sprevoda v kroju, zahajati k redovnim vajam. Kdor ne zna pravilno .korakati, bolje da ne pride v kroju na z\et.
Bratje telovadci! <Kdor zaiiaja k telovadbi, je dolžan tud« iavno nastopiti. Vadite pridno, ker sodba bo stroga in danes smemo 'laJsko zahtevati, da bo na-:¦ sl0P rtaše župe dober v vsakem o/iru.
VI. Vsesokoteki zlet v Pragi. — V sJ*«rto, dne 25. 5., se je začel zlet z otvo-"tvenim večerom v Smetanovi dvorani Motnega' Homa pražkega. Dr. Sdhoiner, prosta Slovanske Sokolske Zveze, je MJel krasen nagovor na navzoče, zatem > sledile razne koncertne In pevske to-}-ke iz Smetanovih del. V nedefjo, dne 26. « bila otvorjena Sokolska razstava v Sta-"»nestiri hiši. Obstoja iz več de'-.v. V »kofcvaiil diagramovi dvorani ie razstav-•lerr.h n diagramov, ki kažejo celotni razvoj Sokolstva, V drugih prostorih modeli «k>vadnic, prapori, spominski listi, znaki, Pisma Tyrša m -Flignerja. V zdravstvenem deJu je znazorjeno razmerje športa in Jpjezni, zdravniške potrebščine, prepara-11 ». dr. Razstavljena je celotna sokolska
Trgovsko-odrtne in gospodarske vesti.
Izlet gostilničarjev v Postojno v četrtek 30. pr. m. se je olbnesel prav dobro v vsakem oziru ter ostane vsem udeležencem v najboljšem spominu. Bilo je res o-bilo gostilničarjev in gostilničark s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega. Ž Goriškega so bili prisotni Iz, Solkana, Grgarja, Št. Mavra, Sv. Lucije, Kobarida, lahko bi jih bilo kaj* iz .Goriške okolice in Gorice. iPo obedu so obiskali .velezannnivo Postojnsko jamo. Govoril je okrajni glavar, za njim g. P., ki je opisal v lepih besedah težko gostilničarsko obrt. Spodbujal je k ustanovitvi gostilničarske zveze tudi na Primorskem, izlet je bil veličastna manifestacija gostilmčarskcga stanu.
Obrtno nadaljevalna šola v Bovcu bo imela 2. junija t. 1. .popoldne po večornicah sklep šolskega 'leta svojega dvoletnega tečaja. Vabi se posebno obrtnike, da si ogledajo razstavljene tedelkc učencev. S prihod ni m oktobrom prične zopet tečaj s 1. razredom.
Izvozni trg v Gorici. — Danes ie bilo na izvoznem trgu 600 kvintalov črešeuj do 76 K kvintal; graha 30 kv'mtalov do 36 K, 20 kvintalov krompirja po 26 K; špargljev 5 kvintalov po 110 K.
Znižanje cene sladkorja. — Avstrijske rafinerije so .znižale za 2 K cene, ki znašajo sedaj pri popolnih vagonih (400 k^}: veliki komadi prve vrste K 88 franko Praga, K 89 franko Dunaj.
Ponarejanje vina se strogo kaznuje na Ogrskem. — V iNeudorflu na Ogrskem blizu avstrijske meje je vinski veletržec žid Arnold Walf v veliki meri ponarejal vino in ga »predajal kot naravno. Vinski nadzornik in člani tamošnjega- 0'bčinskega zastopa so mu na to vzeli iz posameznih sGdj;v vino, zapečatili sode, zapečatene stektonice s.? pas ali 'preiskovalni 'komisiji v Budimpešto, ki je spaznak*. (M je vino ponarejeno in zdravju škodljivo, zasebna komisija je dala iztočiti 78.343 (litrov Vina iz sodov v kanale. Wolf je bil obsojen na 30 dni strogega zapora in 1000 •kron denarne kazni. Obsodbo mora objaviti tu ji v listih.
Poštna hranilnica v letu 1911. — Iz poročila o poslovanju v letu 1911 je raiz-vkino, da se je število hranilnih knjižic zvišalo na 2,261.659 od . 55.955. Vlog 228.173.116 K. ~- Čekovnega prometa se je deiežKo 110.074 oseb, več 7500 nego leta 1910. — Prometa na leto kron 29,705.609.486.
Znižanje tarifov pri prekomorskih brzojavkah. — Z današnjim dnem stopi v veljavo znižanje tarifa za 15r/t- pri nenuj-nih brzojavkah iz Avstrije cez Ocean in obratno. »Brzojavka lOlbesed z Dunaja'v Ne\vjork je stala doslej 15 K; odslej bo stala 7 K 50 v.
Železo se podraži. — Iz Bruselja poročajo, da je trust belgijskih železaren sklonil zvišati cene železa prav izdatno. Za manj obdelano železo bo poviška 7.50 do iO frankov pri toni. Z,Dunaja poročajo, da so v seji zastopnikov železarn sklenili zvišati cene nekaterim išdejkofn iz železa za 1 K pri kvintalu.
Škod? na trti in drevju na Ogrskem. — Ogrsko poljedelsko ministenttvo je dobilo uradna poročila, da so" nalivi in po-vodnji zadnjih dni neizmerno Škodovali vinogradom in sadnemu drevju.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo   »Danica«   vabi gospode člartf k jutrišnima izletoma, In sicer prvi se vrši po Krasu kakor že. lia-' znanjeno, drugi na Volčjodraigo k veselici dr. sv. Cirila in Metoda.                           i
Politični pregled.  .,
, Iz poslanske zbornice. — Zbornica je vce/aj sklenila prehod-v špeciatao deibato o sliuzbeni praguiatiki. Zbornica je rešila ' včeraj vprašanje o refornii iiišnonajenv umskega davka; predlog je odkazan dav-. enemu odseku. I^rihodnja. seja v. ponedeljek, — Slov. klerikalec dr. Vrstovšek je iv naiičnem odseku glasoval proti nezaupnici naučnega ministra, ki Se je izjavil proti temu, da bi vlada prispevaiia deže-i«am, ako te uredijo učiteljske plače. Enkrat je Vrstovšek za vlado, enkrat proti, kakor je pač — naročeno! — V proračunskem odseku se je ^Korošec pritoževal, da se na slovanskem jugu vlada v protislo-vanskem duhu. — V vodocestnem vprašanju je pri konferenci zastopnikov južnih dežel minister Trnka izvajal, da se bo vlada baviia z željami južnih dežel, ali le kolikor dopuščajo državne finance.
: V Albaniji. — Turška vlada je mobilizirala več rednih polkov. Okrog Vere-Sovic koncentrira svoje moči. Fazii paša prične v kratkem boj* proti ustašem.         I
t V Bruslju so bili veliki izgredi, katere so izvali klerikalci. Zborovali so v svojem katoliškem domu, na to so klerikalni dijaki napadli socialiste. Med zborovaici so bili tudi ministri, ki so končno tekli z drugimi vred pred socialisti.
Ogrska opozicija, Justovci in Košu-tovci, so se zcdinin glede volilne reforme. Gicge brambne ¦pretftogc pa zalitevajo, da se bramlbini d^riitivu-m cdstavi z dnev-jiicg-a reda ter n .' jmesti s 4"etnim provi-
• zorijcni z zvišairm rekrutnim kontingentom. Vlada Fniatra predloge za nesprejemljive.
I
čič k Železnikov. Podložen ogenj je-na-, pravil škode nad 12000 C    :>       !| -,
V NeVvjoi^ku štrajka okoK 2^00 natakarjev. iGostilničarji nočejo .vsfreiM zahtevi, da bi sprejemali v služli?o samb ot-ganizirane "Vnatdkarje.
diovecj propagator, antiklerikalizma
, v Itadji uvido ifodrecda (ip'0drekaiž SS^ovi j&enecije; do predaval na J<eki trikrat, in swer uaneSi v poneieljek in.torek; Teme:
' Arst   m   poiiunesac,   'črmv^ Lourdes.   ¦¦¦*¦¦
nevarnost,
ov SeidHtz-prašek
je ea tia Želodca trpeCe neprekosIjiTO Bredstvo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenojeami.
Cena orig. škatlje K2-—
.   Poourejs^e se sodniško sasled^Je.
KoIId-vo Franc, žganje in sel
ia ribanje iivota, — Bolečine olajšujoče in »kreptnjote sta-roenafio sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orlfir. steklenica K 2*~
Na prodaj po vaeh lekarnah in mirodUnicah. Glavna lekarna A. M0LL, c. in kr. dvomi lalotntk, Dunaj, Tuchlaiken 9.
Zaloga v Gorici v lekarni:  A. Gironooli, G. Cristofoletti.
i        Razne vesti.
Pevsko društvo »Hajdrih« na Pro-seku bo slavilo dne 8. septembra t. i> svojo 25-Ietnico. Bratska društva so ha-prošena za sodelovanje.
Tržaški aviaiik Ivan Widmer se je vrnili s Cetinja. Sedaj pojde v Ljubljano, potem, v Bosno in 'Hercegovinov Srbgo, Bulgarijo in na Grško.                . .; '
; Pred poroto v Trst*» se vrši včeraj in danes; razprava proti Antonu, Če3wi, irofen 1891., ker je pri Goreniali na Krasu s kaminom udaril Ivana Grždlja, ga otiesvesti? in potem položil na železniški tir, da ga je povozila lokomotiva. Razprava konča danes.,       .                        ,            -v.
Slov. akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi 5. junija t. 1. o)b 8. zvečer v dvorani »LelireVhaus« (VJfH. Lange-gasse-Josefsgašse) častni večer s\^Jermi novemu; častnemu članu g. Ivanu Lu^arjii, nadrevi^erit« v p. m bivšemu iprvemu !$&-¦ga}nik#sJov:, difaSkega pp^porneiga d^-štva na Dunaju. iOi]aki ih%>s^e dot?po-doSli! ¦    " ¦.      '                ¦¦ ;^   1^ - :;-,.,
Pred poroto v Novem.<mestu;ie bil ob? ; špjen..n» 'i let t&?M ječe ^datSi^ tn^steft V. Moie, kei- je zasadil italijanskemu delavcu V, iLendaro. nož v stegno s tako sv-lo; d^ittu j& prereza! žilo odvodnico in je-Lendaro iimrf. Radi posega v UrSnih selili je bil obsojen na 15 'let ječe Jurij Kav-.-
Orožnik aretiran jradj špiojia^.; f~ V Rivi so prijeli preti ikratKim orožniškega stražmeštra ,lJaiiaoro, osumljenega išpio-naže. Ovadiia ga je .kuhanoa. JNjega so prepeljali iztRive v Triden t na dispozicijo vojaške oblasti. Orožnik taji, ona pa VKdr-yZ,uje svoj-o izpoved. — V -Kivi so lai>li aretirani pred nekaj meseci italijanskega finančnega striažnilu Mprgontija in regnl-kola Patuzzija tudi radi špionaže. .l3o doi-igem zaslisavanju so poslali iHatM^zija čez mejo, Morganti pride pa na zatožno klop, ' Pogreb kapelnika na pomiku »Tita-nlk«. — V nedeljo, dne 19. maja, ju bil pogreb kapelnika godbe na potopljenem par-niku »Titanik«, Hartneya, 30.ubff moto je korakalo v pogrebnem, sprevodu. Ko so položili krsto v .grob, le igrala godba pesem: »Bliže k. 'lobi, Gospod!« ob katere zvokih se je parnik potopil.
Zrakoplovi v vojni. — Ni prvikrat, da se poraib/jajo zrakoplovi v .vojne namene v sedanji bojni v Tripolitanji. Leta 1794. se je bil vzdignil v višave s pri-čvrščenitn balonom Francoz Coutelle v Maubege, katero mesto so oblegali Avstrijci. Mogel je pregledati pozicijo oble-•govalcev; streljal so nanj pa zaman. Leta 1849. so spustili Avstrijci, da premagajo odpor Benečanov, v zrak nekoliko balonov, v vsakem je bila bomba 24—30 liber. Preračunali so, da bo bomba eksplodirala v trenutku, ko balon prispe nad mesto. Ali ko so bili baloni že visoko, Je veter premeiiil smer in pognal jih nad avstrijsko vojsko, nad katero so iztresli nesrečo, namenjeno "branilcem dožejevega mesta.
Kralj alkohol v Italiji. — V Italiji se na leto' izda za alkoholne pijaiče 1760 bizonov lir. Kaj pomeni ta številka, nam.še lepše pokaiže primera z drugimi izdatki za žito, (moko) 612 milj., za olje 440 mUj., za turšico 252, za ikavo 59 in za sladkor 53 ' milijonov lir. Za šoile gre 56 milijonov, za prasbvodje pa 40 milijonov Ur na leto. Torej se na leto več zapije, kakor zaje irt izda za duševno izobrazbo ljudstva.
Svojega očete je ubil Ivan Marsdoh, rojen >-V Izofiv dne 28. |an., t 1. Ranil ga je večkrat s fovčem in mu zadat take rane, da je umrl vsied njih. Pred poroto v Trstu je b'\ Marsich v^čo^aj obsojen na 4 leta težke .ječe.
za tli navadne hiše z malim vrti*-' čem so na prodaj pod Kostanjevico: pred tunelom. Cena prav zmerna. PoizVeq.be v Goriški Tiskarni.                    ¦ > '      ¦¦  ¦   '' >¦; f
ZHKUHLfl.
Podpisani se čutijo dolžni, izreči iza-hvaUo vsem onim, ki so dobrohotno spp-miii nagega iSnbegaLsina i^brata. r ;
Rudolfa
na ipoti tk zadnfeirni počitlca,
^a9ivaljujemio W v prvi: vrsti v šemu , profesorskemu ztou, nied^ njimi -posebno.',-¦ gosp. ravnateUu rn iprec; tg. 1'ogariu. ia vse dobrote, ki jih Je izkazal   ranjkemu. ;za Žaša njegove baloni. Nadalje posebno -s'az rednii^omasedrne. SoJe g; dr. Ožvaldu «t g- Prijatelju Rvkor teJili ^ošoic^in' ranijkega za prekrasen venec* pevcem, ki so zvsefl* sji>oa pretreS;Uiočimi meidijami najvdi ipt\-^mog^k iteniu, da se h Vlfsil pogreb ^o , : v|jica5tno.; iSfe%$»Č^ 'Vs«fu -Draini, - M$<{¦¦, \i:aiUke^a«a č^sa bplezii obiskovali infja : ^e» m& trpljenja^ftMi;. -;      ^ ¦'¦ '-Š&i-iffifa platil; ¦;,'                 'v,;;'
l m V. VMhnaf,          Mar« Vidmar,
¦   ':;starišk ->'-   ¦, •* ,;¦ >\Qml'.
Lahek zaslužek
dajam na doni za prosle ure, 30 - 40 yin. na uro, ali na dan 3—4 krone za obojni spol, že od 14. leta napivs brez posebno iičonr.sti. Kdor Soli pojasnila in uz roc o I lu službe, naj posije 60 vin. v znamkah, katere se mu pa vrnejo, ako sprejme službo.
Izrezljarska trgovina
Šmavjo pri Jelšah —   Štajersko.
Registrirna blagajna
najnovejšega sistema št, 542 s štirimi preda'i ter najnatančnejšo kontrolo se r.irti opustitve trgovine proda ffllIDf|0
pod tovarniško ceno!
Naslov pove iz prijaznosti   upravništvo tega 'ista.
A. it Berini I
I
I
I I
Gorica, Šolska ulica št. 2.
odika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
njfailjii. tvrik iz Istri, DaUjt, ltlfcfte,l»i h Met'
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja aa drobno: Kron —'98, i*G4, 112,
"20, 1-28,  1-36- H4, 160. 1;80, 2'-, 240,
sa luči Bu 72 »In.
------    Ha debelo cene ugodne.    —-— j
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča  kupcu  do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in navaden.  Zaloga *-----------— t»fl* iti sveč.---------------
Cene zmerne.
Hamit & Bregant
autorizouana staubena iordka
ulica Adelaide Ristori štev. 5
se priporočala  p. n. občinstvu   za vsa stavbena  dela.   Izdelujeta   vsakovrstne I načrte,   proračune   in   kolavdacije   po : najnižjih cenah.                   t
Zobozdravniški in zobofehniški atelje
Dr. I. Eržen
SORICH
Jos. Uerdl teiraliSče šteo. 37,
Umetne zoberzlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob   Plomba
vsake vrste.
Ordinir < o sooieni atelleju
od 9. ure dop. do 5, ure pop
iloua trgovina z železnino
Pinter & henard
« (gorici tf Rašreijtt št. ?.
Velika zaloga traverz, železa, cementa,   kuhinjske   posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči,  štedilnikov in  vseh  v   to    stroko spadajočih predmetov. Edina lastna izdelovalnica telovadnih drogov v Sorici. postrežba solidna, prijazna in do^ča. občinstvu se toplo priporočata
_______                        Pinter A Lenard.
>@SI3S@IS^^gi^@eS^^S@a
Ceno
Hpo perje in M pij
priporoča po najnižji ceni tvrdka:     j
edžel i lopitnill
Vrgal Corsn Verdi in Via Scuole 5.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
m
Varstvena znamka: »Sidro"     i
iiniraent. Capsiei comp.
Anker Pain-Expeller
je povsod pripo^aano kot najboljše sredstvo proti prenlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1'40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic t šfeatljah 2 našo varstveno znamko „8ia drom", ker le tako je Eagotoyljeno, da je izdelek pravi. Dr. EICBTERJEVA LEKARNA pri „»latem leva" vjhr&gt
fL!:
isabethgasse Stov. 6 oova. Onavno nipblUJm]a.              |
.Ljubljanske kreditne banke'1
— se baVi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. —
Vloge na knjižica obrestuje po 4V1» vloge v tekočem računu po dogovoru.
v GORIC
DelnHin glarale« S 8,000^)0. - -
=žsš==^ PODRUŽNICE' Oel]e,
Centrala o Ljubljani.
Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst         ^=