Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
V*e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petlt-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h » h » dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon SL 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Ob skupščini C. M. D. v Tržiču.
Naše demokraško prepričanje nas dviga na stališče, da v narodnih institucijah, kakor je Sokolstvo in 0. M. D. ne sme prevladovati noben stan in da nam je vse narodne institucije ^varovati politiško-strankarskih vplivov, medtem ko jih kulturnemu strankarstvu ne moremo odtegniti, posebno če služijo kulturnim namenom naroda.
Ysi stanovi imajo biti zastopani v odborih narodno-kulturnih institucij, vendar si je skoro težko misliti enoten in uspešen njihov prospeh če ni vodstvo podrobnega dela položeno — vsaj zaradi enotnosti — v roke enega stanu, ki vodi stvar do smotrov in realizuje podrobne načrte. V prvi vrsti so pa v to poklicani stanovi, v katerih področje sodi kul-turno-narodna 'institucija, posebno če se krije interes naroda z interesom smotra stanu.
In v tem oziru — mislimo — je učiteljsko v prvi vrsti poklicano, da razširja našo narodno obrambo, posebno ker temelji ta danes na šolstvu in reševanju šolskih vprašanj, katerih interes in upravičenost reševati leži v prvi vrsti ačitoljstvu. Že naravna organizacija daje uči-teljstvu upravičenost, da se na podlagi organizacije slovenskega naprednega učiteljstva orga-nizuje naša kulturno-napredua narodna obramba in se na podlagi nje sistematiško uredi, razširi in pokrepi.
Te misli so se nam zbudile ob priliki polemike med „Slov. Nar." in „Jutrom" v tej iadevi,
Na sodelovanje narodnim interesom odločno nasprotujoče politiške stranke in nje somišljenikov nam sploh ni reflektirati in tudi ne reflektiramo. S tem pa nikakor ne označujemo svojega strankarskega stališča v politiškem smislu, temveč hočemo le poudarjati politiško taslepljenost naših narodnih škodljivcev, ki izza politiške strasti ne vidijo kulturnih smotrov in kulturne rešitve naroda — v katere nasprotni smeri sme najmanj delovati slovenski učitelj.
Nihče ne more tajiti, da je ravno uči-teljstvo že mnogo podrobno delalo in mnogo storilo za narodno obrambo pri nas; nihče ne more tajiti, da je ravno učiteljstvo dalo temelj podrobnemu narodnemu delu, a tudi nihče ne more utajiti, da se vse to delo ni vršilo in pospeševalo sistematiško — po čemer bi dosegalo to delo še večje in dalekosežnejše uspehe.
Učiteljstvo je sodelovalo pri narodno-°brambnem delu — kakor povečini pri narodno-B°cialnem delu — kot zasebnik, ker iniciativo z& to delo ni izhajala iz stanovske organizacije — od kjer bi morala — temveč je bila Plod neposredne gnarodne vzgoje in povsem individualna stvar posameznika.
Mnenja smo, da bi učiteljstvo moralo na narodno-obrambnem polju s t a -
delati
®°vskoorganizoyano ker je manj-«nsko šolsko delo tudi del našega dela stanovskih smotrov iu ker manjšinsko šolsko el° sodi tudi v naš program in istotako sodi
'"anjšingfco šolsko vprašanje	t našo organizacijo.
In tedaj šele, kadar bo	naša organizacija
ožna organizovano izvajati	tudi to nalogo,
tedaj šele bo naša stanovska organizacija na-rodno-kulturno popolna,
Ne da bi prevzela 0. M. D. izvedbo vseh načrtov in njih realizovanje ; da prevzame le nalogo, vzgajati sposobnih in zmožnih podrobnih narodno-obrambnih delavcey na podlagi stanovskih organizacij to zadostuje.
Napredno učiteljstvo naj ne deluje pri naši narodno-obrambni instituciji več kot zasebnik, temveč kot stan, da v tej instituciji uveljavi svoj stan, zato se lahko z mirno vestjo o f i c i a 1 n o izjavimo kot organizacija za pripadnike naše nar.-kul. obrambne organizacije (0. M. D.) in gojimo ter rešujemo v organizaciji nje vprašanja in smotre.
Nikakor s tem ne kršimo svojega načela, da kot stanovska organizacija ne smemo pristopati k nobeni drugi nestanovski organizaciji, zakaj načelo je tukaj drugo za politiško in drugo za kulturno organizacijo.
Oficialen nastop naše stanovske organizacije h katerikoli politiški stranki se nam kaže kot greh nad samim seboj, ker od naših poli-tiških strank še precej časa nobena ne postane kulturna, pri načelih stanovske organizacije ne moremo gledati na mala nenačelna nasprotja p o 1 i t i š k i h naziranj posameznikov — če se krijejo kulturna načela in kulturno naziranje večine z interesom stanu.
Nasprotno se nam vidi pristop stanovske organizacije k narodno kulturni instituciji, ki se krije v načelih in programu s stanovsko organizacijo iu katere interesni smotri se krijejo z interesnimi smotri stanovske organizacijo neohodno potreben, ker pri kulturnem boju je neobhodna potreba, da družimo vsepovsod moči, da jih koncentrujemo, kjer ni načelnega nasprotstva in da izkušamo odstra-njati vse, kar bi nas v tem slučaju razdvajalo.
Narodno manjšinsko delo mora biti tudi na našem programu in se imajo s tem vprašanjem pečati tudi vse naše organizacije, ker poleg vzgajanja učiteljstva za proizvajanje kulturnega boja na šolskem polju ima naša organizacija skrbeti tudi za vzgojo narodno-manj-šinskih delavcev med našim stanom in ima skrbeti, da na podlagi našega stanu pride do sistematiškega dela na tem polju.
To vprašanje smo do danes le malo še razmotrivali z ozirom na celokupnost naprednega slovenskega učiteljstva, in vendar je to vprašanje, ki bo stopalo tembolj na dan, čimveč iniciative za to delo bo prihajalo iz stanovske organizacije.
Potreba bo pričeti misliti tudi na to, da se prične učiteljski naraščaj vzgajati v tem duhu in za to delo, da ne bodo mladi učitelji le vedno začetniki — [v teoretiškem zmi-slu — pri narodno-manjšinskem obrambnem delu in da se povspne in izpremeni delitan-tizem učiteljskih posameznikov v dalekopotezno narodno manjšinsko, podrobno delo vseh posameznikov napredne učiteljske organizacije.
Slomškova Zveza.
Dne 7. septembra zboruje Slomškova Zveza v Ljubljani. To samo na sebi ni dogodek, da bi ga bilo treba nam registrati.
Slomškova Zveza je zborovala že večkrat — naj bi zaradi nas še — letos! — Potisnil nam je pero v roke uvodni članek v 198. štev. .Slovenca" pod naslovom: .Slovenskemu krščansko mislečemu učiteljstvu", v katerem članku ne govori pisec krščansko mislečemu učiteljstvu nič, pač pa vabi vse sloje slovenske človeške družbe na zborovanje Slomškove Zveze. To je imeniten članek, ki kaže vso mizerijo slomškarjev, ki da med vrsticami toliko brati, da bi mi okrcali prav pošteno takega člankarja, če bi izšel iz naših vrst. Škoda, da nimamo prostora, sicer bi doslovno prijavili ves članek, tako pa se moremo baviti ž njim le bolj nakratko.
Takoj v začetku članka pokaže pisec svojo nevoljo nad slomškarji samimi. Doma naj ostanejo bolniki in pa tisti »ki bi radi samo m e d š t i r i m i s t e n a m i veljali za Slomškarje!" Lepo je od vas, da pripoznate, da imate med seboj tudi take .možakarje", ki bi radi samo med štirimi stenami veljali za Slomškarje — to je lepo od vas — a žalostno je za vas. Pa nikarte jih ne podite od zborovanja; če ti doma ostanejo — kdo bo pa zboroval? — kako bo pa mogel potem 7. september pokazati javnosti, ,da se vrste Slomškove Zveze m n o ž e od leta do leta in da ima Slomškova Zveza bodočnost"!
Bodočnost! — To naj pokaže še-le 7. september? Dosedaj vaša zborovanja še niso pokazala, da bi imela Slomškova Zveza bodočnosti? Mi pa vemo že pred 7. septembrom, da ima Slomškova Zveza bodočnost — kakšno bodočnost to bomo povedali vam koncem tega članka.
Pa tudi vi veste, da vas čaka bodočnost in pred to bodočnostjo vas je strah! — Poguma je treba slomškarjem in dajejo si ga, kakor si ga je dajalo onih znanih sedem Švabov! .Snuje se svetovna zveza katoliška učiteljstva. Pogum tedaj!" Da strah je revežev, ker jih je tako malo in da bi zbobnali kolikor mogoče veliko zborovalcev, kliče, vpije in vabi člankar kakor kloven pred vaškim cirkusom — vse, vse k zborovanju .kar leze inu gre".
.Obračamo pa se tudi do vas tovariši, ki ste še verni in vneti za versko vzgojo, ki ste prepričani v srcu, da morata cerkev in šola delovati v slogi in vas vabimo na zborovanje". Torej pripoznate, da je še učiteljev, .ki so še verni in vneti za versko vzgojo", — pa ne-čejo biti slomškarji!? Zakaj pa ne?— zato, ker so še verni in vneti za versko vzgojo! — Tudi takih nas je, ki vemo, da bi morala .cerkev in šola" delati v slogi, pa .cerkev" tega ne dela — zato hodimo svoja pota.
»Mi vas bodemo veseli..." Verujemo, da bi bili — če bi došli — pa nas ne boste veseli, ker nas — ne bo!
«Veseli boste tudi vi sami, ker se boste oprostili spon in lažiliberalizma in predsodkov, ki vas odbijajo od nas".
Nam se ni oproščati nikakih spon! Naš list in ž njim napredno učiteljstvo smo stali vedno na tem stališču, da ne sme čutiti učitelj nikakih .spon". P r o s t b o d i,
neodvisen, stoječ na lastnih nogah, zavedajoč se lastne moči! Taki smo mi! — Vi se otresite sponi Vi ste sami moleli in držali roke drugim, da so vas vkovali v verige, na katerih vas vodijo kakor nekdaj Bošnjak svojega medveda, da plešete, kakor vam godejo drugi. Vi ste v sponah, ki vas silijo, da morate klanjati svoja hrbtišča pred vsakim ka-planetom, pa najsi bodi tega vreden ali ne! Vi ste svoj ponos, svoj ugled, svojo čast žrtvovali ne zaradi »vere in vzgoje", ampak zato, da v a m o d p a d e t u i n t a m s klerikalne mize kaka drobtina, da vam vržejo tuintam — kakor psu za plotom — kako oglodano kost v podobi nadučiteljske ali celo učiteljske službe! Vi se oprostite spon in veseliboste tudi vi sami!
Lažiliberalizma se nam tudi ni treba otresati — mi mu ne služimo! M i s t r e -mimo za r e s n i c o i n p r a v i c o , z a napredkom in svobodo! Če imenujete to stremljenje lažiliberalizem — prosto vam! Mi smo liberalni, ker hočemo živeti in pustimo, da tudi drugi žive. Dobro pa je to, da člankar pravi, da se drži liberalizma samo še del mestne inteligence, če se ga drži inteligence, se ga bomo mi tudi še dalje držali; držite se vi tega, česar se drži — ignoranca!
Kakor iz vsega tega vidite, niso »pre-sodki", ki nas odbijajo od vas: to so naši principi, ki nam prepovedujejo, da bi šli tako sramotno v jarem stranki, ki je slučajno na krmilu! Razsodnega naprednega učiteljstva ne bodete zvabili nikdar v suž-nost! Najbrže sluti to člankar, zato se obrača na duhovščino!
»Obračamo pa se tudi do tebe, pre-častita duhovščina!.. .* vemo, da bi moralo pristopiti še veliko, veliko število duhovnikov, da bi doseglo število učiteljstva". —
Povejte raje število, koliko je več učiteljev, kakor duhovnikov v vaši Zvezi! Sicer se da pa ta jednačba z eno neznanko kaj lahko rešiti. Slomškarjev je tako malo, da bi lahko imeli duhovniki čez noč večino — ako bi le hoteli — igraje vržejo, če jim drago, že 7. septembra ves odbor z Jakličem vred in prevzamejo sami vodstvo Slomškove Zveze. Tu se ravno vidi, kam plovejo slomškarji učitelji in učiteljice! Tega sedaj »prečastita" duhovščina še ne bo storila — ampak igrala se bo nekaj časa še s slomškarji.
.Pridite na naše zborovanje, da pokažemo javnosti, da še živi in bode živelo staro Slomškovo geslo: cerkev in šola sta sestri!"
Sestri? — To bi bilo lepo — če bi bilo res! Toda stvar je drugačna! »Cerkev je mati, šola pa hčerka" — tako trdi sedanja duhovščina; če bo šlo pa po vaše bo cerkev mačeha, šola pa pastorka.
»In ti, slovenski kmet, delavec! Vidva tvorita maso naroda, vama služi šola. Na vaju se opira slovenski krščansko misleči
učitelj, pozdravljena na našem zborovanju 1"
—	Ne bo nič! Slovenski kmet, pa delavec nimata v četrtek dopoldne časa 1 Č e b i j u res hoteli imeti v svoji sredi, binapravilizbrovanjevnedeljo!
Pa veš ti, slovenski kmet in delavec, zakaj ne napravijo svojega zborovanja v nedeljo? — Vidiš, to je tako: ti si masa, na katero „se opira slovenski krščansko misleči učitelj — duhovščina je pa tudi masa", na katero se še bolj opira „krščanj sko misleči učitelj", duhovščina pa nima ob nedeljah časa; no, in zato — adijo, ti slovenski kmet in delavec! Lahko pa vidiš, da je tako vabilo humbug in h i n a v -ščina!
„Koga pa naj še vabimo?" — se vpraša člankar! Res je vabil že precej ljudi, Slomškarjem je zaklical: Vsi na krov! Vabil je učiteljstvo, ki ni v njegovih vrstah, pa je še „verno", vabil je „prečastito" duhovščino, slovenskega kmeta in delavca — koga pa naj še vabi? — Tu se je pokazal Slomškar spetvpravi luči
—	zatajil je vse one, ki jih je vabil tudizletaki in posebnimi pismi —vabil je pismeno vse župane, predsednike krajnih šolskih svetov, izobraževalna društva, marijine mladeniče in marijine device, pevska društva in „čuke" — vse te je vabil pa zatajil jih je v — „Slovencu" jih ne omenja — za javnost so mu vse te osebe in korporacije preničeve, zato jih javno ne vabi! „Prav srčno pa vabim tudi krščansko misleče (mosleminsko misleči so izključeni) c. kr. profesorje." ... „Dalje vabimo naše dijaštvo." Tako vabi člankar vljudno in vsfc sloje človeške družbe, da bi potem udaril na veliki zvon in razglasil po svetu: glejte vsi so z nami — narod je na naši strani — znamije masa! V duhu že vidi člankar vse te mase okolo sebe in prej upadlo srce mu je izlezlo iz hlač, zraste mu pogum, ki si ga je moral delati v začetku članka na umeten način, napne drugo struno, ko se spomni slednjič tudi še ljudskih poslancev! —
„Na našem zborovanju hočemo videti tudi naše ljudske poslance!" Šaperlot!
—	to je pa drug ton! Tako se govori — kaj? — Ta odločen imperativ — ta še nam imponuje! Druge stanove vabi — poslancem pa diktira! Tako je prav — smo rekli! Prost bodi, neodvisen, stoječ na lastnih nogah, zavedajočse lastne moči! Tako smo si mislili, ko smo čitali te vrste. Toda kmalu nato se člankar izda, da ga je notranja jeza, kes, sramota privedla do te osornosti, s katero hoče imeti na zborovanju tudi poslance „iz obeh zbornic"! „Kakor se vam je dne 13. junija izročilo slovensko ljudstvo, tako smo se vam izročili tudi mi!" — Da, da, slomškarji! — izročili ste se — prodali ste se — usužnili ste se!! Zato pa le zborujte v senci „prečastite" duhovščine, le opirajte se nanjo — krščansko misleči učitelji — opirajte se na našega delavca in kmeta — o, le opirajte se, saj nimate več lastnih tal pod sabo, saj ne stojite več na lastnih nogah, kakor blodeče duše tavate okolo, povešenih oči, ker se ne upate več pogledati v lice svojim tovarišem, ki ste bili nekdaj z njimi enakih misli, enakih nazorov! Opirajte se na duhovščino in njeno stranko, saj edino ta vas more še držati — če ta vas pusti — padete — razpade slom-škarija! Pa ne bojte se še sedaj — „pre-častita" duhovščina bo vas še držala, držala vas bo dokler bo vas potrebovala, ko pa vas izžame inkoji boste nepotrebni, vasvrže proč kot izžeto limono! — In to je tista bodočnost, ki jo bo pokazala slomškarija ob svojem zborovanju 7. septembra.
Tako je s petletninami na Goriškem!
„Kako je s petletninami na Goriškem", se je glasil jako važen članek v zadnjem in predzadnjem našem listu.
Odgovor na to vprašanje je že par let star, in sicer: tolminski šolski okraj dovoljuje učiteljstvu to, kar mu gre; goriški, sežanski, gradiščanski in tržiški okraj ter mesto Gorica,
ki so tudi v isti deželi, pa nočejo dovoljevati učiteljstvu, ki strada, mrvice kruha, češ, da tako pravi § 9. zak. iz 1. 1906.
Napačno ne bo, ako se tu poda nekoliko reminiscence tega za goriško učiteljstvo velevažnega paragrafa.
Kmalo po sprejetju omenjenega zakona po deželnem zboru in po sankciji je vložil laški učitelj mesta Gorice prošnjo za priznanje petletnine, opirajoč se na zakon iz 1. 1901 ter na člen V. zakona z dne 14. januarja 1906.
Goriški mestni šolski svet mu je prošnjo zavrnil z motivacijo, da mu po zakonu iz 1. 1906. (§ 9.) gre petletnina šele „od prvega dne meseca, ki sledi neposrednje dnevu pridobljene usposobljenosti."
Omenjeni tovariš je na to podal ugovor, sklicujoč se na člen V. zakona iz 1. 1906., ki pravi v svojem II. odstavku: S tem zakonom se ne premeni pravica do višjih plač, katere so dosegli člani učiteljstva zaradi prejšnjih zakonov.
In tako je hodila zadeva od inštance do inštance ter prišla k upravnemu sodišču.
Pred upravnim sodiščem je zastopal rekurenta neki advokat iz Gorice, menda dr. V. Tu je stvar propadla.
Upravno sodišče se je držalo suhega besedila zakona. Po mojem sta bili ravno merodajni besedi v citiranem II. odstavku 5. člena: „so dosegli!"
Sicer nimam pri rokah nemškega besedila zakona in tudi ne razsodbe upravnega sodišča, ki pride pri tem v poštev, a se ne motim, če trdim, da sta ravno ti dve suhi besedi usodopolni za goriško učiteljstvo. Da bi tu bil sedanjik, bi gotovo reusirali, a tako smo izgubili grižljaj, ki bi nam v teh časih dobrodošel.
Vrag vzemi — pretekli čas!
Kakor sem se potem o zadevi informiral pri tedanjih dež. poslancih, niso bili mnenja c. kr. okr. šolskih svetov, ki ne dovoljujejo petletnin učiteljstvu v smislu prejšnjega zakona, t. j. onemu učiteljstvu, ki je uživalo ono ugodnost po zakonu iz 1. 1901.
Lansko leto se mi je reklo od mero-dajnih gg. deželnih poslancev, da se premeni oni paragraf v smislu, da se onemu učiteljstvu, ki se mu je štelo petletnico po starem, tudi za naprej ugotovi potom novele k zakonu iz 1. 1906.
Pravično in potrebno bi bilo, da bi se vsemu učiteljstvu dalo to mrvico kruha.
Deželni zbor je šel takrat v zrak — in naša zadeva je tudi šla v „vilice".
Učiteljstvo onih par borov prav težko pogreša, še bolj, ker je moralo čakati po prvi petletnici za drugo sedem let. To so sedemletnice in ne petletnice. In ta neznosna draginja, ki nas tlači tako, da več dihati ne moremo!
H koncu naj omenimo, da želi učiteljstvo, da bi se zadeva spravila v tek in da bi tudi goriški, sežanski in ostati okraji jeli posnemati tolminskega, ki se mu mora reči, da vidi in spozna težki gmotni položaj učiteljstva v tej grozni draginji najpotrebnejših živil.
Vso čast — komur čast!
Zastopniki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih, zgenite se; kaj ne slišite kruljenja želodcev?
Posnemajte tolminske učiteljske zastopnike v tej zadevi!	—lj—
Naš denarni zavod
Geslo: Kar piodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrovana tadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca avgusta K 168.683-09.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt mh znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—'/,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7 zvečer
Prošnja do blagih src!
Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto, 19. avgusta, v Mokronogu ljuto razsajal ter spravil v par urah skoraj cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozelci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelska orodja.
Beda je nepopisna!
Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim siromakom blagohotno na pomoč, da se vsaj za prvi trenotek osuše solze onim, ki z obupom zro v pepel svojih uničenih domovanj. Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani, dobi hvaležna srca obupanih pogorelcev.
Pošiljatve hvaležno sprejema: „Odbor za podpore potrebne pogorelce v Mokronogu".
Za odbor:
Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik; Fran Arh m. p., davčni predstojnik; Ivan Hutter m. p., sodnik; Hinko Bukowitz m. p., župnik; Ivan Pirnat m. p., nadučitelj; Josip Tratar m. p., učitelj; Peter Strel m. p., trgovec; Ivan Ziherl m. p., trgovec.
Značilno imenovanje.
S Primorskega, 22. avgusta 1911.
Listi poročajo, da je ravnateljem c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici imenovan profesor na gimnaziji v Gorici, Franc Žni-d e r š i č.
Odkrito moramo povedati, da nas je to imenovanje prasenetilo. Vsa čast prof. Žnideršiču, ki ga poznamo kot izbornega strokovnjaka v latinščini in grščini, a od ravnatelja učiteljišča zahtevamo mi še kaj drugega, zahtevamo namreč popoln o i z v e d e n o s t v vprašanjih vzgoje učiteljstva ljudskih šol in bistva te šole same. Profesor klasičnih jezikov pa ima, to nam mora priznati vsak nepristranski motrilec, v svojem službenem zvanju najmanj prilike, seznaniti se s temi vprašanji. Novi ravnatelj bo morda izboren administrator, a prav lepo bi se mi zahvalili, če bi začel učiti pedagogiko ter jo, recimo, pri izpitih za meščanske šole tudi izpraševati; a vendar je zahteva le naravna, da bi ravnatelj teoretično pedagoškega zavoda (in to je učiteljišče) bil tudi v tem predmetu kompetentna oseba. Že v preteklosti smo le težko gledali, kako so na tem zavodu delali s pedagogiko, ker — žal — prejšnji ravnatelj ni smatral pedagogiko, ampak administracijo glavnim poslom ; prav čudno je, da navedemo le nekaj, da se izpitnim komisarjem za pedagogiko pri me-ščansko-šolskih izpitih ni določil strokovnjak tega predmeta na učiteljišču, ampak profesor slovenščine (in klasičnih jezikov) na gimnaziju. Nadejali smo se, da bo zdaj nastopilo na tem zavodu nova tako potrebna era prave moderne pedagogike, zakaj po raznih znamenjih smo smeli upati, da bo ob izpopolnitvi ravnateljskega mesta prišla v poštev strokovno-praktična stran tega vprašanja, a zdaj vidimo, da se je upoštevala le akademična. Škoda! Modern pedagog bi imel v Gorici toliko dela! Tiste vadnice! Sicer je pa to imenovanje obenem slovenski javnosti dokaz, da vlada zanemarja učiteljišča po Slovenskem; zakaj če izmed profesorjev-strokov-njakov petih učiteljišč na Slovenskem ni bilo mogoče izbrati enega za mesto ravnatelja, potem je to le dokaz, da so ta učiteljišča vladnim faktorjem — H e k u b a!
Pasivna resistenca hrvaških učiteljev.
Kakor je znano, so sklenili hrvaš ki tovariši, zbrani 11. februarja v Zagrebu, pasivno resistenco do ureditve svojih plač in pravnih odnošajev. Po tem sklepu hrvaški učitelji, ki so se s častno besedo zavezali, ne sodelujejo pri nobenem narodno-kulturnem društvu, pri katerem niso primerno plačani.
Kakšne posledice ima ta resistenca na društveno življenje na Hrvaškem kaže sledeči slučaj.
Čebelarsko društvo v Vukovaru, praznuje letos svojo dvajsetletnico. Ob«nem bi se vršil tam kongres hrvaških in srbskih čebelarjev, ki bi kot taki obhajali lOletnico svojega obstanka.
Prijavne pole za razstavo so bile razposlane, ker pa pasivna resistenca učiteljstva še nikakor ni bila zaključena, se je oglasil za razstavo in sodelovanje le eu učitelj. Odbor za lazstavo je imel sejo 1. avgusta; moral je raz-| stavo, ki bi se otvorila 23. avgusta, odgoditi samo zaradi pasivne resistence učiteljstva, ker — kakor pravi „Hrvatska Pčela" — niso ljudski učitelji samo sloveči čebelarji in razstav-
ljalci, ampak je brez njihove pomoči prire.. ditev razstave nemogoča. Oglasil se je en učitelj, a ne smemo misliti, da je ta kak Efialt. Sigurno je ta učitelj, tovariš Stigelmajer, oni ki dobi kot kongresov tajnik primerno nagrado.
Kakor želimo hrvaškim tovarišem izboljšanje gmotnega stanja, tako nas tudi veseli, da je bila hrvaška javnost primorana pripo-znati moč, ki se mora nanjo pri gotovih pri. ' reditvah računati.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo namesto, kakor je bilo napovedano 6- avgusta pri Sv. Križu na Slatini, dne 13. avgusta pri Smelcu v Mestinju iz raznih razlogov. Škoda je bila morebiti v tem, da zborovanje ni bilo tako obiskano, kakor je pri takih vremenskih razmerah pri nas navada in pa, da se nismo mogli držati dnevnega reda, ker sta oba napovedana predavatelja (tov. Flerfe „O volji" in tov. Gosak „O vplivu fizikalnih razmer v šoli") odpovedala svoje referate. Vendar pa proti temu lahko zapišemo kot dobiček predavanje tov. Hinka Š u m r a „O risanju po Callistu". Pri nas se je uvedla zahteva, da se drži v risanju najbolj Callistove poti, in tov. predavatelj, ki se peča s to metodo že dlje časa, nam nam je pokazal na primerih svoje uspehe in tudi kratko očrtal pot, ki jo hodi sam, opiraje se na metodo Callistovo. — Bili smo mu hvaležni za njegove migljaja in njegov trud.
Če še omenim, da smo razšili zadnji sklep glede prenosa Zaveznih pravil ter določili, da naj sodelujejo pri tem že zdaj vse šole, štirje (Sekirnik, Kurbus, Korbar, Flerfe) pa zbero vsa mnenja ter eden, ki se ga še določi, referira na zato določenem zborovanju po zimi ter precizira morebitne izpremembe ter želje in nasvete — sem dovršil dnevni red tega zborovanja.
¡Prihodnjič pa se snidemo v novembru 1.1. v Šmarju.	—b.
Književnost in umetnost.
Veliki češki pisatelj Alojzij Jirasek
'je praznoval dne 23. avgusta šestdesetletnico svojega rojstva. Češki narod je ob tej priliki pokazal, kako zna ceniti svoje velike može. Slavljenec je dobil iz vseh delov svoje češke domovine neštevilo čestitk in priznanj. Praški mestni občinski svet mu je izročil častno kolajno mesta Prage in češki narodni svet mu je poslal izredno laskavo čestitko. Jirasek je kakor pisatelj znan tudi med nami Slovenci, če ne po drugem, pa gotovo po enem izmed njegovih najlepših opisov — „Psoglavcih". Velikemu sinu našega velikega bratskega naroda tudi naše: na mno-gaja ljeta !
Popotnik objavlja v svoji 8. letošnji Številki to-le vsebino: 1. Pav. Flere: Besedica o naših mladinskih knjižnicah in njih rabi. 2. J. Klemenčič: K reviziji učnih načrtov. 3. Umetnost pa ljudska šola. 4. Dr. Ivan Lah: Dositej Obradovič. (Dalje.) 5. AnteBeg: Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju. 6. Književno poročilo, 7. Razgled. — Časopisni vpogled — Pedagoški paberki — Šolske in učiteljske vesti — Razne vesti.
Politiški pregled.
*	Mirovni kongres. Od 25. septembra do 3. oktobra se vrši v Rimu devetnajsti svetovni mirovni kongres. Takoj po kongresu bo otvorjena v Rimu medparlamentarna mirovna konferenca, ki bo trajala do 11. oktobra. Letošnji svetovni mirovni kongres v Rimu bo jubilejski kongres. Pred 20 leti, to je leta 1891., je bil v Rimu tretji svetovni mirovni kongres, ki mu je predsedoval R. Borgbi-Ta kongres je osnoval mednarodno mirovno pisarnico, ki je pri poedinih narodih organizirala mirovno gibanje in kateri je bila za delo na korist svetovnemu miru dodeljena Noblova nagrada. Dne 26. septembra bo otvorjena v Rimu mirovna razstava. Častn1 predsednik kongresa bo bivši italijanski ministrski predsednik Luigi Luzzatti V odboru se nahaja tudi češki učenjak dr. Fr. Drtina-
*	Preganjanje katoličanov na Bu' skem. V Peterburgu je bila popolnoma tajno izvršena revizija cerkve peterburških katoli' škega metropolita. Istočasno so se vršile hišn.e preiskave skoro pri vseh peterburških katoli' kih. Te preiskave, ki jih je odredil Stolip111 so v zvezi s tekočo preiskavo o delu jezU' itov na Ruskem. O uspehih najnovejšej2 dela ruske vlade proti katoličanom se vzdf" žuje popolna tajnost.
*	Avstrijska škofovska
konferenc»-
Letošnja avstrijska škofovska konferenca s vrši začetkom novembra na Dunaju P° predsedstvom solnograškega nadškofa K* dinala dr. Katschthalerja. Konferenca se D bavila največ s papeževim motopropr'0 glede praznikov.
*	Tomašičeva naredba o cirilici. Sobotne uradne »Narodne Novine" so priobčile najnovejšo naredbo bana Tomašiča o uporabi cirilice v javnih uradih kakor nekako izpopolnitev zakonov iz leta 1887, ki določa, da smejo stranke pri vseh deželnih oblastvih v Hrvaški in Slavoniji uporabljati cirilico kakor latinico. Glede uradovanja občinskih uradov pa določa zakon iz leta 1870, da ima občinski odbor glede svojega avtonomnega delokroga pravico določati, kaka pisava naj se uporablja, le napisi na občinskih in šolskih poslopjih — izvzete so srbske konfesionalne šole — ter na kažipotih morajo biti pisani v latinici na prvem mestu, na drugem pa tudi v cirilici. Tam p3i kjer žive Srbi v večjem številu, morejo prve inštance izdajati naredbe in rešitve strankam v cirilici na njihove cirilsko pisane „joge. Z ozirom na to določa nova banova raredba, da se mora vršiti vse notranje poslovanje deželnih oblastev izključno v latinici in da samo prve instance rešujejo v ¿rilici cirilsko pisane vloge in to v onih okrajih, kjer tvorijo Srbi nadpolovično večino prebivalstva. Naredba določa dalje, da morajo občinski uradi v avtonomnem delokrogu reševati z latinico pisane vloge tudi v latinici, v prenesenem delokrogu pa se mora tudi v notranjem poslovanju uporabljati le latinica.
*	Proti Poljakom na Pruskem. Pruski shodni zakon dovoljuje, da se smejo v volilnem času vršiti zborovanja tudi o poljskem jeziku. Ker Poljaki (kakor je umljivo) povsod, kjer je le možno, uporabljajo to drobtinico zakonske dobrote, zahtevajo sedaj nemško-nacionalni zagriženci, da naj pruski državni zbor sklene jezikovni zakon, po katerem naj bi bila uporoba poljščine prepovedana tudi za časa državnozborskih in de-ielnozborskih volitev. In ti zagriženci zahtevajo še zase ime „svobodomiselne" stranke!
Obrambni vestnik.
*
*
V obrambo. Iz Lazareta, dne 20. avgusta t. 1.: V „Edinosti" od 3. avgusta je bil objavljen dopis „Kolera na Koperščini". G. dopisnik govori o koleri v Bertokih ter se huduje, da je oblastvo uporabilo šolo v svrho izoliranja oseb, ki so bile v dotiki s koleroznimi osebami ter so zaraditega osumljene kot nositelji bacilov te nevarne bolezni. Moj neznani posvečeni obrekovalec je spet uporabil priliko, da me kot pisca tega dopisa napada v „Edinosti" 5. t. m. s tendenciozno premišljenimi hudobnimi lažmi in obrekovanji. Poslal sem uredništvu „Edinosti" popravek in odgovor, a ga ni sprejela! — Jeli kolera v Bertokih ali ne, mi se vidi nepotrebno oporekati „čestitljivemu" g. dopisniku na tem mestu, ker mu smrtni dogodljaji za kolero očito in pred vsem svetom govore, da je lažnik! Tudi na drugo v njegovem „poštenem" dopisu se mi ne zdi vredno odgovarjati ter mi je vse eno, četudi vzame javnost za resnično, kar je trdil ter javnost s tem slepil, a da mi očita, da sem se v minolem šol. letu delal bolnega ter da sem hodil na lov in nisem hotel poučevati, ga poživljam, naj še enkrat ponovi to ostudno laž in obrekovanje ter naj se, a k o je Pošten, podpiše! Ta pošteni posvečeni gospod me je izkušal že večkrat ugonobiti z raznimi anonimnimi ovadbami na sol. oblastnije ter celo s podkupava-& j e m krivih prič! Dokaze imam v rokah ter pride dan obračuna tudi za Vas g- poštenjakovič! O „cvetkah" iz Vašega vrta bomo še govorili!
Jos. Bertok, nadučitelj.
Opomba uredništva: Napadi na tov. Bertoka izvirajo iz politiškega in strankarskega maščevanja. Hočejo ga s silo spraviti s sedanjega službenega mesta ter ^ko materialno uničiti njega, njegovo mater in njegove nedoletne brate, ki jim je varuh! To se na ljubo politiškim in strankarskim fanatikom ne sme zgoditi! Poživljamo šolsko oblast, naj nepristransko razsodi ves položaj in vse razmere, potem se Prepriča, da se tov. Bertoku godi krivica!
Kranjske vesti.
—r— Polbog Jaklič se boji! Občni ?por Slom. zveze bi se imel že davno vršiti. O pravem času je pa zvedel veliki "•plomat oslovskega mostu, da se pripravlja eka interpelacija na „učiteljska dobrotni-?a Jakliča in Ravnikarja: Kaj je z regu-JNo učiteljskih plač? — Tudi o nekem ultimatu, ki se je menil staviti, mu je prišlo a uho. Previdni Jaklič je torej pričel zadevati občni zbor Slom. Zveze in išče a enkrat opravičila v ponesrečenem mla-neniskem taboru — ki ga ni bilo. Kakor jno zvedeli, misli Jaklič sklicati občni zbor ce bo kaj pritiska od koritarskih nena-nezev — na jesen, t. j. v septembru, ,Pred zasedanjem dež. zbora, da bo na sev Hgi tega zopet obliubil ~ glasoval, pla* d' nasProtno! — regulacijo učiteljskih c' poročajo pa nam, da je za slučaj kake
krize najel precej duhovščine, da se udeleži zborovanja in da mu reši še za enkrat stolček „Oberslomškarja". — Tako pride Efialt zopet na svoje mesto!
—r— Iz seje c. kr. okr. šol. sveta v Radovljici dne 9. avg. Predsednik poroča o zadevah, ki so se rešile kurentnim potom. Sestavi se ternoprelog za nadučiteljski mesti na Boh. Bistrici in Boh. Beli. Predlaga se nagrada sedmim učiteljem za kmetijski pouk in eni učni moči za pouk v ž. r. delih. Dovolijo se starostne doklade, in sicer: učiteljici Koriari druga, Bizjak Jerici — prov. in prva definitivna, E. Žit-nikovi druga, naducitelju J. Ažmanu peta in učitelju Jensku druga. — Predlagata se dve denarni podpori v ugodno rešitev. — Odobri se več inšpekcijskih poročil; pri tej priliki se izreče pismeno pohvalo za uzorno poučevanje naducitelju J. Richter-šiču v Srednji vasi. Slednjič se odobre računi sedemnajstih kraj. šol. svetov. Kakor potno odškodnino članov okraj. šol. sveta se določi 25 v za kilomoter.
—r— Prezidava šole v Šmartnem j>ri Kranju. Trirazredna ljudska šola v Šmartnem se s šolskim letom 1911/1912 razširi v štirirazredno. Ker šolsko poslopje razpolaga le s tremi učnimi sobami, je treba prezidave, ki jo je prevzel stavbni mojster Angelo Molinaro iz IŠkofje Loke za 1900 K. Dela se takoj prično.
Štajerske vesti.
—š— Majerjevci. Tovariš nam piše s Štajerskega: Članki v „U. T." — „Maier-jevci" — nam prinesejo gotovo v stanovsk-politiškem oziru toliko sadu kakor še noben članek in nobeno zborovanje do sedaj. Taktična poteza je neprecenljive vrednosti za sedanje čase. Gotovo, da Vam bode vse učiteljstvo hvaležno za veliko delo, ker terorizem od strani nadzorništva je postal skoro neznosen in učiteljstvo je smatralo danes nadzornike kot nekake tirane, ali pa — če so bili pravični — kot polbogove, ki dele učiteljstvu le milosti, a ne pravice. — Ponosni smo lahko na to, da se sami borimo na vse strani — osamljeni v boju — in tem ponosnejši smo lahko, če pomislimo, da vršimo dolžnosti drugih,^ da ščitimo nje, ki bi imeli ščititi nas! — Članki so spisani, efekt in zanimanje za nje je bilo vsestransko velikanski; javna sodba je padla. — Od šolskih korporacij ne pričakujem skoro ničesar. Dokončati moramo dosledno in vztrajno boj sami, ki smo ga pričeli, in šolske korporacije moramo prisiliti, da kaj ukrenejo!
Soriške vesti.
—g— Odlikovanje. Minister za uk in bogočastje je podelil voditelju 5razredne ljudske šole v Komnu, Antonu L e b a n u , povodom njegovega umirovljenja naslov ravnatelja v priznanje njegovega dolgega in plodonosnega delovanja na šolskem polju. Tov. ravnatelj Leban je dobil tudi častno medaljo za 40-letno službovanje. — Čestitamo!
—g— Iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico 17. avgusta: Trem učiteljem se je dovolil predujem in enemu podpora. Odpoved enega učitelja, ki je stopil v službo k železnici, se je sprejela na znanje in sklenilo, odvezati ga službe. Sklenilo se je, priporočiti pomnoženemu c. kr. okr. šol. svetu, naj bi dobile učiteljice suplentinje za počitnice polovico plače. Enemu učitelju se je dovolil dopust. Izmed učiteljev, oz. učit. kandidatov pridejo: Kofol v Čepovan, Perko v Dol pri Opatjem selu, Bric v Dornberg, Berce v Prvačino, Novak v Kanal, Paljk v Sv. Križ, Hojak v Levpo, Reja v Plave, Bajt k Murovcem, Furlani v Gabrije, Lenardič v Rihemberg, Winkler v Bate, Bensa v Ločnik. Izmed učiteljic pridejo: Šavli v Cerovo, Medvešček v Kronberg, Križman v Zalošče, Droč na Banjšice. Za ženska ročna dela sta bili imenovani gospici: Godnič za Renče in okolico, Breščak za Bate in okolico. Rešile so se razne vloge krajnega in osebnega pomena.
—g— Poroka. V soboto, 12. t. m. se je poročil tov. Vinko B a n d e 1 j, učitelj na vrhu pri Kanalu, z gospico Zorko Zava-dlavovo iz Št. Andraža. — Čestitamo!
—g— Ravnateljem na goriškem ženskem učiteljišču je imenovan Fr. Ž n i-d e r š i č, profesor na goriški višji gimnaziji.
—g— Učiteljski izpit za vinarske in sadjerske šole je napravil na visoki šoli za poljedeljstvo na Dunaju E. Klavžar, drž. pot. kmetijski učitelj, prideljen goriškemu glavarstvu.
Splošni vestnik.
Dr. Ivan Tavčar je obhajal dne 28. avgusta t. i. šestdesetletnico svojega rojstva. Dr. Tavčar je član dež. šol. sveta in častni član Zaveze. Še mnogo zdravih leti V tečaj za trgovsko obrtne nadaljevalne šole, ki se je vršil v Ljubljani na
c. kr. obrtni šoli, se je priglasilo 58 učiteljev. Sprejelo se jih je zaradi pomanjkanja prostora le 26, in sicer 15 s Kranjskega, 8 z Goriškega, 2 iz Trsta in 1 s Štajerskega. Izpit je položilo 19 z dobrim uspehom, 7 z odliko.
„Hrvatsko Matico Skolsko" bodo osnovali na Hrvaškem, društvo z enakimi nameni kakor je naša Ciril-Metodova družba.
Samostani v Avstriji. Pred kratkim je izšla zanimiva knjiga o avstrijskih samostanih, ki jo je napisal premonstratenski korar Alfonz Zak. Kakor pravi ta knjiga, je v Avstriji 640 moških redovniških naselbin z 11.116 člani. Ženski redovi imajo 2316 kolonij s 27.389 članicami. Skupno torej 2966 redovniških kolonij z 38.505 člani. Mislimo, da je to dosti jasna slika španskih razmer v Avstriji.
Potovanje mladih deklic v inozemstvo Pravosodno miuistrstvo je opozorilo sodnije na ministrsko naredbo od 7. maja 1908 in naredbo notranjega ministrstva od 7. julija ter 31. avgusta 1908, glasom katerih morajo sodnije izdati dovoljenja za potovanje mladoletnih deklet v inozemstvo. S tem bi se imelo zavarovati pred nevarnostnimi deklice, ki so se pustile najeti za kake službe v inozemstvu in so zbog kakega slučaja prišle ob službo in padle v bedo. Na podlagi gori omenjenega odloka imajo sodnije kot varstvene oblasti strogo individualizirati in izdati dovoljenje za potovanje v inozemstvo le po vestnem premotre-vanju vseh v poštev prihajajočih momentov. Posebno ko gre za potovanje v orient, ne sme izdati dovoljenja, dokler sodnija ni gotova, da mladoletni ne preti niti v telesnem niti v nravstvenem oziru nikaka nevarnost.
Sredstvo proti živinski kugi. Zuani profesor dr. Doyen v Parizu je naznanil francoskemu poljedelskemu minisrstvu, da je iznašel zanesljivo sredstvo proti slinavki in kugi na parkljih, ki daje upanje, da se ta živinska bolezen popolnoma zatre.
Izboren nakup blaga in bal. Ni vsakemu dano, da bi pri nakupu modnega blaga, volnenega blaga, sukna, modnih barhentov in flanel £ za obleke in srajce, zefira, damasta, brisač, robcev, volnenega in bombaževega blaga bil srečen. Isto se zgodi pri balah za neveste. Temu si odpomorete, če se obrnete na izvozno tvrdko V. J. Havliček abratr, Toplice P o d ž b r a d y (češko), ki pri sklicevanju se na naš list odpošlje ravnokar zgotovljene nove zbirke vzorcev za jesensko in zimsko dobo brez obveznosti, da se kaj kupi, franko na vpogled. Priporočamo to pripoznano reelno in solidno češko tvrdko našim čitateljem v obilo naročilo.
Uspeh narodnega praznika na Hrvaškem. Narodni praznik na Hrvaškem dne 5. julija t. 1 je donesel 67.088 K 8 h dohodkov. Stroškov je bilo 2882 23 K, tako da znaša čisti dohodek narodnega praznika 64*125 kron 85 vin. — Od tega se je samo v Zagrebu nabralo 20.000 K. Vendar računi še niso zaključeni, ker darovi še vedno prihajajo. Pri tem je značilno to, da se tega narodnega praznika ni udeležil nihče od vlade. Niti oddelni predstojnik Amruš ne, dasi bi ravno on bil v prvi vrsti poklican se udeležiti take eminentae kulturne prireditve. Dohodki narodnega praznika so namreč namenjeni za podpiranje hrvaških šol v ogroženih krajih.
Serum proti kačjemu strupu. Pred nekoliko leti je grof Calmette v Parizu izumil serum groti kačjemu strupu. To je krvni serum od konj, ki so imunizani proti kačjemu strupu; serum pa prirejajo v Pasterjevem zavodu. Ako kača upiči človeka, se mora ta serum čimprej, najdalje pa štiri ure po piku, vbrizgati pod kožo. V slučaju, ako se kažejo težki znaki zastrupljenja, je treba vbrizgati serum v kako glavnih žil. Ker nima ta serum nikakih strupenih snovi, je povsem neškodljiv tudi v večih dozah, kakor so to pokazale izkušnje. Vojno ministrstvo na Dunaju je nabavilo večje količine Calmettovega seruma kakor tudi potrebne priprava ter jih razdelilo vojaškim zdravnikom in bolniščnicam 16. vojnega zbora (Dalmacija, južna Bosna in Hercegovina), ker so področja tega zbora najbolj izpostavljene nevarnosti kačjega strupa.
Preosnova koledarja. Na Angleškem se bavijo z mislijo preosnovati koledar. Po najnovejšem načrtu bi bil prvi dan v letu, to je novo leto, praznik. Temu bi nasledovali tedenski dnevi od ponedeljka naprej po vrsti. Prvi dan v tednu bi ne bil ne tedenski dan ne nedelja, zato bi imelo leto potem .364 dni, kar da ravno 52 tednov. Na ta način bi se n. pr. napravilo, da bi bil dne 2. januarja v vsakem letu ponedeljek, 3. torek itd. Drugi učenjaki so se pa izjavili proti taki preosuovi.
Ljudsko štetje v Dalmaciji. Sedaj so bili obelodanjeni zadnji podatki o izvršenem ljudskem štetju v Dalmaciji. Po teh podatkih je imela Dalmacija 31. decembra 1910 — 129112 hiš in 636.700 prebivalcev, od teh 313 794 moških in 322 906 ženskih. Katolikov 531.364, uniatov 218, pravoslavnih 104.432, luteranov 126, Židov 354, mohamedancev 108. Bazentega je 8966 vojakov.
Razpis natečaja. Na Primorskem se razpisujeta dve mesti inštruktorjev za mlekarstvo, eno s slovenskim in hrvaškim, drugo z italijanskim učnim jezikom; prvo za slovenski in hrvaški, drugo za italijanski
del dežele. Sedežem za prvo je za seda} določena Gorica, za drugo Trst — Poseben službeni red določa dolžnosti teh inštruktorjev, ki obstoje zlasti v strokovnem potovalnem poučevanju prebivalstva, ki se peča z mlekarstvom; in to tako, da ti poljudno predavajo in praktično pokazujejo o umni reji in oskrbi molzne živine, o pridobivanju mleka in ravnanju z njim, o njega raznovrstni uporabi, o oskrbovanju mlekarn, sirarn in planšarstva, posebno z ozirom na njih zadružno organizacijo. Inštruktorji mlekarstva so službeni organi c. kr. namestni-štva in se nastavijo pogodbeno najprej za dve leti. Dobijo letni honorar 2400 K ter stalni potni paušal 2000 K, kateri prejemki se plačujejo naprej v mesečnih obrokih. — Prosilci za te dve mesti naj vložijo najdalje do 20. septembra 1911 na to c. kr. namestništvo svoje prošnje, opremljene z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, zdrave telesne konstitucije, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi, posebno v mlekarski stroki ter jezikovnega znanja. Istočasno naj podajo obvezno izjavo, tekom katere da bi po obveščenju o ugodni rešitvi svoje prošnje zamogli nastopiti to službo. Ob sicer enakih sposobnostih imajo prednost oni prosilci, ki so že položili učiteljski izpit za kmetijske šole, in oni, ki razen učnega jezika morejo dokazati tudi zadostno znanje drugih deželnih jezikov.
Proti slovenskemu vseučilišču in strah pred Prago. „Slovenec" je zopet enkrat pokazal svojo ljubezen do slovenskega vseučilišča in obenem ga je pretresel strah pred Prago. Velik kraval je napravil zaradi tega, ker se je dr. Rostohar habilitiral na češki univerzi v Pragi kot privatni docent, češ, kako se more zgoditi kaj takega brez edinega dovoljenja od strani klerikalne stranke! Potem je zakričal, da slov. klerikalci nočejo, da bi se na tak način delale predpriprave za bodoče slov. vseučilišče ter da je slovensko ljudstvo proti Pragi. Nemci so z veseljem zapisovali „Slovenčeve" izbruhe, ker so videli, kako zopet dela proti slovenskemu vseučilišču. Proti Pragi je, ker se boji, da bi prišlo od tam premalo klerikalno, pa njemu preveč slovansko navdahnjenih akademikov ! Klerikalni list pač ne more dru-dače pisati! — Vseobče obsojanje je doživelo „Slovenčevo" vpitje, zato je pa začel nekaj preklicavati. Ali tako dela vselej po storjeni veliki lumpariji. Vidimo zopet klerikalce na delu proti slov. vseučilišču. Ker takega ne marajo, ogrevajo se oni pač le za nemško katoliško vseučilišče. Tako so iznova dokazali, da so sovražniki prosvete in napredujoče kulture!
Proti verouku v šoli. Klerikalne občine v Italiji si vedno prizadevajo, da bi po svoje zasukale zakon o verouku v ljudskih šolah, da bi se jim tako sčasoma posrečilo prisiliti vse otroke, da obiskujejo verouk. Zakon določa, da se verouk sme učiti v prostorih občinskih šol samo tedaj, ako starši otrok to zahtevajo; učiteljev pa nihče ne more siliti, da bi učili verouk. V Benetkah, kjer imajo klerikalci nadvlado, zahtevajo klerikalni starši v šoli verouk, zato je župan odredil, da se ta pouk razdeli med šolske ure. Ko je ministrstvo za nauk ta njegov korak kot nepostaven prepovedalo, je predložil župan ta slučaj najvišji kompe-tenčni instanci, namreč četrti sekciji državnega sveta. Odločba ki je bila ravnokar izrečena, je načelnega pomena. V njej je odločeno, da se verouk ne sme v nobenih okol-nostih učiti ob normalnem šolskem času, ker bi se s tem silili otroci, ki ne žele verouka, da po nepotrebnem tratijo čas.
Priporočajte in širite naš list!
Št. 1054.
Razglasi.
Kranjsko.
1—1
Na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih se prične šolsko leto 1911/2
dne 16. septembra 1911.
Vpisovalo se bode v šolskih prostorih na Zaloški cesti in v Cerkveni ulici dne 15. septembra 1911 dopoldne.
C kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 22. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan I. r.
t. 1054.
1-1
Šolsko leto 1911/2 se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih
dne 16. septembra 1911 s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom.
Vpisavalo se bode 13., 14. in 15. septembra 1911 v šolskih poslopjih, to je: za I. mesto deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Komenskega ulici št. 17; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje); za IV. mestno deško ljudsko šolo v novem šolskem poslopju Na Prulah. št. 13, za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21 pri tleh; za mestno slovensko dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na
Sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno [nemško dekliško osemrazrednico v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19.
V novo IV. mestno deško ljudsko šolo se bodo sprejemali dečki iz II. okraja (Sv Jakob) ljubljanskega mesla do Tranče, dalje iz predkrajev Hradeckega vas in Dolenjska cesta in iz severne polovice Karolinške zemlje, končno iz Kuhnove in Domobranske ceste ter iz vzhodne polovice Stre-liške ulice.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 22. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik ;
Lasehan 1. r.
A. Skulj
v LJubljani, Poljanska cesta 12
priporoča svojo trgovino papirja, pisalnih in šolskih potrebščin.
Prihranite mnogo denarja
če naročite sukno in modno blago naravnost od eksportne tvrdke
Milica Tomec
Humpolec (Češko)
Vzorci na zahtevo gratis na vpogled
J. Jsx
Ljubljana
Dunajska cest«
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
Gričar & Mejač
v LJubljani, Prešernova ulica 9
priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, ebieke za otroke, žakete za dame, palete za dame, piašče za dekiiee iti itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali vel-blodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih^ Og. učiteljem In učiteljicam popust za „Učiteljski konvikt".
v I-jjubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
Lahko tekoči tintni izvlečki
za šole, vzgojevalne zavode in večje urade
s katerimi si pripravi vsakdo na najpripravnejši način dobro črnilo po čudovito nizki ceni.
Izvlečki kakor tudi črnilo so popolnoma brez goščave.
Ti izvlečki so pravo črnilo v zgoščeni obliki in dajo, zredčeni z vodo zopet takoj gotovo črnilo. Mešati se dajo med sabo in z vsakim drugim dobrim črnilom.
Le tedaj, če je bilo prej črnilo iz praška ali testa y porabi, se morajo ostanki odstraniti iz tintni kov, ker pokvarijo taki surogati dobro črnilo.
Ako se jih shranjuje zaprte, se drže neprestano, zato ni treba vse vsebine ene steklenice naenkrat spremeniti v črnilo, temveč le po potrebi. Vode ni treba prej kuhati, tudi ni treba mehke dežnice, ker je kompozicija za udobnost p. n. odjemalcev pripravljena tako, da se sme uporabiti navadna voda. Ravnokar pripravljeno črnilo se zdi začetkoma malo bledo, temni pa vedno bolj in bolj.
UST" Gotovo črnilo naj se ne shranjuje v kovinastih posodah, "^fcg
Mraz škoduje izvlečkom.
Ako se je črnilo v tintnikih tekom časa vsled izhlapevanja zgostilo, se dopolni s prav jako zredčenim izvlečkom in črnilo je zopet lahko tekoče.
1 kg da 201 šolskega črnila. lkg=4K.
1.	Vijolčasto-črni tekoči tintni izvleček.
2.	Modro-črni tekoči tintni izvleček.
3.	Tekoči železno-šiškasti tintni izvleček. 1 H da 101 prave-
ga Anthrazen- črnila (dokumentno-črnilo) 1 kg = 6 K.
Izvleček št. 3 se razpošilja tudi v lh lit. steklenicah za pripravljanje 5 1 Anthrazen-črnila.
Poštnine prosto se priloži: 1 steklenica izvlečka št. 4 za 'A litra kovinskega rdečila stane 40 vin. (Vsebina stekleničice se zlije v 'A litra vode in rdečilo je gotovo.)
Vzorci brezplačno in poštnine prosto.
Fran Schüller, tovarna črnila, Amstetten, N.-A.
Iz prijaznosti posreduje naročila:
Učiteljska tiskarna, Ljubljana.
E=>. aa_
S tem se usojam javljati, da sem svojo speclieijsko trgovino z današnjim dnem opustil. Ves inventar sem prodal tvrdki
i
d. z. o. ].
Podružnica v Ljubljani — (Centrala v Trstu)
jn bo ta družl?a tudi vsa tekoča opravila izvršila v svojem imenu in na svoj račun.
P. n. naročnikom se najtopleje zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim, naj to naklonjenost v polni meri blagohotno ohranijo tvrdki „Balkan".
Z velespoštovanjem
J. Skerlj.
IßÜL
I m
i iL
11
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalične poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le K 1'80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „Ilustrovani Tednik", Ljubljana.
Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov kron.

feß o o
•S s
r=s ° ca :=?
es

g
m g
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3 |
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 474% brez odbitka. Nevzdig-njene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
kreditno društvo.
Posoja na zemljišča po 5 °/o >n Proti poplačevanju dolga po najmanj V4°/0. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
12-3