Šola pri sv. Nikolaju
in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi.
Kullurno-zgodovinska študija. Po nrliivalnih virili spisal dr. .)osi|) GRUDEN.
Šolstvo je bilo do velike reforme pod Marijo Terezijo tesno zvezano s cerkvijo in njenim delovanjem. Zelo stare so cerkvene določbe, ki ukazujejo, naj ima vsak župnik klerika, ki vodi petje v cerkvi in oskrbuje šolo. Take določbe so izšle pri nas že za Karola Velikega in se pozneje ponavljajo skozi ves srednji vek. Zato nahajamo pri starih župnijah, ki so bile drugim malice, navadno kako sled, ki nam kaže, da je bil tamkaj šolski zavod, enako pri samostanih in onih rodovih, ki so imeli verski pouk ljudstva za svoj namen n. pr. dominikani in nemški viteški red. Redko pa se najde o teh šolah kaj več podatkov, kakor le podpis učitelja na kaki listini s pripombo da je bil pevovodja in učitelj („scholaslicus et succentor", clerieus et scolaruin reetor", „ludireclor", „praeeeptor", „schuel-maister)"1.
Na Kranjskem je bil gotovo najznamenitejši zavod te vrste starodavna šola sv. Nikolaja.
Njeno prednico moramo iskati pri stari župnijski cerkvi sv. Petra na ljubljanskem polju, ki je bila menda enako (iospej Sveti na Koroškem najstarejša cerkev v deželi. Tu se omenja I. I2(il „scholaslicus Nieolaus", a šola je gotovo nastala že takrat, ko so se pri nas uredile stalne župnije.
Na prostranem ozemlju šentpeterske župnije, ki je obsegalo vse povodje Ljubljanice z njenimi pritoki vred, pa se je kmalu pojavila urejena, avtonomna občina, mesto Ljubljana, ki je postala središče vsega duševnega življenja. Zalo je naravno, da je dobila tudi svojo cerkev z bogoslužjem in — šolo.
1 Srednjeveško šole, kolikor jih je doslej v slovenskih deželah /. listinami Izpričanih, so naštete v moji knjigi: Cerkvene razmere med SlOVOnol v 15. stoletju in ustanovitev ljubljanske Škofije, str los si.
O cerkvi sv. Nikolaja poroča stara tradicija, da so jo dali sezidati ljubljanski brodarji in ribiči že v 6. stoletju2. Da je v tej legendi precej velika kronološka zmota, je vsakomu jasno. Češčenje sv. Nikolaja se je sicer na zapadu pričelo zelo zgodaj (6 stol.) pa je doseglo svoj višek šele v 11. stoletju, ko so prenesli svetnikovo truplo iz Male Azije v italijansko mesto Bari. Tedaj se prilično pojavijo tudi prvi začetki naselbine pod utrjenim gradom koroških Spanhajmov, kjer so bili prvi stanovalci vojvodski ministeriali, vojaki, stražniki, uradniki, ki se je pa tekom 13. stoletja z obrtjo in trgovino dvignila v mestno občino z lastnim sodnikom, mestnim svetom in urejeno samoupravo.
Prvotna cerkev sv. Nikolaja se imenuje sicer le „kapela", ker je bila podružnica sv. Petra, a bila je dokaj prostorna romanska zgradba s tremi ladijami. V cerkvi se je tudi redno opravljala božja služba, ker se je pri njej stalno naselil kapelan, ki je poleg šentpe-terske duhovščine imel razna cerkvena opravila.
Prva sled šenklavške šole se nam pojavi iz zgodovinske tmine 1. 1418. Pa takrat ni bila morda na novo ustanovljena, ampak po dolgih letih zopet obnovljena „ker je vsled vnemarnosti in nerednosti prejšnjih župnikov ter meščanov prenehala". V torek po cvetni nedelji omenjenega leta je dal nadvojvoda Krnst na prošnjo župnika .Ilirija Ilaugenreulerja in mestnega sveta ljubljanskega dovoljenje, da sc; ta šola zopet obnovi3. Že tedaj je imela namen, ki ji je ostal skozi vsa stoletja njenega obstanka, da služi izobrazbi pevskega naraščaja pri sv. Nikolaju in h krati za učilnico ljubljanskim meščanom (haben wir angesehen ihr gerecht begeren und auch den gemahlen nuz unserer benanlen stadt und sonderlich dass der gottsdienst derselben Kirchen mit Hingen und lesen in Sanol Niklaskirchen daselbs desto löblicher, andechtiger und t'leissiger gehalten und vollbracht werde).
Prva šenklavška šola je morala prenehali že precej časa pred obnovitvijo 1. 1418., ker je bilo Ireba novi; prošnje na deželnega kneza in novega dovoljenja, da se je smela zopet otvoriti. Kot vzroke navaja vojvodsko pismo vneniarnost župnikov in meščanov ter neke „nerednosti". Ako pa listamo v letopisu našega mesta par desetletij nazaj, zadenemo tudi na viianji vzrok, ki je moral vsaj za nekaj časa prekiniti božjo službo pri sv. Nikolaju in šolski pouk. Pil je to veliki požar, ki je izbruhnil I. 1886. dne 27. junija popoldne „ob času večernie" (zur Vesperzeil), kakor nam poroča z vso mogočo
2 Tlinlnitseher, llisloria ecclosiae rathedralis, str. 10.
' Listina natisnjena v Diplomalarium ('nrniolicum (Mittheilungen (les hisl. Vereines für Krain IH.r>r,), sir. 18.
natančnostjo naš domači kronist Valvasor4. Tedaj je postala žrtev divjega elementa šenklavška cerkev z vsemi poslopji v okolici, med katerimi sta bili najznamenitejši frančiškanski samostan s cerkvijo in meščanski špilal s kapelico svete Elizabete. Takrat je morala pogoreti tudi šola in vsaj toliko časa, dokler ni bilo zgrajeno novo poslopje, o rednem pouku ni bilo govora. Lahko bi se bilo to že zgodilo morda prihodnje leto, toda v resnici je pouk počival več kot tri desetletja. Menda so to tiste nerodnosti, ki jih omenja pismo vojvoda Emsta in „vneinarnost", ki jo graja.
Cerkev sv. Nikolaja so takrat na novo pozidali v prehodnjem romansko-gotskein slogu in ji dali tisto obliko, katero je naš Gregor Dolničar z vsemi poznejšimi dodatki vred natančno popisal, preden je ob zidavi nove stolnice 1. 1700 zapadla ruševinam5.
Ljubljana je bila takrat važno trgovsko mesto, še važnejše, nego Gradec ali Trsi, ki se vsled premoči sosednjih Benečanov, kar ni mogel osvoboditi tesnih spon, v katere so ga vklepali silnejši in podjctncjši tekmeci. Ljubljančani so bili posredovalci med Benetkami in severnimi deželami. V Benetke so izvažali deželne pridelke, pred vsem železo in železno orodje, platno, kožuhovino, domaČe sukno. L. 1408. SO si izprosili od beneškega dožeta, Tomaža Mocenigo dovoljenja, da sinejo svoje blago hraniti in na prodaj izpostavljati v skladišču nemških trgovcev (fondaco dei Tedeschi). Benetke pa so bile tedaj važno izhodišče za ves promet z orienlom, kjer se je tudi zbiralo na trgu najfinejše orientalsko blago. Transitno kupčijo z orientalskimi pridelki, so za avstrijske dežele imeli v rokah Ljubljančani, kakor pričajo razni privilegiji, ki jim dovoljujejo trgovino „z beneškim blagom" na Štajersko, Avstrijsko, Dunaj in druga severna mesta''.
S prometom in trgovskimi stiki pa se je vedno bolj širila izobrazba, in se tudi za Ljubljano vedno bolj čutila potreba, da v splošno korist po zgledu drugih mest, dobi svojo šolo. Sicer se omenja v Ljubljani že izza konca 13. stoletja neka šola nemških križarjev, ki je bila pa menda le osnovana za ljudski verski pouk. Mesto je hotelo imeli svojo šolo in jo s pomočjo „vojvodovega svetovalca" Jurija Haugenreuterja tudi doseglo.
Ni dvoma, da moramo staro šenklavško šolo šteti med „latinske šob;", kjer so se dijaki učili predmetov trivija in kvadrivija, se usposobili za prestop na vseučilišče, duhovski kandidati pa dobili
1 Valvasor, Klim (los Mor/.. Krnili, XI. knjiga, str. (!HH. 5 llistoria o.cclesiae calliodralis, str. K) si.
' Klon, Dlplomatarlum, str. 20 si.
pod vodstvom duhovnikov potrebni strokovni pouk7. V tej obliki se je ohranila šola do 16. stoletja. Iz dolge dobe prvih sto let njenega obstoja vemo le to, da se je s povišanjem šenklavške cerkve v stolnico, moral dvigniti tudi ugled in vpliv šenklavške šole, zlasti vsled povečanega števila duhovnikov, ki so iz nje izšli. Tudi bogoslužje je bilo sijajnejše in neki vnanji izraz nove dobe, ki je napočila šenklavški pevski šoli, nam je poročilo, da je dal škof Sigismund Lamberg v stolnici napraviti orgije.
Vsled velikih turških napadov je v začetku 16. veka naše šolstvo zelo trpelo. Zmanjkalo je cerkvenih beneficijev, ustanov in denarja. Škof Kavbar toži, da je v osmih letih posvetil le 16 duhovnikov, pa še o teh ni mogoče reči, so li izšli iz domače šole, ali pa so bili tujci. Leta 1534. šenklavška šola niti svojih lastnih prostorov ni imela, ker je takrat ljubljanski mestni svet prosil škofa Frančiška Kacijanarja, naj začasno odstopi kako sobo v škofijski palači šen-klavškemu učitelju, da bo mogel imeti poukK. Ko je pod cesarjem Ferdinandom 1. škof Tekstor pričel odločno akcijo v prospeh šolstva (1551) so bile že moderne protestantske šole, ki so zagospodovale tudi v Ljubljani in se ohranile do konca stoletja.
Učilnica pri sv. Nikolaju v tem času ni prenehala. Vzdržala se je menda vsaj kol pevska šola, ker čitamo tu in tam ime kakega šenklav.škega učitelja ali pa se šola mimogrede omenja, tako 1. 1575, ko prosi šenklavški „šomašter" z drugimi nemškimi učitelji od magistrata dovoljenja, da bi smeli o sv. Treh kraljih popevati po hišah kolednice". Škof 'I 'avčar je izkušal staro šolo obnoviti v nekdanjem obsegu, ker je želel, da bi služila izobrazbi duhovskega naraščaja in se učenci v njej pripravljali za graške jezuitske šole. L. 1581). poroča papežu: „Pri svoji cerkvi vzdržujem razun že omenjenih štirih vikarjev dva kapelami, kakor tudi enega učitelja in (i gojencev ali dijakov, ki opravljajo vsi poleg svojih študij za šolo in glasbo, tudi razne posle pri stolnici". Šenklavška šola je služila torej začetnemu pouku, kakor tudi višji izobrazbi, vendar v tej obnovljeni obliki ni dolgo trajala. Nova doba se pričenja z njo po zmagi kaloli-čanslva nad luleranslvoni.
Precej razširjeno je mnenje, da po končani protireforinaciji na Kranjskem splošno ni bilo nič preskrbljeno za nižje ali ljudske šole in da so na tem polju šele terezijanske reforme prinesle novo živ-
7 Več o leni v moji knjigi: Cerkvene rn/.mere med Slovenci v XV. stoletju, sir. 110.
H Kapiteljski arhiv, lase. 88, šl. 1.
" Miiiheil. des Musoalverelnes 1808, itr. 128.
ljenje10. Vendar temu ni tako. Dasiravno o kakem splošnem ljudskem pouku v 17. veku ne moremo govorici, vendar ni manjkalo učilišč, kjer so si lahko otroci pridobili potrebnega znanja v čitanju, pisanju in računanju. Izven Ljubljane so taka učilišča izkazana za Kranj, Skofjo Loko, Kamnik, Idrijo, Novo mesto. Te šole so se v nasprotju z latinskimi ali srednjimi šolami navadno imenovale „nemške šole", pozneje tudi trivialne šole, ker so se na njih poučevali predmeti „trivija" (prvi pojmi gramatike, retorike in dialektike). Istemu namenu je imela poslej služiti tudi šola pri sv. Nikolaju.
Ko so ustanovili v Ljubljani 1. 1597. jezuiti svoje latinske šole, so spoznali takoj, da jim bo težko dobiti sposobnih učencev, ako ne poskrbe tudi za začetne šole. K letu 1597. poroča jezuitski letopis (llistoria annua): „Otvorili smo dva najnižja razreda, pa izključili tiste učence, ki še niso znali citati. Zaradi nesposobnosti učencev, so se obravnavala v obeh razredih „Prineipia grammaticae Emma-nuelis". Eden izmed učiteljev je imel namreč take, ki so nekoliko boljši; čitali, drugi pa učence, ki so s težavo zlogovali (balbutienles)". Od šole sv. Nikolaja ni bilo mnogo pričakovati. Ko se je mestni svet zopet pokatoličanil, se je sicer spomnil svojih nekdanjih obveznosti nasproti šenklavški šoli in dal nakupiti nekaj šolske oprave, toda hipoma se zanemarjena šola ni dala dvignili. Tedanji učitelj in duhovnik Ivan Plehan je imel le malo učencev11. Zalo so jezuiti sami vzeli stvar v roke. Leta 1601. je sam avstrijski provineial (larillo v pismu z dne 23. oktobra priporočal generalu Aquaviva otvoritev začetne šole v Ljubljani. V njem poudarja sledeče: Vsa mladina v Ljubljani je protestantska, zato bi bilo tudi za stariše in druge rodbinske člane velikega pomena, ako bi se zgodaj poučevala v veronauku. Taka začetna šola bi bila tudi pripravno semenišče za gimnazijske razrede. Ker so vse protestantske šole odpravljene, ni v mestu nobene šole za otroke, razun one pri
'" Pri uns je bil povzročitelj lega mnenja zlasti Dimilz, ki v svoji knjigi večkrat poudarja popolno pomanjkanje ljudskih šol v 17. in prvi polovici 18. veka. Tako piše (IV, sir  L58) o priliki ko omenja ustanovitev uršulinske šole:  „Der Stiller
Jakob v. Sohellenburg hatte für diese mensohenbildende Anstalt die erste Volksschule seit der Reformation — die Gärten der Fürsten von Auersperg und Kggouberg und des Herrn F'abianitseh um 21.000 Gulden gekauft" in zopet drugej (str. 107): „Die unschätzbarste Wohltat (der Kaiserin Maria Theresia) für die grosse Mehrzahl der Bevölkerung .... war die Wiedererweckung (hu- auch in Krain mit einziger Ausnahme des llorgorts Idria, seil den Stürmen der Gegenreformation
untergegangenen Volksschule". Prim. temu nasproti Wallnerjev članek: Notizzen zur Sohulgeschlcte Laibachs vor der therestanlschen Reform, (Mitheil, des Musealvereins für Krain 1898, str. 125 sl.) 11 Mittheil. I. e.
Sv. Nikolaju, ki se pa tako slabo upravlja, da nima nikakega ugleda in stariši svoje otroke raje v nobeno šolo ne pošiljajo. Sprejem otrok v našo šolo cenijo starši visoko, kakor so doslej tudi zelo zamerili, ako smo jih zavrnili. V Ljubljani se torej šola za abecedarje posebno v tem času restavracije sme prav tako malo odreči, kakor v Gradcu, na Dunaju ali kje drugej. Ako primanjkuje zmožnih ljudi, bodo ljubljanski jezuiti najeli na svoje stroške kakega vnanjega mladega učitelja, ki bode pod njihovim nadzorstvom vodil šolo12.
Kakor je provincial nasvetoval, tako se je tudi zgodilo. Svetni učitelj je zdaj vodil najnižji razred, takozvano „elassis infima" (ele-mentaris ali parva). Leta 1608. se je ta elementarna šola še izpopolnila, ker je škof Hren na prošnjo nekega patra za njo najel dva učitelja, in za pouk deklic še posebej eno učiteljico, katero tudi pozneje redno nahajamo v Ljubljani13. Šola za abecedarje je bila menda nastanjena v jezuitskem kolegiju, o dekliški šoli pa vemo le toliko, da je bila na „Starem trgu".
Med tem ko so si uredili jezuiti svojo šolo kot pripravljalnico za gimnazijo, je tudi šenklavška šola še naprej poslovala in imela včasih celo po dva učitelja. Vsaj tako moramo sklepati, ako čitamo, daje l. 1610. prosil Jeremija Peinauer, succentor ecclesiae Sti. Nicolai, mestni magistrat za podporo, češ da dobi svojo plačo št! le o prihodnjem sv. Juriju, ^postranskega zaslužka pa poleti ni, ker prihaja ta čas le malo otrok v šolo". Kmalu potem (1612 in 161.',) se imenuje voditelj (ludirector) na šenklavški šoli Lenari Marius, artiuin el philosopbiae baeealaureus. Iz poznejših kompetenčnih prošenj pa povzamemo, da je bil „SUCCentor" navadno podučilelj in organisl.
Pod Marijevim vodstvom se zopet jasno pokaže razmerje šenklavške šole do mestnega magistrata, ki je oskrboval šolske potrebščine, dajal učitelju del plače, ob posebnih priložnostih pa še vrb lega razne nagrade za cerkvena opravila. Tako je I. 1012. Marius prosil magistrat, naj mu nakaže honorar „za opravilo, ki ga je imel v cerkvi v čast mestnega sodnika" češ da je pevcem obljubil nagrado in so ti že izpraznili nekaj čelrlink vina na la račun. Menda je misliti tu na zahvalno pobožnosl, s katero se je navadno zaključila volitev mestnega sodnika. Naslednje leto nahajamo Marija zopel med prosilci za podporo, češ da je izgubil do 20 gold. dohodkov, ker so proslavili cesarski špilal, z drugimi 21 goldinarji, ki mu jih jo še ostalo, pa se no moro z ženo vred preživljati in poleg tega še plačevati kanlorja.  Tudi  mu  mnogo darov (regalia) odvzamejo
'-' Duhr, (ioschichlo der Jesuiten in den Mindern deutscher Zunge, 11/1, slr. .'tili. " Duhr 0. e., II./'J., str. SB,
«
razni učenci, ki sami napravljajo pevske zbore za figuralno petje. — Na drugi strani nahajamo podatke, da so tudi škofje skrbeli za vzdrževanje učitelja in pevcev. Tretji vir dohodkov je bila šolnina, ki so jo navadno otroci plačevali vsake kvatre (20—30 kr.) Vendar vsi ti viri niso mogli zadovoljiti učiteljev, ki zopet in zopet tožijo o slabih dohodkih in prosijo podpore.
Poleg teh javnih in rednih šol, ki jih je vzdrževalo škofijstvo, oziroma meslo in jezuitski red, pa takrat ni manjkalo v Ljubljani še drugih, zasebnih osnovnih šol. Tako je 1. 1609. prosil Ludovik Mordax škofa Hrena, da bi smel v Ljubljani otvoriti nemško šolo (eine teutsche Schreib- und Rechenschuel). Mordax je bil preje protestantski učitelj a se je povrnil h katoličanstvu in se izkazal pred škofom z izpovednim listkom. Njegova prošnja je bila uslišana in poslej se omenja njegovo ime v raznih listinah tja do 1. 162014. Kmalu potem je vložil enako prošnjo za otvoritev šole Jurij Faigler, toda škof jo je zavrnil, češ da je v Ljubljani dovolj nemških šol in da učitelji drug drugemu odjedajo ljubi kruhek (und einer dem Andern das liebe Brot vom Maul abschneiden würde). Ko je 1. 1612. šel Mordax za nekaj časa v Trst, da otvori tam nemško in latinsko šolo, je Faigler ponovil svojo prošnjo, vendar ne vemo s kakšnim uspehom. Ob lakih razmerah radi verjamemo letopiscu jezuitskega kolegija, ki beleži k letu 1613 v Ljubljani šest osnovnih šol za dečke in deklice.
Trajno vendar ni šlo, da bi škofijstvo in jezuitski red vzdrževala vsak po eno šolo. Zato sta se mesca avgusta 1. 1621 na prošnjo škofa Hrena oba zavoda združila ali bolje rečeno jezuitska začetna šola, ki je tedaj štela 70 učencev, se je preselila k sv. Nikolaju, kjer je nastala sedaj pripravnica za latinsko gimnazijo in h krati izobraževališče za domači pevski naraščaj. V naslednjih desetletjih se imenujejo šenklavški voditelji: Valentin Pistorius (Mlinar? 1637 do Kill), Balthasar Gumrer (1653-1663), Janez Fischer (1663-1679), Janez Jurij llintersinger (1679—1694) in Gregor VVilfan (1694—?). Hkrati so delovali na Icj šoli ludi podučitclji (Hnlerinaister, succentor), ker čilaino, da jo Jane/. Fischer učil na šenklavški šoli 50 let, a bil le kakih 15 let pravi voditelj, enako je bil llintersinger najprej 11 let in Gregor VVilfan 11 let podučilelj, preden je dobil mest voditelja,s.
Kmalu potem, ko je preminula jezuitska ljudska šola, čujemo v Ljubljani še o neki mestni šoli, ki je bila nastanjena v meščanskem
" Kapiteljski arhiv, tate. 88.
" Kapiteljski arhiv, lase. .'!!> in !I7.
špitalu, kjer je magistrat priredil nekaj prostorov za šolsko porabo in jih oddajal vsako leto »nemškim učiteljem" v najem. Leta 1634. je bil učitelj v špitalski šoli Janez Coinmissarius, ki je prosil magistrat naj mu pregleda najemščino, češ, da mu skoraj polovico otrok ostane dolžnih šolnino, ki bi jo morali plačevati vsake kvatre in se jezi nad nespametnimi stariši, ki hočejo da bi jih učitelj v polovici leta že vse potrebno naučil, ko je vendar zaradi njih nestalnega spomina nemogoče, jim vlili nauk v tako kratkem času. Toda mestni očetje so Cominissarjevo prošnjo zelo nemilostim sprejeli in mu sicer enkrat za vselej še dovolili 10 gld. popusta pa hkrati tudi naznanili, ako se mu hišna najemščina zdi previsoka, naj si pa drugod poišče stanovanje16.
V naslednjih letih se stalno omenjajo tri ljubljanske šole: pri Sv. Nikolaju, v špitalu in na Starem trgu, kjer je redno poučevala po ena učiteljica. Vendar poslednja ni bila odinenjena le za deklice, ampak za otroke obojnega spola v prvem šolskem letu, med tem, ko so starejši učenci in učenke pohajali šenklavško ali špilalsko šolo.
Veliko preglavice so napravljali rednim, od gosposke potrjenim učiteljem šušmarski konkurenti, ki so prihajali v obilnem številu v Ljubljano in tu otvarjali svoje zasebne ali zakotne šole (VVinkel-schulen). Značilna jo v lom oziru neka pritožba na škofijstvo brez datuma, ki je bila pa soditi po podpisanih osebah vložena okoli I. 1050. in ima sledečo vsebino:
Do sedanjega časa je bila navada, da so so učitelji, preden so bili sprejeli od svetne oblasti v službo, predvsem obrnili na ljubljanskega škofa, da jih je potrdil in so le tri učne moči, dva moška in ena ženska za male otroke, smele imeti svojo šolo, kar so s prisego potrdili tudi podpisani šolski voditelji. Ta navada pa je zdaj žal popolnoma izginila in po vseh kotih se „šoinnšlri" (schuhnaisler) lotevajo stvari, ki je ne razumejo. Med temi je tudi neki Miha Wap-finger, ljubljanski meščan in krznar, ki se je drznil olvorili šolo. ne da bi bil zalo sposoben, ker se peča le s krznarslvom in prepušča vodstvo šole popolnoma svoji ženi, ki ni vešča čitanja in pisanja ter vedno le s šibo v roki s pomočjo nekaterih otrok, ki sami dosti ne znajo, opravlja pouk. Tudi se je drznil (Wapfinger) ob Novem letu v imenu učiteljska poslali nekaterim gospodom nove koledarje, ki potem od podpisancev niso hoteli nobenih sprejeti, dasiravno ti uče in slrahujejo njih mladino. Na ta način se jim jemljejo navadni novoletni darovi pa tudi odjeda košček kruha, ko vendar sami ne znajo nobene druge obrti, njih tekmec pa bi lahko živel od svojega
'" Miitiieil. des Musealverelnea 1808, sir. 129.
lcrznarstva. Pri takih »inštruktorjih" se tudi ljuba mladina vedno bolj kvari. Zato naj škof odpravi take šušmarje, ki se vrivajo, in kakršen je tudi pritepenec v Nemški ulici, ki naj bi bil ostal pri mladini na Koroškem, ako je hotel biti učitelj, sicer podpisani ne bodo mogli niti sami vzdržati šol, niti si preskrbeti dobrih podučiteljev. Mihaelu Wapfingerju pa naj se ukaže, da ostane pri svojem rokodelstvu. Podpisani so: .Johannes Commisarius Burger und teutscher Schuel-halter im Spital, Balthasar Gummrer, Burger und deutscher Scbuel-halter neben dem Bistumb; FJisabet Hassin Wittib, theutsche Schul-meisterin zu Laibach auf dem Alten Markt.17
Prošnja ni dosti pomagala, ker se v naslednjih letih poleg imenovanih rednih učiteljev še vedno omenjajo drugi »nemški" učitelji: .lanez Fider, Gregor Smole, Janez Cividator in Janez Mravlje. Poslednji je bil učitelj v komendi nemškega viteškega reda; vendar se ne da dokazali, če je bila tamkaj stalna šola. Zoper Smoleta so se 1. 1653. Commisarius, Gummrer in Fider iznova pritožili, češ, „da je le navaden oštir" in vrhutega še njim sovražen18. — Gorenja spomenica omenja tudi neke; navade, ki se je med ljubljanskimi učitelji precej dolgo obranila. Ob Novem letu so pošiljali staršem svojih učencev koledarje in za to dobivali neki dar (regal). Menda je ta navada še ostala iz tistih časov, ko so se v šolah poučevali predmete kvadrivija, med katere je spadala tudi astronomija, in je bila glavna dolžnost učitelja v tem o/.iru, da sestavi cerkveni koledar z vsemi premakljivimi in nepremakljivimi prazniki, luninimi izpremeni in drugimi stičnimi časovnimi določbami.
Poleg imenovanih zakotnih šol pa nahajamo v Ljubljani v onem času tudi še drugačne učilnice, lakozvane jezikovne šole (Sprach-Schulen), kjer so učitelji za malo odškodnino poučevali razne jezike, ki so se zdeli Ljubljančanom potrebni. Tako je I. 1 (>.'!(> neki Primož Felician Honig, ki je bil vešč peterih jezikov, prosil magistrat, da sme otvorili šolo. Ta mu je odgovoril, „da noče ovirati koristi pro-silčeve, temveč ga sprejeli za učitelja, dokler se bode lepo vedel in kolikor časa bode sam hotel, vendar s pogojem, da se preje obrne na škofa kol ordinacija za pismeno dovoljenje1". Poslednje navada izvira brez dvoma izza časa protireformacije, ko se je moral zaradi mnogih protestantskih učiteljev škof prepričali o pravovernosti prosilcev, ki so bili dolžni pred njim se izkazali z izpovednimi listki in priseči na katoliško veroizpoved. Jezikovne šole se poslej omenjajo tja do
17 Kapiteljski arhiv, rase. :is.
m Mitthell, des Musealvereines 1898, sir. 181.
'" Mittheil. l. c.
časov Marije Terezije. Značilno je za tedanje jezikovne razmere v Ljubljani, da so deželni stanovi 1. 1075. prošnjo nekega učitelja, ki je hotel poučevati nemščino in italijanščino, odklonili z motivacijo, da se v Ljubljani že vsakdo doma nauči treh jezikov: slovensko, nemško in italijansko20.
Šenklavška šola je proti koncu 17. veka vsled nezmožnosti učiteljev precej propadala. Omenil sem že, da je nad 50 let Janez Fischer vodil petje v stolnici in poučeval v šoli. Odkar je postal voditelj (Schulmeister) je imel sicer pomočnika Janeza Jurija Hinter-singerja, toda njemu samemu je starost in bolebavost preprečila skoraj vsako delovanje. Po smrti (1079) mu je Hintersinger postal naslednik. V tem času nam ohranjene listine nudijo zanimiv vpogled v notranji sestav in učni red šenklavške šole21.
Že oseba tega šenklavškega „somastra" je zanimiva. V prošnji za službo poudarja llintersinger, da je pred 14 leti prišel z ženo in peterimi malimi otroci k stolnici v služI«), da je zaradi vodnega bolehanja voditelja Pischerja kor in šolo moral sam opravljati in obljublja, da bode enako pridnost in vnemo kazal tudi v bodoče. Tu so llintersinger sam označuje za oženjenega moža in očeta peterih otrok. Vendar ga listine 1. 1081. in tudi ob smrti I. 1094. imenujejo duhovnika. Moral je torej kmalu po nastopu ravnaleljske službo prejeli mašniško posvečenje. Prestop iz učiteljskega v duhovski stan so je splošno večkrat dogajal, ker sta bili šola in cerkev lesno zvezani in so imeli učiteljski posel za neko pripravo na duhovski poklic; posebej še o učiteljih pri stolnici večkrat čitamo, da so prejeli duhovniško posvečenje. Tako jo I. 1017. šenklavški šolski voditelj Martin Caprarius (Kozak?) povabil mostni svet k svoji primiciji. Hintersinger je moral biti vsaj že udovoc, ko jo poslal ravnatelj in še vendar ostane čudno, da mu precej številna rodbina ni bila ovira za sprejem inašniškega roda.
Škofijstvo ga je sprejelo ono leto za poskušnjo (!). Pri tej priliki je podpisal Hinlersinger reverz, v katerem obljubuje, da bodo svojo službo vestno opravljal in posebej poudarja sledeči' točke: 1. Se zavezuje, da hoče vzdrževali štiri pevce, onega allisla, enega tenorista in dva „diskantisla" (sopranista). 2. Božjo službo hoče po stari navadi osebno z Imenovanimi Štirimi pevci poveličevali. .'1. Mladino bodo poučeval v čitanju, pisanju, računanju in petju, cerkev oskrboval s potrebnimi ministranti in skrbel za red pri pogrebih in procesijah.  4.  V slučaju,  da odide  iz službo,  bodo  voslno vrnil
-'" Letopll Malico Slovensko 1K77, str. 274.
-' Za naslednje kapiteljski arhiv, lase. .'IS. in 117.
prejete knjige in glasbene kompozicije. Ako bi vsega tega ne izpolnil, ima škof pravico ga odstaviti od službe, pa tudi sam si pridržuje pravico tekom enega leta se službi odpovedati, ako bi se mu drugej sreča obetala („alles bei Verbindung des allgemeinen Landschaden-pundts in Krain").
Oglejmo si zdaj učni red, ki ga je moral novi šolski voditelj s svojim podpisom potrditi in po katerem se je vršil pouk v šenklavški šoli. Ta važna listina, ki jo podajem dobesedno v prilogi, nam razkriva velik del tedanjega učnega načina in učnih ciljev.
Učni red šenklavške šole nam je ohranjen v treh izvodih, ki izvirajo iz različnih let. Najstarejša recenzija (imenujmo jo A) nosi datum 1(5. avgusta 1679 in podpis šolskega voditelja Ilinlersingerja. Druga (recens. B) je brez datuma, pa očividno za par desetletij mlajša. Odlikuje jo lepa in razločna jezuitska pisava, kakršno nahajamo v začetku 18. stoletja v jezuitskem letopisu (llisloria annua) ljubljanskega kolegija in dnevniku prefektov (Diarium praefecturae). V primeri s prvo ima nekatera dopolnila, oziroma poostritve posameznih predpisov. Tudi je učni red natančnejše izdelan in sega bolj v posameznosti, kar vse priča, da je nastal nekaj desetletij za prvim. Tretji izvod (C) je dobesedni prepis druge recenzije, pa ima znake, ki ga slavijo v tretje, četrto ali peto desetletje 18. veka22. Na robu je neka mlajša roka dostavila opazke, ki nam kažejo, koliko so se takrat posamezne točke učnega reda izvrševale. — Vse tri recenzije skupaj nam jasno pričajo, da je šenklavška šola poslovala tja čez sredo 18. veka in nas skoraj vodijo v dobo ljudske šole, ki se je pričela z reformami cesarice Marije Terezije. Pa tudi razlike med njimi so značilne.
O namenu šole, pravi učni red, da ima biti „neko semenišče
za figuralno in koralno petje" in za osnovne nauke (rudimenta) v
čitanju, pisanju in tudi v latinščini.       Razdeljena je bila v dva
razreda,  ki   sla   imela   vsak   po  enega   učitelja.   Prvi   razred so
obiskovali abocedarji, ki so se vadili v poznavanju črk, zlogovanju,
čitanju in ludi že pričeli pisali. Pri tej priliki opozarja naše navodilo
učitelja, naj pazi, da bodo otroci delali enako velike črke. V drugem
razredu so se učenci  vadili v čitanju, pisanju  in se tudi že učili
osnovnih naukov latinske slovnice, /a učno knjigo jim je pri leni
služilo delo Kinanuela: Prineipia graiiinialicae2'. Čudno je, da o ra-
M Muzejski adjimkt Dr. Mal me je opozoril, da kratico (os, rum eto.) popolnoma manjkajo, besede so do konca izpisane, črke med seboj vezane, kar znači 1111111:111 i s I i i -11 < > kurzivno pisavo IS. veka.
" Pod tem naslovom omenja knjigo Historie annua Collegil Soo. Jesu, str.'2, 7 (rokopis v dež. muzeju). Naš učni red navaja vsebino knjige.
čunanju v navodilu ni besedice, dasiravno ne moremo misliti, da bi se bilo popolnoma prezrlo, ker je navajajo druga poročila. — V obeh razredih se omenjajo pri pouku razne skupine (pevcev in ne-pevcev, bolj in manj napredujočih učencev) iz česar bi se dalo sklepati, da so bili v enem razredu skupaj učenci raznih stopenj in da je pouk na šenklavški šoli trajal vsaj tri do štiri leta.
Posebno skrb so v šenklavški šoli obračali na petje, ker je imela vzgajati pevce za domači cerkveni kor. Pouk je trajal dopoldne in popoldne po eno uro. Vendar se učenci, ki niso imeli posluha niso udeleževali pevskih vaj. ampak se med tem bavili s čitanjem ali pisanjem. — Pri pouku petja je seveda morala priti do veljave tudi slovenščina, ker so se slovenske pesmi v šenklavški cerkvi pogosto prepevale. „Historia annuau poroča k letu 1599. o jezuitskih dijakih — ki so tedaj še izključno prihajali iz šenklavške šole — da so o Možicu prepevali latinske, slovenske in nemške pesmi.
O pouku nemščine učni red ne daje podrobnejših navodil. Da se pri sv. Nikolaju ni zanemarjal, nam priča že ime „nemska šola". Vendar se menda ni višje vzpel, kakor do čitanju in pisanja. Nemška slovnica se gotovo ni poučevala, ker je niti na jezuitskih srednjih šolah niso učili2'1. — Kar nas pa zlasti zanima je lo, da omenja naša i n š t r u k c i j a tudi vaje v pisanju I j u d s k e ga j e z i k a. Popoldne po večernicab, od 1 ,4. do 4. ure je moral učitelj z učenci
napraviti kratko „concertatio", to je tekmovanje v lepem ali hitrem pisanju, gladkem čitanju, petju, kakršno je še posebej zaukazano v večjem obsegu ob sklepu tedna in leta, ko je bilo združeno z darili za marljive učence. Potem pa ukazuje učni red, naj učitelj one pol ure tudi še narekuje Ivarino za pisanje v ljudskem jeziku in sicer v kratkih, lahko umljivih stavkih, ki naj ne obsegajo dosti več, kakor štiri besede. Na leni mestu „sormo v u I g i" po vsej priliki ne pomenja drugega, kakor slovenski jezik. Že Trubar govori na raznih krajih o slovenščini kot jeziku »preprostega ljudstva". Škof Soarliohi pravi I. Hüll, v poročilu na papeža o Ljubljani: „Vulgus carniolico idioniale iitilur, ipioii esl selavonieo affine, tribiinalia vero gernianico, plerique et civilioris conditionis homines til pluriniuni italieo\ (Preprosto ljudstvo govori kranjsko narečje, kije sorodno slovanskemu, oblasti rabijo nemški jezik, izobraženi ljudje pa večinoma italijanski). Slično piše tudi Valvasor, da je nemščina v navadi pri plemstvu in izobražencih, dahingegen die andre, nelunlieh die win-
'' i'iim. Duhr, Gesch. der Jesuiten in den Lindern deutscher Zunge, IL/1.,
str. MM), sl.
" Kapiteljski arhiv, laso. .r>7, st. 60.
discbe oder sclavonische sich der Dorfzungen und andrer gemeiner Lippen bedient26. In zopet na drugem mestu: Die rechte allgemeine Landsprach ist die krainerische . . . Jedoch redet aller Adel insgemein teutscb, auch kraineriscb und italienisch27.
V drugih sodobnih virih se imenuje slovenščina: lingua verna-cula, lingua vulgaris, idioma carniolicum, idioma slavicum vel sclavonicum etc. — Iz navedenih mest lahko spoznamo, da »vulgi serino" ne more pomeniti nemščine, ker se nikdar ne označuje s tem izrazom. — Isto moramo tudi nujno sklepati iz konteksta navodila. Nemščina se je v šoli najbolj negovala in iz nje je bil v izpričevalo poseben red. Zato ni verjetno, da bi bile vaje v nemškem pisanju omejene na zadnje [pol ure popoldan, ker se izrecno omenjajo za druge dopoldanske in popoldanske ure. Sestavitelj učnega načrta je mogel na tem mestu nemščino tem manj označiti kol »vulgi serino", ker jo pozneje sam imenuje „locutio germanica". Tudi bi bilo v tem slučaju posebno navodilo, kaj je še treba poleg tekmovanja popoldne delati, odveč, ker so se nemške pismene vaje vršile tudi ob drugih urah, pač pa ima navodilo svoj pomen, ako poinenja »vulgi serino" slovenščino. Učni red je s tem ravnatelja »nemške šole" pri sv. Nikolaju posebej opozoril, da vadi svoje učence vsaj pol ali en četrt ure na dan tudi v pisavi slovenščine, ker je ta v Ljubljani »ljudski jezik"28.
Pred slovenskim pisanjem so morale seveda biti vaje v slovenskem čitanju. Da so šenklavški učenci tudi slovensko čitali, sklepamo iz tega, ker so se že zaradi latinščine morali naučili latinskih črk in pa ker je bil vsaj v spodnjem razredu pri veronauku v rabi slovenski »Mali katekizem  Kanizijev", kar hočem skoraj dokazali.
Veronauku sta bili po našem učnem načrtu odmerjeni dve uri, ena v petek, druga v nedeljo. Od drugod še zvemo, da je bil ta nauk navadno popoldne od 1. do 2. ure. Ob petkih je poučeval učitelj v šoli, ob nedeljah pa izpraševal duhovnik v cerkvi in imel na otroke tudi kratek nagovor. — O načinu pouka govori obširneje jezuitski zgodovinar Duhr, ki poroča o Ljubljani na podlagi listin avstrijskega provincijalnega arhiva sledeče2'': Novo metodo kateheze so vpeljali jezuiti v Ljubljani I. Kil"). Učili so dečke in deklice, ki so sedeli v ločenih vrstah raznih molitvic, jih izpraševali in najinar-
36 Valvasor, Khiv des Herzogtums Krain VI, Str. 271. " Valvasor ii, sir. 184.
•"< /a Šenklavške pevce so liile vajo v pisavi slovenščine Se posebno potrebne
za spisovnnjc slovenskih pesmi, ki so se rabile v cerkvi in pri drugih priložnostih.
m Duhr, Geschiente der Jesuiten, II./1., str. :i it
Ijivejše obdarovali s podobicami ali drugimi sličnimi darilci. Dobro je služil pri tem slovenski katekizem s podobami, katerega so dali natisniti v Augsburgu.
Katekizem, ki ga pisatelj tu omenja, je v slovenski slovstveni zgodovini znan pod imenom Mikčev katekizem, ker ga je stolni dekan dr. Mihael Mikec dal natisniti na svoje stroške in je izšel prav tisto leto, ko se je vpeljala v Ljubljani nova metoda kateheze. Prevajatelj tega malega Kanizijevega katekizma je skoraj gotovo p. Janez Candik, znani pisatelj „Kvangeljev in Listov", ki je poslovenil par let pozneje (1(118) tudi večji „Catehismus Petra Canisia" in v letih KILI—1020 imel kateheze pri sv. Jakobu. — Lahko je dokazali, da se metoda ljubljanskih jezuitov ni skoraj nič izpreme-nila tja do časov šolske reforme pod Marijo Terezijo in postala celo merodajna za druge cerkve. Za Kranj jo tako nedeljsko izpraševanje izpričano v letu 1(54!)., ko je šolski voditelj Jurij Krt ob nedeljah popoldne ob eni uri vodil šolsko mladino v župno cerkev, kjer je duhovnik mladino učil in izpraševal krščanski nauk ter pridnim učencem dajal „munuseula" (darilca)30. Pod škofom Kiinburgom se je 1. 1702. vpeljal isti način kateheze, ki je bil že v navadi pri jezuitih in v stolnici od 1. 1015., oziroma 1020., tudi v cerkvi sv. Petra in v štirih Ljubljani najbližjih cerkvah". In prav neposredno pred vpeljavo nove šole (17(51) čilaino v nekem poročilu ljubljanskega magistrata, da sta v Ljubljani dve nemški šoli (menda šenklavška in špitalska). Krščanski nauk se poučuje navadno ob polkih ali sobotah popoldne po Kanizijevem katekizmu za otroke, in sicer pozneje v nemškem v začetku pa v slovenskem jeziku (nach dem Kindlehrbtlcbel von Canisio sowohl in deutscher auch im Anlag in der Landsprach). Otroke vodila ob nedeljah en učitelj k jezuitom, drugi v stolnico, kjer ima duhovnik kratek nagovor (exhortalion), potem jih izprašu-jejo in obdarujejo z malimi darovi32.
Po mojem mnenju je služil slovenski katekizem v šenklavški šoli tudi za čitanko. Znano je, da je že Trubar pred svoj prvi katekizem postavil abecednik, po katerem bi se mogli „ti mladi inu preprosti Slovenci lahku v kratkim času brali nauuzhiti". Trubarjev abecedarij obsega nemško in latinsko abecedo, samoglasnike, po dva samoglasnika vkup (au, eu, ou), zloge z enim in dvema soglasnikoma (bad, bed, bid, hod, hud) in  besede  po  abecednem redu (Abel,
111 Lzvestja Muz. druitva Xlll, sir. 45.
Jl Delničarjeva ljubljanska kronika k lotu l7<>-2. (Izv, Muc druitva XI, atr. 98.) 33 Mostni arhiv, lase 7!t.   Hesoili „im Anfang" sta bili poinej« »a koncu strani dostavljeni.
Abraham, Andrei). Ne vemo, je li imel slovenski „Mali katekizem" tudi za uvod abecednik ali ne, ker se nam noben izvod te knjige ni ohranil. Poroča se nam pač, da je imela ta knjižica nek drug važen pripomoček, namreč ilustracije, ki so nazorno predstavljale posamezne nauke;; abecednik se nič ne omenja. Znano pa je, da je 1. 1762. v Celovcu tiskani Kanizijev katekizem imel na štirih straneh kratko „vižo brat se učiti" in da je tudi Paglovec 1. 1745. svojemu »Tomažu Kempenzarju" pridejal »Tablo teh puhštabov". Za šenklavško šolo posebej tak abecednik morda ni bil potreben, ker so otroci itak že zaradi petja morali takoj v začetku poznati latinske črke in se vaditi v latinskem čitanju.
O drugih podrobnostih pouka naš učni red ničesar ne omenja. Izmed šolskih knjig je navedena le latinska slovnica Kmmanuelova, ki se je pozneje rabila tudi v nižjih razredih jezuitskih šol33. O nemških učnih knjigah ne zvemo ničesar. Hazun nemškega Kanizijevega katekizma, ki je otrokom drugega razreda služil za veronauk in morda tudi za čitanko, tudi tu menda ni bilo posebno dobro preskrbljeno. Pač pa še zvemo nekatere druge posameznosti, ki niso brez kulturno-zgodovinske vrednosti.
Pouk je trajal z nekaterimi presledki dopoldne od 7. do 10. ure, popoldne od ene do štirih. V sredo je bil prost dan, ko so se šolarji udeleževali le maše in večernic, pozimi pa je bilo prosto le popoldne. Morda so tedaj odpadle kake jutranje učne ure. Koncem leta se je vršil izpit, „da se ugotovi napredek posameznih učencev". Tisti učenci, ki so izpit prestali, so smeli poleni obiskovali latinske šole pri jezuitih, posebno marljivi so dobili premije. Seveda se je vse lo godilo s primerno slovesnostjo. V izpričevalib je imel bili zlasli (polissiniuin) red iz nravnosti in nemščine.
Učni red poudarja tudi potrebo krščanske vzgoje. V ta namen naj hodijo pridno k maši in pridigam. Dva prepisa (B. in C.) imata pri tej točki dostavek „ad quod iuvabit assignare capitulum", kar pomenja, naj jih učitelj pred mašo zbere v šoli, da more nadzirati udeležbo. K verskim vajam je spadala tudi mesečna izpoved. Poznejši dostavki ukazujejo učitelju naj pri leni rabi izpovedne listke, da ugotovi, če izvršujejo učenci to šolsko zapoved. Dopoldanski in popoldanski pouk se je začel in končal z molitvijo in v 18. veku s petjem cerkvenih himen, katerim je sledila kratka molitvica. Pred jutranjim poukom so peli himno:   „Christo qui  lux es, et dies"
33 Ta knjige ju bila. po vsej priliki pribliino sllSne vsebine, kakor takozvana
„Ars Doniiti", ki se navaja pogosto kol latinska učna knjiga na Brednjeve&kih šolali.
(„Krisle, ki si nam lue in dan").. Ta stara cerkvena pesem, ki so jo nekateri pomotno pripisovali svetemu Ambrožu, se je nekdaj rabila v cerkvenem oficiju za sklepno ali povečerno molitev (com-pletorium). Trubar jo je prevel v slovenščino, toda po nemškem prevodu, in jo vstavil v svojo pesmarico pod naslovom: Com-plela. Vezhema molitou31. Besedilo prve kitice je zelo primerno za jutranjo molitev in slove v Trubarjevem prevodu tako: „Oiste, kir boš imenovan — prava lue, zarja, beli dan — s svitlobo si v temi obdan — sveti nam v ta tvoj svetli stan". V 18. stoletju je na njeno mesto stopila pesem: „.Jam lucis orto sidere", ki je še vedno vsak dan v rabi pri cerkvenem oficiju. Dopoldanski pouk se je završil s pevanjem: „Da pacein Domine". Menda je to antifona, ki je bila do zadnje reforme brevirja v rabi pri hvalnicah in večer-tlicah kot eoininoinoratio de pace (molitev za mir)35. Popoldanski pouk je uvajala znana himna „Veni Sancte Spiritus" z molitvico v čast svetemu Duhu, zaključil pa se je z anlifono „('untere Domine". Od kje je ta vzela, ne morem določiti, zdi se mi pa, da izraža misel o zmagi nad sovražniki. Morda je v obeh sklepnih molitvah kak ozir na tedanje pogoste boje s Turki.
Obširno govori učni red o udeležbi učencev pri vidiki maši (stimmum sacrum, menda po nemškem izrazu Hochamt) ob devetih in večernicah ob treh. Vendar ni misliti, da bi bili vsi učenci vsak dan pri obeh cerkvenih opravilih. Ze najstarejši izvod učnega reda ima omejitev „tiisi biemis frigor aliud suaseril" („ako zaradi mraza ne kaže drugače ukrenili"). Poznejši izvod pa ima beležko, da gredo ob devetih pevci v cerkev, drugi učenci ostanejo v šoli in gredo k maši le ob nedeljah in praznikih. — Pevci so morali gotovo bili pri vseh petih mašah in večernicah. In teh tedaj ni bilo malo, ker so IhIi prazniki mnogo številnejši, kakor sedaj. Neko nasprotje se zdi le v leni, da je bil glasom reverza, ki sla ga morala podali šolska voditelja llintersinger in VVilfan, šolski voditelj dolžan vzdrževati le štiri pevce in z njimi poveličevati vse cerkvene po-božnosli, ki se „po stari navadi opravljajo", naš učni red pa govori sploh o petju učencev. Menda so bili prvi štirje takozvani „vodilni" pevci v šenklavškem zboru.
M Porodilo rav. dr. Mantuanija. brini. Cerkveni Glasbenik 1908, str. hi In 98. JS Antifona so glasi: l)n piicem Domine in diebus nostris, quta nonesl alias,
qul pugnet pro nobis, nisi tu Dens noslor. — Vers. Fiat pax in virtute Ina. Kcspons.
EH abundantia in turribua tuis.  - oratio: l>eus a quo saneta desiderlu, reota oon-
silia et iusta suni opera, da servis tuis illam, (|liara mundus dare non polest paeem, ul et corda noslra maudalis tuis dedila, et lioslium sulilala l'ormidine, lempora sint lua proteotlone tranqullla, Per Dominum . Amen.
Pri tem izvemo še nekaj drugih zanimivih podrobnosti. Pevci so se morali zbrati na sredi pevskega kora pred visokim pultom pevovodje. Not niso imeli v roki, ampak na strmem pultu je ležal velik folijant, kjer so bile pisane ali tiskane velike note in besedilo k cerkvenim napevom. Iz tega folijanta so čitali vsi pevci, pevovodja pa jim je z malo palico (virgula) kazal, kateri napevi pridejo na vrsto36.
Ako zdaj še v celoti pregledamo poslovnik šenklavške šole, moramo reči, da nam razun o pouku latinščine in petja, ne daje posebno ločnih odgovorov. Niti o nemščini ne zvemo natančnejše, kako se je poučevala, nov dokaz, kako se je spričo latinščine omalovaževal ves drugi pouk celo na šolah, ki so se imenovale „nemske". Jasno pa se opaža pri našem učnem redu jezuitski vpliv. Učni čas, dnevno, tedensko in letno tekmovanje, mesečna izpoved, način kateheze, vse to je povzeto po načrtih jezuitskih šol37. Lastne so šenklavški šoli le točke o gojitvi petja, ki se sicer na jezuitskih učiliščih splošno ni mnogo gojilo, in pa določba o vajah v pisavi »ljudskega jezika". Na tej podlagi pa moremo s precejšno gotovostjo določiti čas, ob katerem je bil sestavljen naš učni načrt. Sama ob sebi se nam vsiljuje misel, da se je to zgodilo tedaj, ko se je ljudska šola od jezuitov preselila k sv. Nikolaju in je tu nastala pripravnica za njihove latinske šole (1621). Ce še upoštevamo, da nam poznejši prepisi le listine in razne beležke, dokazujejo tudi njega veljavo v 18. veku, smemo reči, da je pač veljal, do velike terezijanske reforme, ki je staro šenklavško šolo in z njo vred tudi njen poslovnik po-medla s pozorišča. Nam pa ostane stari učni načrt vendar važna kulturna priča za dobo, ki nam je bila doslej zlasti glede na šolstvo malo znana.
Po letu 1679. se poročila o šenklavški šoli počasi izgubljajo.
Ko je umrl šolski voditelj llintersinger (1693), so nastopili za službo pri stolnici trije kandidati. Prvi je bil domači podučitelj (succentor) Gregor VVilfan, ki poudarja v svoji latinsko pisani prošnji, da služi škofijstvo že 11 let pridno in vestno ter obljublja, da hoče poskrbeti za boljše pevce, kakor so bili doslej na šenklavškein koru. Drugi kandidat je bil sin bivšega šenklavškega učitelja Janeza Kischerja, Janez Nikolaj Fischer, tedaj organist v Št. Vidu pri Vipavi. V slabo pisani nemški prošnji se sklicuje na zasluge svojega očeta,
To mesto mi jo blagovoljno razložil gosp. ravnatelj dr. Mantuani. V Trubarjevem Zborniku nam predstavlja slika „Musica" pevovodjo z „virgulo" v roki (str. 248).
11 1'i'ini. d tem Duhr: (losch, der Jesuiten, II ps , str. 459 st in II.'2., slr. 15. sl.
2
pravi o sebi, da je že 10 let organist v Št. Vidu in da hoče skrbeti tudi za šolo. Tretji kompetent je bil Matija Oražen, učitelj kamniški (ludirector Lythopolitanus). Njegova prošnja se odlikuje po lepi, gladki latinščini in tudi sicer razodeva največ izobrazbe. V njej poudarja, da je zmožen koralnega in figuralnega petja, s katerim hoče biti škofu vedno na službo. Glede šole obeta, da bode zastavil ves svoj trud za izobrazbo mladine v potrebnih znanostih, kakor tudi v petju (tam in litterarum instruetione quam et eantus exereilio). Skrbeti hoče tudi, da se bodo na šenklavškem kom proizvajale lepe simfonične skladbe in nove kompozicije (praesertim symphoniis pul-chris novisque inusicae partibus vigilans), kar mu bode tem lažje, ker s pomočjo svojih znancev lahko dobi inuzikalije z Dunaja, iz Solnograda in tudi iz Benetk. — Dasiravno je Oražen največ obetal, je službo voditelja vendar dobil VVilfan, ker nam je ohranjefi reverz z dne 17. januarja 1004., ki ga je podpisal ob nastopu službe38.
Poslej prenehajo poročila o daljni usodi šenklavške šole. Le prepisi učnega reda in na njem beležke anonimnih njenih voditeljev pričajo, da je še dalje poslovala. Hkrati se poizgube tudi vesti o drugih ljubljanskih šolah.
Neposredno iz časa pred veliko terezijansko šolsko reformo, se nam je ohranilo poročilo mestnega magistrata o ljubljanskih šolah (koncept vloge na dunajsko vlado z dne 20. jan. 1701.), čegar vsebino sem deloma že omenil. V izpopolnitev naj navedem še sledeče podatke: V Ljubljani sta dve nemški šoli, kjer se poučujejo dečki in deklice v čitanju, pisanju in računanju skozi ves teden, razun praznikov.
Ako med tednom ni praznika se jim dovoli v sredo ali četrtek prosto popoldne za oddih. Krščanski nauk se poučuje; v petek ali soboto popoldne po Kanizijeveni katekizmu za otroke, i/prva v »deželnem" pozneje pa v nemškem jeziku. Učitelja naslavlja in od-stavlja mestni magistrat. Sposobna sta toliko, da moreta otroke poučevati v čitanju, pisanju, računanju, in jim podati tudi osnovne; nauke za prvi latinski razred (auch die Elemente pro parva schule zu geben)3". Njuna postranska plača (die Bezahlung ad accidentiam) je v tem, da jima starši od vsakega otroka dajo po 34 krajcarjev na vsake kvalre. Eden ima 40 dečkov in 11 deklic, drugi 30 dečkov
M Wilfnnov reverz se le v tem razlikuje; od reverza njegove;gn prodnika, da se; jo la zavezal vzdrževati kol stalne; pevce; e;ueiga basista, onega altisla in dva eliskantista (sopranista), ine;d tem ko navaja llintersinger enega altista, eneiga le;-uorista in dva diskantisla.
barva, infima ali olemenlaris se je Imenoval prvi razred jezuitskih latinskih šol.
in 4 deklice. Javnih jezikovnih šol ni v Ljubljani nobenih, pač pa je tu en učitelj za italijanščino in drugi za francoščino, ki na zahtevo proti plači poučujeta ta dva jezika. Ob nedeljah vodijo šolsko mladino v cerkev k izpraševanju, en učitelj k jezuitom, drugi v stolnico. Samostana sv. Klare in sv. Uršule sprejemata deklice v pouk in hrano40.
Šoli, ki ju omenja poročilo mestnega magistrata, sta bili pač šenklavška in špitalska. Ako bi se komu čudno zdelo, da je imel pri nastavljanju šenklavških učiteljev odločilno besedo mestni svet, je treba upoštevati, da je tudi nosil del stroškov za učiteljevo plačo, šolsko opravo itd. Učiteljica, ki je nekdaj imela svojo šolo na Starem Irgu, je poslala odveč, ko so došle v Ljubljano uršulinke (1702).
Pa skoraj je odzvonilo tudi tema dvema učilnicama. Blaž Kumerdej je 1. 1775. v Ljubljani uredil novo šolo s štirimi razredi po saganski učni metodi. Kmalu potem je vlada prepovedala vse šole, ki niso hotele sprejeti novega učnega načina ali pa postale nepotrebne. In takrat je po štirisloletnem obstanku preminula tudi šola sv. Nikolaja.
Priloga.
Učni red za šolo sv. Nikolaja iz I. 1679.4'
Regulae pro ludirectore ad Sanctum Nioolaunt.
Ante nieridiem divisio tcniporis luiee erit. Prinio. Moni septiniii inalulina initiuin dahit oratio42, quam ipse ludireetor et prae-ceptor, ae discipuli omnes aperto eapite, devote;, distiuele, modeste, non hiulee reoltabunl praemuniti signo sunete Crucis claro pronunciando: In nomine Palris I et Fi Iii | et spiritus saneti | Amen. Quod im omnibus aliis initiis aul inehoa-tionibus pie convenit obse.rvare, sieut nec in Tine debet ommilti illud: Uenedicul nos omnipolens Dens Pater | et Kilius | et Spiritus Sanetus -) Amen.
Seeundo.
Quin liuic seholae gradus est, ul sit veluti quoddam seminnrium musieae, qua Hguratae, qua ohoralis, ac propterea ul aliqualis rudimentorum oognltio habe-aliir, dnhil tgitur operam praecoplor, ut a sepliniana ad oetavam boram diseipuUs in duos ordines distributis (uhi opus erit) eas leetiones praelegat, quae eaptum
eorurn mm exoedant. in primo online abecedariis non desit, ut apte litte ras oolli-gant et syUabatlm efferant, tum animose legant totam dletionem, et si qul tu Iiis
ad seriptionem l'aciendain apli t'uerint, universim attendat, ul aoquales eharaeteres eft'orinent. — Alteri ordini taiiKiuam doeliori l«)inanuelis de iul'lexionibus noniiniiiu, OOniugationibua verhorn m, ae rudinienlorum librum explicaliil.   Interea vero tibi
40 Mestni arhiv, lase. 7:!.
41 Poznejši recenziji sta označeni s črkama B. in C.
43 H. ima tukaj: initiuin dabit cantus: ('briste, qui lux os, et dies etc. cul Versiculi et collecla adiungendi. ('. initiuin dabit canlus: Jan lucis orto sidere etc.  Na robu je beležka: servaliir.
praeceptor eos, qui in online primo constituli sunt instruet, ludireetor illos, qul ad nuisieani apti et idonei reperti fuerint, in cantu figurali exercebit, eritque dicto tempore serium cantus exereitium atque instructio43.
Tertio 44.
Signo eampanarum audito onines modeste Eeelesiam adibunt (nisi liiemis rigor aliud suaserit) ubi suinmo saero devote cum rosariis intersint, collocati solum in medio ad pulpitum, quod servari debet et in vesperte4'. Praeceptor virgida notas monstret et ad Gloria Patri . . . nomina Jesus et Mariae, ut genua inflec-tantur ex veteri et sancta consuetudine signum dare non omittat, quoties in ecclesia aliquid decantatur. Pinito sacro Bchola revisatur, iblque residuum temporis in scriptione nova impendatur et antiqua corrigatur. Audita hora decima finem oratio4" imponel, qua finita scholares dimittentur, et monebuntur, ut sint memores modestiae in plateis sorvandae.
Postiueridiein. Primo.
Prima hora pomeridiana schola ah oratione incipiet47 et usqtie ad secundam excercilium cantus COntinuabitur, ii vero, quibua concinendi ars non arridet, aliis
pro oommodlfate temporis occupentur. Seounda hora ad tertiam duppliei ordini dlscipulorum proponet dupplices ut supra lectiones.
Tertia vesperas peragel4S, iis finitis reditur ad scliolam et residuum temporis insumcndum in DOncertntione; dictandum praeterca argumentum scribendi vulgi sermone ad verbum pcrspicuum, nee fere verbis quaternis longius. Quarta audita 49 oratio claudel studiorum ot't'icinam.
Secundo.
Aeslate die recreationis, <puio erit ordinario die; Mercurii suinmo sacro et veaperia interorunt diaeipuli. lliome vero pomeridiano tempore dumtaxal vneahunt, ad vesperas tarnen venire tenebuntur50.
43 V rec. B. in C. manjka zadnji stavok: Interoa voro ... O. ima na robu beležko: servatur.
44 B. in C. imata za naslovom „tertio" najprej sledeče: Al) oetava ad nonam serium sit exereitium ot instructio cantus figurati, quo tempore cum non omni)« ad ('iiiitiim cogi possinl, nee apti sint omnes, exerceri poterunt in scriptione, qui in secundo online fuerint, qui vero in primo, leclioni dabunl operam.
45 C. ima tu na robu beležko: Cnntores lune vadunt ad Eccleslam, alii in schola manent, nec ad niissam vadunt, nisi in testis et dominicis dielnis.
4" M. in C. ...finem cantus imponel: Da pacem Domine... versiculi et
coliecta Bubiloitur ...
47 B. in C.: Prima hora poinoridiana canlum „Veni Sancle Spiritus" . . . versiculum et colleclain ad initiuin excipiat ... C. ima na robu beležko: Audiunl
lectiones, et scripta corriguntur et cantatur ista hora.
4* C. ima na robu beležko: Cnntoros vadunt ad tcnipluin hora lorlia el post vesperas dimissis aliis caulus discitur.
B. in C.: (Quarta audita cantus: „Contoro Domine", versiculi et collecla olaudenl itudiorum officinam.
M C. na robu: servatur . . in dostavek „dies couductuuin" (dnevi pogrebov).
Tertio.
Deniuiii praeceptor sollieite advigilabit, ut discipuli una cum litteris mores etiam eliristianis dignos addiscant, ideo missae et coneioni sedulo intersint51. — Catechismi die Veneris et Dominica, quod omnes memoriae commedabunt et confes-siones, ut a nemine omittantur singulis mensibus efficiet — Quotanis fiet examen, ut constet de profectu Bingulorum et digni ad scholam Patrum Soeietatis Jesu etiam diligentiae praemio largiter exhil>ito possint promoveri".
Ultimo.
Habeant etiam discipuli Signum morum et locutionis germanicae linguae potissimum 54.
Item sabato totius hebdomadae, aul eo iinpedito ob alicuiuS festi eelebra-lioneni die veneris leetiones recitentur, quo die eonvenit fieri eoneertationes, ut diligentiores praemiis aftecti aliis Stimulus sint ad sedulam operam navandam studiis. Coneerlatio etiam fieri poterit in eantu.
Omnia ad maiorem Dei gloriam, magnae Matris et s. Nicolai honorem.
Die dritte Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1809.
Von der k. k. Bergdirektion tdria. 11.
Nach der Übernahme des Werkes seitens der französischen Regierun»; verliessen die früheren österreichischen Beamten dasselbe nach und nach. Ausgewandert sind: Bergrat Leopold von Passetzky, Oberbergverwalter Josef Sybold, Waldmeister Anton Leitlmer, Buchhalter Franz Edler von Hubert, Sekretär Franz Salfund, Inspektor Valentin von Krampelfeld, Zeugsehaffer Freiherr von Seenuss, Probierer Ernst Knhuber, Fabriksverwalter Alois Sybold, Hüttenmeister Franz Wernberger, Fabrikswerkmeister Anton Kossek, Markscheider Anton Kullnigg, Schichtenmeister Josef Scherovilz, Konlrollor Peter Kaulscliilsch, Förster Valentin von Krampelfcld, Markscheidsndjunkt Josef Vorauer, Protokollist Franz Kdler von Frilseh, Keehnungsoffizial Franz Burger, Ingrossist Alois Greipl.
Im ganzen sind 80 Familien mit 1 15 Köpfen davongezogen und waren dies ausser 1 Familien lauter Beamte und Angestellte des Werkes.
Sl B. in 0.: Ad quod luvabil assignare capitulum,
" B. in C. še dostavek: iubot)il autem cos habere siinm in scliedula des-Oriptum nomon, cognomen, ut qui eam negloxissonl, praeceptor intelligat. C. imn na robu beležko I non servatur.
M C. Ima bele/.ko: tit examen apud patres Jesuitas,
54 C. ima beležko: non servatur.
Von diesen wurde Fabriksverwalter Alois Sybold mit Zustimmung des Dauchy krankheitshalber ab 1. Dezember 1809 entlassen. Das Entlassungsgesuch des Oberamtsrates und Buchhalters Franz Edlen von Hubert knüpfte Dauchy an die entsprechende Rechnungslegung. Werksphysiker Nanger wurde pensioniert.
An deren Stelle traten die französischen Beamten : Paysee, Direktor; Andry, Administrator; Hollanetre, Waldmeister; Dessart, Magazin-Inspektor; Juliac, Magazineur; Rosenberg, Sekretär; Valentin, Buchhalter; Emanuel Friedl, Kassier; Callo, Privatsekretär beim Administrator; Ardien, Arzt; Cliavy, Schmiedverrechner.
Ausser dem Herrschaftsoberbeamten Karl Ritter von Gariholdi, verblieben in französischen Diensten Unterbergverwalter Anton von Krampelfeld, Zeugsehaffer Kagnus, Werkarzt Dr. Kajetan Layer, Chyrurg Reichel, Kassakontrollor Kaspar Wolf und das Personale der Schulen und der Werksapotheke.
Nun gieng die französische Regierung an die Organisation des Werkes in Idria. Mit 1. Jänner 1810 trat ein neuer Arbeiter-Lohnstatus in Kraft, welchem Dauchy am 26. Jänner 1810. die Sanktion erteilte. Gleichzeitig trat ein neuer Fuhrlohn tarif in Wirksamkeit.
Wie bekannt halte die Werksleitung in Oberlaibae.h ein eigenes Magazin, in welches die per Schiff von Laibach angekommenen Materialien und namentlich Getreide übernommen und per Achse über Veharše nach Idria spediert wurden. Ebenso gelangten von diesem Magazine die Idrianer Produkte mittelst Schiff nach Laibach zum Versandt.
Für die Schiffsleute, Auf- und Ablader wurden ebenfalls mit 1. Jänner 1810 neue günstigere Löhne festgesetzt.
Mil L Februar 1810. bal die französische Werks-Adminislralion die üblich gewesene Loluieinleilung der Monate per 4 und 5 Wochen abgeschafft und die Schichtenberechnung, dann Ausbezalilung der Arbeiter nach den vollen 12 Monaten und nach diesem Systeme auch die Gelreide-beteilung nach 12 Monaten angeordnet.
Da aller nach dein bestandenen österreichischen Normale die Ge-treidebeleilung in einem Monate per 5 Wochen reichlicher bemessen war als in einem Monate per l Wochen, so hal die französische Administration, als sie die gleichförmige Getreidebeteilung nach den vollen 12 Monaldi einführte die Ausgleichung dahin zu Indien gesucht, dass das Plus einer f> wöchentlichen gegen eine 4 wöchentliche Gelreidebeinessung soviel als möglich ausgeglichen werde.
Bis erhielten demnach HUtfir der französischen Regierung einige Kategorien etvas höhere, andere Kategorien wieder niedrigere Ausmasse, während  Hirse und Ilaide nicht mehr zur Ausgabe gelangte.
Das Pensionsaiisinass in Bargeld für die Arbeiter, Wilwen und Waisen gelangle auch unter der französischen Regierung nach den vorigen österreichischen Normalien mit der einzigen Abänderung zur Anweisung, dass diese Genüsse nicht, wie es früher gewöhnlich war,
nach Tagen und Wochen, sondern nach Monaten berechnet und verabreicht wurden.
BezQglioh der Pensionen trat jedoch das französische Normale vom 12. Februar 1806, welches in Illyrien allgemein üblich war, in Kraft. Dieses Normale enthielt auszugsweise nachstehende Bestimmungen:
Zivilangestellte, welche vor vollendetem 15. Dienstjahre aus dem Dienste der Nation scheiden, erhalten eine einmalige Gratifikation nach vollendetem 15. Dienstjahre erhalten sie für je 5 Jahre ein Zehntel der Besoldung als jährliche Pension.
Angestellte, welche nach vollbrachten 50 Dienstjahren freiwillig aus dem Dienste scheiden, erhalten als Pension 8/io der Besoldung und wenn sie wegen physischen Unvermögen austreten, die ganze Besoldung. Witwen und Waisen bis 20 Jahren, welche nachweisen, dass sie mittellos sind, erhalten eine einmalige Unterstützung und eine Lebenspension je nach der Anzahl der Dienstjahre des verstorbenen Gatten. Die Unterstützung und Pension sind gleich zwei Dritteln der Gratifikation oder Pension, welche dem Verstorbenen gebühren würde. Witwen ohne Kinder und Doppelwaisen werden gleichmässig behandelt.
Der öffentliche Schatz trägt für die Pensionen jährlich 800.000 Lire bei. Ausser dieser Summe isl ein jährlicher Beitrag von 100.000 Lire für die ausserordentlichen Pensionen angewiesen. Der Abzug zum Pensionsfond ist rhil 2 °/o bestimmt.
Die im Pensionsstande bereits befindlichen Zivilbeamten und Militärs, Priester, Witwen und Waisen, dann die bei der aufgehobenen Regierung und bei den Kreisämtern angestellt gewesenen Beiluden, welche das Recht hatten, einen Anspruch auf Pensionen zu machen, wurden angewiesen, vor dem 16. Oktober 1810. ihre Urkunden in dem Liquidationsbureau der Generalintendanz in Laibach vorzulegen.
Bezüglich der Taglöhner im Allgemeinen lies der Intendant von Iunerkrain am 1. April 1811. „um die überspannten und unbilligen Preise der Taglohnsarbeiten zu massigen", dass vom General-Polizei Kommissariate von Krain aufgestellte, für ganz Krain gillige Lohnnormale, auch der Herrschaft Idria zugehen. Dieses Normale bestimmte für Maurer im Sommer bei 12 Arbeitsstunden 34, im Winter bei 11 Arbeitsstunden 30 kr. Taglohn. Für ihre Gehilfen sind die Löhne mit 24 respektive 20 kr. festgesetzt.
Von den französischen Dienstinstruktionen beim Werke sind nur jene bezüglich der Quecksilberhüttc und Zinnoberfabrik erhalten geblichen, welche den Dienst der Aufseher, Wächter und Arbeiter bis ins Einzelne regeln und von der strammen Ordnung, welche die französische
Werksleitung aufrechtzuerhalten bemüht war, Zeugniss geben.
lici der Sitzung des Adniinistrationsrales am 1. März 1811 wurden den Sitzungsmilgliedern Plätze angewiesen. Gariholdi erhielt den /.weiten Platz rechts vom Präsidenten. Diese Ordnung niussle für alle am Samstag jeder Woche stallfindenden Sitzungen festgehalten werden und der für
einen Beamten bestimmte Platz durfte im Falle seiner Abwesenheit durch keinen anderen besetzt werden.
Wie bekannt, erhielt unter der französischen Regierung auch das Unterrichtswesen eine neue Organisation.
Die Generaldirektion des Bergwerkes entwarf diesbezüglich folgende zwei Programme:
Von dem Öffentlichen Unter rieht.
Die Schule von Idria muss wieder auf ihre erste Entstehung und bestehenden Gesetze zurückgeführt werden. - Sie wird für die Kinder der Beamten und Werksarbeiter unentgeltlich Unterricht geben.
Derselbe wird dergestalt eingeteilt, dass die Kinder französisch, deutsch, italienisch, die Schreib- und Rechenkunst, Geometrie, die Mechanik, das Zeichnen der Maschinen, die Anfangsgründe der Chemie und die Mineralogie lernen.
Kine Krau wird den Unterricht der Mädchen in Hinsicht der Näh- und Stickerei geben, und ein Lehrer jene lesen und schreiben lehren.
Die Administration wird die Ausgabe für die Schulbücher, Papier, Tinte und Karlen für die Zeichenschule, ferner die für den Unterriehl der Mädchen notwendige beinwand besorgen.
Der Eingang von dem Verkaufe der durch dio Mädchen verfertigten Artikeln ist zu neuen Heisehaffungeu, und (Midlich das ganze Einkommen zum Unterhalt der Schule bestimmt.
Die Zahl der Professoren für die Knaben ist auf fünf, und für Mädchen auf einen bestimmt.
Die Schule von Idria ist in Hinkunft für die fremden Kinder, die eigentlich nio hätten zugelassen werden sollen, nicht mehr unentgeltlich, in Fällen aber, wo Fremde ihre Kinder zum (iruhenunterricht und Arbelt bestimmen sollten, zahlen sie für jedes Kind eine Auflage, welche durch den Adminislrationsrat bestimmt, und die in die Schulkasse abgeführt wird.
Dio Schulkasse wird dem Verwaller von Idria anvertraut, welcher dor Administration hierüber Beehnung legt, er wird auch über den Unterricht und die Befolgung der Verordnungen wachen.
Die Professoren der Idrianer Schule beziehen ihren (lehalt von der Werks-administration und werden gegen besondere Ausweise, wie alle übrigen Beamten bezahlt.
Das Programm des Idrianer (i y m n a s i u m s für das Jahr 1 H 1 2
veröffentlichte folgende Instruktion.
„Die Schulen zu Idria haben zwei Sachen zum Gegenstände, die eine ist don Kindern beider Geschlechter die Anfangsgründe der Sprachen und des Rechnens, welche im allgemeinen Gebrauche sind beizubringen. Die zweite ist eine V or b er o i t u n g s s c h u 1 e für Bergzöglinge "der P r a k t i k a n I e u einzuführen, deren Bestimmung es ist, in Berg- oder Hammerwerken als Dirckloivs, als Befehlshaber irgend eines Amtes, als llulmann,  Kratzenfüller, oder Befehlshaber
in Werkstitten, zur Beförderung und Obhut der Arbeiten und Maschinen, zum
Dienste in den Kanzleien der Administration, um Gegenden und Karten in Riss zu bringen, und zur Abfassung verschiedener Arien dem Bergwerke eigenen Zeichnungen angestellt zu werden.
Die Administration gestattet gleichfalls jenen Zöglingen von den kaiserlichen Bergwerken in Oberkärnten, welche durch die Regierung, als auch jenen, welche durch die Eigentümer der Hammerwerke in den Illyrischen Provinzen vorgeschlagen und vorgestellt werden in diese Vorbereitung s schule den Zutritt.
Der Unterricht ist für Kinder der hiesigen Beamten und Arbeiter die im Dienste der Administration sind, unentgeltlich, und man verlangt von den Auswärtigen, die beigelassen werden daran teilzunehmen, nur eine gemässigte Vergeltung.
Alle Schüler sind verbunden, sich selbst mit den zu ihrem Unterrichte nötigen Büchern zu versorgen, oder deren Wert der Administration abzustatten, dio sie ihnen verschaffet, doch ausgenommen sind jene der Bergleute und Beamten, deren Eltern wirklich ausser Stande wären, diese Ausgabe zu leisten, in welchem Kalle die Administration auf ihre eigenen Unkosten das Nötige besorgt.
Das Fortrücken geschieht vermittelst der Examina und es werden unter die Zahl der Praktikanten, welche bestimmt sind, in dem Bergwerke Idria angestellt zu werden, nur die Söhne der Bergleute und Beamten, welche in Diensten der hiesigen Administration sind, aufgenommen.
Der Cours enthält 3 Divisionen. Die erste Division hat den Unterricht für Mädchen zum Gegenstände. Die zweite den Unterricht der Knaben von 7 bis 15 Jahren. Die dritte das Studium der Zeichenkunst und Mathematik.
Die erste Division so den Unterricht der Mädchen betrifft, hat das deutsche und krainerische Lesen, die Schrift und die deutsche Sprachlehre, sowie auch die Anfangsgründe der Beehnung, der Religion, das Nähen, Spinnen und andere weibliche Beschäftigungen zum Gegenstände.
Diese Division begreift zwei Klassen in sich, jede von einem Jahr, wovon jede wieder in 2 Abteilungen eingeteilt wird, eine für das Studium der Sprachen, die andere für die weiblichen Arbeiten.
Der Unterricht muss so (ungerichtet werden, das die Schülerinnen am Ende der zweiten Klasse oder des zweiten Jahres die regelmässigen Zeitwörter der deutschen Sprache und die vier Rechnungsarten in ganzen Zahlen erlernt haben.
Ks wird ihnen auch ein Kurs für die Anfangsgründe der französischen Sprache gegeben.
Kür die indianischen Arbeilen, welche auf die Wirtschaft Bezug hallen, sind besondere Lehrerinnen festgesetzt.
2. Division. Die Schulen, welche für den Unterricht der jungen Knaben bestimmt sind, haben das Studium der Sprachen und die Anfangsgründe der Arithmetik zum Gegenstände und sie bestehen aus vier Klassen oder Jahren.
1. Klasse oder 1. Jahr. Man nimmt in diese Klasse die Knaben von 7 bis 10 Jahren und der Unterricht beschränkt sich, nachdem man ihnen die Kenntnis der Buchstaben, das deutsche und krainerische Lesen, die Bildung der deutschen
und lateinischen Buchstaben beigebracht hat
■leno Schüler, welche nicht für tüchtig befunden werden, am Ivide des ersten Jahres in die zveile Klasse übertreten zu können, bleiben noch in der ersten und fangen ihr Studium von neuem an und wenn sie am Knde des zweiten Jahres noch für unfähig gehalten werden fortzurücken, so werden sie aus der Schule geslossen. Diese Mnssregeln erstrecken sich gleichfalls auch anfalle übrigen Klassen.
2, Klasse oder 2. Jahr, t. Man fahret in dieser Klasse mit dem Unterrichte
dei deutsehe.....id kralnerlschen Losens fori; die Schüler vervollkommen sich in
der Schrift beider Sprachen und fangen die Anfangsgründe der deutschen Sprachlehre an, bi« mit Inbegriff der Hilfszeilwörter.
2. Sie lernen das Anschreiben der Ziffern und den Anfang der Numeration.
3. Klasse oder 3. Jahr. 1. Man fahret in dieser Klasse mit der deutsehen Sprachlehre fort, bis man gänzlich das Studium dieser Sprache vollendet.
2. Die Schüler längen das französische Buchstabieren und Lesen an, und lernen die Gramatik dieser Sprache bis mit Inbegriff der Hilfszeitwörter.
8. Sie lernen die 4 Rechnungsarten der ganzen Zahlen und werden durch Beispiele über diese Rechnungsarten geübet.
4. Klasse oder 4. Jahr. 1. Man fahret in dieser Klasse mit dem Unterrichte in der französischen Sprache fort und so, dass bis am Ende des Schuljahres ganz das Studium dieser Gramatik vollendet sei.
2. Die Schüler lernen die 4 Rechnungsarten der ganzen und gebrochenen Zahlen.
3. Jene, welche in der französischen Sprache die meisten Fortschritte gemacht haben, werden einem besonderen Kurs der italienischen Sprache beiwohnen, dessen Dauer 2 Jahre sein wird und welchem ein jeder Schüler das Recht hat beizuwohnen.
Der Unterricht der Religion findet in allen Klassen der zwei ersten Divisionen statt so wie es von jeher der Gebrauch war, und in Betreff dieses werden jene Lehrstunden beobachtet, welche in der zu diesem Programme beigefügten Tabelle verzeichnet sind.
Dieser Kurs kann bei Öffnung der Schulen wegen der Unpnsslichkeil eines Professors (Herrn Dolahson nun provisorisch durch Herrn Piro, Professor «Irr ita lionischen Sprache ersetzt) und wegen den noch wenigen Fortschritten, welche die Schüler In der französischen Sprache gemacht haben, noch nicht stattfinden.
Der Kurs der Mathematik wird in 3 Klassen oder Jahren eingeteilt, nämlich:
I. Klasse oder 1. Jahr. Man nimmt in diese Klasse die Söhne der Beamten und Arbeiter, welche sich in den vorhergehenden Studien ausgezeichnet haben, nachdem sie aber mittelst der Kxamina zugelassen worden sind.
Der Kurs des ersten Jahres hat zum Gegenstände den Unterricht in der Arithmetik, Geometrie und Zeichenkuust: (Ks folgen Detailvorschriften für dio drei Fächer in der 1. Klasse ebenso für die verschiedenen Sektionen der 2. und 8. Klasse.)
Als Professoren am Gymnasium in Idria sind bekannt : Delalison,  Lagerbauer   für  Mathematik,  Piro  für die italienische, beinahe für die französische Sprache.
Pico! war Katechet der ersten und zweiten Klasse der zweiten Division und der Schüler der ersten Division. Im Dezember 1811 wurde ihm seitens der Werksdirektion aufgetragen, dass er alternativ jeden Sonntag die Schüler zu versammeln, selbe in (Iii? Kirche führen und dort die Messe zu lesen habe. Die Schüler iiiusslcn in der Kirche in Anwesenheit des Sladtpfarrers öffentlich aus der Religion geprüft werden. Kine Vernachlässsigiing seitens der Schüler war Plcol dein Sehiildireklor anzuzeigen verpflichtet und vom Sehiildireklor gelangte die Anzeige an die Wcrksadmiuislratinii.
In der ersten Und zweiten Division waren als Lehrer tätig: Anton Gossler. seil  1795 in Idria als Lehrer tälig, wurde im Jahre IHK) als Lehrer der deutschen Sprache mit 400 II. Gehalt dekretiert
Mateus Baitz, Lehrer in Idria seit 1800, wurde im gleichen Jahre als Mädchenlehrer mit 300 fl. Gehalt ernannt.
Anton Zweck, im Schulfache seit 1801, wurde gleichzeitig als Lehrer der ersten Klasse mit 400 fl. angestellt.
lndustriallehrerin Theresia Mrak wurde ebenfalls im Jahre 1810 mit 150 fl. Gehalt neu angestellt.
Zum Schuldiener wurde Michael Lapaine mit 'U jährigem Gehalte von 24 fl. bestimmt Der Zeichensaal musste täglich, die übrigen Lokalitäten wöchentlich zweimal gereinigt werden.
Solange unter der österreichischen Regierung die Einkünfte zur Erhaltung der Schule ergiebig waren, hat stets ein Schuldirektor bestanden, welcher später zugleich die Dienste des Katecheten verseilen hat. Nachdem aber unter der französischer Administration, welche einen eigenen Katechten anstellte, die Einkünfte für den Schulfond sich nicht auf gleicher Höhe hielten, musste daran gedacht werden, die Auslagen soviel als möglich zu vermindern. Dies wurde dadurch erreicht, dass man mehrere Professoren samt dem eigenen Katecheten abgeschafft und zum Unterrichte in der Religion die beiden Pfarrkapläne verwendet und jedem derselben statt einer Besoldung eine Zulage jährlicher 50 fl. aus der Bruderlade zugesichert hat. Auch bestand jederzeit nebst dem Sehiildireklor noch ein eigener von dein Oberamte dekretierter Beamter als Obernufseber der Idrianer Schulen dessen Pflicht es war, mit Umgehung der Lehrmethode, nur das Ökonomische zu besorgen, die Lehrer zu überwachen und dieselben zu ihrer Pflicht und Schuldigkeit anzuhalten. In dieser Eigenschaft war während der Franzosenherrschaft von Gariholdi angestellt
Die französischen Behörden haben in eigenen Volksschulen der Laibacher und Triesler Diözese den sogenannten französischen Katechismus, welcher heiin 4. Gebote Gotles eine unwürdig schmeichelnde Anwendung auf Napoleon enthielt, ohne Vorwissen der Ordinariate eingedrängt. In dieser Hinsicht erhielt die Bezirksherrschafl nach Abzug der Franzosen den Auftrag, solchen Büchern nachzuspüren und selbe zur Vertilgung an das Kreisamt einzusenden.
Dieser Katechismus war wirklich auch unter die Idrianer Schüler ausgeteilt, aber auf Anordnung des Laibacher Ordinariates gleich nach Abzug der Franzosen vom Stadtpfarrer von Bauber abgenommen worden. Die Bücher wurden sodann an das Kreisaint Adelsberg abgesendet.
In Betreff der Primär-Schulen erlies der Subdelegue in Adelsberg Luyks am Ii*. Jänner 1813 nachstehendes
C i r k u I a re.
„Herren Maires! Der öffentliche Unterricht bringt eine allgemeine Verfel
nerung des Geistes mit sich, und ist eine der ersten Pflichten, die sich die Herren Maires angelegen sein lassen müssen.
Der Mangel an guten Lehrern und an wohlhabenden Einwohnern, die im Stunde wären, den Unterricht ihrer Kinder zu bezahlen, konnten wohl die Ursache
sein, dass bis nun nicht in jeder Mairie eine Primaire-Schule errichtet wurde; jedoch ist es immer unzulässig, dass eine so geringe Zahl Primairschulen in diesem Kreise bestehe.
Der grosse Zweck dieser Unterrichtsanstalten erfordert, dass jeder Herr Maire in Bietreff dieser Errichtung sich alle mögliche und beharrliche Mühe gebe, sowohl in Ansehung eines geschickten und in seinem Wandel untadelhaften Lehrers als auch in der Beredung der Eltern, damit sie ihre Kinder in die Schule schicken, denselben vorstellend, dass sie sich im widrigen Kalle aller Rücksichten, die man gegen sie bei verschiedenen Umständen haben könnte, ganz begeben würden.
Aus den angeführten Gründen könnte es möglich sein, dass nicht in jeder Mairie eine Schule errichtet werden könnte; wo nun ein solcher Fall sein sollte, ist der Herr Maire vorpflichtet, sich mit der angrenzenden Mairie dieserwegen einzuverstehen, damit wenigstens für zwei Mairien eine Primaire - Schule eröffne! werden möchte, jedoch muss mir zuvor dieser Umstand beiderseits berichtet werden.
Nach dem Gesetze ist es den Gemeinden erlaubt, den Zins eines Lokales für die Schule und die Wohnung des Lehrers in das Budget einzutragen; die Besoldung der Lehrer aber besteht in der durch das Munizipal-Consoil bestimmten Taxe, welche die Litern der Schüler bezahlen; folglich wird der Betrag des Zinses für das Lokale und Wohnung in das Budget gebracht und für die Besoldung der Lehrer wird das Munizipal - Gonsoil die Taxe bestimmen, die jeder wohlhallende Einwohner für jedes Kind, welches er in dio Schule zu schicken vorpflichtet sein wird, zu zahlen haben wird. Da aber diese Taxe sehr gering ausfallen könnte, indem dio Armen umsonst die Lehren bekommen, werden sio mir einen Zuschuss, so gering als möglich, aus den Mairie-Kinküuflon vorschlagen, für dessen Bewilligung ich beim Gouvernium einkommeu werde, damit sie ihn in das Budget bringen dürfen.
Sie werden mir den gewählten Lohrer vorschlagen, in Krmangolung dessen könnten Sie die Herreu Pfarrer, Kapläne oder Mairie-Secrelaire bereden, dieses für das allgemeine Wohl wichtige Geschäft auf sich zu nehmen.
Zur Beförderung des öffentlichen Unterrichtes habe ich mir vorgenommen, eine Seeundär-Schule in Adelsberg zu errichten, wo besonders der Unterricht in der französischen Sprache und dio weiteren Lehren der Primairo-Schule besorgt und woliin jede Mairie jährlich zwei Jünglinge zum unentgeltlichen Unterrichte einzuschicken befugt sein wird. Aus dieser Secundär-Schulo worden järlieh vier Jünglinge zur Benützung der für diesen Kreis bestimmten vier Stiftungen in das Lycciim nach Laibach geschickt, wo sie unentgeltlich unterrichtet und verpflegt werden, um die Wohltaten Sr. Majestät, die immer auf die Beförderung der Erziehung bedacht sind, zu benutzen.
Ich zweifle nichl imune Herren Mairos, dass sie mir bei dieser Gelegenheit
eine.....mich Beweil Ihres Eifers für das Wohl Ihrer untergeordneten Gemeinden
geben, und sich über alles bemühen werden, meinen Massregeln, welche auf das künftige Glück Ihrer und Ihnen untergebenen Kinder zielen, ganz zu folgen; und mir über die Vollziehung dieses in (i Tagen den Itapport erstallen."
Da in Idria Bereits ein Lyeoum Bestand, in welchem hei 1100 Zöglinge unterrichte! wurden und die erforderliehen Lokalitäten sowie die Professoren von der Werksadministration besorgt, beziehungsweise besoldet wurden, die ganze Lehranstalt von dem Orden der drei goldenen Vlicsse abhängig war und in der „heslen Ordnung" sich befand, sprach sich der
Maire für die Beibehaltung der bestandenen Einrichtung aus, wornach die Mairie diesbezüglich unbelastet bleiben sollte.
Eine weitere Organisation auf diesem Felde unterblieb. Die Subdelegation in Adelsberg musste hinfort den Ansprüchen der militärischen Operationen ihr Hauptaugenmerk zuwenden.
Im März 1810. wurde die Erinnerung an die zweite französische Okkupation Idrias durch eine Untersuchung wachgerufen.
Oberst Dubue, Eskadronchef des 23. Regiments der Jäger zu Pferde, welcher am 23. November 1805. Idria besetzt hatte und inzwischen aus der Armee ausgetreten war, ersuchte in diesem Jahre den Kriegsminister zu Paris um Reaktivierung.
Dieser Offizier war von den Generalen Fspagne und Merlin angeklagt, dass er die Instruktionen, die er bei Gelegenheit als er im Jahre 1805. das Idrianer Thal zu besichtigen beauftragt war, erhielt, nicht befolgte, und Idria, ohne durch seine Instruktionen dazu bevollmächtigt gewesen zu sein, betreten und selbe bedrückt habe.
Zu seiner Entlastung präsentierte er ein Zeugnis der Ober- und Unteroffiziere jenes Detaehements, mit welchem er Idria besetzt hatte, dass, als das Delachement ober Idria zog, der Feind retirierle und dem Delachement 348 Fassein Quecksilber und 120 Säcke Weitzen überlies. Er fügte auch ein Zeugniss des Magistrates von Idria bei, vermöge welchem er daselbst nichts anderes verlangte, als was zur Sub-sistenz seiner Truppe erforderlich war und dass die Bewohner keine Klage führten. Bekanntlich erhielt er vom Bergoberamte die geforderte Brandschatzung von 1200 fl.
Über diesen Gegenstand, mit dem sich Napoleon selbst beschäftigte, wurden im Monate März 1810. seitens der Herrschaft Idria Erhebungen gepflogen, insbesondere wie die Aufführung und das Benehmen dieses Offiziers während der fraglichen Zeit war, ob er wirklich die Sladl Idria betreten, und sich des von den Österreichern zurückgelassenen Quecksilbers und des Getreides bemächtigt und was er damit gemacht habe.
Das Resultat der Erhebungen fiel jedoch äusserst spärlich aus, die damaligen Werksbeamten waren nicht mehr in Idria, so dass ausser einigen Bergarbeitern Niemand zum Verhör kam.
Am 23. Mai 1810. übernahm Zeugsehaffer Kagnus vom französischen Kommissär Rosenberg die Verwaltung der zur Administration Idria gehörigen Herrschaft Gailenberg nachdem dem Rosenberg in den ersten Tagen des Mai alle Herrschaftsgegenstände von den vorigen österreichischen Beamten übergeben worden waren.
Die Marktpreistabellen mussten vom September 1810. der Kreis-inlendanz nach Adelsberg zur Bestätigung eingesendet und in Franks, Kilogramm und Liter lauten.
Die Marktpreistabelle für Idria pro September 1810. stellt dar, dass in diesem Monate
Weizenbrot im Gewichte von 99 dekagramm 34 Centimes
Weizenbrot im Gewielite von 49 dekagramm 17 Centimes 1 Liter steiriselien   oder wippacher Wein . 68 „
1 kg Rindfleisch..........43      „ und
1   „  Kalbfleisch..........51      „ kostete.
Intendant Andrian warf den Bezirksherrschaften in Hinsicht der Marktpreise Lauigkeit vor und verordnete die genaue Einhaltung der Preise nach der genehmigten Marktpreistabelle; bei eigener Dafürhaftung durfte die Herrschaft keine höheren Preise dulden und dem Landmann „ungebundene Hände lassen, um mit seinen Produkten zu wuchern".
Jeder Übertrettungsfall musste mit 5 Franks zu Gunsten der Polizeikassa bestraft werden, beim zweiten Fall war die Strafe zu verdoppeln, eine weitere Ausseractitlassung der Tabelle musste der Intendanz angezeigt werden. Vom Monate Jänner 1811 an wurden die Marktpreistabellen bei der Intendanz in Adelsberg im Beisein liiezu berufener Männer monatlich verfasst und der Herrschaft zugeschickt
Der Preis des weissen Salzes wurde auf 6 fl. 30 kr. jener des schwarzen auf 8 fl. bestimmt, Getreide und Salz erhielt der Bergarbeiter aus den Magazinen der Bergwerksadministration.
Um die stark zu Grunde gerichteten Strassen im Idrianer Bezirke wieder in guten Stand zu setzen, wurde verfügt, dass diese Reparatur durch die Strassenrobol vorgenommen und besorgt werde. Der Taglohn für Strassenhandlanger war auf 11 kr. und für Fuhren auf 22 kr. per Fuhr festgesetzt. Dieser Lohn gelangte jedoch nicht bar, sondern Hindurch Bons, welche bei Entrichtung von Kontribution, anstatt baren Geldes angenommen wurden, zur Auszahlung. Aber auch die Bons erhielt nicht jeder einzelne Untertan, sondern die Ausfolgung geschah dominienweise. Zum Baue der Kanonilastrasse, welcher im Monate Juni 180!» begann, wurde den betreffenden Grundbesitzern für das abgenommene Terrain eine Entschädigung versprochen. Am 5. November 1811. erklärten 7 derselben, auf jede Entschädigung, welcher Art und Namens sie immer sein möge, ein für allemal für sich und ihre Erben Verzicht leisten zu wollen, wofern sie selbst oder ihre Söhne, wenn sie die Qualifikation dazu haben sollten, als Bergwerksarbeiter mit einem von Seile der Werksadministration zu bestimmenden Schichlenlohne in die Bergwerksarbeil aufgenommen werden. Auf Grund dieser Erklärung wurden die Söhne der Besitzer Makulz, Prelovc, Petrilseh, Schinkoulz, llladnik und Ersehen in die Bergarheil aufgenommen.
Belangend die Strassenrobol lies Luyks am 1. September 1812. verlautbaren, dass nach der neuen Verfügung in Zukunft die Sbassen-roboler quartalweise durch den Maire ausbezahlt werden, dass die Robot-leislung persönlich, ohne sich loskaufen zu können, geschehen müsse, jedoch kann man einen anderen für sich stellen; dass die Zahlung nur dann geschehen könne, wenn sich der Untertan mit seinem, von dem Slrassenbeanilen verifizierten Bon über die von ihm geleistete Knhnt ausweist. (KortseUung folgt.)
Naše ujede.
Spisal dr. Janko PONEBŠEK.
Predgovor,
Znani narodni pregovor, da ptiča spoznamo po perju, ima pač le splošni pomen, da se ptiea razloči po perju od vseh drugih bitij. Ljudstvo sodi namreč le po velikih zunanjih obrisih, ne pozna in ne ozira se pa na podrobnosti, ki so: velikost, oblika kljuna, razmerje posameznih zunanjih udov med seboj, oblika perutnic in repa, potem noge in kremplji, glas, oblika gnezda, barva perja itd. Po perju spoznamo le nekatere, posebno živo pisane vrste.
Pri ujedali — da preidemo takoj k pravemu predmetu tega spisa — so zelo značilni kremplji. Nočem in ne morem trdili, da bi ravno ujede ne imele nobenih drugih posebnosti, kakor velikost, kljun, perutnice, barvo itd., ki bi se po njih razločevale. Kako je to, da sem si izbral ravno noge, oziroma kremplje, pa naj pojasnijo nastopne vrstice.
Znani strokovni nemški časopis „Ornilhologisehe Monatsschrift" je začel I. 1898. na sir. 194 prinašati popise nog srednjeevropskih ptic-roparie izpod peresa svojega urednika, že tačas precej znanega ornitologa, zdravnika dr. Karola R. Ren nicke j a. Kot priloge so bile pridejane po fotografijah narejene slike nog usmrčenih ptic; fotografije je dal na razpolago Aleksander llinlze v Helsingsforsu, ki jih je posnel po originalih precej po smili doličnih ptic. Ta spis je izhajal v člankih s presledki do 1. 1903. Kritika je ta spis zelo hvalila, kar je res zaslužil radi podrobnega popisa v besedilu in radi natančne reprodukcije slik. L. 1905. je pa izdal pisatelj le zbrane in nekoliko pomnožene sestavke v posebni s 33 tablami okrašeni knjigi pod naslovom „Die Fänge der in Mitteleuropa vorkommenden Kaubvögel" itd., kakor je navedeno niže v poglavju „slovslvo" pod zap. št. 55. Odkar sem izvedel za te slike nog,' sem čimdalje tem resneje premišljeval, kako bi se dale porabili za slovensko knjigo. Litografični zavod VV. Müller v Gori mi je bil naznanil cene, ki sicer niso bile pretirane, ali je bilo vendar Ireba poseči globoko v mošnjo. Iskal sem založnika. Potrkal sem nazadnje tam, kjer bi bil moral najprej. Ne zastonj I Slavno Muzejsko društvo za Kranjsko mi je seglo pod pazduho, ravno tako nesebično kakor požrtvovalno, za kar mu naj bo izrečena In najlepša in najtoplejša zalivala. Nameraval pa sem takoj od začetka, ko sem začel razmišljali o celi stvari, podali slovenskemu občinstvu,  posebno  tovarišem  lovcem,   popoln prirodopis
1 /a lovski naziv »Fang* v slovenščini dozdaj še nimamo enakovrednega, pravega  izraza.   Knng pomeni  v nemškem lovskem jeziku po „Deutsche Waid-
inaunsspraciie". (Mit Zugrundelegung des gesamten Quellenmaterials idr den praktischen Jäger bearbeitet von Ernst Bitter von Dombrowski. Neudamm, Druck
und Vorlag von J. Neumnim. 1H(»'2), str. !">1 : „<>) Der Kuß, manchmal auch nur die /ehe oder nur die Klaue elBM Raubvogels . . . ."
naših roparic in ne se zadovoljiti samo z opisom nog in krempljev. Da je dr. Hennicke v svojem gori navedenem delu popisal samo noge in kremplje, se ni čuditi, ker imajo Nemci popolnih prirodopisov ptic na izbiro. Pri nas pa od Erjavca sem ni nobenega obsežnega dela. Kdo bi pri takili razmerah ne porabil ugodne prilike! Saj so vendar ujede ona skupina ptic, ki jih ljudstvo najbolj pozna in ki so največjega narodno-gospodarskega pomena. O koristnosti in škodljivosti ptic-roparie se je pri nas že toliko govorilo in prepiralo I Zdaj je najugodnejša priložnost, da to vprašanje enkrat za vselej rešimo.
Oologično in ornitologično slovstvo.
Namenil sem se razen porabljenega slovstva o ujedah našteti vse važnejše nelogično in ornilologično slovstvo, kar sem ga imel pri rokah. Morda bom tako marsikomu pokazal pot v ornilologijo in mu zbudil veselje do te lepe znanosti. Mineralogija in botanika sta pri nas precej napredovali, zoologija je skoraj popolnoma zaostala, posebno še ornito-logija; oologije pa sploh nimamo. Razen Valvasorja — njegove navedbe so prav skromne — S co pol i je ve ga znamenitega dela in Steinberga ni do 1. 1842., ko je izšla Freyerjeva „Fauna", ničesar navesti. Šele v drugi polovica 19. stoletja naletimo semtertje po tcdajnih maloštevilnih dnevnikih na posamezne vesti o selitvi naših domačih in o prihodu nekaterih severnih vrst. Večje in dosedaj edino sistematično delo nam je podal šele Erjavec; v III. in IV. delu svojih Domačih in tujih živali v podobah (1870 in 1871) ter v poslovenjeni izdaji Schnd-lerjeve Knjige prirode, IV. snopič: „Zoologija", ki jo je založila in na svetlo dala Matica Slovenska v Ljubljani 1. 1875.
Od tedaj naprej najdemo po naših dnevnikih in strokovnih listih le; posamezna kratka poročila, le redkokedaj tnale monografije o posameznih, posebno o tujih vrstah. I'] rjaveč: je na sir. 224. gori navedenega IV. snopiča Scheidlerjeve Knjige prirode obljubil, da bo na koncu navedel nekatera večja dela, ki jih je treba vzeli v roke za nadaljne študije; toda obljubljene literature nisem mogel najti nikjer. Tudi to me je; napotilo, da
sem poglavje o slovstvu izredno razširil. Knjige in spisi so navedeni, kakor so bili dani na svetlo, časniki pa po vrsti, kakor so začeli izhajali1. Našlel sem načeloma le najvažnejša dela specielne in splošno važne ornitologične vsebine, vse druge knjige in časopise sem izpustil.
A. Slovensko slovstvo. * <n Knjige in spisi. *1. Erjavec Franc, DomaČe In tuje živali v podobah. Slovenski mladini v poduk in kratek čas. Na svitlo dala družba sv. Mohorja. III. del: Ptice.   I. snopič.  V Celovcu.  1870. 8°, 191 str.   |   kazalo in imenik.
1 Dela, ki omenjajo tudi naše dežele, so zaznamovana z zvezdico (•).
— IV. del: Ptice. 2. snopič. 1871. 8°, 193—336 str. + kazalo in imenik kakor zgoraj.
Citati se nanašajo vedno na to 1. izdajo in ne na 2. natis iz 1. 1893.
*2. — Schödlerjeva Knjiga prirode. IV. del . . . Zoologija. Zal. in na svetlo dala Matica Slovenska v Ljubljani, 1875. V. 8°. III. + 440 str.
*3. — Naše škodljive živali v podobi in besedi. Na svetlo dala in založila Družba sv. Moliora v Celovcu, snopič I —III. 1880—1882. 8°. VI. + 328 str. in imenik opisanih živali.
Erjavec je najznamenitejši prirodoslovec in najplodovitejši prirodopisee slovenski. |Uojen je bil dne 4. septembra I. 1834. v Ljubljani, kjer je hodil v ljudsko šolo, vstopil jeseni 1. 1847. na gimnazijo ter jo zvršil 1. 185!). Vseučiliške študije je končal na Dunaju, junija 1. 1859. je napravil skušnjo iz prirodopisa za višje realke, poskusno leto je odslužil Erjavec V (itmipendorfu ter bil od 15. junija pa do 30. oktobra I. 18(10. tudi preteki na Terezijanski akademiji in je bil potem imenovan za učitelja na zagrebški realki. V Zagrebu je Erjavec preživel 11 Jako srečnih let, dokler ni bil dne 17. avgusta I. 1871. imenovan za profesorja na realki v Gorici, kjer je potem služboval in tudi umrl dne 13. januarja 1. 1887. Delo .Domače in tuje Bivali V podobah" imenuje Leveč po vsi pravici zlato knjigo. (Ljubljanski zvon. 1887, str. 419.)
*4. Dolenc dr. H., Spomini o Cirkniškem jezeru. Ljubljanski zvon. 1881, str. 17—22, 81—84, 149 — 153, 336—340, 562—566 in 657—662.
♦5. Žirovnik Jožef, Cerkniško jezero. Založila »Slovenska Matica". Ljubljani, 1898.
b) Časopisi.
*6. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. V Ljubljani, letnik 1891—1909.
Izvestja so bila do I. 1910. domovinoznansko slovensko glasilo .Muzejskega društva za Kranjsko", katerega nadaljevanje je sedanja Carniola, V prvih letnikih je več ornilologičnih zapiskov.
*7. Carniola. Glasilo „Muzejskega društva za Kranjsko". Nova vrsta. V Ljubljani, letnik 1910 — 1914.
Prinaša tudi ornitologične razprave in zapiske, tičoče se Kranjske dežele.
*8 Lovec. Glasilo .Slovenskega lovskega društva" v Ljubljani. Letnik 1910 — 1914.
Ocenil dr. Gv. Sajovic v Ljubljanskem zvonu 1915, št. 1.
B. Hrvaško slovstvo.
«0 Knjige in spisi.
9. Spomenik I. Ptice hrvatsko-srpske s obzirom na ostali slovenski jug. Priprema za hrvatsko-srpsku ornitologiju. Sestavin Spiro Brusina. G Beogradu. Štainpano u štampariji kraljevine Srbije. 1888, mal. tol. 51 str.
— XII. (Nastavak). Sestavin Spiro Brusina. Beograd. Štainpano u državnoj štampariji kraljevine Srbije.  1892, mal. tol. 168 sir.
To v cirilici tiskano delo jo ocenil dr. P. Loverkühn v „Ornilh. Monats-•Chrlft" 1891, str. 191, pl. Tsohusl pa v „Ornilh. .lahrblich" 1892, str. 17.r> Lever-
3
kühnov recenziranJ izvod imam v svoji knjižnici; na ovitku obeh letnikov je na 1. strani zapisano „Donum auctoris", na naslovnih listih pa navadna dedikacija „Herrn Paul Leveikühn", oziroma na 2. zvezku „Herrn Dr. Paul Leverkühn" — „hochachtungsvoll der Verfasser".
10. Gjurašln dr. Stjepan, Ptice. Prirodopisne i kulturne črtice. Dio prvi. Sa sto i sedam slika. Zagreb. Naklada „Matice Hrvatske". 1899. V. 8°, I+ 318 str.
— Dio drugi. 1901. V. 8°, 368 str.
b) Časopisi.
11. Glasnik Hrvatskoga naravoslovnega društva. Godina 1 — XXIX, 1886—1914.
Izdaja ga .Hrvatsko naravoslovno društvo" (Soeietas historieo - naturalis eroatiea) v Zagrebu. Ima semtertje prav zanimive ornitologične razprave in črtice.
12. LovaČko-ribarski viestnik. Organ opčega hrvatskoga društva za gojenje lova i ribarstva. Zagreb, üod. 1 —XXIII, 1891—1914.
Ima enako smer kakor naš Lovec.
C. Latinsko shovstvo.
*13. Joannls Antonli Scopoll | Phil, et med. doct I s. i. r. et Apost. Majest. mont. civita- | tis Idriae physici, ehem. et metal- | birg, professoris, supr. ot't'ic. min. | ibid. assessoris, soc. oecon. Lusat. | sup. nee nun eaes. reg. agric. | Styriacae, (ioriziens. et | Labaeens. soc. | Annus 1. I Historieo- | Naturalis. | — | Descri|)tiones avium | musei proprii earumque rarlorum, qnas vidil | in vivario Augusliss. hnperatoris, I el I in museo Kxeell. Comitis | Franoisoi Annib. Turriani. | — | Lipsiae, | sumlib. Christ. Gottlob Hilscheri, | MDCCLXV1III.
.1. A. Scopoli kranjski Linne (Carinthia 1K27, št. K), str. 44) — jo bil rojen dno .'!. — drugi pravijo dne 1.1. junija 172.'!. I. v mestu (lavalose na južnem Tirolskem, kjer je bil njegov oče vojni komisar. Gimnazijo jo ol)iskoval najprej v Tridentu, potem pa v llallu pri Inoinoslu. Medicino je študiral v Inomostu, kjer je I>i 1 tudi promoviran za doktorja zdravilstva I. 1713. Pozneje je bil tudi na Dunaju, da so dii izprašati na medicinski fakulteti in dobi tako dovoljenje izvrševati prakso v vseh avstrijskih deželah. Zdaj se je začelo njegovo trnjevo in usodnih udarcev polno življenje. Po dolgom času je dobil fizika t v Idriji, kjer je ostal celih Hi lel in Elve) v prav siromašnih razmerah; razvedrila in tolažbe je iskal v večno novi naravi. Pozneje; je bil profesor v Ščavnici na Ogrskem, kjer je bival K) lel in odkoder j e bil prestavljen v Pavijo kot profesor kemije in botanike; v zadnje imenovanem mestu je tudi umrl v (15. letu svoje starosti dne h. majnika I7HH. I. Nenavadno nadarjeni in izredno delavni Scopoli je bil v prvi vrsti botanik, z rastlinstvom se je bnvil od mladih nog — „a leneris annis" -, pa tudi mineralogije in zoologijc ni zanemarjal. Nas zanima le gori navedena prva knjiga zbirke, ki jo je izdal v I. 17I1S. 1772. V tem zvezku opisuje ptice muzeja grofa Thurna, svoji; lastne zbirke in cesarskega vivarija. To po Linnejeveiu sistemu in z vporaho Lionejeve nomenklature sestavljeno delo je za nafto ornitologijo tako važno, da hi se morali nanj ozirati vsi, ki pitajo o kranjski avifauni. Glede življenjepisa in delovanja Scopolijevoga naj omenim D e s c h m a n u o v sestavek na sir. 2   7 v „.lahreshel't des
Vereines des Krainisehen Landesmuseunis" 185(5 in pa posebni odtis, ki se glasi „Joannes Antonius Scopoli. Lebensbild eines österreichischen Naturforschers und dessen Kenntnisse der Pilze Krains. Von Wilhelm Voss, k. k. Professor in Laibach. (Aus den Verhandlungen der k. k. zoologisch-botanischen Gesellschaft in Wien, Jahrgang 1881, besonders abgedruckt.) Mit Scopoli's Facsimile. Wien, 1881.
D. Nemško slovstvo. a) Knjige.
♦14 Die Ehre des Herzogthums Krain von Johann Weikhard Freiherrn von Valvasor. Laibach-Nürnberg 1689. 2'1' unveränderte Auflage. L—IV. Band. Hudolfswerth 1877-1879. Druck u. Verlag v. J. Krajec.
Valvasor je bil rojen dne 28. maja 1. 1641. v Ljubljani, umrl pa je dno 19. septembra 1. Ki93.ua Krškem. Njegovo življenje! in delovanje je opisal I', pl. Radios v manjši monografiji I. I8(i(i. (Graz, V. 8", 04 str.), potem v biografičnem obrisu, pred I. poglavjem I. knjige in pa v samostojnem delu: „1\ von Kadics: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor. Herausgegeben von der Krainisehen Sparkasse. Laibach, 1910. In Kommission bei Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg". (V. 8°, XI i 350 str. I 15 slik). — Valvasor je na str. 113 —151 I. zvezka (III. knjiga) naštel posamezne ptičje vrste in skupine z onim bajnim in lajinstvenim nakitom, ki je značilen za tedanjo dobo.
*15. Gründliche Nachricht | Von dem | in dem Inner-Crain | gelegenen I Czirknitzer-See, | Worinnen | Alle Seltenheiten desselben (buch fünfzehn- | jährige Kxpcrienz, auf das genaueste beschrieben | und zu mehrerer Deutlichkeit mit vier und dreißig | Kupfern erkläret werden. J Wie nämlich: | In einem Jahre der An- und Ablauf des Wassers | in diesem See geschiehet | auch jährlich in selbigem gefischel | gejaget, gesiiel, und eingeärndet, Heu und Streu eingebracht, | wie auch von den, darauf Wohnenden, die Oeconomie | besorget werden könne. | Allen und jeden der Natur-Würkimg Kündigen | und dieser | Wissenschafl-Beflies-senen, mitgetheilet | Von | Kranz Anton von Steinberg | I. Oe. Ilof-Gammer-Hath. | Anno 1758. | Laybach, gedruckt bey Anna Elisabeths
ReichhardtJn, Wiliil).
Ta zanimiva knjiga je našim lovcem, ki jo zanje v prvi vrsti pisana, še premalo, du, popolnoma neznana, ker je zelo redka; pa ludi ornitolog najde v nji prav mnogo važnih podatkov. Knjigo je ocenil in opisal obširno I', pl. Radics v „Die Jagd in Krain"*) na str. 27—38.
♦16 Rokopis Žige bar. Zoisa.
Ljubljanska c. ki. licealua knjižnica hrani 2 zvezka rokopisa ornitologične vsebino tega našega znanega, a So vodno premalo cenjenega mecena. Kn zvezek ima znamenite beležke o ptičji selitvi iz I. 179(1. do 1799., v drugem zvezku so
*) Popolni naslov le knjižice se glasi: „Geschichte der Jagd in Krain und Franz Anton von Stoiuberg, ein altkrainischer Weidmann, geb. 1081, gest. 1705. Im Auftrage des Landeskomitees für Krain der Krsten Internationalen Jagdaus-stelhmg in Wien 1910 vorfal.ll vom kaiserlichen Hat P. v. Hadics. Mil einem Porträt und sieben Illustrationen. Laibach, 1910. Im Verlage des l.andeskomilees für Krain
der Krsten Internationalen Jagdausstellung in Wien", v. k", ,r>r> »tr.
večinoma zapiski o slovenski ptičji nomenklaturi. Ker nameravam prezanimivo vsebino tega rokopisa priobčiti v Carnioli, omenim tukaj le ob kratkem, da je bil Žiga baron Zois rojen dne 22., po drugih dne 23. novembra 1747 v Trstu; bil je prvi sin trgovca Mih. Avg. Zoisa iz njegovega drugega zakona z Ivano Kappus pl. Pichlstein, umrl pa je v Ljubljani dne 10. novembra, 1819. (Wurzbach, Biographisches Lexikon, 243). Zoisovi najboljši življenjepisi so: Sigmund Zois, Freyherr v. Edelstein, von Professor Richter. Laibach. Gedruckt bey .los. Sassenberg, 1820.
Življenjepisne podatke o Zoisu ima: Kopitarjeva spomenica. Vredil .losip Mam. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani 1880. .lezičnik, .1. Main. V Ljubljani 4°, 1. 1876, 1877, 1880.
♦17. Die Eröffnung des Landes-Museums In Laibach, wie selbe den 4. October 1831, zur Feier des allerhöchsten Namensfestes Sr. Majestät, unsers allgeliebten Kaisers abgehalten wurde. Mit einer Ansieid und Skizze des Saales. Auf Kosten des Grafen v. Hochenwart herausgegeben. Laibach, mit Edlen v tOeinmayr'schen Schriften. 1832.
♦18. Landesmuseum Im Herzogthume Krain 183B —1837. Laibach, 1838. Gedruckt bei Ignaz Alois Edlen von Kleinmayr.
Na str. 10. in 11. je navedena ptičja zbirka in imena posameznih darovalcev.
*19. Landesmuseum im Herzogthume Krain. Zweiter Jahresbericht 1838. Laibach, 1830. Gedruckt bei lgnaz Aloys Edlen von Kleinmayr.
Na str. 11 — KS so našteto ptice, jajca in gnezda z natančnimi naslovi posameznih darovalcev. Ta dva zvezka pod zap. št. 18 in li) sta predhodnika spodaj pod zaporedno štev. 23—25 navedenih letnih poročil.
*20. Beiträge zur Naturgeschichte, Landwirtschaft und Topographie des Herzogthums Krain. Herausgegeben von Franz Grafen von Hochenwart, k. k. Kämmerer, Gubernial-Katlie, Ehrenbürger der Stadl Laibach und Mitgliede vieler gelehrten Gesellschaften. Erstes Heft. Laibach, 1838. Gedruckt bei Joseph Hlasnik.
— Zweites  Heft. Laibach, 1838. Gedruckt bei Joseph Hlasnik.
Dasiravno imata ta dva zvezka prav pičle ornitologične beležko, in sicer v 1. delu na str. 15., Ki., 25. in 20. o divjem golobu — columba oenas L. v II. delu na str. 14 o rožnem kalinu — carpodacus ervthrinus (Pall.) — in na str. 81 o brogulji — riparia riparia (L.) vse izpod peresa 11. Preverja, jih vendar tu navedem radi popolnosti in pa ker sta precej redka in malo znana.
21. Die Wlrbelthlere Europa's. Von A. Gral Keyserling und Professor .1. II. Blasius. Braunschweig. Druck und Verlag von Friedrich Vieweg und Sohn, 1840. V. 8", XCVIll | 248 str.
Znamenita knjiga, ki jo navajajo vsa večja sistematična dola. Naslovni list ima sicer doslavek: „Erstes Buch: Die unterscheidenden Charactoro", ali nadaljevanje, oziroma 2. knjiga ni nikoli izšla. Ptice so obdelane na str. 77 218, in sicer najprvo po redili na str. 79—80, potem po plemenih na str. 81—132 in slednjič po posameznih vrstah na str. 133 218.
•22. Fauna der In Krain bekannten Säugethlere, Vögel, Rep« tilien und Fische. Nach Guvier's System geordnet, mit Abhildiings-Cilalen und Angabe des Vorkommens. Nebst einem vollständigen Register der lateinischen, deutschen   und  krainisehen  oder slavischen  Namen. Von
Heinrich  Frey er,  Magister Pharinaeiae  und   Custos  des Landes-Museums zu Laibach. Laibach 1842, 8°, VIII + 91 str.
üd Scopolija dalje najboljše sistematično delo o kranjskih pticah, ki so obdelane na str. 7—40. Pri posameznih vrstah je navedeno najprvo latinsko ime po Linnejevem nazivanju, potem nemško in slednjič slovensko, tiskano v bohoričici; slovenska imena je nabral med ljudstvom na svojih mnogoletnih popotovanjih po celi deželi, skovanke so pa zaznamovane z črko „F", n. pr. na str. 11. v 1. vrstici „mali skovik K." Potem je našteta literatura in pa dela, kjer je najti slike dotične vrste. Nazadnje so navedena gnezdišča in bivališča z natančnim imenovanjem kraja, kjer je Freyer našel posamezne vrste. - Freyer je bil rojen v Idriji dne 7. julija 1. 1802, umrl je pa dne 21. avgusta 1. 1800. Njegovo življenje in delovanje je obširno opisal C. Deschmann v „Laibacher Zeitung" z dne 24. in 25. avgusta 1800, št. 198 in 104.
•28. Jahresheft des Vereines des krainisehen Landes Museums.
Wedigiert von Carl Deschmann, Custos des krainisehen Landes-Museiuns, Laibach, 185b.
*24. Jahresheft des Vereines des krainisehen Landes-Museums.
Redigiert von Carl Deschmann, Custos des krainisehen Landes-Museums. Laibach, 1858.
*25. Drittes Jahresheft des Vereines des krainisehen Landes-Museums. Redigiert von Carl Deschmann, Custos des krainisehen Landes-Museums. Laibach, 18(52.
Spis „Ilaquel's Strix nigra und dessen ornithologische Studien in Krain" na str. 210 218 tretjega zvezka, potem precej predavanj, v posnetku podanih v poročilih o mesečnih društvenih shodih, in pa zapiski muzeju podarjenih ptic so omilo-logična vsebina vseh teh treh letnikov, ki so vse, kar je izdalo to društvo. Nadaljevanje so .Mittheilungen des Musealvereins für Krain", ki jih je začelo redno vsako leto izdajati preosnovano Muzejsko društvo za Kranjsko 1. 1800.
26. Die Waldschnepfe. lan monographischer Beitrag zur Jagd-zoologie von Dr. Julius Holtmann. Stuttgart.  K. Thienemann's Verlag.
(Julius Hoffmann) (18(17), 4", IX | 151 str.
To klasično monografijo o našem kljunaču priporočam posebno lovcem, ki so hočejo natančno seznaniti z življenjem te zanimive ptice.
27. Naturgeschichte der Vögel Europa's. Von M. Dr. Anton Fritsch, Custos der geologischen Ablheihing am Museum des Königreiches Böhmen. Prag. In ('ommission bei I''. Tumpsky. Verlag des Verfassers. 1870. 8", XV V 506 str.
— 1871 foL
Besedilo in table (01) toga obširnega, lepo ilustriranega dela so začele izhajati v snopičih že 1. 1854. Knjiga je naznanjena v ..lournal für Ornithologie" str. 158 XIX. letnika, 1871. Pri posameznih vrstah je navedeno latinsko, nemško, češko in francosko ime.
28. Synonymik der Europäischen Brutvögel und Gäste. Systematische* Verzeichnis! nebst Angaben über die geographische Verbreitung der Arten unter besonderer Berücksichtigung der Brutverhältnisse von
Dr. Eugene Rey. C. Schwetsehke'scher Verlag. Halle, 1872. 8°, XVI + 257 str.
Kdor ve, kako težko je raztohnačiti in V sklad spraviti zastarelo ornitologično nazivoslovje z najnovejsjim nazivanjem, ta bo znal prav ceniti vrednost predstoječe knjižice.
•29. Mommsen August, Griechische Jahreszelten (unter Mitwirkung Sachkundiger), II. III. Inhalt: Zeiten des Gehens und K o in mens und des Brütens der Vögel in Griechenland und Jonien. Katalog von Dr. Theob. K rü per, mit Citaten und Zusätzen von Dr. G. Hart laut).  Schleswig. 1875.
To znamenito delo opisuje, kakor že naslov pove, ptice (irske in .lonije, ker pa omenja, čeprav le mimogrede, tudi naše dežele, ga moram navesti.
.'10. Verzelchniss der Europäischen Brutvögel und Gäste nach den neuesten Ermittelungen zusammengestellt von Dr. E. Hey. Leipzig 1875. V. 8", I 6 str.
Mala ali zanimiva knjižica, ki je ocenjena v .1. I". O XXVII. letnik 187U, str. 184 in 135.
81. Gesammelte ornithologische und jagdliche Skizzen. Wien. Aus der kaiserlich-königlichen Hof- und Staalsdruckerei. 1881. 8", I (>7 str.
Te črtice, ki niso bile namenjene širši javnosti, je sestavil posebno za orni" tologijo veliko prezgodaj umrli cesarjevič Rudolf.
•82. Das Auerwild, dessen Naturgeschichte, Jagd und Hege. Eine ornithologische und jagdliche Monographie von Dr. W. Wurm. Zweite, neu bearbeitete und vermehrte Auflage. Mit zwei Tafeln in Steindruck. Druck und Verlag von Carl Qexold's Sohn. Wien. 1885. |°, XX  | 889 slr.
To znano delo o divjem petelinu je namenjeno lovcu in ornitologu. Povod knjigi so I > 111 članki  notarja Stergorja, ki so izšli v „.lagd-/.eitung".
:i:t. Ornls Carinthlae, Die Vögel Kärntens. Verzeichniss der bis jetzt in Kärnten beobachteten Vögel, nobsl Bemerkungen über deren Zug,   Lebensweise,   lokale   Kioeiilliiiinlichkcilcii.    Von   K.  C. Keller.
Klagenfurt, 1 kdo. 8", vi | 192 str.
To /.n sosedno kronovino zelo važno delo je izšlo v „Jahrbuch 'les natur-hislorisclien l.andes-Museums von Kirnten" in v posebnem odlisku.
•84 Verzelchniss der bisher in Krain beobachteten Vögel. Von
Kord. Schulz, Präparator im Rudolfinum zu Laibach. Scparalahdriirk ans den „Mitlheilungcn des Musealvcrciiies für Krain". Laibach, 1890. 8°, 22 slr.
To delce Obsega samo 22 strani, je pa za kranjsko oruitologijo izredno važno. Naštetih je 868 vrst, kakor v Eroyerju. Vsaka vrsta je navedena najprvo v latinščini, potem V nemščini in nazadnje v slovenščini. Prev/.ele s......katere beležke
i/. 1'reverjeve „Panne", večinoma je pa zajemal pisatelj i/, svoje bogate letne izkušnje kot gatilee v ljubljanskem deželnem muzeju Schulz je važna oseba v razvoju naše ornilologične znanosti. Veliko število ornitologičnih črlir v „Milthei-
lungen des ornithologischen Vereines In Wien" in v »Orntthologlaohea Jahrbuch"
jo napisal Schul/, o pticah, opazovanih na Kranjskem. (ilavna Scliulzova zasluga je, da je nadaljeval po prezgodnji smrti Deschmauiia njegovo delo do novejše dobe in ga izročil mlajšim močem.   - Nadaljevanje lega spisa je obelodanil Scbul/. pod
naslovom „Verzeichniss der in Krain beobachteten Vögel vom Jahre 1890—1895" v „Die Schvalbe" 1895, na str. 81-83, 103-104 in 114—117.
35. Fremde Eier im Nest. Ein Beitrag zur Biologie der Vögel. Nebst einer bibliographischen Notiz über Lottinger. Mit zwei Tabellen. Von Paul Leverkühn. — R. Friedländer & Sohn. Berlin, 1891. 8°.
To zanimivo, s porabo skoraj vsega svetovnega ornitologičnega in oologienega slovstva sestavljeno delo je izšlo prvotno v „Mittheiltingon des naturwissenschaftlichen Vereines" für Steiermark 1890, na str. 1—212. Življenjepis tega nadarjenega in izredno delavnega ornitologa najdemo v Z. f. O. u. ()., XV. letnik, str. 129—130, v O. M. Sch. XXXI. letnik 1900, str. 164-168, v O. J. 1906, str. 80, 144 in v „Aquila" XIII. letnik 1906, str. 268-269; prim. tudi Lovca 1912, str. 212.
36. Systematische Übersicht der Vögel Bayerns mit Rücksicht auf das örtliche und quantitative Vorkommen der Vögel, ihre Lebensweise, ihren Zug und ihre Abänderungen. Von Andreas Johannes .läckel. Herausgegeben von Prot'. Dr. Rudolf Blasius. München und Leipzig. 1891. V. 8°, XXIV+ 392 str.
Vzrok, da sem to delo navedel, dasiravno nima s Kranjsko nikakega stika, je, da nam daje zgled, kako so pišejo lokalne avifaune.
37. Die Vogelsammlung des bosnisch-hercegovinischen Landesmuseums In Sarajevo. Enthaltend die während der Jahre 1887 — 1891 gesammelte Avifauna des Occupalions-Gebietes. Bearbeitet von Custos (). Heiser. Mit zwei Original-Skizzen von Geza v. Vaslagh. Budapest. Mai, 1891. V. 8°, XXXII | 148 slr.
Kdor nima sam prilike si ogledali zelo zanimivi ornitologični oddelek bosenskega deželnega muzeja, temu je ta katalog neobhodno pot robcu. Naštetih je 1718 ptic; pri sleherni vrsti je naveden spol, potem kraj iu čas najdbe.
*38. Altes und neues aus dem Haushalte des Kuckucks von
Dr. E. Hey. Verlag von B. Kreese.  Leipzig, 1892. V. 8U, XXIV I 108 str.
To zanimivo doto je izšlo kot 11. zvezek zbirki; „Zoologische Vortrüge", ki jih je izdajal vseučiliški prof. dr. V. Marshall v Lipskem.
*39. Das Haselhuhn (Tetrao bonasia), dessen Naturgeschichte und Jagd. Eine ornithologische und jagdliche Monographie von Prof. Kranz Valentinitsch. (Mil  zwei Chromobildern  und   zwei lithographischen
Tafeln). Adolph W. Künast, k. u. k. Hof-Buchhändler, I. Bez., Wien 1892.
V. 8», XII + 288 slr.
Knako temeljito kakor dr. Wurm divjega petelina jo opisal prof. Valentinitsch gozdno jerebico. Obe knjigi imata lovsko in ornitologično vrednost. Posebno lovcem priporočam to delo o še premalo znani gozdni jerebici in njo lovu.
40. Hofrat Professor Dr. K.Th. Liebe's Ornithologische Schriften.
Gesammelt und herausgegeben von Carl R. Ilennicke, Dr. med. Verlag von W. Malende. Leipzig, 1893. V. 8°, 724 slr.
— Krgänzungs-Band zu Hofrai Prof. Dr. K. Tb. Liebe's Ornithologische Schriften. Gesammelt und herausgegeben von Carl lt. Ilennicke, Dr. med. E. M. Köhlers Verlag.   Gera,  1895. V. 8°, 1 I 48 str.
Glavna, t. j. prvolmenovana zbirka Je izšla i. 1898., dodatek pa l. 1896.,
poleni, ko ju Liebe dne 5. junija lH9.r> umrl. Liebe je bil začetnik in vnel pospe-
Sevalec sistematičnega ptičjega varstva v Nemčiji, bil je pa tudi marljiv in vztrajen opazovalec ptičev; zato se mi je zdelo umestno, sprejeti med ornitologično slovstvo njegove zbrane spise, ki jih preveva posebna ljubezen in čudovito sočutje do ptic. Njegovo geslo je bilo: najprvo spoznavajte življenje ptic, če jih hočete uspešno ščititi. Spisi v glavni zbirki in v dodatnem zvezku so urejeni kronologično po teh-le skupinah: I. Ptičje varstvo. II. Monografije in monografičue študije. III. Avifauna, geogralično širjenje in vselitev. IV. Ujetništvo, oskrba, reja. V. Hrana, korist, škoda. VI. Razno. Na koncu je kazalo znanstvenih imen, ki zvišuje uporabljivost knjige. Ker je dr. llcnnickc napisal na str. 5—7 glavne zbirke, oziroma v predgovoru k dodatku obširen življenjepis, ne bom tu ponavljal posameznih podatkov.
41. Materialien zu einer Ornls balcanica. Herausgegeben vom bosnisch - herzegowinischen Landesinuseum in Sarajevo. Von Othmar Heiser, Custos am bosn. - herceg. Landesinuseum. II. Bulgarien (einschliesslich Ost - Bumeliens und der Dobrudscha). Mil drei Tafeln in Farbendruck. Wien 1894. Loks. 8°, XII | 204 slr.
— IV. Montenegro. Von Othmar Heiser und L. v. Führer, Mit 2 Tafeln in Farbendruck u. einer Karte. Wien 1890, Leks. 8°, X i 149 str.
— III. Griechenland und die griechischen Inseln (mit Ausnahme von Kreta). Druck u. Verlag von Adolf Holzhausen. Wien, 1905. Leks. 8", XIV I 589 str.
To vsakemu balkanskemu ornitologu neobhodno potrebno delo je za nas sosede posebno zanimivo. Želeti In bilo, da hi izšla kmalu še I. dol o Rosni in Hercegovini in V. zvezek o Srbiji.
♦42. Naumann, Naturgeschichte der Vögel Mitteleuropas. 1—XII. Band. Herausgegeben von Dr. Carl H. II e n nicke in Gera. Gera-llnlorm-haus. Lithographie, Druck und Verlag von Fr. Kugen Köhler. 1897 bis 1905, fol.
Naumann je izdal svoje; delo v 12 zvezkih v I. 1820 1844, l.'l. dodatni zvezek sla pa Izdala I. 1860. dr. .1. II. Blasius in dr. Kd. Kaldainus. Da je to mojstrsko zasnovano delo manj znano in med ljudstvom manj priljubljeno kakor Hrehmovo .Življenje živali", je pač vzrok prvič, ker opisuje Naumann samo ptice in še to le ptioe srednje Evrope In drugič, ker je bila bi knjiga že popolnoma pošla in je \ sled lega zelo draga. Vso delo je slalo antikvarično čez .'(()() mark. Zato je sklenila zuložna tvrdkn Fr. Kvgen Köhler v (lera-l Intermhaiis izdali jubilejno, krasno opravljeno izdajo monumental nega Naumanuovega dela. Uredništvu je načeloval dr. Ilennicko sam, krog sebe je pa zbral .'l.r> najboljših ornitologov in pa H umetnikov, da naplavijo UOVe slike ptic iu jajc za barvotisk. Delo je začelo izhajati I 1890. in do 1. 1905. je izšlo 150 sešilkov. Prvotno besedilo Naiiinaunovo je ostalo dosledno iiei/.preiuenjeno, vmes so pa vrinjeni med oklepaji uspehi najnovejših raziskovanj tako, da nam podajo opisovanja popolnoma jasno sliko posameznih vrst. Pri nekaterih pticah so navedena tudi slovenska imena, ki so vsled tiskovnih hib tako popačena, da se ne more zanašali nanje. Naiiinaunovo življenje in delovanje je obširno opisal dr. Pavel l.everkühn.
48. Praktischer Leitfaden für Eiersammler, lin alle Freunde der OolOgie von Dr. Ourl Flörickc. Verlag der Krnst'sehen Buchhandlung. Leipzig. 1897. Mal. 8", II  i 50 slr.
Za nabiralce jajc prav priročna žepna knjižica.
*44. Brehms Tierleben. Allgemeine Kunde des Tierreichs. Dritte, gänzlich neubearbeitete Auflage. Von Prof. Dr. Pechuel-Loesche. Neuer Abdruck. Bibliographisches Institut. Leipzig und Wien, 1900.
O pticah govori četrti, peti in Sesti zvezek.
45. Einige Worte der Wahrheit über den Vogelschutz. Allgemeine und spezielle Erörterungen von zum Theil neuen Gesichtspunkten. Von Ernst Martert, Direktor des zoologischen Museums zu Tring (England). Verlag von .1. Neumann.  Neudamm 1900.  8°, 36 str.
To delo znanega ornitologa ima popolnoma nove misli o varstvu ptičev.
46. Über die Zeichnung und Färbung der Wald- und Schneehühner in ihrer Bedeutung zur Phylogenese und Systematik. hiaugural-Dissertation zur Erlangung der Doktorwürde, vorgelegt der hohen naturwissenschaftlichen Fakultät der Universität zu Tübingen von Max Trips. Oberamtstierarzt des Amtsoberamtes Stuttgart. Verlag von Franz Pietz-Oker. Tübingen. 1900. V. 8", 63 slr.
47. Die Vögel der paläarktischen Fauna. Systematische Übersicht der in Europa, Nord-Asien und der Mittehneerregion vorkommenden Vögel. Von Ernst Hart eil. Verlag von B. Friedländcr und Sohn. Berlin.
To dozdaj največje sistematično delo o pticah palearktiske oblasti je začelo izhajati meseca novembra 11)00. Do druge polovici! 1010 je izšel 1. zvezek, ki ima H.'12 strani besedila in XLIX strani uvoda in kazala. II. zvezek je uspel dozdaj do skupnih 1210 strani, ki končajo s popisom črne štorklje. Pisatelj je podal izvinu! opise posameznih vrst po originalih, ki si jih je izposodil iz muzejev, javnih in privatnih zbirk celega sveta, in je porabil menda vse ornitologično slovstvo o pticah palearktiske oblasti.
48. Ergebnisse der ornithologischcn Zugsbeobachtungen in Bosnien und der Hercegovina. Verfasst von Custos Othmar Heiser u. Prof. .loh. Knotek. Wien, 1901. (Separat-Abdruck aus „Wissenschaftliche Mittheil, aus Bosnien und der Hercegovina", VIII. B. 1901). V. 4°, str. 118.
49. Die Kennzeichen der Vögel Deutschlands. Schlüssel zum Bestimmen, deutsche und wissenschaftliche Benennungen, geographische Verbreitung, Brut- und Zugzeiten der deutschen Vögel. Von Prof. Dr. Aul. Reichenow. Mil erläuternden Abbildungen. Verlag von .1. Neumann.  Neunainm 1902.   8", IV I  150 slr.
Natančno po noinonklaloričiiih pravilih, sprejet i h na XVI. letni skupščini ■Allgemeine Deutsche Ornithologische Gesellschaft zu Berlin" dne 12. in 18. maja 1H01 v Prankobrodu o. M , sestavljeno doto znanega ornilologa-sisteniatika je neobhodni) potrebno vsakemu, ki se namerava seznanili  podrobneje z ornitologijo.
50. Die Hüttenjagd. Von Georg von Otterfels. Verlag der illustrierten Jagd Zeitung „ WaidinaniisheiP. Klagenfurt, 1902. .loh. Leon sen. 8°, VIII I  1 I 1 slr.
Ta knjiga je pomnožena in popravljena 2. izdaja člankov, ki so izhajali 1896 v znanem celovškem lovskem časopisu „Waidmannsheil" pod naslovom »Die KrilhonhOlteiijagd mil besonderer Berücksichtigung der österreichischen Alpenländerter opisuje način in uspehe, posebno za ornitologe tako zanimivega, ali še vse premalo znanega lova v kolibi. (Prim. tudi Lovca 1911 na str. SI -81).
51. Der Gesamte Vogelschutz, seine Begründung und Ausführung von Hans Freiherrn von Berlepsch. Mit 8 Chroinotafeln und 34 Textabbildungen. Zugleich in französischer, italienischer, schwedischer, russischer, finnischer und holländischer Sprache erschienen. 6. vermehrte und verbesserte Auflage. Lithographie, Druck und Verlag von Fi. Eugen Köhler, Gera-Untermhaus 1903. V. 8°, VIII + 101 str.
Pisatelj je praktično i/.popolnil varstvo ptic, ki ga je dvorni svetnik dr. T. Liebe upeljal na Nemškem.
52. Die Raubvögel Mitteleuropas. 53 Tafeln in feinem Chromo-und 8 Tafeln in Schwarzdruck nebst Abbildungen im Text nach Originalen der Maler Goering, Keuleinans, Kleinschmidt, de Maes, v. Neesey und Bhaiiiiii, mit erklärendem Text von Dr. Carl It. Den nicke. Lithographie, Druck und Verlag von Fr. Eugen Köhler. Gera-Unterhaus 1903. 8°, VIII I 230 str.
(i bi viii urednik nove jubilejne i/.daje Naumauua je spisal to knjigo, da zbudi zanimanje za lepoto narave in da opozori na znamenito Nniinianuovo delo.
53. Untersuchungen Uber die Gestalt und die Bildung der Vogeleier. Inaugural-Dissertation der medizinischen Fakultät zu Königsberg i. Pr. zur Erlangung der Doktorwürde in der Medizin, Chirurgie und Geburtshilfe, vorgelegt von Alfred S z i e I a s k o. Königsberg i. Pr. Buch-und Steindruckerei von Otto Kümmel. 1904. 8", 30 slr.
Dr. Alf. Szielasko je praktični zdravnik v Nordenbiirgu in zelo delaven oolog.
•54. Die Eier der Vögel Mitteleuropas. Von Dr. Eugene Key. Mit über 1500 farbigen Kierabhildungen auf 128 Tafeln, nach Originalen der Sammlung des Verfassers. Band I : Text. Band II : Tafeln. Lithographie, Druck und Verlag von Fr. Eugen Köhler. Gera-llnlerinhaus. 1905.
Thicnemaunovo delo „Portpflanzungsgesehichle der gesummten Vogel mit Abbildungen der bekannten Pier", Leipzig (IKI5- -5(i) je bilo že zastarelo, enako bädekerjeva knjiga „Die Eier der Europäischen Vögel" (Leipzig 1H(>.')). Kdo je bil sposobnejši, strniti vse izkušnjo zadnjih desetletij v zanimivo celoto kakor znani oolog dr. Key! Meseca julija IN90. je začelo lo delo izhajali v založbi že omenjene Ivrdke l'r. Kvgen Kdhlei•; prvotno je bilo preručunjeno na 25, v resnici je pa naraslo na .'10 sitopičev. Pohvalne ocene, ki so raztresene DO raznih knjigah in časopisih, dovolj jasno pričajo, kako mojstrsko je izvršil dr. Key svojo nalogo. (iradivo je razvrščeno po oologičnih in po iiidologičuih načelih. Temu blagemu, nesebičnemu možu se moram zahvaliti, da sem se začel bavili rosno z oologijo. Podaril mi je l 1001 vse potrebno orodje in mi šel na roko /. dobrimi sveti in navodili. Njegovo zanimivo življenje in iiinogoslransko delovanje so obširno opisali: II. Ilocke v Z. r. C), u. O. XIX. letnik, slr. KI-H.-l; prof. dr. A. Voigt v O. M. Sch. 1001», slr. 151 1511; II. Sc h a low v .1. f. O. 1000, slr. 689 500; Pav.d Wieh-I ric h v O M. U  1900, slr. 115   117.
55. Die F.Inge der in Mitteleuropa vorkommenden Raubvögel. 33 photolithographische Tafeln mil Beschreibung und einer Bcstiiiiiiiimgs-tabelle VOn Dr. Carl H. llonnicko. Verlag von Hans Schnitze, Dresden 1905. ,H", liti str.
O tej knjigi glej .Predgovor".
-j:;
56. Georg Krause, Oologia universalis palaearctica. Complet in ca. 150 Lieferungen.   Stuttgart, Verlag Fritz Lehmann.
Ko je bil dr. Eugene Key izdal svoje obširno delo o jajcih srednjeevropskih ptic, se je sploh mislilo, da bo to delo merodajno za desetletja. Ali kmalu potem, je naznanil kot oolog znani konservator na kraljevem zoologičnem muzeju v Berlinu .1. Krause, da bo žarel izdajali novo delo pod gornjim naslovom, ki bodi nekakšno nadomestilo za popolnoma pošlega Baedekerja in ki bo končano v 150 sešitkih po 2—3 table z besedilom v približno 2 letih. Izdajatelj je svojo obljubo nepričakovano vestno izpolnil. .Jajca slika izdajatelj po originalih v naravni velikosti z isto natančnostjo kakor tehnično spretnostjo. Vsaka vrsta ima svojo tablo, nekatere vrsto tudi po dve in več (tki pr. kukavica). V tem in pa, da so naslikana cela gnezda v vseh premenah, kakor tudi onih vrst, ki nesö popolnoma bela jajca, se odlikuje; Krausejovo delo bistveno od vseh svojih prednikov. Nadalje se je slikar oziral na sestavo (zrno) lupine in narisal natančno jamice in vzbočine, ki nam jih kaže površina jajc nekaterih vrsl. Velikokrat se dA po teh brazdah in brazgotinah natančno dognati, čigavo je kako jajce. Besedilo ima v levem kotu prvo slrani zgoraj red, v desnem družino, v sredi je pa navedeno znanstveno ime in dodana še slovstvena imena, vse to v latinskem jeziku ; potem sledi nemško in vzporedno angleško besedilo in sicer: navadna, najbolj znana domača imena; kje in kdaj posamezna vrsta gnezdi, kolikokrat v letu in kako dolgo vali; koliko jajc znese samica; največja dolžina in širina jajc, njih največja in najmanjša leža; kakšna je oblika in lupina, kako in iz česa je narejeno gnezdo in kje ga najdemo in nazadnje so pri nekaterih vrstah posebne opombe o jajcih in gnez-ditvi. Na drugi slrani je navedena pokrajina, dan in leto, kje in kdaj se je našlo na tretji slrani v trobarvuem tisku upodobljeno gnezdo; jajca iz enega gnezda so zvezana z vezaji. Skoda, da je to delo uspelo šele do 7N sešitka. Kakor mi piše g. Krause, je sploh negotovo, če bo nadaljeval delo v dosedanji obliki.
57. Jahrbuch der Vogelkunde von Ur. Kurt Floericke. I. Hand; Die Forschungsergebnisse und Fortschritte der paliiarktischcn Ornithologie 1 !>07. Stuttgart 1908. «u, »4 slr.
— II. Hand: Die Forschungsergebnisse und Fortschritte der palä-arktischen Ornithologie im Jahre MMN.  Stuttgart 1000. X", 130 slr.
— III. Band: Die Forschungsergebnisse und Fortschritte der palä-arktischen Ornithologie in Jahren 1909/11. Stuttgart 1918. 8°, 186 str.
Ta v zalogi „Kosmos, Gesellschaft der Naturfreunde" izšla kompilaeija je vsakemu ornitologu, ki hoče sproti zasledovali uspehe raziskavanj in napredke palearktiske ornltologije, ki pa nima na razpolago vseh strokovnih časopisov, zelo
važen pripomoček.
5S. Jagdtierkunde. Naturgeschichte der in Deutschland heimischen Wildarten. Von Dr. Krnsl Schaff. Mil 188 fast ausschließlich vom Verfasser gezeichneten Abbildungen. Verlagsbuchhandlung Paul l'arcy. Berlin 1007, Leks. 8°, VI  i  880 str.
Navedena knjiga je namenjena v prvi vrsli lovcem, nudi pa tudi ornitologu veliko zanimivega.
•59 Kritische Naturgeschichte des Auerwildes, Ein Vermächtnis an die Naturforschimg und an das veredelte Weidwerk von llofral Dr.
W. Wurm. Mit6 Textabbild. Verlagsbuchhandlung P. Parey. Berlin 1909.
Divje kure so lovna divjačina; z znanstvenim raziskavanjem te družine se pa Davijo predvsem učenjaki, tako da imata do divje kokoši lovec in ornitolog enako pravico, kar je pisatelj dokazal v svojih številnih spisih. Vendar je večina njegovih del lovske vsebine, zatorej ga le radi popolnosti in ker se je oziral tudi na kranjske razmere, tukaj navedem.
60. Hüttenvogel. Die Hüttenjagd mit Uhu. Von Fritz v. Pfannenberg. Dritte verbesserte, wiederum wesentlich vermehrte Auflage mit einer Tabelle zum Ansprechen der in Mitteleuropa vorkommenden Tagraubvögel und mit vielen Textabbildungen nach pholographisehen Aufnahmen und Zeichnungen von C. Apitz, Ewald Arndt, Ludwig Beckmann, .1. Mungarlz, .1. Dahlem, Uhr. Hang, W. Heubach, Gertrud Korn, Christian Kröner, K. A. Meißner, Selunidt-Ilerbieh, C. Schulze, Fr. Waibel. Verlag von J. Neumann, Neudainm.  191,0. 8°, 150 str.
61. Ornis Romaniae, Die Vogelwelt Rumäniens. Systematisch und biologisch - geographisch beschreiben von Hoheit Hitler von D o in-browski. Bukarest 1912. 4°, 872 + LIV slr.
Pisatelj prebiva že delj časa v Itumuiiiji in se je popolnoma seznanil z ornilologičnimi razmerami v tej zanimivi deželi, kjer si podajata roko srednjeevropska in ponliškn avilauna.
62. Handbuch des Vogelschutzes von Dr. Carl H. Heu nicke. Creutzschc Verlagsbuchhandlung.   Magdeburg 1912.   8°, VIII + 468 str.
Temeljito pisana knjiga govori o postanku in bistvu varstva ptic.
63. Wildkunde und Jagdbetrieb. Von Karl Le oder, Dozent für Wildkunde und Jagdbetrieb an der k. k. Hochschule für Bodenkultur in Wien. Mit 146 Abbildungen nach Zeichnungen des Verfassers. Wien und Leipzig 1913. V. 8°, X I 242 slr.
Nas zanimajo v tej knjigi, ki ima tudi ornitologično vsebino, le lovne ptice.
64. Die Singvögel der Heimat. 86 farbige Tafeln mit systematisch-biologischem Text nelist Abbildung der wichtigsten Eier- und Nestertypen, letztere meist nach Naturaufnahmen in Schwarzdruck von O. K1 ei lisch midi. Verlag von Quelle & Meyer in Leipzig, 1913. 8°, X I 108 str.
6f). Unsere Singvögel. Von Dr. Ernst Schaff. Mit 3 Tafeln und 29 Textabbildungen vom Verfasser gezeichnet. Verlegt bei Strecker K Schröder in Stuttgart, 1913.  16°, XII +190 str.
Pisatelj je zdaj   glavni   urednik   nemškega  lovskega  časopisa „Deutsche
Jäger-Zeitung11,
88. Die Vögel des Freistaates und Fürstentums Lübeck. Herausgegeben mit Unterstützung der Deutschen Oriiitbologischeii Gesellschaft. Von Werner II a gen. Mitglied der Deutschen Oriiitbologischeii Gesellschaft  VV. .hink, Berlin 1913. Vol. 8", 168 slr.
Navedeno delo je poučen primer za sestavo krajevne aviläune.
67. Die Vögel der Provinz Ostprcussen. Von F. Tischler, Amtsrichter in Heilsberg. W. .hink, Berlin, Leks. 8", 331 str.
Pisatelj je porabil  javne in zasebne ornitologične zbirke in pa  vse znano
slovstvo do i. februarja 1914.
68. Die Vögel. Handbuch der systematischen Ornithologie. Von Anton R eichen o w. Zwei Bände. Erster Band. Mit einer Karte und 185 Textbildern nach der Natur gezeichnet von G. Krause. Verlag von Ferdinand Enke. Stuttgart, 1913, Leks. 8°, VIII + 529 str.
— Zweiter Band. Mit 273 Textbildern, gezeichnet von G. Krause. Verlag von Ferdinand Enke, Stuttgart, 1914, Leks. 8°, VII + 628 str.
Reich60OW razlaga v splošnem delu navedene knjige vse one pojme, ki so potrebni ornitologu. V sistematičnem dedu pa našteje in opiše pisatelj vse dozdaj znane ptiee celega sveta (skupaj okoli 20.000 vrst) in v tem tiči velika prednost Keiclienowovega dela pred vsemi dosedaj izdanimi ročnimi knjigami te vrste, ki obravnavajo avifauno le posameznih ozemelj.
b) Časopisi.
69. Naumannla. Arohiv für die Ornithologie, vorzugsweise Europa's. Organ der deutschen Ornithologen - Gesellschaft. Herausgegeben von Eduard Baldainus. Stuttgart, Dessau und Leipzig, 1851—1858.
Lepo ilustrirana revija, ki se je pozneje združila z .1. f. O.
*7(). Verhandlungen der kalserlich-königlichen-zoologisch-bota-tanlschen Gesellschaft in Wien; dO 1. 1858. „Verhandlungen des . . . Vereines". 1851—1914.
Od početka so bili ornitologičui spisi pogostejši. Izšla so dozdaj tudi .'t kazala.
•71. Journal für Ornithologie. 1853—1915.
Najstarejša in najznamenitejša nemška ornitologicna revija. Prvi urednik je
bil dr. Jean Cabanis, od 1. 1894. naprej pa dr. Anton Iteichenow. Prvotni pridevek je bil: „Ein Contrnlorgan ftlr die gesamte Ornithologie", od 1. 1807. naprej; „Deutsches ('entrnlorgan für die gesamte; Ornithologie", od 1. 1870. naprej pod istim naslovom s pristavkom „In Verbindung mit der deutschen ornilhologischen Gesellschaft zu Berlin, mit Beitragen vem", e>el 1. 1870. dalje „In Verbindung mit der Allgemeinen deutschen ornithologischcn Gesellschaft zu Berlin, mit Beitrügen vem", oel I. 1894. elaljo: „Gegründet vem ,1. Gabanis. Im Auftrage der Allgemeinen Deutschen Ornithologischcn Gesellschaft mit Beitrügen von" in slednjič ext I. 1890. daljo „Gegründet von .1. Cabanis. Im Auftrage der deutschon Ornithedogi.se Imn Gesellschaft mit Beitrügen von" kakor so naslov in pridevek dandanes glasita. Dozdaj so izšla .'t generalna kazala in sicer I. za leda 185.'). elei 1807. (I. 1870.), II. za letnike 1808. do 18911. kot :t. in I. zvezek lotnika 1893. in 1. 1914. posebej za loto 1894. elo 1913. Koncčno naj opozorim le na naslednja dva spisa: P. W e n el I a n d 1, 8 t. Goarshausen, Ober die Brutvcrhllltnisse und Eiermus.se der in der wostlich-pulünrklisedion Belgiern lebenden Eulenarten. (.1. f. O. 1913, str. 409-443) in elr. A. Szlelasko, Die' Bedeutung der Eischnlemstruktur der Vögel für die; Systematik, (.1. f. O. 191.1 na slr. 52 117 in 229 301 s 4 tablami). *72. Jagd-Zeltung. 1858—1914.
Tu najstarejši lovski časnik ima tudi velike) ornitologičnih člankov, posebno o lovnih pticah, zlasti pa e> divjih kurah izpod peresa našega rojaka .los. Stergerja.
*73. Mltthellungen des Musealverelns für Krain. Redigier! von Carl Deschmann. Laibach 1866, 1889 etc.
Mitteilungen vsebujejo tudi sestavke ornitologično vsebine', tiče>če se Kranjske, W so jih prispevali I Deschmann, Schulz, gred' Aleks. Turjaški i. elr. Z letom 19()h sei pričele „Mitteilungen" izhajati pe>el naslovom „Garniola", 1. 1910 pa se' je;
slednja strnila t „Izvestji" v izdanje „Carniola" nova vrsta. Glej pri štev. 7. Tudi v Carnioli so priobčene razprave in zapiski ornitologične vsebine.
Polihistor Deschmann, ki je bil mineralog, botanik, zoolog, prehistorik in politik, ima zelo velike zasluge za našo ornitologijo. Napisal je neštevilne črtice, članke in večje razprave za tedanje ljubljansko nemške dnevnike, tednike in tudi za strokovne časopise. Njegov življenjepis, glej „Mitteilungen des Musealvereines für Krain" 1889, II. Jahrg., 375 — 382 in „Laibacher Wochenblatt" z dne 12. marca 1880, št. 88.
♦74. Ornithologische Monatschrift. Herausgegeben vom Deutseben Verein zum Schutze der Vogelwelt 1876 —1914.
Prvi (1870) in drugi (1877) letnik imata naslov „Monatsschrift des Siiehsisch-Thüringischen Vereins für Vogelkunde und Vogelschutz in Halle a. d. Saalo", od tretjega (1878) do štirinajstega (1880) letnika: „Monatsschrift des Deutschen Vereins zum Schutze der Vogelwelt", od 1. 1800. naprej pa gorenji naslov; ima poleg člankov o varstvu ptičev čisto ornitologično vsebino z lepimi slikano.
75. Ornithologisches Centraiblatt. Organ für Wissenschaft und Verkehr. Naohriehlshlatt des gesamten Vereins - Wesens und Anzeiger für Sammler, Züchter und Händler. Beiblatt zum Journal für Ornithologie. Im Auftrage der Allgemeinen Deutsehen Ornilhologischen Gesellschaft herausgegeben von Prof. Dr. .1. Ca ban i s und Dr. Aul. Beichenow. Berlin 1877 — 1882.
Od I. 1883 dalje se je pa združil ta list zopet z „Journal für Ornithologie".
*76.  Mittellungen   des  Ornlthologischen  Vereines  in Wien.
Blätter für Vogelkunde, Vogel-Schutz und -Pflege, Geflügelzucht und Brieflaubenwesen. Wien 1877 —1888; Forlsetzung der „Mittheilungen des Ornithologischcn Vereines in Wien" „Dio Schwalbe", Wien, 18S9 bis 1897; Neue Folge 1, Wien, 1898—1899; Neue Folge IL, Wien, 1900 bis 1901; Neue Folge III., Wien, 1902 — 1913.
Ima precej ornilologičnih črtic s Kranjskega izpod peresa K. I) e s c h m a n n a in Kerdinnnda S c h u 1 z a.
*77. Waidmannshell. Illustrierte Zeitschrift für Jagd, Fischerei, Schützen- und Hundewesen. Klagenfurt, 1881 — 1914.
Waidmannsheil je tudi med Slovenci znano lovsko glasilo, ki je prineslo mnogoštevilne ornitologične beležke! in poročila iz miših krajev.
*78. Deutsche Jäger-Zeitung. Organ für Jagd, Fischerei, Zucht und Dressur edler Hunde. Herausgegeben und redigiert unter Mil Wirkung hervorragender Weidmänner, Kynologen und Naturforscher. Druck und Verlag von .1. Neumann, Neudainm, 1—64. zvezek.
I. štev. toga, tudi pri Slovencih znanega lovskega tednika je izšla 1. aprila 1883; prinaša strogo znanstveno ornitologične spise. V ilustrirani prilogi „Das Weidwerk in Wort und Uild", ki so je združila I. 1913 zopot z glavnim listom, je izšlo pod naslovom „Gefiederte Raubritter und Strauchdiebe" 10 člankov, ki se bavijo z lovu in ribištvu škodljivimi pticami.
79. Zeltschrift für die gesamte Ornithologie, herausgegeben von Dr. Juliufl von Madnräsz. Budapest, 1884 —1887.
Tega izvrstno urejevanega in bogato ilustriranega časopisa so izšli le I letniki ; bavil se je v prvi vrsti z ogrsko pa tudi s splošno ornitologijo.
*80. Ornis. Internationale Zeitschrift für die gesainte Ornithologie. Organ des permanenten internationalen ornilhologischen Comite's unter dem Protectorate Seiner Kaiserlichen Königlichen Hoheit des Kronprinzen Rudolf von Österreich-Ungarn. Herausgegeben von Dr. R. Blasius, Dr. G. v. Hayek, Oustales. Bd. I—XIV, Wien, Paris, London 1885 — 1907.
Znamenito glasilo stalnega mednarodnega ornitologičnega odbora ima izredno veliko črtic s Kranjskega izpod peresa K. Desclimanna posebno o selitvi ptic.
*81. Zeltschrift für Oologie. Internationales Organ zur Pflege und Hebung dieser Wissenschaft. Herausgegeben unter Mitwirkung von Fachmännern von H.Hocke, Berlin, I. Jahrg.; Zeitschrift für Oologie. Organ für Wissens« halt und Liebhaberei. Herausgegeben von II. Hocke, Berlin, II. —XIV. Jahrg.; Zeitschrift für Oologie und Ornithologie, herausgegeben von 11. Hocke. Mil der Beilage Ornithologische Rundschau, herausgegeben von Wilhelm Schuster, Berlin XV.—XVI. Jahrg.; dalje pod istim naslovom brez priloge XVII.—XX. Jahrgang; pod istim naslovom toda „herausgegeben von Georg Aug. Grote", Hannover, XXI. .1.; od XXII. letnika dalje v založništvu W. Rüdiger, Eisenhammer, Neumarkt.
l'o smrti II. Ilockeja je prevzel izdajanje .1. A. Grote. Zdaj ga ureja V. B ud iger. Letnika XXIII. je do zdaj izšlo osem številk.
♦82. Ornlthologlsches Jahrbuch. Organ für das palearktische Fauncngcbiet, herausgegeben von Victor Ritter von Tschusi zu Sclunid-hoffen, Ilallein, 1890 — 1914.
V „Ornilhologisches Jahrbuch*' so mnogotero črtice o pticah na Kranjskem od K. II. Seholhnayer-Lichlenberga in K. Schulza.
83. Ornithologische Monatsberichte mit Beiträgen von . . . (sledijo imena vsakoletnih sotrudnikov) und unter Mitwirkung von IL S eh a low, herausgegeben von Prof. Dr. Ant. Reiche now. Verlag von R. Friedländer & Sohn. Berlin, 1893 — 1914.
Prinaša krajše članke hiologične in sistematične vsebino ter poroča o novi ornitologični literaturi vseh narodov.
84. Aquila. A inagyar ornithologiai központ l'olyöirata. — Periodični of ornithology. - Journal pour Ornithologie. — Zeitschrift für Ornithologie. Redaoleur: Otto II c rman. Budapest, 1894 — 1914.
Aquila je glasilo ogrske ornitologične centralo v Budimpešti. Besedilo jo večjezično in dvolonmo (levo ogrsko, desno nemško, francosko ali angleško). Bavi se predvsem s selitvijo ptic, goji pa tudi druge panoge ornitologijo in je ilustrirano.
*85. Mittellungen über die Vogelwelt. Herausgegeben vom Österreichischen Reichsbund für Vogelkunde und Vogelschulz in Wien, 1901 bis 1910. — Mitteilungen über die Vogelwelt. Herausgeber Dr. Gurt Floericko. K. Kapnunseher Verlag, Nürnberg, 1911—1914.
L. 1915. izide „Kriegsjahrgang 1916".
*8ti. Berajah, Zoographia infinita. Von O. K I e i n s c h m i d I, Verlag von W. Schlüter, Halle a. S., 1905; — Konunissions-Verlag von Erwin Nägele, Leipzig, 190(1—1908 (Nr. 1); — Gehauer-Sehwetschke, Druckerei und Verlag m. b. IL, Halle B. 8., 1908 (Nr. 2.) —1914.
*87. Falco, unregelmässig im Anschluß an das Werk „Berajah" erscheinende Zeitschrift, Herausgeher: 0. Kleinsohmidt, Volkmaritz bei Dederstadt, Bez. Halle a. S., 1905 — 1914.
„Berajah" prinaša monografije posameznih ptičjih vrst z izredno lepimi slikami izdajatelja O. K i e i n s e h m i d t a. „Falco" je pa priloga z raznovrstno vsebino.
*88. Zeitschrift für Oologie. Unter besonderer Berücksichtigung der Nidologie und aller das Brutgeschäft betreffenden biologischen Beobachtungen, herausgegeben von Georg Krause. Verlag von Fritz Lehmann, G.m.b.H., Stuttgart.  I. .lahrgang 1911.
Uvod. Splošni prlrodopis ptic.
Ptice so vretenčarji, ki so prilagojeni predvsem krelanjii po ozračju. Ker so ptičje kosti tanke in večjidel pnevmatične, to je votle in napolnjene z zrakom je teža telesa znatno manjša. Lobanjske kosti so zrastle brez šivov, lične pa so medsebojno gibljive. Votlino oble lobanje izpopolnjujejo možgani, razločno razdeljeni v velike in male možgane Lobanjo vklopa v nosač samo ena zalilna glavica. Vratna vretenca, ki jih je 9 do 24, so rebrnata. Trupove kosti so med seboj trdno sklenjene in tvorijo negibljivo telesno ogrodje, kar je za letanje po zraku največje važnosti. Ptice so pokrile s perjem in imajo stalno loplo kri. Njihovo kopičaslo srce je razdeljeno v dva pridvora in dva prekata. Odvodnice in pri-vodnice; imajo močne in prožne slenc. Ptičja kri pulzira hitreje, je bolj rdeča in bolj gorka kakor kri sesalcev, ima namreč 42" do 48" G. Ptičja pljuča so maji 111.1 in prirastki na ogrodje; trebušni* prepone nimajo.
Peru I, najznačilnejši del ptičjega telesa, obstoji iz trdnega pičenega pasu (lopatici, ključnici, krokarniei), nadlahtnice, podlahhiiee s koželjnico iu iztegnjeno razvile roke s tremi krnjaviini prsti. Na zadnji strani roke in podlahtnice so letalna peresa (reiniges), razvrščena tako, da podpira in pokriva zunanja loga kosmača vsakega peresa mehko kosmačo sosednega. Letalna peresa so pri vsaki družini drugačna, včasih celo pri raznih vrstah isle družine. Bazlična dolžina letalnih peres je značilna in sistematično zelo važna za posamezne družine in rodove. Kazalčevo pero se giblje zase ter ga imenujemo vodilno pero. Letalnih peres roke je 9—11; letalnih peres podlahtnice je pa od (>—26. Ptice, ki letajo visoko, imajo prav dolge perutne kosti in velika letalna peresa, na pr. jastrebi In orli. Druge imajo zopel zelo dolga letalna peresa, kakor lastovice, iu ne posebno dolgih perulnih kosti. Nekatere pa imajo prav dolge kosti roke iu iierazmerno kratka letalna peresa druge vrste, na pr. poljske in divje kure. Najmočnejša in najdaljša so navadno letalna in pahaljčasto razvrščena krmilna peresa (reetrices) v repu. 'Pelo pokriva
1 Dr. I''. Brandis, Das Kleinhirn der Vögel in seiner Beziehung zur Systematik v .1. f. 0. 1896, štr. 271   304 I 7 tablami: ix xv
kratko in večinoma tesno se prilagajoče krovno perje; pod ali pa tudi med krovnimi peresi se razvijajo še mehka in nežna puhasta peresca. Posamezna peresa obstoje iz tulca (cevka in rebree) in k o sina če.
Ptice se golijo enkrat na leto in sicer po končani gnezditvi od julija do avgusta ali pa celo do konca septembra. Nekatere se golijo celo po dvakrat v letu in sicer avgusta - septembra (glavno golenje) in drugič februarja in marca ter dobe svatovsko obleko. Mladiči se golijo precej, ko dorastejo, izgube pa le kratko ali spodnje perje (Klein-get'ieder). Nekatere vrste dobe spomladi na nogah in na kljunu popolnoma drugačne, bolj žive barve. O vseh teli prikaznih je obširno pisal dr. Teod. Holland:  „Pterologisohe Untersuchungen". .1. t'. O. 1864, str. 194 —217.
Nobeno drugo bitje ne more priti tako naglo iz kraja v kraj, kakor ptica, ki leti. Moč in vztrajnost letanja je pa zelo različna. Za letanje so osobite važnosti tenkokožnati zračni mehi, ki izvirajo iz dušnikovih vej. Razprostirajo se po telesu med mišičevjem in so v zvezi z votlimi kostmi. Ptice polnijo te pljučne mehe skozi (hišnika z zrakom in za-morejo na ta način uravnavati svojo specifično telesno težo pri letanju : pri dviganju napolnijo ptice mehe z zrakom, pri padanju iztisnejo zrak iz njih. Obenem .iluzijo pljučni mehi tudi kot nekakšne shrambe zraka za dihanje med polelom ali pri dolgotrajnejšem zadržavanju pod vodo. Pozimi opazimo, da so ptice napihnjene. Tačas namreč napolnijo ptice svoje zračne mehe. Tako obdajo svoje telo z zrakom, ki je slab prevodnik toplote, in se na ta način zavarujejo proti mrazu.
Kako visoko morejo leteti ptice, ni še popolnoma dognano.
O hitrosti ptičjega leta se je tudi že veliko razpravljalo. Upoštevati se mora hitrost in smer vetra, ki pospešuje ali zadržuje ptico pri letu. Na ta način je dognano, da preleti škorec kakih 20 m, golob pismonosec pa kakih 25 m v sekundi itd.
Plavali in potapljali se znajo navadno le vodne ptice, pa tudi druge ptice se lahko vzdrže nekaj časa nad vodo.
V trdnem kolčnem pasu /.rasteta kolčnici z zadnjimi hrbteničnimi vretenci v križnici; sodnici in dimcljiiici sla podolgovati in ne /.rasteta zadaj, kar je važno za izločevanje jajc na prosto. Stegnenica je vedno kratka, kosti v golenii in nogi pa zelo izpreiniiijajo svojo obliko, zato so tudi ptičje noge zelo različno razvile. Temeljito razpravo o tem je spisal dr. Anton Uoichenovv v .1. f. O. 1871, str. 401 — 41)8 „Die Puss-bildungen der Vögel" z 1 tablo št. VI.
Ušesa so velika in obdana od peresec, ki stoje v krogu okoli ušesne odprtine; teh peresc nekatere vrste nimajo. Zunanji sluhovod je kratek, znotraj ga zastira velik bobnič. V zabobnini je ena sama slušna koščica (sichrer, coluinella)2; hlodišče in polž sla dobro razvila. Vid je pri pticah  najviše razvili čut.  Oči leže v očnicah,  ki jih ob-
3 Plim. „Dio ("oluinolhi der Vdgel (('olmimlla nuris avium) ihr Hau und dessen
Kiiifiuss mit die PelnhOrigkeit*. Nunc Untersuchungen, und Beitrage zur kompar.
Anatomie des (iclWlrorgans v. (i. Krause. Verlag v. i'riedllinder & Sohn. Berlin, 1901.
(lajajo Selnica in lične kosti. Razvite so sploh tako, kakor pri sesalcih, vendar so manj gibljive; ker so ob straneh glave, more ptica videti vsak predmet le z enim očesom, če ga hoče pogledati z drugim očesom, mora glavo obrniti. Poleg zgornje in spodnje trepalnice ima ptičje oko še napol prozorno belkasto Ž murko ali mežika lnico (Blinz- oder Nickhaut — membrana nictitans), ki jo ptice lahko potegnejo svojevoljno čez oči, da jih brani premočnih svetlobnih žarkov. Značilen za ptičje oko je izrastek iz žilnice v steklovino (češelj, pecten), ki služi vsled obilice žilic kot redilni organ steklovine; o njegovi morebitni optični funkciji so mnenja še različna3. N oz dr vi se ne moreta niti razširiti niti stisnili. Kako je pri pticah razvit vonj, še iu dognano. .lezik je rožen, trd in drven, preklan, sploh prav različen in ga rabijo ptice samo za požiranje, nekatere skupine pa tudi za lovljenje žuželk. Kljun je na obeh Čeljustih prevlečen z roženo prevlako. Z njim ptice prijemajo, drobijo in režejo hrano. Vse ptice imajo z malimi izjemami (n. pr. štorklje) zelo raznolično petje. Pevski organ (glasilo) je razvit na spodnjem grgavcu.
Najvažnejši in najzanimivejši čas v ptičjem življenju je pa čas ploditve in gnezditve. Ptice gnezdijo navadno spomladi, ko požene rastline in se prikažejo žuželke, ki so mladičem v hrano. Le krivokljuni, ki se klatijo okoli in gnezdijo tam, kjer najdejo dovolj hrane, se plode spomladi, poleti, jeseni in pozimi, najraje od decembra do junija. Nekatere vrste gnezdijo zelo zgodaj, drugi zopet zelo pozno v jeseni. Najbolj zgodnjim gnez-dilcein prištevamo naše sove, posebno lesno sovo (syrnium aluco |L.|). Dne 17. sušca 1915 je našel paznik K. blizu hotela pod T. 2—il dni staro sovico; najbrže je bila lo mladica lesne sove, kar bom v poglavju o lesni sovi obširneje dokazal. Tudi ščinkavci — fringilla coelebs L. — so nenavadno zgodnji gnezdilci. Ob R. cesti opazujeva s prijateljem g. L. Kggerjein že nekaj let sem ščinkavko, ki začne valiti že začetkom meseca aprila: dne 14. aprila 1913 so se že izvalili mladiči. Velika divja raca — anas hoschas L. — ima že koncem marca ali v začetku aprila navadno popolno gnezdo in začne valiti. Ravnotako škurh — nuinenius anpiatus (L.) — na Ljubljanskem barju. V svoji zbirki imam popolno gnezdo 4, že nekoliko založenih jajc našega kljunača — scolopax rusticola L. —; lo gnezdo je bilo najdeno in vzeto dne 25. marca 1912 v Er, pri K.
Naravni nagon za zgodnjo gnezditev spomladi ni pri vseh vrstah enako razvil. Če hočemo na lo vprašanje odgovorili temeljilo in jasno, moramo po mojem mnenju ptice zgodnje gnezditve razvrstiti v '.i skupim!. Prva skupina so naši dupljaši (Höhlenbrüter), ki gnezdijo po drevesnih, skalnih in zemeljskih votlinah; sem spadajo skoraj vse sove, senice, brglezi in plezalci. Pri gnezditvi jih ne ovira in ne moli ne mraz, ne sneg in nikakršno slabo vreme. Povdariti pa moram, da ostanejo vse te vrste po zimi pri nas ter se kvečjemu klatijo v manjšem ali večjem  okolišu  za  živežem, kar po mojem  mnenju  ni  brc/, pomena.
1 (ilej C. Hess, Vergleichende Physiologie des Gesichtssinnes, .lena, Pisrhor, 11)12 (pag. 268 pp).
Zgodnja gnezditev je pri teh pticah nekaj naravnega. Ravno tako je lahko umljiva zgodnja gnezditev pri drugi skupini, ki obsega povodne in privodne ptice selilke. Čudno se nam zdi, da ima škurh, ki je komaj prišel z juga, že čez nekaj dni izgotovljeno gnezdo in tudi že jajca v njem. Nepobitno je, da se vrnejo samice teh vrst že oplojene v svoja gnezdišča in začno precej gnezditi. Vsa drugačna pa je stvar pri zadnji skupini ptic, kamor spadajo naše navadne vrste, ki se nikamor ne selijo iu ostanejo celo zimo pri nas. Le posebno krepke in stare samice gnezdijo zgodaj spomladi, navadno pa, n. pr. ščinkavec, od konca aprila do junija; pri teh pticah je tedaj zgodnja gnezditev izjema.
Preidimo pa k gnezditvi večine ptic, ki je splošno meseca majnika in junija. Vzporedno s pomladanskim razvojem rastlin, ki privabijo na svillo vsakovrstne členonožce in črve, gnezdijo naši najboljši pevci mehkojcdi, ki so v hrani najbolj izbirčni. Julija in avgusta pa začne zopet pojemati parjenje in gnezditev; večina selilcev, ki so vzgojili mladiče, se skuhe in pripravlja za daljno potovanje. Vendar pa najde neutrudljivi iskalec ptičjih gnezd tudi še avgusta, celo septembra in pozneje kako gnezdo z jajci. Iz oologičnega, oziroma ornitologičnega slovstva nam je n. pr. znano (J. t'. ()., 187!), str. 440), da so našli dne 1. decembra 1878 pri Frankobrodu o. O. gnezdo poljske jerebice — perdix perdix (L.) — s 15 jajci, ki so bila popolnoma sveža. Sredi oktobra tistega leta (1878) so opazovali ravnotain (?) samico te vrste, ki je sedela na 7 jajcih; ko so jo spodili z gnezda, se ni več vrnila. Dne 5. septembra 1014 so našli kosci na mengiškein polju prepeličino gnezdo. Čeprav se tako pozno gnezdo tudi izvali, vendar mladiči pozneje žalostno poginejo, ker niso še toliko razviti, da In mogli ili s starši na daljno pol proti jugu. Ravnotako se godi domačim — hirundo rustica L. — in mestnim lastovicam — delichon urbica (L.) —, ki se izležejo sredi meseca avgusta, kar se zgodi skoraj vsako leto.
Zelo različna je tudi zunanja oblika gnezd. Čim manjša je ptica, leni uinetnejše je njeno gnezdo. Snovi, ki iz njih delajo ptice gnezda so: dračje, mah, travne bilke, koreninice, perje, dlaka itd. Večina ptie izleže jajca z lastno gorkoto. Najmanjše ptice vale 10, 11 —12 dni, naše srednje velike ptice pevke 18 —14 dni, drozgi 14 dni, golohjc 17 dni, kure 21 dni, race 20, gosi 27 dni, ujede 20—30 dni, čaplje 20 dni, štorklje 30—32 dni in noji 50 dni. Valilna gorkota znaša 30 do 32° R. Samice valilke imajo na trebuhu valilno znamenje, to so gola mesta, ki so nastala lam, kjer so si izruvale ptice same svoje perje.
Preden preidemo k jajcem, oglejmo si še površno ptičja s p o lovila. Samci imajo dvojna moda, samice pa na levi slrani grozdiču podoben jajčnik. Zunanja spolovila (penis) imajo samo nekatere skupine. Pri pticah najdemo večkrat tudi pnlutanc, ki imajo na levi strani jajčnik, na desni pa modo. — Zrelo jajce pride v jajcevod, kjer se oplodi, dobi hipinino kožico, potem apneno lupino in nazadnje barvo. Ptica /.nese jajce s topim koncem naprej.
Jajca so različne velikosti, oblike in barve. V razmerju z velikostjo svojega telesa znese največje jajce kivi, najmanjše pa kukavica. Največ je podolgastih, nekatere vrste nesö okrogla jajca (sove, papige in vodomci), deževniki, kljunači in jerebice imajo vrtelasta jajca, valjasta pa kozomolze in hudourniki. Barve jajc so zelo različne. Dupljaši imajo večinoma bela jajca. Pisana jajca se zlagajo navadno z okolico gnezda in z barvami snovi, ki je iz njih znešeno gnezdo (varovalna barva). Kukavičina jajca so čudovito podobna jajcem rednikov. Ista samica določene vrste nese celo svoje življenje jajca enakega tipa, tako da spozna, kdor je kolikaj Izurjen, lahko jajca iste samice izmed jajc različnih gnezd dotične vrste.
Število jajc je pri posameznih vrslah zelo izpremenljivo, navadno 1 —20. Čim več sovražnikov ima kaka skupina, leni več jajc tudi ima. Naše ptice pevke jih imajo navadno po 5, prepelice po 10 do 10, fazani in poljske jerebice po 15—20; po eno jajce imajo velike ujede. Večje ptice gnezdijo samo po enkrat na leto, so pa tudi vrste, ki gnezdijo po dvakrat, celo po trikrat, posebno starejše samice. Manjše vrste, ki gnezdijo navadno samo enkral na leto, gnezdijo v drugič, če se jim gnezdo razdere, dokler nimajo še izvaljenih mladičev, če jim pa poliere kdo mladiče, pa ne gnezdijo več tisto leto (n. pr. slavec — crilhacus luscinia |L.]); druge vrste sploh ne gnezdijo, če ne najdejo pripravnega prostora za gnezdo, n. pr. zelena vrana — ooracias garrulus L. —, ter se klatijo brez zaroda okoli.
Da je oblika, barva in sestava jajčne lupine velikega pomena za sislemaliko, se ne da tajiti. Vendar pa mislim, da nam je bistvo jajc še vse premalo znano, da bi mogli ta pomen prav spoznati. Obširno so o tem razpravljali v svojih mnogih, temeljitih spisih sla-rejši oologi: M. Kuschet, vojaški zdravnik dr. Frid. Kuller, V. pl. Nathusius, še zdaj živeči Adolf Nehrkorn, ki ima, kakor je znano, največjo zbirko jajc na svetu, rajni dr. Kugeue Hey; izmed mlajših oologov posebno Aleksander Hau, dr. Leon pl. Hoxberger, Herman 1 locke, .hui Krause in dr. A. Szielasko. — O vsem, kar je v zvezi s ptičjimi jajci, piše v kratkem, jederiialem in lahko razumljivem jeziku dr. Kugeue Hey v uvodu slr. 1—7 svoje knjige (I. del) „Die Kier der Vögel Mitteleuropas" in „novi" Naumann v splošnem delu na slr. 50 do 71 1. zvezka. — V Slovencih je oologija ali jajčeslovje, I. j. nauk o jajcih, še v povojih, da ne rečem, da nam je ta veda popolnoma neznana. V O. M. H. 11*1-4 na str. 185 — 180 je priobčil prof. dr. Ani. Keichcnow pod naslovom „Der Wert oologiseher Kennzeichen" spis, v katerem pravi, da je treba pri porabi oologičnih znakov v sistematične svrhe še večje previdnosti, kakor pri vsakem drugem posamezno porabljenem znaku notranjih ali zunanjih delov ptičjega telesa. Nekoliko ugodneje sodi II. Schalow na koncu spisa: „Bemerkungen Ober die Kier der Paradiesvögel", natisnjenega v .1. f. O. 1918 na str. 208—295, in prizna Oologijl nekak  pomen za sislemaliko.
Ptičja tirana je zelo različna: živali in rastline, celo blato in mrhovina gre pticam v slast. Tu si pa nasprotujejo človeške in ptičje koristi tako, da govorimo o koristnih in škodljivih pticah. Koristi, ki jih [mamo od ptic in ki se jih večkrat ne zavedamo, so neizmerne. Omenim samo žužko- in červojedcev; kako bi uspevalo rastlinstvo, posebno naše žito, sočivje in sadno drevje, če bi ptičev mehkojedcev ne bilo. Ce vrhtega še pomislimo, da nam dajejo lovne ptice okusno divjačino, druge zopet perje, da celo gnoj itd., potem bomo lahko spoznali, da je škoda, ki nam jo delajo nekatere ptice, prav malenkostna. Pomena ptic v gospodarstvu prirode, ne smemo presojati z zgolj gospodarskega, temveč tudi z estetičnega in etičnega stališča. Na ta način pa pridemo do struje, ki jo imenujemo varstvo ptic in ki je pognala svoje kali veliko prej, ko je človeški rod ločil koristne ptice od škodljivih. Človek je že v davni preteklosti ščitil štorklje in lastovice kot božje sle. Za onega, ki bi se hotel natančneje seznaniti s to zanimivo snovjo, pa navedeni obširno poglavje „Vogelschutz" na strani 151—164 V L zvezku „novega" Naumaniia in pa spredaj (Slovstvo, štev. (52) navedeno knjigo „Handbuch des Vogelscliutz.es"  od prof. dr. Karel R. Ilennickeja.
O duševnih zmožnost i h ptic se je že veliko pisalo. Mnenja so zelo različna. Nekateri raziskovalci pripisujejo višje razvitim pticam duševne pojave, ki so sorodni človeškim duševnim pojavom, tako n. pr.: čut za umetnost in lepoto, občutenje veselja in žalosti, ljubezen in sovraštvo. Nasprotno menijo drugi, da izvirajo vsi oni življenski pojavi ptic, ki iz njih sklepamo na njih visoko razvito duševno stanje, popolnoma avtomatično iz instiktov, refleksov in tekom življenja pridobljenih navad. Le ene same prikazni se hočem tu dotakniti, in sicer čuta za vremenske premenibe. Splošno je ukoreninjeno mnenje, da so ptice najboljši vremenski preroki, in skoraj vsako leto čitamo po dnevnikih že meseca avgusta in septembra, da selilke že lete proti jugu in da naj se pripravimo na zgodnjo in hudo zimo. Take trditve niso drugega kakor prazne inarnje. Nepobitno je, da čutijo zdravi, nepokvarjeni ptičji živci veliko prej vremensko prenienibo, kakor mi; pa tudi ptičji občutki so omejeni. Po mojem neinerodajneiii mnenju prerokujejo ptice vremenske preineinbe kvečjemu za 24 — 4M ur; če se prikažejo dolgorepke — aegillialus caudalus (L.) — jeseni ali pozimi v tropah po mestnih drevoredih, je v 24 urah dež ali sneg.
Ptičji rod prebiva po celem svetu, toda posamezne vrste, ozir. skupine so navezane na določene kraje. Od 20.000 vrst, ki jih dozdaj poznamo, jih je le nekaj razširjenih po celi zemlji, imenujemo jih svetovljane ali kozmopolite, n. pr. galebi, zohokljuni, ujede. Z ozirom na razširjenje posameznih ptičjih vrst delimo zemljo v 10 ozemelj ali oblasti, ki so: I. S c v c r o p o I a r n o ozemlje, raztezajoče se čez dežele severnega tečaja proti jugu do pasu, kjer se začne drevje; srednja letna gorkola je pod ()"— |()° in 15"; hi bivajo n. pr. alki, neke večje vrste galebov, snežne kure, snežna sova, beli slrnad itd.   2. .1 u ž n o p o 1 a m o ozemlje
obsega antarktično celino s pobrežnimi otoki in nekaterimi otočji; značilne ptice so pingvini, strakoši (procellariidae) itd. 3. Palearktiske ozemlje, ki obsega Evropo južno od severo-polarnega ozemlja do severne Afrike približno do 20° severne širine, Arabijo razen južnega obrežnega roba, potem Azijo južno od severo-polarnega ozemlja do pogorja, ki meji zapadno na dolino Sindh, do Himalaje, do gorovja južno .langtsekianga, potem japonske otoke; to ozemlje nima nobene posebnosti. 4. Etiopsko ozemlje, raztezajoče se v Afriki južno od palearktiškega ozemlja z otoki gvinejskega zaliva in čez otoka Sokolra in Sansibar, čez južno obal Arabije ter čez oceanska otoka Ascension in St. Helena; to ozemlje ima več tipičnih skupin. 5. M a d a g a s k a r s k o ozemlje; sem spadajo: Madagaskar z Maskareni, Komori in Seyehelli; na tem ozemlju je nekaj domačih skupin potem pa mešanica indijskih in afrikanskih vrst. 6. Orientalsko ozemlje, ki obsega Azijo južno od palearktiškega ozemlja, torej Indijo in južno Kitajsko, Fonnozo, Filipine in otoke vzhodno Bornea in .lave; to ozemlje je znamenito radi velike množine raznovrstnih kur in nekaterih papig. 7. Avstralsko ozemlje z Avstralijo in sosednimi Otoki VŠtevši vzhodne malajske otoke, tudi Celebes in Lomhok; v območju lega ozemlja živi večina papig in vsakovrstni golobi. 8. Novozelandsko ozemlje, j. t. Nova Zelandija, Aucklandski in Macquarie "loki, Lord Howe otoki iu Norfolk; za to ozemlje so značilne neke posebne družine in skupine. 9. N e o a r k I i š k o ozemlje obsega Severno Ameriko južno od palearktiškega ozemlja do 25" severne širine, izvzemši južno od Floride; temu ozemlju prištevajo tudi Berinudsko otočje. To ozemlje nima svojih skupin. 10. Neotropsko ozemlje južno od nooarkliškega ozemlja s svojimi otoki; to ozemlje ima največ domačih vrst na celi zemlji .
VeČina ptic mrzlih pokrajin je prisiljena zapustili vsled pomanjkanja hrane svojo domovino in se preseliti na jug (selilke — Zugvögel). Nekaj ptic se klali po končani gnezdilvi o gotovih časih za živežem Semtertje (klateži — Strichvögel). Prav malo ptic ostane vedno v eni pokrajini (stalne ptice — Standvögel). Kaj je vzrok selitvi In kako so vrši, nam še ni popolnoma znano. Da sc kolikor mogoče pospeši rešitev tega vprašanja in da se dožene, kod in kam se selijo ptice, so začeli nekaj lel sčm pritrjevati pticam na noge lahke obročke iz aluminija. Poleni, ko si ujelo ptico zaznamoval in natančno zabeležil, jo zopet izpustiš. Kdor tako ptico pozneje ujame ali ustreli, naj pošlje njeno nogo ali pa piše zavodu, ki je ptico zaznamoval ler mu sporoči natančne podatke. Tako se nalančno izve, kod je hodila zaznamovana ptica'.
0 s I a r o s I i ptic ne vemo prav čisto nič zanesljivega. Splošno se sodi, da ne doživc visoke starosti. Vidika množina ptic pogine nenaravne, prezgodnje Smrti, bodisi da jih Človek polovi ali postreli, bodisi da jih v
boju za obstanek pokončajo njihove sorodnioe. (Dalje piih.)
1 0 Oblasti prim. Peichenow. Die Vögel, I. zvezek, str. 87 II.
4 0 tem prim. »Obrooenje ptic" na str. .'17  to v. letnika Lovca 1914, o
■elitvi sploh pa .1. A. Palmen, Ohor die ZugSlral.Sen der Vögel. Leipzig 18711, iu Kuri (iraeser, Der Zug der Vögel, 8. venu. Auflage.  Leipzig 1911,
Slovstvo*).
Referati.
Gruden dr. Josip,   Zgodovina slovenskega naroda. Izdala Mohorjeva ' družba v Celoveu 1914. Četrti zvezek. (Str. 531—688.)
V teni zvezku nas pisatelj seznanja s političnimi razmerami in cerkvenimi zadevami po naši domovini za časa Habshuržana Ferdinanda I. Po smrti cesarja Maksimilijana (t 1519) je njegov vnuk Karol dobil obširne pokrajine po srednji in zahodnji Evropi in pa v Ameriki. Da bi lažje vladal, je odstopil svojemu bratu Ferdinandu Avstrijsko, Štajersko, Koroško, Kranjsko in dele Primorskega Ta je leta 1520. po smrti češkega in ogrskega kralja Ludovika II. dobil še Češko, zaradi Ogrskega se pa zapletel v dolgo trajajočo vojno z Ivanom Zapoljskim in s Turki. Tem je vladal v tisti dobi sullan Soliman (1520—1500). Naši predniki so imeli takrat hude čase, kajti Turki so večkrat pridrli na Slovensko zemljo in jo pustošili, ljudi pa odvajali v sužnost. Turška nasilstva so pregnala mnogo prebivalcev iz Bosne, Srbije in Hercegovine čez mejo na Hrvaško, Ogrsko, Štajersko, Kranjsko in Istro. Zvali so jih Uskoke. Da bi preprečili turške napade, so ustanovili Vojaško krajino ter porabili Uskoke, da bi jo branili.
V drugem poglavju nam pisatelj podaja nekoliko notic iz zgodovine ogrskih Slovencev ter našteva nekatere važnejše kraje na njih zemlji. Ta odstavek z do-ličnimi slikami vred bo gotovo zanimal marsikaterega našega rojaka, ki biva med Muro in Rabo.
Druga polovica rečonega zvezka obsega zgodovino reformacije po Slovenskem. Iz raznih vzrokov seje luteranstvo začelo širiti najprej po Nemškem. Tudi pri nas je bilo mnogo ljudi, ki so se poprijeti nove vero. Za njo jo delal Primož Trubar z besedo in peresom. Podpirali so ga posebno deželni stanovi kranjski. Trubar in še nekateri drugi slovenski proloslantjc so začeli pisali knjige v slovenskem jeziku, da bi bolj razširili in utrdili novo vero med našimi predniki. Poslali so na ta način ustanovitelji slovenskega slovstva. Protestantovstvo je močno vplivalo na katoliške razmere po naših krajih.
Pisatelj je rabil pri svojem delu razni! novejše zgodovinske pripomočke; na nekaterih mest iti se pa pozna, da je zajemal tudi iz nenalisnjonih virov. Posebno reformacijo je dobro obdelal, kar je tem lažje storil, ker je že prej priobčil razne razprave k zgodovini protostantstva po Slovenskem v Časopisu za zgodovino iu v Carnioli Kakor v prejšnjih zvezkih je tudi v tem mnogo slik. Med njimi imajo za nas v prvi vrsti tiste posebno vrednost, ki nam predstavljajo naše ljudi, naše kraje in naše stvari. Zanimive so slike, ki nam kažejo naše najstarejše knjige. Skoda, da ni pod temi slikami razmerskih števil, iz katerih bi bilo razvidno, kako volik format je imela kaka knjiga. Ker izdaja Grudnovo zgodovino Mohorjeva družba, se bode znanje o naši preteklosti razširilo po vseh slovenskih pokrajinah ter budilo med ljudstvom ljubezen do domovine iu narodno samozavest.
Pisatelj piše enkrat (str. 502) Zajčki samostan, drugikrat pa (str. OKI) samostan v Zičali. Zadnja oblika je pravilna. Tudi bi bilo želeti, da hi namesto „Akvileja"
* sievHivi'iii iii'i Oainiol* bo prinalal i nadalji an prvi'.....Mitu ratend*! o ralnejllb doUn
In ni/.pnivuh, in'»,ih Kr KniiijHki'. im dragon tnütu |hi bibliografski muabi ruprav, Stankov in ■Mtavkov kl m iitVjn poorodno all nopoirodno ECranJtko dttolo. Bkuinll bomo doMSI moino popolnost,
Uto i>i iinIhhi VM llvlorjt', flu v|>oAIJi*Jn iirrihilAtvii OsnloJf Hi'pilraliH- oiUInUi< hvoJIIi ilomo/.niitlHklh <l('l all mi| mi m I i 11 j »it v'hjiJ ua/.liaiiljn po iliipImilH I ilatanriiii o/.narlxi rcvijr o/ironiii BUOpUM, kjOX *•> I'nII.
in „akvilejski" pisal »Oglej" In »Oglejski". Na str. 658. omenja pisatelj grad „Sant-angelo". Omenim naj, da na goriškem Krasu ni nobenega gradu, kateremu bi se tako reklo, pač pa poznamo grad Štanjel (San Daniele). Kakor se kaže, je najprej Morelli (Isloria, I, 161 spravil grad „Santangelo" v javnost. Iz njega sta zajemala Manzano (Aggiunta, p. 107) in pa Czoernig (Das Land Qörz und Gradišča, p. 722, 767, 779).
Upamo, da bode gospod pisatelj sestavil še ostale zvezke z isto vnemo in pridnostjo, kakor je to storil do sedaj Zadnjemu zvezku naj doda imenik oseb in krajev (vsaj domačih), da se bode knjiga lažje uporabljala I Dr. Fr. Kos.
Kovačič prof. Fran, Dominikanski samostan v Ptuju. Zvezek 1. (Ponatis iz „ Voditelja" 1914) in zvezek II. (Ponatis iz „Casopisa za zgodovino in narodopisje" 1914). Založilo zgodovinsko društvo. Cena obema zvezkoma K 1'20.
Štajersko zgodovinsko društvo v svojem delokrogu prav marljivo deluje in pred vsem zasluži njegov tajnik vso pohvalo Kazim člankov v društvenem glasilu je objavil že več temeljitih monografij (Trg Središču, Župnija sv. Križ pri Kogalcu itd.). Zdaj se jim je pridružila še obsežna študija o dominikanskem samostanu v Ptuju. V 1. zvezku razpravlja o ustanovitvi samostana in južnonomški provinciji, o cerkvi, samostanski slavbi, redovnem življenju, ustanovah in samostanskih predstojnikih. Koncem razprave omenja, da s lern zgodovina starodavnega ptujskega konvonta še ni izčrpana, ampak bi trebalo še obsežnih študij in raziskav, da se njegova /.notranja in zunanja zgodovina pojasni". 'Po jo tudi naše mnenje. Za reformacijsko dolio utegnejo rimski arhivi in publikacije iz njih marsikaj dodali. 1'rim. Scholhass, Akten (Iber die Uoformliiligkoit Kel. Niguardas in Haiern und Österreich (1572—1577). Kaj več bi tudi radi izvedeli o samostanski šoli in njenem vplivu na ljudstvo. Drugi zvezek se peča z gospodarsko zgodovino ptujskega samostana, našteva njegova posestva, razpravlja o gospodarstvu dominikancev iu navaja končno samostansko premoženje ob njega razpustu (1V8.r>V Tu so marljivo Izrabljeni tiskani iu arhivalni viri, tako da je zunanja plat samostanske zgodovine precej popolna. Želimo si še več takih monografij, ki bodo še le prav osvellile kulturni pomen raznih srednjeveških naprav1 in ustanov. <!.
Kovačič prof. Fran, Naitiu/inija sv. Križa pri Rogaški Slatini. Založilo „Cerkveno društvo" pri sv. Križu.
Ta spis jo izšel povodom petdesetletnice posvetitve sedanje župuo cerkve iu ima biti tudi »mnogoterim slatiuskim gostom v prijeten spomin na Kogaiko Slatino". Poleg tiskanih virov je porabil pisatelj tudi gradivo iz graških arhivov, iz nadškofijskega arhiva v Vidmu, iz nadškofijskega arhiva v Gorici iu iz knezo-Skofijskoga arhiva v Mariboru. Zemljepisni iu narodopisni del monografije jo pisatelj opustil in se omejil le ua zgodovino, ki je kolikor mogoče natančna in popolna. Prvi dve poglavji obravnavata rimsko dobo iu pokrisljaujenje Slovencev. Naslednja poglavja se nanašajo ua krajevno zgodovino iu obsegajo: postanek župnije svetokriške, meje slare župnije, važnejše zgodovinske dogodke, popis podružnic, zgodovinske črtico o Slatini, vrsto svelokriških dušnih pastirjev s kratkimi življenjepisi iu odlično sinove svetokriške nadžupuije. Spis je sestavljen s tisto mnrlji-vosljo in natančnostjo, ki odlikujeta tudi druga dela pisateljeva. .Zgodovinsko drušlvo" pa je gotovo utiralo pravo pol, ako izkuša ua ta način zgodovinsko OlVetlttl znamenite kraje Slovenskega Slajerja iu vzbudili za nje zanimanje med domačini iu tujimi gosli. <i.
Steska Viktor, Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v IJutiljani. V Ljubljani, Katoliška tiskarna, 1915. 32 strani.
To študijo, ki je izšla kot podlistek v .Slovencu*, je naš preniarljivi in vestni gospod pisatelj izpopolnil, zaokrožil in jo opremil z 10 podobami. Ime pisateljevo jamči za solidnost in zanesljivost spisa in ni potreba o tem nobene besedice več. Hvaležni pa mu moramo biti, da je izdal ta spis posebej, v obliki knjižice, ker je s tem njegovemu trudapolnemu delu zajamčeno, da se ne bo izgubilo, kakor jo to navadno pri duševnih proizvodih, ki izhajajo samo v dnevnikih a segajo nad dnevne potrebe, Steska jo ustvaril s to knjižico tip opisne literature za širše sloje — a z znanstveno vrednostjo. M.
Stroj Alojaij, Dvestoletnica smrti slovenskega />ri(tif/arja o. Ivana Sve-tokriikega. f 17. oktobra I. 1714. (Duhovni Pastir, 31. letnik, 11. zvezek, str. 601—607).
Kratka, jedernata razprava, ki prinaša vse bistveno podatke o tem slovenskem propovodniku in homilctičncui pisatelju. Gospod pisatelj se opira na dosedanjo literaturo, osobito na dr. Slebingerjevo delo, in poroča o življenskih odnošajih o. Ivana Svetokrižkega, potem o njegovih delih in o pomenu njegovega delovanja. Za širše kroge naše inteligence, ki se ne bavi s homiletiko iu specielno slovstveno Zgodovino zelo poraben in priporočljiv spis M.
Mitteilungen des k. k. Archivrates. Unter Leitung des Gesehäftsaus-schusses redigiert von Franz Wilhelm. [.Bd., 1. Heft. Wien (Anton Schroll & Co.) 1913.
Dne 12. julija 1012 se je konstituiral c. kr. arhivski svet, nova institucija za varstvo pisanih zgodovinskih spomenikov v Avstriji. S tem je prenehala III. (arhivska) sekcija 0. KT. osrednje komisije za varstvo spomenikov. Naloga arhivskemu svetu je, biti vladi svetovalni organ za vse zadeve, tičoče se državnih arhivov, .lo pa tudi centrala za negovanje arhivalij iu drugih pisanih spomenikov, ki so v posesti izvendržavuih oldasli, korporacij iu privatnih zavodov. Arhivski svet sestaja iz lednih iu izvaiirednih članov pod predsedstvom c. kr. ministra notranjih zadev in dveh strokovno nnohražonih podpredsednikov. Posle opravlja stalni odbor, Sestavljen iz predsednika, podpredsednika in treh članov.
Kakor je izdajal pred arhivski odsek c. kr. osrednje komisije za varstvo spomenikov svoja posebna izveslja, tako izhajajo sedaj „Mittellungen des k. k. Archiv-rales". Prvi snopič prinaša vrslo poučnih ali zglednih člankov. Dr. II. Itrclholz: „Zur Geschichte des iiillhrisch.cn Archivwessens". Posebno važno je, kar pripoveduje B. 0 vaških, cerkvenih iu privatnih arhivih (str. .11 .'II). Dr. V. Vojtišok poroč.i v članku: „Das Archiv dor Stadt Prag und seine Erforschung* 0 gradivu te zbirke o njegovi razporeditvi, zgodovini iu kako seje dosedaj raziskavah) in znanstveno uporabljalo. Dr. I. NöfilbOOI podaja inventar trga Hohrbach na Gornje Avstrijskem, Dr. V. Thiel se/naniek regesl iz rodbinskega arhiva grofov Slllrgkh V Halbcnrain-u na Štajerskem, K It K i scher invenlar mestnega arhiva Češki Duh (böhmisch Aicha). Osobito zanimive so drobno vesli (Kleine Mitteilungen), ki poročajo v OSnOVnlh potezah o nižje avstrijskih arhivih ip. I!. Ilaininerl, t Dr. A. Starzcr). Sešilek zaključujejo znanstveno ocene sem spadajoče književnosti in arlii vali ena bibliografija /a I. 1012, med kalero niso le samostojno izšle knjige, ampak tudi spisi iz pei ijodičuih publikacij. Tc izveslja pozdravljamo iu upamo, da bodo napotilo tudi naše odnošaje ua boljšo in smoli eno pol. M.
Kossmat Fr., Die adriatisclw Umrandung in der alpinen Faltenregion. Mit 2 geologischen Karten und 9 Figuren im Texte. Mitteilungen der Geologischen Gesellschaft, Wien. Bd. VI, 1913, Seite 61—165.
Der Verfasser, früher Geologe der Geologischen Reichsanstalt In Wie», dann Professor der Geologie an der Technik in Graz, gegenwärtig Professor der Geologie an der Universität in Leipzig und Direktor der sächsischen Geologischen Landesanstalt1, behandelt in der vorliegenden Studie zunächst die Gebiete des krainiseh-küstenläudischeu Karstes, der Jütischen Alpen und Karawanken, sowie der Steiner Alpen und ihrer südlichen Mittelgebirgsvorlngen. Kr hat diese Landschaften zum Teil selbst geologisch durchforscht in seit 1895 fast alljährlich sich wiederholenden Begehungen behufs Anfertigung der geologischen Karte im Maßstäbe 1:75000 (Blatt llaidenschafl - Adelsberg erschienen 1005, Blatt Bischoflack-Idria erschienen 1900, die Blätter Laibach, Tolmein und Klitsch im Manuskript fertiggestellt) und widmete eine besondere Aufmerksamkeit noch dem Bergbaugebiol von Idria (Publikationen darüber 1800 und 1911). Überdies stützt sich der Verfasser auf die geologischen Karlen und Studien des hervorragenden Wiener Geologen Fr. Teller (Steiner Alpen u. Ostkarawanken erschienen 1895, Westkarawanken 1910, Blatt Cilli-Batschach 1907, Blatt Kadniannsdorf im Manuskript fast fertiggestellt).
Der Verfasser überschaut in seiner Studie /.unliebst die Grundzügc dos gesamten Baues des genannten ausgedehnten, mannigfach gegliederten Gebietes und erörtert eingehend die Art der Angliederung des Karstgebirges an die ndrdlicli benachbarten Alpen. Hieboi eröffnen sieb ihm Krkonutnisse, die ihm den Blick auf die Östlichen /.entralalpen und die diesen nilrdlich vorgelagerten Alpenzüge lenken und auch hier zu neuen Auffassungen führen. So wird er iu den Stand gesetzt, zu dem gesamten Alpenproblein Stellung zu nehmen, das gerade gegenwärtig Gegenstand eifriger Erörterung unter den Geologen ist. Obwohl die Alpen zu den geologisch am eingehendsten durchforschten Teilen Kuropas geboren, so haben doch die fortgesetzten Korschungen in den letzen zwei Dezminien überraschende Ergebnisse zutage gefordert, die für das gesamte geologische Alpenproblein einen vdllig neuen Losungsversuch bedeuten. Der Theorie der orlsangehOrigeu (aiilochlhonen) Fällung (Suess 187.r>) trat die der ortsfremden Schubdecken oder Ohorfnllungsdecken (Hortrand 1891) entgegen. Von einer Kinigung der Anschauungen ist man noch weil entfernt. Die vorliegende Arbeit Kossmal's bietet nicht nur eine geniale Auffassung des Mechanismus der G e b i rgs b i I d u n g der Südöstlichen Alpen und des Kars les, sondern Ist zugleich ein bedeutsamer Beil rag zur Klärung des gesamten A 1 po n p ro Ii I e m s.
Wir versuchen es, aus der an Beobachtungen, Verknüpfungen und SchluU-Folgerungen überaus reichen, knapp gehaltenen Darstellung die leitenden Gedanken herauszuheben, und wollen hieboi begreiflicherweise bei den Abschnitten länger verweilen, welche die uns zunächst gelegenen Landschaften zum Gegenstande haben.
Absehend von einer eingehenden straligraphischeu Obersicht hebt der Verfasser U] der Einleitung nur zwei Tatsachen aus der Geschichte der Gcstoins-blldung im zunächst betrachteten Gebiete hervor. Aus der Verbreitung und den Fazies der Kreide- und der Terti.'ii lornialion ergibt sich, da M der adriatisclie Bezirk und seine Umgebung damals eine Sllillc ununterbrochener Sedimentation, demnach
1 Prof. Dr. Fr. Kossnial ist ein geborener Wiener, sein Valer war als Handelsmann von Agram nach Wien übersiedelt.
eine anhaltende Senke (Geosynklinale) war. Die Sedimente der damaligen Zeit befinden sieh auch noch gegenwärtig in ihrem ursprünglichen Bildungsraimi. Überdies spielten sich in den Südalpen wie im Dinarischen Gebirge die vulkanischen Erscheinungen im Perm, in der Trias und im Tertiär immer wieder in nahezu den gleichen Räumen ab.
Nun hat einer der Hauptvertreter der modernen Faltendeckentheorie, P. Termier, die These aufgestellt (1903), daß die südlichen Kalkalpen und das Dinarische (iebirge (die „Dinariden" nach E. Suess) in der Tertiärzeit (Oligozän 1912) als zusammenhängende Masse (zum mindesten 150 km weit) über die Alpen südwärts herübergesehoben worden seien.
Kossmat erinnert daran, daß durch eine solche Schubbewegung der Zusammenhang mit der Tiefe unterbrochen worden sein musste. Dennoch sehen wir, daß die vulkanische Tätigkeit wiederholt in den gleichen Räumen auflebt.
Beide Tatsachen: die ununterbrochene Sedimentierung und das Verhallen der vulkanischen Tätigkeit sind mit Tcrmicrs Vorstellung schwer vereinbar.
I. Das t e k to n is c h e V o r h ä 11 n is des Kars t os zum SaVesyslem und zu don Südalpen. An die ost westlich streichenden .lulischen und Steiner Alpen schließen sich geographisch die nach Südod streichenden Züge des dina-rischon Karslgebirges an. Die Alpen und dio Dinaren bilden demnach einen nach Osten und Südosten sicdi öffnenden Winkel. Es ist von Interesse zu vorfolgen, wie die divergierenden Züge aneinandertreffen und in welcher Weise die gebirgs-bildeiiden Kräfte im offenen Winkelraum zur Wirkung gelangt sind.
An den Küstenkarst schließ! sich dor Hochkarst (Schnoeborgzug, Birnbnuiner Wald, Teinowauer Wald elc ) an, bestehend aus mesozoischen Kalken und Dolomiten Dio Gesteinsfallen des lloehkarsles vorlaufen unmittelbar in die angrenzenden Antiklinalen von Prnnzdorf und Auersperg; in diesen kommt auch die palaeo-zoischo Unterlage zutage.
Die Paltenzüge reichen bis zum bereits nslwcsllich verlaufenden Karbon-snltel von l.illai; dieser ist die südlichste Kalte des Vorgebirges der Steiner Alpen, d. i. des sogenannten Savesysteins. An dessen Südgrenze baut sich in normalem straligraphischem Verband die pormotriadiseho Schichtrrihe des llntorkraincr Karstes auf. Der Südflügol der l.illaier Anlikliuale zeigt bereits den beginnenden Kinfluü der dinarisi heu Slöruugsriidilungcii, welche schon in kurzer Entfernung zur ausschließlichen Herrschaft gelangen. Die Abzweigung des Karstes erfolgt also hier unter Umständen, die als die natürlichsten vorausgesetzt werden können (Kossmat P.HMi). Der Nordflügel der l.illaier Anlikliuale zeigt dagegen als Zeichen gesteigerter Druckkräfte südgerichlele Aulschiebungen. Durch Vermittlung der Synklinale von Moräulsch-Sagor-Tüffer folgt eine zweite gleichgerichtete Karbonantiklinale VOD der S.ivoehene über Trojnim und über Trifail hiiistrcichond. Hieran Schließt Bloh die Synklinale von Stein mit üherkipplom Nordl'lügel. Die Tertiär-ablagcrungen derselben ziehen Iiis an die Save bei Kadniatinsdorl und werden dorl vom Diluvium überdockt.
Dahinter beul sich das triadische Hochgebirge der Steiner Alpen (einschl. d. Menina) mit südwärts gerichteten Überschiebungen auf.
Die Steiner Alpen ruhen nach Art einer Mulde auf einer Basis von vorlri-adischen motiunorphen Schiefern und (irauwacken. Diese treten in der Umgebung der Menina (am Kranjsko rebro und bei Lipa) Zulage.  Diese alten Gesteine wurden
wie Kossmat vermutet     Im ladinlaohen Abschnitt der Trias transgredlerl
Ulld  lieferten  das  Material   für  die  lange  rlilselhali  gewesenen r.seudogailtaler
Schiefer und Sandsteine, welche besonders zwischen Stein und Cilli Ziemlich breite Züge bilden. Der intensive Vulkanismus der ladiuischcn Zeit lieferte ausgedehnte Ergüsse von Felsitporphyr (Kankertal, Veldes, Kirchheiin etc).
Durch die Südttbersohlebungen der Steiner Alpen fand eine beträchtliche Einengung des ursprünglichen Ablagerungsraumes statt.
Noch auffälligere Einengungen zeigen sich weiter westlich. Die Gesteinsmasse des Hochkarslos ist quer zerstüekl und die südöstlichen Abschnitte sind staffeiförmig mehr oder minder weit unter die nordwestlichen geschoben. So tauch! die Schneebergmasse randlich unter das Birnbaumer Plateau, dieses dosgleichen unter das Ternowaner Plateau. Gleichzeitig bestehen Überkippungen und Überschiebungen dieser Abschnitte in der Richtung gegen die Adria über den alttertiären Flysch des Tales der [nnerkrainischen Reka, der Mulde von Adelaberg und des Wippaehtales. Als Fortsetzung des Hochkarstes erscheint weiter im Nordwesten der Matajur, dessen mesozoische Schichten zu einem Gewölbe aufgestaut sind.
Auf der NW-SO Streichenden Linie Karfreit-Tolmein - Kirchheim tritt die llochkarstzone unmittelbar in Berührung mit der Südlichsten Zone der .lulischen Alpen (Zug I'orezen-Stol bei Karfreil) und wird von ihr überschoben. Die Oberschiebung ist im Gebilde des Idriaflusses in einer Breite von (i km deutlich aufgeschlossen (toktonisches Fenster bei Kneza näehsl der Bahnstation Podmelec, Dockscholle von Ponikve bei Sta. Luzia). Sämtliche innere Fallon des Dinarischen (iid)irges sowie die subalpinen Falten des Savesystems sind im Winkel westlich von der Snveebone nicht mehr vorhanden. Das Verschwinden vollzieht sich in folgender Weise. Die von tlnterkrain über Auersperg und Franzdorf heran-streichenden Fallen sind zum Teil stark gepresst, und es ist über sie die l.illaier Karbonanliklinale im weilen Bereiche zwischen Podpeo am Laibacher Moor und Selzach an der Zeier goschobon, so dali sie unter ihr begraben werden (Deckschollen bei POlland, am Laibacher Moor). Ein eindrucksvolles geologisches Geschehnis! Vor dem westwärts vordringenden Band der Oborschiobungsflilohe erscheint im innersten Winkel zwischen den dinarischen und alpinen Zonen eine Scholle von oborlriadischcm llauptdolomil steil aul'gepressl ; dies ist der Blegas-Berg Er ist rings umgeben von Grauwa(d<en, Schiefern und Kalken (Gobici von Eisnern etc), dio in verschiedenem Grade von Druckmetnmorphoso verändert sind. Selbst die in die Schiefer eingeklemmten Felsitporphyro sind bei Kirchheiin mehr oder weniger iu grünlichweiüo Sorizilschiofor umgewandelt ■
Das lektonisclie Gesamtbild der alpiudinarischon Grenzrogion llllit siidi daher mit den Wollen skizzieren, dali jene Zonen, welche östlich der Kadmanus-dorfer und Laibacher Niederung fast frei nebeneinander sich entfallen, westlich im Innersten Winkel übereinander gedrängt erscheinen, wobei die subalpinen Züge die dinarischen überdecken.
Die über Kirchheiin nach Karfreil ziehende Bruch- und Oherschiobungsliiiie selzl Sieh auf italienischem Boden iu der Veiieliauer Voralpenzone in die „Frallura periadriatica" Marinelli's fort Sie bildet die Grenze zwischen Alpen und Dinaren. Jenseits des TagllamentO setzt sich die verschmälerte Tornowanerplateauzone fori
-' Kossmat hall diese Gemeine auf Grund von Kossilfuudoii für zum Teil meSOZOlSOh, Während sie vorher (auch von Ihm Selbst In der Geologischen Karte Bischollaek-Idria) für palaeo/.oisch gehallen wurden Ks liegl wahrscheinlich hier wie am Kranjsko rebro eine ladiiiisclie Tiansgression von Pseudogaillaler Schiefern
über palaeozoitoherj Serliitgrauwaoksn und Phylliteo vor.
und erreicht bei Belluno wieder eine bedeutende Breite. Gleichzeitig dreht sich das Streichen, welches vom Isonzo gegen den Tagliamento aus der dinarischen SO-NW in die alpine Ü-W Richtung eingelenkt hatte, alhniihlig in die Richtung NO-SVV, so daß der bekannte gegen die Adria konkave Bogen entsteht. Hiebei sind an der genannten Linie auch in Venetien und Südtirol die innern Gebirgs-teile über die Äußern geschoben. Doch stellt sich eine kennzeichnende Verschieden" heit ein. Die Äußeren (dinarischen) Gebirgsleilo bilden einen halbkreisförmigen Bogen um die adriatische Senke, die aufgeschobene Alpenzone bildet jedoch einen flacheren, weniger konkaven Bogen, „sie verhall sich wie die Sehne zum Scheitelteil des adriatischen Bogens". Daraus erklärt sich die Versohmälerung der Karstzone am Tagliamento. Angesichts dieser offenkundigen Druckwirkung wird auch eine andere bereits erwähnte Tatsache erklärlich. Während der Karst in Dalmaticn und Westbosnien forllaufende Falten zeigt, erscheint der krninisch-küstenländische Hochkant unter der alpinen Druckwirkung transversal zerstückt und die nördlicheren Schollen den südlicheren aufgeschoben. In dieser Erscheinung kommt die mit der Beugung im Zusammenhang siehende Verkleinerung des Entwicklungsrauincs und die infolge dessen wachsende Spannung zum Ausdruck. Im Matajur und iu der Umgebung von Tarcento bewirk! die gleiche Ursache domarlige Aufwölbungen der < lestoinsschichten.
II. Die südlichen Kalkalpen. Nördlich von der Handlinie Karfreit-Kirchheiin beginnen die .lulischen Alpen mit drei Antiklinalen und zwischenliegenden Synklinalen. Die drille Antiklinale bildet den überschobenen südlichen Schichtkopf der ausgedehnton l'laleaumasse des Kanin (251)2 in). Vom Kanin an nordwärts herrscht einfacher Ealtenbau bis zum nördlichen Sehichtkopf dieses Gobirgsabsehnitlos im Kanaltal (Tarvis-Pontafel).
Hei Klitsch aller vollzieht sich eine große Veränderung im Bau der .lulischen Alpen. Die ganze ungeheure Schichtmasse, die sieh zwischen Klitsch und Veldes ausdehnt, ist außer von nach OSO — also im Sinne der Linie Karfreit-Kirehheim — gerichteten Brüchen auch von solchen durchsetzt, die von jenen aus winkelig nach N und NO ausstrahlen. Diese sind zum Teil von der Erosion zu tiefen Quer-lälern ausgearbeitet worden (Haibier Tal, Tal der Woißonfelsor Seen, l'lanicalal, Mojstrovkabruch im 1'išniealal, Luknja-Vratatal, Krmnbruch). An beiderlei Brüchen fanden auch Überschiebungen stall, an ersleren südwärts, an den anderen nord-weslwärls Infolge dessen gabelt sieh die Slroichrh ■htiing und es gehen die für die .lulischen Alpen kennzeichnenden zwoi Bergzugsrichtungon hervor. Auch kommt es zu einer inuldenarligeii Durchbiegung der ganzen Schichtmasse. Von Klitsch aus geht der eine Zug als Antiklinale Skutuik - l'olovnik nach OSO weiter, der zweite griil.lere (Roinbon - Krnica) streicht jedoch mich NNO. Im Winkel zwischen beiden Zügen kommt der eigenartige tiefe Kessel von Klitsch (Synkline mit steilen Schenkeln) zustande. Im Zusammenhange mit der genannten Durchbiegung erscheint der Kanin bei Klitsch von mächtigen Torsionssprüiigen durchgesetzt. Die zwei bei Klitsch beginnenden Oborsehiobungsliuion sind die Mojslrovkalinic und die Krn-Kobliilinic. Weiler östlich wiederholen sieh analoge Störungslinicn: vom Vrsnik zweigt einerseits die Linie Lukujn-Vratalal ab, andererseits eine zweite gegen den Bogatin; vom Tal der Triglavseen aus Streicht desgleichen (dne Linie über Belo polje ins Krniatal, die andere gegen Koprivnik iu der Wochcin.
Die gewaltige, starre, anscheinend einfach gebaute Kalkmasse der .lulischen Alpen erscheint nach dieser geologischen Erschließung seitens Professor Kossmat durch gewallige Störungen  in eigenartiger Weise ausgestaltet  Man  hat darnach
zu unterscheiden das Kaningebirge als erste tektonisehe Einheit, die die Basis bildet, eine durch die Mojstrovka-Krn Linie begrenzte, auf die basale aufgeschobene zweite Einheit, welcher der Triglav angehört, und diese sinkt an den Triglavseen wieder unter die dritte Platte ein, welche die Gipfel Zlatna und Studor trägt.
Angesichts dieser großen Überschiebungen liegt der Gedanke nahe, in ihnen Merkmale für den Aufbau aus übereinander gelagerten durchstreichenden ortsfremden Kaltendecken oder Schubmassen zu sehen. Kossmat zieht diese Annahme iu Betracht, und findet, daß sie abzulehnen ist. Die Decken könnten nur von der Tonalitlinie auf der Nordseite der Knrawanken hergeleitet werden. Da aber die Deckentheoretiker auch die Wurzel der Nordalpon eben dahin verlegen, so würden in der schmalen Tonalitnarbo zwei ausgedehnte Deckenländer nach entgegengesetzten Seiten ausgehen, was wohl nicht angenommen worden kann.
Die Steiner Alpen sind nach Gesloinsmntorial und Aufbau die östliche Kortsetzung der Julisrhen Alpen. Die tektonisehe Trennung wird gebildet durch die S n v o b r u c h I i n i e, welche vom Südrand der Steiner Alpen (Stranje bel Stein) an Neumarktl und Žirovnica vorbeiführt, also iu diesem Teil eine dinarische Richtung besitzt. Die Steiner Alpen erscheinen auf der Südseite nach Süden, auf der Nordseite nach Norden Überschuhen und von Norden her auf einen engeren Kaum zusammengedrängt als die .lidischen Alpen. Der südliche Ühorschiebungsrand ist im Kranjsko rebro, in welchem serizilische alte Grauwaeken und Schiefer als Basis der Steiner Alpen zutage kommen, zu einer großen Schleife gebogen. Die beiden entgegengesetzten Schubrichtungon Imbun die Aufmerksamkeit der Tek-toniker lebhaft erregt. Mau sprach die nördliche dem alpinen Nordschub zu, die südliche aber einem nachträglichen Zurückgloiten der Diuariden. Kossmat weist auf die Gleichzeitigkeit beider Bewogungsrichlungon an einem Beispiele aus den Julisohen Alpen (Mojstrovka-Ilelipotok, Km-Kobla) hin, laude Richtungen gehören also wohl auch in den Steiner Alpen zusammen. Nachdem die allseits scharf eingespannten spröden Kalkmasson in Schollen zersprungen waren, schoben sieh diese iu verschiedenen      auch entgegengesetzten      Richtungen ineinander.
Die K ara wanken und der Drauzug. In gleicher Weise wie das Platoau-gebirge der .lulischen und Steiner Alpen im Süden von einer gefalteten Zone bogleitet wird (dem Savesystom), wird es auch im Norden von einer Kaitonzone eingefaßt, den Karawanken und dem Drauzug (Obir (de). Im Palaeozoikum der Karawanken tritt die slraligraphische Basis der .lulischen Alpen zutage. Die Karawanken (Stol, Košuta etc.) gehören stratigraphisch und loktonisch zu den südlichen Kalkalpen. Das Plateaugobiol der .lulischen und Steiner Alpen liegt auf einer breiten bereits vorpermischen Synklinale, wie dies der Verfasser durch eine
eingehende Betrachtung naohweist,
III. Das Ostende der südlichen Kalkalpen. Die Plateaiirogion der JullSOhen Und Steiner Alpen taucht im Osten (gegen (Ulli) unter transgredierendem Tertiär unter. Der an die Košuta anschließende Kozjakzug setzt sich im Bočhorge fori, Während der Ohirzug schon am Ursulaborgo bei Windischgraz endet - indem er an einer dinarischen Verwerfung am Bnehorgcbirgo absinkt, wobei er eine Ablenkung nach Südost erfährt.  Der subalpine Zug von Trojima solzi sich iu die
Rudnioa bis an die itelrisch kroatische Grenze fort. Der noch südlichere ebenfalls
dem Savesystom angehörende Zug der Orlica (bei  Reichonburg) ist  nach NNO
abgelenkt.
1 Mau vergleiche dio Profile in K. Sei dl, Kamniške ali Savinjske Alpe. Ljubljana 1!K)N.
Die Ursache des Absinken* und der Ablenkungen sieht Kossmat darin, daß die Faltenzuge in die Knge zwischen dem kristallinischen Kachergebirge, dem äußersten Vorposten der Zentralalpen, und dem Agramer Gebirge, dem Kndgliede der kristallinischen Khodoperegion hinauslaufen und zwischen diese zwei festen Pfeiler eingeklemmt sind.
Im Westen sind die Wendungen des Schichtslreichens im Ternowanerplateau, die Transversalfaltung bei Itudajužna im Bačatal, desgleichen am Skofji vrh bei Kirchheim und vor allem das Blegašgebiet Teilwirkungen eben desselben Druckes, der den Dinaren die Streichrichtung aufzwang. Durch die winkelige Abknickung des dinarischen Gebirges sind die Palten des Savesysleins von ihrem Untergrund abgelöst und westwärts bis über Pölland gegen den Blegas geschoben worden. Die .lulischen Alpen und die überschobone Scholle sind wie die Packen einer Quetsche gegeneinander bewegt. Infolgedessen bäumt sich die dazwischen befindliehe Schichtmasse des lilegaš mächtig auf. Die Vorknickung des Üherschichungs-randos des Kranjsko rebro in den Steiner Alpen und die Transversall'altung des Tertiär bei Oberbugr stehen wohl auch im Zusammenhang mit diesen Erscheinungen Ebenso gehören dazu die Iransversale Schuppung der .lulischen Alpen (das sind die Überschiebungen au den Transversalbrüehen der Mojstrovka-, Vrata- und Krmn-l.iuie) und die des Moi hkarstzuges. Die Überschiebungen in den die Plateauzone der .lulischen und Steiner Alpen begleitenden Kandfalton (Karawanken, Savesystom) sind gegen die Plateauzone gerichtet, erfolgen also auf beiden Seilen im entgegengesetzten Sinne. Es zeigt sich gleichsam ein Überquellen der Sedimente gegen die stauenden Massen der beiderseitigen Grundgebirge (Phodopemasse und Zentralalpen). Als wintere Folge hiovou konnte das Pannonische Moor lief in das Save-gebiel (Mojstrana) eindringen, ohne jedoch den Karst zu überschreiten.
Die Zoit der II a u p I l'a 11 u n g im alpin - dinarischen Gebiet fällt ins Alttertiär, es ist aber auch noch das Miozän gefaltet und überkippt. Andererseits fanden auch in der Zeil der mittleren Kreide bedeutende Verlagerungen statt, wie dies unter anderem die Iransgredierende Hadiolitonbreceie von Domžale veranschaulicht. Noch älter sind die Bewegungen während der Indinischen (Wengener) Zeit, während des Perms und des Karbons.
IV. P or ia d r i a t i sc h e Konturen in den östlichen Z en t r a 1 a I pen. Der Schöpfer der geologischen Tektonik, K. Suoss, hat die Alpen als ein durch nordwärts gerichteten Schub aufgestautes Gebirge aufgefaßt. Da nun in den südliehen Kalkalpen wie in den Dinaren die Kalten südwärts Überschlagen erscheinen, so lasste Suoss die Südalpen als ein selbslsländiges, den Alpen fremdes (iebirge mit den südöstlich abzweigenden Karslzügen zusammen und bezeichnet sie als Dinariden. Die scharf gezeichnete Grenze wird gebildet durch die bedeutsame ■ludicarien-Guillal-Bacher-I.inie, einer 420 Inn langen Brui hlinie, die durch Inlrusi-onen von Tonalit gekennzeichnet ist. Erst spät seien die Dinariden mit den Alpen vereiniget worden. Nun haben schon verschiedene Geologen die Beobachtung gemacht, daß diese Grenze keine so scharfe sin. Überdies weist Kossmat darauf hin, daß wichtige dinarische Struklurliiiien keineswegs bloß den Dinaren angehören, sondern bis in die Zentralalpen eindringen, und beide Gebirge in innigere Beziehung setzen. Kino Anzahl von im dinarischen Sinnt' streichenden Bruchlinien schneidet die ostwostlich sireichenden Steiner Alpen, die Karawanken und doli Drauzug und sotzl sieh in gleicher Richtung iu die Zontralzono fort (Stein-Nou-lunrktl-Villnch-Mölltnl etc.). Besonders auffällig ist die Störimgslinie, die am Nordhang der Golica durchstreicht  und iu den Südrand des Slot und   der Košuta
ausläuft. An ihr ist der ganze Hauptzug der Ostkarawankentrias um etwa 8 km nach Süden verschoben. In gleicher Weise ist der Obirzug gegenüber den Gail-taler Alpen abgelenkt. Auch die Briirhlinio von Weitenstein, welche das Bachergebilge schräge abschneidet, setzt sich nach NW in die Zentralalpen fort.
Kossmat zeigt ferner, daß die Tonalitintrusionen sich keineswegs auf die Judicarien-Gailtallinic beschränken, denn die Tonalitu bezüglich Granite des Bacher stecken unzweifelhaft in der Zentralzone, jene der Ostkarawanken im karnischen l'alaeozoikum, der Adamello und die Brixener Masse aber in südalpinen Gesteinen.
In Anbetracht der Anordnung der Tauern, kommt man zur Anschauung, dat.! der Tauernbogen auch noch ein zu den Dinariden gehörender periadriatischer Bogen sei, sowie daß dessen Granite und Tonnlite an den Intrusivgürtel der .Judicnrien-Gailtallinie sich anreihen. Dafür spricht nicht nur ihre petrographische Natur, sondern auch Ihre Kiufügung in die Bogenliuie. Die Zentralzone ist demnach ein Bestandteil der periadriatischen Kalten im weiteren Sinne. Der Tauernbogen zeigt geradezu analog den die nördliche Adria umgebenden Bogen nach Süden gerichtetem (merfaltungon und Überschiebungen, und überdies auch Iransversale Stauungen. So sind im Gewölbe des Zontralgneises südwärts gerichtete Oberneigungen und Oberkippungon durch die Beobachtung festgestellt Desgleichen erscheinen dem tangentialen Bogendruck folgend im Sinne einer Reduktion der Länge die Murlaler Alpen gegen tue Itadslätler Tauern aufgeschoben und ebenso westwärts gerichtete Überschiebungen bestehen in den (Mzlalor Alpen analog den Inoinnndersohiobungen im llochkarst. Der Zug der l'inzgnuer l'hvllite ist ferner nach der Auffassung des Autors iu gleicher Weise über den südwärts anslossenden stärker konkaven Bogen der iiiillloren Zenll'alalpeii geschoben, wie (Ins Hochgebirge der Julischon Alpen über den diiuirisch-vene/.ianischen Außenbogeu Uloch-karst etc.). Der Ifauplimterscfliixl /.winclion do/i S'dda/pon und Dinaren emorse/'/s und den östlichen Nordalpen andererseits lieg! darin, dntt erstem sich frei gegen das liniere der adn'al/sc/ic/i Muhle entwickeln konnten, wogegen Jclzloro ;in Auüen-massiven (Böhmische Masse, Schwar/.wald) Hindernisse fanden. Beide sind konzentrisch gegen die Adria vorgeschoben.
Wenn wir zum Schluß die in unseren einleitenden Bemerkungen bereits angezeigten Errungenschaften der vorliegenden Arbeil noch zu vervollständigen versuchen, so sei vor allein hervorgehoben, daß durch s i e die Ansicht von der A u I o c h t h o u i e der Süd- und Nordalpeu eine wesentliche Stütze erfährt, daß dagegen dio Auffassung Tormier's in ihren Grundlagen verschoben erscheint, sowie daß die befremdliche Abtrennung der Südalpen von den Alpen nun mehr kaum  noch aufrecht gehalten werden kann. /■'. ,S\
Seidl Ferd.y Oeoloski izpreluxli />o (Ionskem.  Prilogo: 2 zemljevidu« načrta, H geoloških prerezov,  I fotografske podobe.  Izdala »Socialna Matica". Gorica 1918.  H".   10 str. Broš. I K. Navedena razprava je ponatis poljudnega predavanja, ki ga jo imel profesor Seidl v „Narodni prosveli" v Gorita iu obenem vzoren vzgled, kako proučujmo domača tla iu podaj a jm o dobljene uspehe v lahko umljivi a kljub lomu znanstveni Obliki našim širšim slojem.
V uvodu pojnsnujo pisatelj, kako navaja življenje samo k geološkim vprašanjem iu zasleduje ua to posamezne tvorbe in njih zgodovino ter označuje dobo v okolici Gorice. Opozarja pa pri leni tudi posebej še na slične tvorbe na Kranj
skem. Tako govori obširnejše o aluviju in diluviju ob Soči in Savi ter opozarja, da se je Sava pri Radovljici zajedla 90 m globoko v svojo lastno tvorbo, prav kakor Soča pri Sv. Luciji. Pojasnjuje pojav talne vode in njen pomen ter navaja arteške vodnjake v Furlanski nižavi in mimogrede omenja, da je tudi ljubljanski vodovod s svojo globoko talno vodo prost bakterij in „iz zdravstvenega stališča neprecenljiv zaklad". Nato razpravlja o krušenju, nagubavanju, glacialnih pojavili, o koraljnikih in njih velikanskem pomenu za Julske Alpe. V nadaljnjih izvajanjih sledi izviru Vipave in pojasnjuje na njem kraški veleizvirek.
O starejših geoloških dobah govori kratko, deloma radi dejstva, da starejših plasti v označenem ozemlju — vsaj na površju — v večjem obsegu ni, deloma je to utemeljeno v tehniki predavanja Tako so strani 27—31 nekoliko težje uniljive. Med drugim nas zanimajo V tej razpravi zlasti vrstice o nastanku idrijskega rudišča. Skladovi Hanjške planote visijo proti jugu in so odkrliani v prelomu ob Idrijci. Spodnja mogočna skupina plasti je triadni dolomit, nad njim so razne mlajše plasti. Skozi razpoko ob prelomu je v okrožju sedanje Idrije .privrelo iz zemeljskih globočiu, prvotne domovine težkih kovin", in našlo pol živo srebro, torej je nastalo rudišče po triadni dobi, ker so plasti le dobe počile in je med in nad nje privrelo živo srebro. — Prilogo brošure slika 1 do 9 originalno delo avtorjevo so zelo srečno izbrane in iizorno izvršeno ter izborno dopolnjujejo iu ponazorujejo besedilo.
Poizkusov za poljudno predavanje vedo v slovenskem, hrvaškem iu nemškem jeziku sem imel že veliko v rokah, toda le redki' sem odložil s tolikim zadovoljstvom, kakor ravno Seidlovo delo. Pilo bi zelo dobro, ako bi imeli enake opise za okolice Ljubljano, Novega mesta, Postojne, Celja, Maribora in Celovca. Slično bi lahko obravnavali tudi drugi strokovnjaki vsak svojo panogo. /. Vexcnjuk.
Ginabergcr Dr. A.,  Der Schutz der Pflanzenwelt in Niederösterreich. Sonderdruck aus „Müller für Naturkunde und Naturschutz Nieder-österreiohs".  I. Jahrg.  2. lieft.  Wien 11)14.   17 S. Der Verfasser erörtert die (Irundslitze des Naturschutzes und seine Berechtigung
im allgemeinen und behandelt des nllhoren die Frage des Pflanzenschutzes in
Niodoröslorroich, indem er seine Darlegungen in eingehender Beantwortung folgender
Haupt f ra g e n zusammenfaßt:
1. Was soll geschlitzt worden?
2. Ist noch Schutzwürdiges vorhanden? Wenn ja, was und wo? h. Wer soll den Schulz der Pflanzenwelt ausüben?
4. Wie soll dies geschehen?
5. Was ist in Sachen dos Schutzes der Pflanzenwelt Nioder-öslorrcichs bisher geschehen?
0. Was Iii noch zu tun?
Wiewohl der Verfasser speziell die Verhältnisse Niederöslerreichs berücksichtigt, beanspruchen seine fachmännisch durchdachten Ausführungen allgemeines Interesse und werden ebenso auch zu erwägen sein, falls man sich bei uns zu Lande mit den auf den Schutz unserer so hoch interessanten Pflanzenwelt zu Ireffenden Mnünahinon einmal ernstlich beschäftigen sollte, was bisher leider fast gar nicht dor Kall war. Und doch wäre es, nebenbei bemerkt, an der /eil, auch bei uns dieser Frage näher zu treten. Denn man kann, wie es dor Verfasser für Nieder Österreich betont, auch für unser Kronland behaupten, „ d iMJ es zwar eine ganze Kolbe von Kultu ra u fga Ii c n g i Ii t, die so wichtig sind, wie der Naturschutz, aller ganz wenige, die so dringend sind".
lili
Ohne auf eine nähere Besprechung aller einzelnen Punkte der Abhandlung hier einzugehen, sei aus der Fülle des vom Verfasser Gebotenen zur Klärung vielfach verbreiteter Missverständnisse hervorgehoben, daß in Frage des Pflanzenschutzes nur wirklich wildwachsende und im betreffenden Lande ursprünglich einheimische Pflanzenarlen sowie natürliche, durch den Menschen nicht oder nur wenig beeinflusste Gesellschaften von solchen, die sogenannten Pflanzenformationen in Betracht kommen, während gepflanzte Bäume, wie Dorflinden, Jubiläums- und Alleebäume und ganze Parkanlagen, so interessant sie auch sein mögen, nicht in den engeren Kähmen des Naturschutzes, sondern in das Gebiet des Heimatschutzes gehören.
„Indem sieli also der Naturschutz auf den Schulz der wirklich wildwachsenden Pflanzen beschränkt, verlangt er: 1. den Schulz einzelner Exemplare oder Individuen, 2. den Schutz gewisser Arten, 3. den Schutz dor für das betreffende Land charakteristischen Pflanzen -g o sol I sc ha f t e n (Pf 1 an zc n f o r in a t i o n o n)".
Der Schulz einzelner Pf 1 a n zo n i n d i v i du e n kann naturgemäß nur Bäume umfassen, wobei im freien Lande oder in Wäldern stehende, durch Größe, Alter, Schönheit oder besondere Wuehsarl ausgezeichnete Exemplare in Berücksichtigung kommen.
Wie jillo derartigen Bäume schutzwürdig sind, sind es streng genommen auch alle wilden Pflanzenarten, da es nicht zu billigen wäre, wenn auch nur ein Glied der in einem Lande seßhaften Pflanzenwelt durch Eingriffe des Menschen der Ausrottung anheimfiele. Als schilt/bedürftig werden sich indes vor allem solche Arten erweisen, denen von Händlern (llandelsgäiiiiern, Blumenverkäufern, Wurzelgräbern) des Gewinnes wegen nachgestellt wird oder die von Ausflüglern und Touristen, wie namentlich viele schön blühende Frühlingsgowächso und gewisse beliebte Alpenpflanzen in Massen geplündert werden. Unter diesen Arten worden wieder jene dos größten Schutzes bedürfen, dio gegenwärtig als „selten" zu bezeichnen sind, ob sie nun allgemein, d. Ii. in allen Gebieten der Erde selten („absolut" sollen) sind, oder ob sie nur in dein tiolreffenden Lande selten („relativ" selten) sind, anderwärts sich aber in größerer Menge oder häufig finden. Nicht minder schutzwürdig als die einzeln wilden Pflanzonartou sind es auch ihre natürlichen Gesellschaften, die Pf I a n ze n f o rin a t i o u e n , die ja den Charakter der Landschaft bestimmen und zugleich bekunden, was dio Natur im Laufe von Jahrtausenden in stiller, durch Eingriffe des Menschen nicht gestörter Arbeit geschaffen hat. Dio große Schutz b o d ü r fl i g k o i I der natürlichen Pl'lanzen-formalioiien wird man nicht verkennen, wenn man erwägt, daß Private wie Korporationen den Ertrag der noch im Urzustände befindlichen Gelände durch Melioration und Nutzung (Entsumpfimg, Trockenlegung, Umackern, Abholzuiig, Aufforstung) möglichst zu erhöhen bestrebt sind.
Da man natürlicher Weise nicht verlangen kann, daß der botanischen Denkwürdigkeiten wegen dio gesamten Kulturarbeiten, welche dio wirtschaftliche Lage einer Gegend zu lieben bestimmt sind, eingeschränkt werden, kann der Schulz dor natürlichen P f la n z e n f o r m a t i o n o n nur derart realisiert werden, daß von jeder Formation ein bestimmtes Stück durch entsprechende Verfügungen, vor jedem Kingriffe des Menschen bewahrt, in unverändertem Zustande der Nachwelt erhallen bleibe So kann man eine Sammlung von „Reservationen* schaffen, die \ er anschaulichen WCrnen, welcher Art dl« Pflanzendecken des Geländes waren, bevor der Mensch in seinen Kullurtieslrebungen verändernd und im Sinne dos Naturschutzes zerstörend eingegriffen hal. A. /'.
Bibliografija.
Sestavil dr. Janko Šlebinger.
I. Zgodovina. Zemljepisje. Narodopisje.
Baš Otokar dr., V Plan. vestniku XX: .Hudi graben" pri Celju. S sliko. 36—88. — Mozirska planina. S sliko. 41—42. — Mrzlica (1100 m). S sliko. 124-128.
Godec Mar. iu Kovačič Fr., Gradivo za krajevno kronike: Limbuš pri Mariboru. Časopis za zgodovino in narodopisje, 11. let., 67- 82. Grivec Fr. dr., (irnianstvo, slovanslvo in Balkan. Čas IX, 41—47.
l'o članku i/, nemško revij*- „Hochland".
Gruden Jos. dr., „Starine železnih iu salajskih Slovenov". Fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev. Časopis za zgodovino in narodopisje, 11. let., »3—154. (Ponatis: V. 8°. 62 slr.)
Prim. poročila: Dr. J. A. Illnnar v I.J. zvonu 11*15, 14.'! in dr. Kr. Koh v Dom in svetu 11115. i:i". - „To Je fdini Hpin, ki nam govori o preteklosti l'rekmurcev." Sestavil jja je najbr/ Jakoti S a It a r; opomhr in popravke Je rokopiKii dodal .In/.ef Košir.
— Zgodovina slovenskoga naroda. IV. zv. (Tretji del. Novi vek. I. Luto-
raustvo med Slovenci). Izdala družba sv. Mohorja v Celovcu 1014, 520-688.
tlegeman Ottmar Dr., Die (Jogonroformatioii in Bischoflack. Nach den archivaliscben (Quellen. Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus iu Österreich. Wien —Leipzig, 1014. 35. Jg., 1 80.
Ilešlč Fran dr., „Kvropn z liro". Lj. zvon 1915, 171—174.
Alci/orl/arija Kvrope pri starejših ^eoi^rafili.
t Koprlvnlk Janez, Pohorje. Planinski vestnik XX, Slov. 1—8. (Nadaljevanje iz prejšnjega Letnika),
Kovačič Frančišek dr.,  Cerkev  sv. Jožefa   pri  Mariboru.  Časopis . . .
II. lel., 170.
— Nnd župnija   Sv.   Križa   pri  Rogaški slatini.   Zgodovinski podatki.
Ljubljana, 1914. Izdalo »Zgodovinsko društvo" v Mariboru. Založilo .Cerkveno društvo" pri Sv. Križu. V. 8", 89 str. S slikami.
Kufnrill : M I.Julian v Časopisu ... II lel., 171 175; Dr. .Ion Uraden v (aruinli 11115 na lir. 511.
— Do m i n i k a n s k i samostan v Ptuju.  Zvezek 1. (Ponatis iz »Voditelja") in
zvezek 11. (Ponatis iz »Časopisa" . . . .) Založilo zgodovin, društvo v Mariboru.
III. .J referat spredaj, alr. 5tl.
Kropar, Ostanki že I) I j a rs t v a na Kranjskem. I. Zgornja Bela nad Kranjem.
2. Kropa. Gorenjec (Kranj 1915), štev. 6 -9, 18-20. Ktlhar Števan, Narodno blago vogrskih Slovencev. Zapisano v Bratoiicih.
Ponatis iz »Časopisa". 1913   191 I. V. 8° 37 slr. Lah Ivan dr., Naše ime. Slovan XIII, 100    107; 13H 142. Lončar Dragotin dr., Slovenci v p r o t o k 1 o s t i. Predavanje v goriški »Narodni
prosveti". Naši zapiski XI, 93 IIS. Mlakar Janko, Okrog Montblanca. Plan. vestnik XX, šlov. 1—8. Pivko Ljlldevlt dr.,   Ali je bil  Samo  slovenski  vladar?  Časopis . . .
11. lel., 155 166,
.1/ psiholoških o/.irov Je /.anlkatl vprašanje, ali ao SlovanOl in Cehi i.....Ii |f v 7 itolatjll
krepko dl/svo poti Samovo vlado' (US)
Stegenäek Avg. dr., Božja pol k Materi Božji ua Orni goli. Spominske črtice k petstoletnici. Na Dunaju 1914. Založil kn.-šk župnijski urad na Črni gori pri Ptuju. H°. 31 str   |   t tal), in 8 slik. Cena 110 v.
5«
— Sv. Gore na Štajerskem. Druga, predelana in z molitvami pomnožena
izdaja. V Mariboru, 1914. Založilo cerkveno predstojništvo pri Sv. Petru pod Sv. gorami. 8°. 127 str. in 12 slik.
Umetniški in -zgodovinski opis v poljudni obliki.
Steska Viktor, Ob tristoletnici Šentjakobske cerkve v Ljubljani. Založila župna cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. 1915. M. 8°. 32 str. S slikami.
Poročilo gl. spredaj na str. 57.
Tominšek Fran dr., Hotel „Zlatorog" ob Bohinjskem jezeru. Plan. vestnik XX, 43-48.
Tuma Henrik dr., V Plan, vestniku XX: Mangrtska skupina. Štev. 1—5. (Nadaljevanje iz XIX. let.) — Po Trenti in Soči. Štev. 6—8.
II. Umetnost.
Božična razstava slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu.
Poročila: Ivan Zormun v Lj. zvonu 1915, 127—129. — Slovan XIII, 114. — Slov. narod 1915, štev. 1. t—k (C. Glonn r). — Laibacher Zeitung 1915, Nr. 7—8 (11—13. JUnner). Kr. K o b a I.
Cankar Izidor dr., Donatello. Dom in svet XXVIII, 135-137. S slikami. Ljubitelj krščanske umetnosti, izdaja »Spomeniški svet" Lavantinake škofije v
Mariboru. Urejuje dr. Avguštin Stegenšek, profesor bogoslovja. I. letnik,
1914. Izhaja štirikrat na leto in stane 4 K.
Naši cerkveni kiparji. .Ljubilelj krščanske umetnosti" (1. zvezek) prinaša življcujepisne podatke o sledečih slovenskih kiparjih: Mlaž in Anton Hilcžnik (str. 24 —25) — Konstantin in (iiovauni Novelli (25) — Alojzij Progar (211) — Jožef Pavlin (27) — Ivan Pengov (28), Martin llizjak (28) — Pror. Alojzij R e pi C (20) — Anton Štefic (20) — Jožef Urb a nI] a CIO) - Ivan Soje (81) — Jožef A J1 e z (32, 83).
Naši cerkveni slikarji. .Ljubitelj krščanske umetnosti" (2. zve/.ek) ima življenjepisne podatke O teh-le slov. cerkvenih slikarjih: Henrieta Santlova (113) — Milan Klemenčič (04) — Klement I) e I n e r i (U4) — Peter M u r k o v i c" (t>4) — Matija II r a d a š k a (lili) — Anton J e b a č I n (l>8) — Prof. Ani. Koželj (Ii8, 84) — Matija Koželj (Ii8) — Simon Ogrin (70) — Matej Sternen (71) - Ivan V a v p o t i C (71) — Prano H o r v a I (72).
Mantuanl Jos. dr., Vojna in umetnost. Gas, Ljubljana 1915 (letnik IX, zv. 3) 138—146 str.
Uvod in prvi del razpravljata o umelnosli in umetninah i o/.ironi un njihovo usodo med vojno.
Stegenšek Avg. dr., Kristus na Oljski gori v Čadramu. Ljubitelj... I, 3—11. S slikami.
— Ob stoletnici slike Marije Pomagaj na Brezjah. Ljubitelj I, 33—42.
S slikami.
— Pomen marijaceljske podobe. Ljubitelj... I, 60—62.
— Slike na oboku župne cerkve v Kam niči pri Mariboru. Ljubitelj...
76-82.
— O Crivellijevi VeroneSki madonl. Dom in svet XXVIII, 77 81.
Prim. tudi zgoraj v oddelku I. Zgodovina . . .
Stele France dr., Stara župna corkev v Žiroh. S slik. Ljubitelj.. 1,18—22.
— Stari kipi na Kranjskem. (1. Kij) milostno Matere Božje v Velesovem.
2. Kijii na Braniku pri Radečah. 8. Dve kopiji marijaceljske milostne jiodobe). Ljubitelj ... I, 45—59. Steska Viktor, Podoba r Matej Tomoc Ljubitelj ... I, 11-18.
III. Slovstvena zgodovina. Nekrolog!.
Bratina Janko dr., Janez Svetokriikl In jozuit Sögneri. Čas IX, 21—28. t Brinšek Bogumll, Nekrolog!: Plan. vestnik XX, 169—172. S sliko. (Pavel Kuna ver); 188.      Prim tudi: Slov. narod 1914, štev. 233 (Pavel Golob).
Čremošnik G. .Jurčičev „Ivan Erazem Tatenbah". Lj. zvon 1915, 185—188.
Roman Fr. I. P rose h k a .Erasmus Tattenbach" je najbrž služil Jurčiču poleg Puff a za vir.
t Foerster Anton ml. Slovensko-češki glasbenik. Nekrolog: Edinost 1915, št. 11 (11. januarja).
Glonar Jos. dr., Literarni odnošaji med Štajerskimi Slovenci in Nemci v pred marčni dobi. (II. Iz pisem v literarni zapuščini R. G. Puff a). Časopis ... XI, 1—17.
Priobčena so 4 pisma Dav. Trstenjaka R. G. Puffu.
Grafenauer Ivan, O naših najmlajših. Dom in svet XXVIII. (I. O pesniku
Jožu Lovrenciču, 6—10. — II. Stanko Majcen, 41—44. — III. Narte
Velikonja, 92—95) Ivančič A., Problem sreče v Cankarjevem delu „Potepuh Marko in
kralj Matjaž". Predavanje. Veda V, 53-54. t Jenko Davorin. Davorinu Jenku v spomin. Dom in svet XXVIII, 34—35. Dr.
Fr. Kimovec. — Slovan XIII, 30-31. - Spomini. Napisal Makso Pirnat.
Slov. narod 1914, štev. 305 (26. dec). - Slovenec 1914, štev. 271 (28. nov.). Lah dr. Ivan, Pater Hipolit in njegov „Orbis pietus". Popotnik XXXVI,
štev. 1, 2 . . .
(Leveč Franc). O priliki vpokojenja je priobčil Makso Pirnat v „Laibacher Zeitung" 1915, štev. 49 listek: „Franz Leveč als Schriftsteller". — Učiteljski tovariš 1915, štev. 4 (26. februarja). Eng. Gangl.
t Lavtar Luka. V spomin svojemu visokočislanemu tovarišu spisal M. P i r c. Slov. narod 1915, štev. 64 (20. marca) in Učiteljski tovariš 1915, štev. 6 (26. marca), štev. 8 (23. aprila) — Še nekaj o Lavtarjevem delovanju. Učit. tov. štev. 9 (7. maja). — Popotnik XXXVI, 94.
Lončar Dragotin dr., Iz literarne zapuščine dr. Janka Sernca. (Nadaljevanje: XIX. Slovenščina pri mariborskem sodišču. — XX. Stara pravica.) Veda IV, 509-519.
Mohorič Fran dr., Še nekaj k Prešernovi kitici „Lima sije". Veda V, 46-48.
Opozarja na znano cerkveno kitico: Tantum ergo .... ki bi naj bila Prešernu za vzor njegove .Luna sije".
(Nerat Mihael J.) Ob sedemdesetletnici njegovega rojstva. Napisal Pav. F1 e r e.
Učiteljski tovariš 1915, štev. 2 (29. januarja). — Nekatere zanimivosti o M.
J. Neratu. Priobčil Pav. F lere. Učiteljski tovariš 1915, štev. 3 (12. febr.). Pregelj Ivan dr., Strelov .Popotnik". Dom in svet XXVIII, 106.
„Mcsedilo ni njč drugega nego vsebinski posnetek po francoski pesmi .M a N o r m a n d i e" . ki ji Je napev zložil Fr. Hera t. Melodija v francoščini je postavljena v F-duru, v slovenščini je liar-monizirana v As-duru".
Prijatelj Ivan dr., Janko Kersnik, njega delo in doba. Sešitek II. in III. Novelist in politik. (Janka Kersnika zbrani spisi. Zvezek VI., sešitek II. in III.) V Ljubljani 1914. Založil L. Schwentner. 8°. 644 str.
Ocene: Čas VIII, 400-404. l)r. Aleš U Se nič ni k. - Dom in svel 1014 (XXVII), 872-37<>. Ivnn G r a f e n a u e r. — Slovan XIII, 29—80, 68. Dr. V. Zupan. — Ved« IV (1014), 4:0—450. Spisal dr. Dragotin Lončar (v ponatisu: Gorica, Hill. V. H0. 20 str.) — O Lončarjevi oceni poroča Iv. Ura-fenauer v Dom in svetu XXVIII, (»T—IIS. — Prim. dr. Iv. Prijatelj: V zatišju. Polemični pomenki kulturnega zgodovinarja. Veda V, :||1   lil. (Nadaljevanje sledi.)
(Sket Jakob). Dr. Sketova pisma iz Bosne (1878). Priobčil Jos. West er.
Lj. zvon 1914, šlev. 10   12; 1915, štev 2, 3. Stroj Alojzij, Dvestoletnica smrti slov. pridigarja o. Ivana Sveto-
kriškega. (t 17. okl. 1714). Duhovni pastir, 31. letnik, 001—607.
Glej referat spredaj, stran 57.
t Štajer France. Nekrolog. Slovan XIII, 157. Dr. Iv. Lah.
f Verovšek Anton. Nekrologi: Lj. zvon 1915, 46—48. Fr. K o bal. — A. Verovšku
v spomin. Napisal Milan Skrbinšek. Slovan XIII, 92—93. — Prim. Slovan
XIII, 95 („Pogreb"). — Slovenec 1914, štev. 291 (21. decembra). - Slov.
narod 1915, štev. 3. Listek. Napisal Ivan Cankar. Zupan Vinko dr., Slovensko ime in ljudstvo pri danskem pisatelju
Drachmannu. Slovan XIII, 158-160.
IV. Jezikoslovje.
Breznik Anton dr., Začetna poglavja iz slovenske srednješolske slovnice. (Gimnazijsko izvestje.) Št. Vid nad Ljubljano, 1914. V. 8°. 32 str.
Ocene: LJ. zvon 1014, 385—387. L. P i n t a r. — Slovan XIII, 04—95. Dr. Fr. R a m o v š. — Veda V, 48—53. Ivan K o š t i a I.
— Razvoj novejše slovenske pisave pa Levčev pravopis. (Nadalje-
vanje iz prejšnjega letnika). V. Od Levstika do Pleteršnika (1863—1895). Dom in svet 1915, 23-25; 99-100. (Se nadaljuje). D. A., Slovarski doneski iz brežiškega okraja. Nabral na Srondjah. Časopis za zgodovino in narodopisje, 11. let., 157—170.
Dodatki 1'leleršnikovemu slovarju.
Mohorič Fran dr., Opazke k slovenski pravniški terminologiji. Veda V, 483—509.
— Opazke k slovenskemu pravniškemu jeziku Veda V, 519—526. Pintar Luka, O k raj ni h imenih. XIX. Lj. zvon 1914, štev. 8—12; 1915, štev. 1
do 3, 5.
Kritična in polemična razprava o razlagi imena .Celovec*.
Ramovš France, Zur si o venischen Dialektforschung. (1. Über die aus Dentalen entstandenen Spiranten der oberkrainerisehen Mundart. — II. Die „Methntese" von / und v im Slovenisehen). Archiv für slavisehe Philologie. 35. Band; Berlin 1914, 329-337.
Sasel j Ivan, Iz belokranjskega besednega zaklada. Dom in svet 1915, 108; 139-140.
Turna Henrik dr., K terminologiji v Reziji. (Vrh „Senonik1'; „peravo" v
pomenu .vrata"). Plan. vestnik XX, 186-187. Zupan Vinko dr., .1 u g o si o v a n i ali južni S I o v a n i, j u g o s4 o v a n s k i ali
j u ž n osi o va tisk i? Slovan XIII, 126 — 127.
V. Prirodoznanstvo.
Lassmann Gustav, Kine geographische Exkursion in die österreichischen Karsl- und Küstenländer. Lotos, Prag 1911, Nr. 2 u 3.
Sajovic Gv. dr., Z u r Vertilgung der Giftschlangen iu Krain im Jahre 1914. Laibacher Zeitung 1915, Nr. 65—69. — Izdani so bili tudi separatni Odtisi. M. 8", 13 slr.
Waagen Lukas dr., Karsthydrographische Mitteilungen aus Unter-krain. Verhandlungen der Geologischen Rcichsanstalt iu Wien 1911, Nr. 4, 102 str. iu sied.
Referat v prihodnjem /.ve/.kn t'arniole. Zarnik Boris dr., O bistvu Življenja. Izdala Socialna matica v Gorici 1911. S 6 podobami. 8", 97 str. Bros. K 1:80.
Ocene: Dr. I'. O r o Se IJ v l.juhlj. zvonu lllll. 131 5. I >r. A. II š e n i č n i k v Caan 1911, 141 — 152. — 1'rim. repliko dr. H. Z a r n i k a : 1'ro doma k »Hislvu življenja". Veda IV, 330 2 Odgovor dr P (Irošlja v I.J. zvonu 1911, 33S   310 iu dr A. llHcničniku v ('asu Ulli, 3111 7.
Zapiski.
Is Rohrmeistrovih zapiskov. — Sestavil Štefan Singer. („Mir" 1. 1914, št. 9—15). Jakob Rohrmeister je bil koroški Slovenec, rojen 1. maja 1. 1631. v Rohrmeistrovi hiši v Dobrlivasi. Študiral je v Celovcu in v Gradcu, bil župnik v Globasnici, v Guštanju, dne 23. aprila leta 1678. pa je postal mestni župnik v Celovcu, kjer je zidal sedanjo farno cerkev. L. 1705. se je župniji odpovedal, a bil še do svoje smrti 17. febr. 1716 spovednik in slovenski pridigar v uršulinskem samostanu pri cerkvi sv. Duha v Celovcu. Znan je po svojih cerkvenih in dijaških ustanovah. V ustanovnih pismih izrecno povdarja, da so ustanove namenjene slovenskim dijakom. Od očeta je namreč podedoval 17.000 goldinarjev, katere je uporabil za dobrodelne ustanove.
A bil je tudi zgodovinar. Zapustil je v rokopisu več knjig, ki se nahajajo v župnišču mestne cerkve v Celovcu.
Marljivi koroški zgodovinar Štefan Singer, župnik v Logivasi nad Vrbskim jezerom, je zbral iz njih nekaj zanimivih dogodkov, ki segajo do 1. 1708. in sam pojasnil nekatere stvari. Za 200 letnico Rohrmeistrove smrti pa nam obljubuje obširen popis Rohrmeistrovega življenja in delovanja. Prvo poglavje našteva požare na Koroškem (od 1. 1514 do 1708). Ker je Celovec tolikokrat gorel, je celovški magistrat 2. julija 1693 razglasil poseben gasilni red, ki ga je natisnil tiskar Kleinmayr in katerega je dobil vsak hišni posestnik. Ta gasilni red govori o načinu gašenja. Tedaj je nastala torej prva požarna bramba na Koroškem.
Drugo poglavje govori o kugi na Koroškem. Divje je razsajala, ljudstvo in gosposka se je zatekalo v božje hrame in opravljajo pobož-nosti. Na deželnih mejah so nastavili stražarje. Kuga je razsajala od 1. 1601 —1682, s presledki seveda, a nastopila je tudi še pozneje tako 1. 1715. in 1716.
O potresih govori 3. poglavje. Omenja oni veliki potres 1. 1348., ko se je Dobrač razrušil in zasul mnogo vasi, gradov in ljudi. Velik potres je bil 1. 1690 dne 4. dec. Mestni župnik Rohrmeister je imel za odvrnitev nesreč pri kipu sv. Trojice na trgu sv. Duha pete litanije, katerih se je udeležil deželni zbor, plemstvo in mnogo ljudstva. Sprva je stala tam lesena soha v čast sv. Trojici, stanovi pa so jo nadomestili 1. 1689 z sedanjo marmornato. Leseno soho so postavili v spomin, da je kuga nehala razsajati (1681). Ljudstvo še dandanes veruje, da zvezda repatica naznanja nesreče. In tako tudi Rohrmeister govori o repatici I. 1695, ki so jo baje videli junija več noči v Rimu.
Kobilice (4. pogl.) so leta 1542. na dan sv. Jerneja priletele v Celovec in uničile poljske pridelke. Da bi jili pregnali, so zvonili z vsemi zvonovi, bili na kotle in bobne, streljali B pištolami, netili in so jih baje napodili v Vrbsko jezero, kjer so večinoma vse utonile. 5. poglavje, ki govori o tetini mi o žilnih cenah,  bo zanimalo liste, ki se bavijo z go-
spodarsko zgodovino. Davek za turške vojske obravnava 6. poglavje. Navedeno je, koliko so plačali turškega davka samostani na Koroškem leta 1684. Župnik Rohrmeister je plačal 1. 1691. 84 gold. in nato zopet 44 gold. Moral je vzdrževati tudi enega vojaka in ga poslati v vojsko. Leta 1691. so vpeljali davek na osebe, brez razlike stanu, spola in starosti. Vsak kmet je moral šteti, poleg vseh drugih bremen in naklad, ki jih je nosil, po 12 krajcarjev, kmetica 6, otrok 3, gostač 12, kočar z družino 12, vsak hlapec in vsaka dekla od vsakega goldinarja letne plače po 3 krajcarje. Župnik Rohrmeister je plačal 50 goldinarjev. 1. okt. 1696 je cesar naložil nov davek na premoženje. Vsak premožni državljan je moral napovedati svoje dohodke in od vsakega tisočaka je moral plačati 10 goldinarjev davka. Mestni župnik Rohrmeister je plačal 120 gld., zato je imel 12.000 gld. premoženja. — O dveh čudodelnih podobah o „Marijocni podobi" in o „Božji glavi" v mestni celovški cerkvi govori 7. poglavje; 8. poglavje pa o „stareni in novem Celovcu", 9. o cerkvah, 10. pa o mestnih župnikih. Do začetka 17. stoletja je bila mestna cerkev v Celovcu podružnica Gospe Svete. Kapiteljski dekan v Gospej Sveti je bil obenem tudi župnik v Celovcu. Med celovškimi župniki nahajamo tudi nekaj kranjskih Slovencev, tako Jerneja Crucigerja (1620—1635), Jurija Ziff a (1635 —1640), sledil mu je Florijun Niger, rodom Tolminec (1640 —1647). — V to poglavje so vpletene tudi zanimive beležke o protestantizmu in protireforinaciji.
Drobtine moramo imenovati te Rolirmeistrove zapiske, a zgodovinar bo tudi tem suhim podatkom in številkam dal meso in kri, da bodo oživeli. To so važni podatki za kulturno, posebno pa še za cerkveno zgodovino koroško, katero neguje le majhno število koroške duhovščine. Med slovensko duhovščino na Koroškem pa orje na polju zgodovine ledino Singer, ki je spisal lepi kroniki Logevasi in Škofič ob Vrhskcm jezeru. (V rokopisu.) Fr. Kotnik.
Bratovščina sv. Barbare v Brdovcu. Onkraj Sotle je piva hrvaška župnija sv. Vida v Brdovou. Sotla jo doli od lavantinske, a Sava od ljubljanske škofijo. Župnija je zelo stara, omenja jo že Ivan, arhidjakon gorički v svojem popisu cerkev zagrebške škofije od I. 1334. Med cerkvami slolnega arhidjakonata našteva med drugimi cerkev sv. Vida (v Brdovcu) in sv. Petra (v Zaprešiču, sedaj podružnica brdovačke župnije) s pristavkom „de Krapina", namreč pri reki Krapini, katera se ondukaj izliva v Savo.
V tej župniji se je ustanovila 1. 1675. po oblasti papeža [Clements X. in z dovoljenjem zagrebškega škofa Martina Bor kovica „brat o v-cliina sz: Barbare devieze i iiiuolienioze". Namen le bratovščine je bil, da nobeden izmej njenih členov ne Umije brez sv. izpovedi in sv. obhajila in pa da sc Jezus v sv. Rešujem lelcsu na doslojen način slavi in poveličuje. Med I hvali je bila v XVIII. stoletju zelo razširjena bratovščina krščanskega nauka (doclrinae eliristianae), katero je ustanovil
1. 1571. se svojo bullo: „Ex debito pastoralis officii" papež Pij V. Razun te bratovščine omenjajo se še neke druge bratovščine, kot lep dokaz krščanskega življenja v tistih časih. Bilo je več bratovščin v Zagrebu in tudi po drugih krajih, a da se je tudi bratovščina sv. Barbare v Brdovcu med hrvaškim narodom zelo razširila, dokazuje to, da sem v njeni matični knjigi, katera se hrani v župnijskem arhivu v Brdovcu, našel člane iz več kot petdeset hrvaških župnij, celo iz Medjumurja in Ogerskega. Da je bila ta bratovščina znana tudi med Slovenci, izpričujejo člani iz Kranjskega in Štajerskega. Umeva se po sebi, da so prebivalci obmejnih župnij vedeli za to bratovščino in da so v njo pristopali, a če najdemo imena tudi iz bolj oddaljenih krajev, nam to spričuje, da je bilo že tedaj občevanje Hrvatov in Slovencev zelo živahno in da so Slovenci večkrat prihajali med svoje južne sosede. Bila je tudi ta bratovščina ena od onih bratovskih vezi, katere so že pred tolikimi leti vezale dva sorodna naroda. Vsak člen bratovščine se je moral pred vpisom izpovedati in prejeti sv. obhajilo, potem so ga vpisali v matično knjigo. Naj slede tu njihova imena. Gotovo jih je bito več iz naših krajev, dasiravno ni pri vsakem členu zapisano, od kod je bil. Tu navajam samo one, za katere je izvestno, da so iz ljubljanske in lavantinske škofije.
L. 1676. Egregius Matthias Selezmitin, Runensis. Catharina Selezmitin, Ru-nensis.*)
L. 1677. Magdalena Grosenieza, Carniola; Catharina Jalouka, Carniola; Margaretha I'laninich, Carniola.
L. 1678. Nicolaus Szussich, Mokrieensis; Joannes Szussich, Mokricensis. L. 1679. Margaretha Cronus, Carniola.
L 1680. Ursula Punkert, eivis Gurkfeltensis; Georgias Fuke, Mokrieensis.
L. 1681. Andreas Kaselius, pietor Runensis; Marcus Benkovich, Runensis; Magdalena Peretich, Runensis; Magdalena Meresich, Runensis; Sydonia Peretieh, Runensis; Margaretha Szmok deVerhinka; Slephanus Brachun, colonus Runensis.
L. 1082. Marcus Kniettig, Cramburgensis; Nicolaus Hosety von Cilli; Timotheus Roiner von Cilli; Joannes Sirovich, Runensis.
L, 1685. Margaritha Soska, Carniola; Joannes Szirovich, Runensis.
I,. 1686. Joannes Sagar, Damlyensis; Joannes Kovach, Grabriniensis.
L. 1688. Ursula Anchicza ex Carniolia; Ursula Kanczela ex Bresecz; Dorothea rjzolln, Runensis.
I,. 1689. Daniel Szdelecz, Bresecensis, Agnes Senies, Bresecensis, Helena Koroscheuek, Runensis, Anna Maria Regina Huinle, Czviderjensis.
L. 1692. Gertrudis Oblakouka, Runensis; Catharina Melka, Runensis; Gertrudis laica, Gurfeldensis.
L. 1694. Martinus Josephus Hundersinger, Lnbacensis.
L. 1095. Nicolaus Popiaeh, Mokrieensis.
I,. 1690 Anna Kokorcza, Carniola.
I,. 1697. Catharina Pere, Mokriczensis; Anna Gerleuich, Carniola; Joannes Koprivecz, Carniolus.
*) Matična knjiga ima dva dela. V prvem so zapisani kmetje in navadni ljudje, a v drugem: „purgaii i szlobodni lyudi obadvojega zpola". Med drugimi sta na prvem mestu la dva meščana iz Brežic.
L. 1698. Margaritha Posgar, Carniola; Joannes Suszar, Carniolus. L. 1700. Laurentius Hlchich, Carniolus. L. 1701. Matthaeus Vrabieh iz Cella.
L. 1702. Andreas Baselius, civis et iudex Runensis. (omenja se že 1. 1681. kot pictor); Marina Vugrinecz iz Pischeez; Catharina Jakop ex Labatia; Maria Terezia Ansich ex Celie; Catharina Fatayka ex Celie.
L. 1703. Mathias Priszlin, Runensis.
L. 1709. Anna Maria Gerzarolin ex Lyubliana.
L. 1710. Domicella Ursula Gergovich, Runa.
L. 1711. Martinas Spiliak, Carniolus.
L. 1712. Margaretha Lenchieh ex Kerchko.
L. 1715. Illustrissinia domina Helionora Galli ex Stiria.
L. 1720. Primus Felicianus Belicz, Labacensis, organista loci;*) Elisabetha Kunin, pedissequa Miczkociensis ex Szaiczkloster, Marina Iarnievka, Carniola; Helena Kertlyar, Carniola ex Zapressiehe; Ioanes Carolas Kertlyar ex Zapressiche; Teresia Kertlyar ex Zapressich (ti so se menda v Zaprešieu naselili).
L. 1729. R. Pater Rogerius Goritiensis, Capucinus.
L. 1732. Georgius Zupan, Stirus, annorum 32.
L. 1734. Magdalena Munich ex Mokriez; Bosichka ex Leskovcz.
L. 1735. Anna Monich ex Mokriez.
L. 1739. I). Urbanus Perholz, Carniolus Locopolitanus.
L. 1743 Hollena Drenco, Labacensis.
L. 1745. Nobilis Anna Barbara Thozleviu, Stvriensis; Georgius Kopriveez, Carniolus. Janko Harle.
Major du Montetov oklic leta iSoo. Izza francoskih vojsk je še dobro znan hrabri major du Montet, ki je Francoze potem, ko so leta 1809 že Ljubljano zasedli, močno vznemirjal. Ni pa še dovolj znan njegov oklic, s katerim je slovenske fante vabil v svoj iz samih prostovoljcev sestavljeni četrti bataljon. Ta oklic se glasi:
SERZHNI JUNAKI !
Zefarfka kraleva vifokolt Vojvod Kart najvifhi vojlkini Povelivz je dovolil napravit zheterti batalion Dobrovolzov v' notrinimu Kilrajhu, inu zefarfka kraleva vifokolt Vajvod Joannes vi I hi Povelivz vojlkc v' notrinimu Kflrajhu je rasIozb.il, kako ima ta batalion narejen biti. To naredbo vam tukej osnanim :
Pervo: Povelivz dobrovolfkiga bataliona ima vlaft vfe ludi ptnjih
inu (lomazlub kralellev med dohrovolzc jemati, ktori radovolno v' la batalion Iloplo. Vlakiinu bo knial od konza nekaj dnarja sa dar v' roke dal.
Drugo: Kdor fkashe, de je dober inu perpraven sa podoffizirja, tiga Ime sa podoffizirja per dohrovolfkiniu balalionu pol ta vit.
*) Ta Belic sejo proselil kasneje v Zagreb in bil organisl v župnijski cerkvi sv. Marka v Zagrebu (od 1. 1742—1754.) V Zagrebu jo bil zelo čislan in je opravljat razne častne službo. Bil je podravnalelj bratovščine sv. Jurja iu starešina pri cerkvah sv. Margarete;, sv. Jurja in sv. Poka. Njegova je zasluga, da so 1. 1747. nekdanjo župnijsko cerkev sv. Margarete popravili iu jej sezidali novi zvonik Njegov sin Josip bil je koralisl v župnijski cerkvi sv. Marka.
Tretje: Dobrovolz je dolshen llushiti de konza (idanje vojfke.
Zheterto: Povelivz dobrovolfkiga bataliona vabi inu jemle med Dobrovolze vfe brambovze inu vfe v' brambo namenjene po lublanfki, novamefhki, gorifhki, tershafhki inu poftojnifhki Krafsii.
Peto: Tudi fmejo med Dobrovolze ftopit tifti brambovzi, ktiri so v' foldate sapifani, inu po nevedama med brambovze shteti. Ti bi mogli danas ali jutri v' foldate k' Ivojim regimentam iti, inu fvoj brambovfki lift nasaj dati. Ako fe pak med Dobrovolze farni radi oglafio, imajo ta dobizhik, de fo sa vfelej od foldafhtva refheni, inu ne bodo nikdar vezh v' shold fhli.
Shefto: Brambovzi, ktiri radovolno med Dobrovolze ftopio, inu fidanjo vojfko opravio, bodo po ftorjenimu miru od vfe flushbe per fol-datih inu per brambovzih na vfelej profti inu refheni.
Sedmo: Kdor fi bo per ti vojfki saflushil Offizir biti, bo imel pravizo v' prejfhno flushbo inu ftopno priti, ktiro sdaj ima.
Ofmo: Brambovzam, ktiri radovolno med Dobrovolze ftopio, prav saterdno oblubimo, de fi bodo po fturjenimu miru fmeli Kruh perdobivat inu pravize vshjvat, po kakorfhnhn kol delu bodo vedeli inu anali.
Deveto: Ptujzi, ktiri bodo per Dobrovolzih v'ti vojfki svefto inu pofhteno flushili, bodo sa vfelej smeli v' cefarfkih deshelah fvoje delo naprej gnati, mojftri biti, inu druge pravize dofezhi, kakor jih imajo nalili domazhi rojaki. Tudi bodo sa vfelej od sholda refheni, po tim, ko bodo defet lejt per nas prebivali.
De feto: Zhafni od sholda refheni domazhi rojaki ne bodo kratko nikar k' Tvojim regimentam v' soldate vseti, ako radovolno med Dobrovolze ftopio.
Knajfto: Dobrovolzi bodo zliedne inu perleshne oblazliila imeli, kakor fe njih zhaftitimu ftanu spodobi.
Dvanajfto: S' ludmi tiomo ravnali po foldastikih navadah per-ludno, lepo inu kakor je njih zhaflniga ftanu vredno, Saflushik, junashtvo inu tiftc foldalliko zliednofli, klire pravim vojfliakam zhaft delajo, bodo zliiltane inu vifhim oblaftnikam kmalo perporozliene, de jih bodo polonali.
Trinajfto: Ptujzi inu doinazhi, ktiri miflio med Dobrovolze llopit, naj fe glafio per hatalionfki Komandi al v' Lublani, al pak per vabnih Komandah v' Terftu, Oorizi, Poliojni, Kanalu, Novim ineltu, ali v' Reki.
Tako dobrote inu zhaltne pravize poterdi zelarlki kralevi Vojvod Joannes, bral nafhiga prelvetliga Zefarja. Te lepe perloshnolti odpre vfim, ktiri dobrovolno vojfko prottoje v batalionu, ktirga povelivz biti je moja /.halt.
MOSIIKI INU TRDNI JUNAKI!
Vafha deshela vaf klizho! — Kaj vam brani, mod zhaltile Dobravolze i topit V — Pridite, hitite k' imenitni drushbi lerzbnili vitesov, ktiri so pod mojim  poveljam I ktiri lo perpravleni  kakor nepremakiien sid Itati
sa fvoj dom. Slava vas zhaka v' zhaftnimu boju; hvala, povikfhanje inu posebni darovi ib vam odperti. Kakfhina zhaft vam bo, kader böte domu prifhli s' lorbarjovim venzam okoli vafhe glave; kader vas bodo hva-leshno fprejeli vafhi fofedje, matere, ozhetje inu feftre! Takrat porezhete: fturili fmo nafho dolshnoft, sdaj fmemo pozhivat. — O frezhni delapuft po takimu flavnimu delu! — Sam Zefar inu Bog vas bo vesel! vafha veft bo s' pravim mir am napölnena, inu vam bo fladko vefelje obetala! — Tedaj na nöge, kdor je junak!
V Lublani 27. dan Sufhza 1809.
Zefarfke kraleve apoftolfke Svetlofti Hifhnik, Reda Marie Theresie Kojnik, Obrift-Vahmajfter inu Povelivz zhetertiga Batalion a Dobrovolzov Josef Baron du Montet.
Priobčil Iv. Tušar.
Društveni vestnik.
Društveni odbor za poslovno dobo igi5—ioi7, izvoljen na občnem- zboru 15. februarja 1915, se je naslednje sestavil: Predsednik: Man t uani prof. dr. Josip, ravnatelj deželnega muzeja. Podpredsednik: Steska Viktor, ravnatelj knezo-škofijske pisarne itd. Tajnik: Omerza dr. Niko, c. kr. prof. Blagajnik: Breznik Josip, c. kr. prof. Arhivar: Mat dr. .Josip, deželni muzejski pristav. Knjižničar: Sajovic dr. Gvidon, e. kr. gimnazijski učitelj. Odborniki: Bulovee Anton, c. kr. sodni svetnik; Gruden dr. Josip, stolni kanonik; Slebinger dr. Janko, e. kr. prof.; Žmavc dr. Jakob, c. kr. profesor. Pregledovalca računov: Podkrajšek Kraue, nadoficijal južne želežniee v pokoju in Vrhovnik Ivan, župnik trnovski.
Društvenim udom. Po vsestranskem razmotrivanju je sklenil odbor vzdržati z izdajo „Carniole" kulturno-znanstveno delovanje društva, kljub težkim sedanjim časom. Seveda bomo morali obseg društvenega glasila gmotnemu položaju primerno skrčiti. V tem pa nismo sami, k sličnein koraku so prisilile izredne razmere celo večje in bogatejše znanstvene organizacijo večjih narodov. Upamo, da bodo p. n. udje spoznali veliko važnosl nepretrganega znanstvenega delovanja in izdajo „Carniole" v tako resni dobi. Zato se obračamo do vseh p. t. d ruš t ven i ko v, da naj odbor vsestransko podpirajo, naj skušajo pridobili društvu novih udov, predvsem pa, da naj čimprejo vplačajo udnino za leto 1915. Zlasti velja poslednja prošnja ouiih, ki so z udnino šo iz prejšnjih let na za s tanku. — llaquelova š I e-v i I k a je začasno odložena. Odbor je pooblastil uredništvo, da priredi poljubni zvezek letošnjega letnika za omenjeno številko takrat, kadar bo čas za to ugoden.
Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« se je vršil dne 15. februarja t. I. v predavalnici deželnega muzeja. Ker ni bil občin zbor ob ti. uri zvečer sklepčen, jo bil sklican v smislu >? II društvenih pravil po preteku pol ure nov občni zbor. Društveni predsednik gospod c. kr. dvorni svetnik Prane Pevec je vsled slabega zdravja opravičil svojo odsotnost.
Podpredsednik, ravnatelj knezoškofijske pisarne Viktor Stvshti olvori občili zbor ob (I '/a zvečer ter pozdravi došle /.borovnice. V svojem nagovoru je
predvsem povdarjal, da tudi v tem času, ko so obrnjene oči vseh na bojno polje ne sme prestati društveno delo. V minulem poslovnem letu se je osredotočilo društveno delovanje predvsem na izdajo „Carniole", ki je prinesla v letniku 1914 bogato znanstveno in zanimivo gradivo zgodovinske in prirodopisne stroke. Kljub temu pa zanimanje za društvo ne raste tako, kakor bi želeli. Končno se spominja umrlih društvenikov in nekdanjih sotrudnikov ter pozove zborovalce, da se dvignejo v znak sožalja s sedežev.
Tajnik, dr. Josip Šmajdek poroča, daje imel društveni odbor v preteklem letu 7 odborovih sej. Društvo je štelo 1. 1914. dne 31. decembra 313 udov in sicer: 3 častne, 3 dopisujoče in 307 rednih. Med letom je pristopilo 14 novih, umrlo 10 in izstopilo 20 udov. Število udov se je toraj tekom leta zmanjšalo za 16 udov. V vojne vrste je bilo pozvanih 22 društvenikov, izmed teh je dr. Fr. Steife vjet na Ruskem, dva (profesor Jos. Kerce in profesor Štefan Podboj) pa sta padla junaške smrti za domovino na bojnem polju.
O napravi spominske plošče na Valvasorjevi rojstni hiši (Ljubljana, Stari trg) se je posvetoval odbor v dveh sejah in je določil, da naj bo plošča bronasta in z vijaki pritrjena na hišo. Odbor je naprosil tudi že sedanjega hišnega posestnika za dovoljenje. Ker znaša proračun za ploščo okroglih 300 K, je omislil odbor posebni sklad za ploščo, ki znaša do danes 39 K. — V smislu sklepa dež. zbora iz leta 1913 in odloka deželnega odbora z dne 12./XII. 1913, št. 22.665 smo oddali knjižnici deželnega muzeja v zamenjavi pridobljene publikacije, za kar smo prejeli povračilno podporo. — Za pospešitev rešitve lanskoletne vloge o primerni oskrbi c. kr. botaničnega vrta v Ljubljani seje zglasila društvena deputaeija pri deželnem predsedniku, ekscelenci baronu Schwarza in pri c. kr. dvornem svetniku Kalteneggerju. Deputaeija je dobila le deloma po-voljen odgovor; na višji nasvet je vložil odbor k lanskoletni še dodatno vlogo o najvažnejših napravah, ki naj so izvedejo v treh letnih rokih. — Na ustanovnem občnem zboru »Zgodovinskega društva za Koroško" je zastopal društvo predsednik redakcijskega odseka, ravnatelj profesor dr. Jos. Mantnani, ki je imel ob tej priliki tudi zanimivo predavanje o varstvu spomenikov. Z zgodovinskim Koroškim društvom smo stopili v slik in smo mu ob priliki nastoja podarili vsa dosedanja izdanja Muzejskega društva kot temeljni prispevek za ustanovitev društvene knjižnice.
Odbor se je v svoji seji dne 1. julija m. 1. z globokim ogorčenjem spominjal strahovitega zločina, izvršenega nad Nj. c. in kr. Visokostjo, prestolonaslednikom Francem Ferdinandom in njegovo prejasno soprogo vojvodinjo Sofijo Hohenberg v Sarajevem dne 28. junija 1914. Društvena deputaeija se je zglasila pri deželnem predsedstvu ter je izrazila ondi najgloblje sožalje s prošnjo, da naj taisti sporoči to udanostuo izjavo »Muzejskega društva za Kranjsko" na najvišje mesto.
Trem najvišjim stolicam znanosti, Cesarski akademiji na Dunaju, Kraljevi Sefiki akademiji v Pragi in Jugoslovanski akademiji v Zagrebu, jo ugrabila smrt njihove predsednike. Odbor je izrazil prizadetim znanstvenim družbam pismeno svojo sožalje.
Deželni odbor Kranjski je nakazal rodno letno podporo, katere znesek je odpisal kot I. povračilni obrok brezobrestnega posojila. Državne redne podpore v preteklem letu nismo prejeli.
Konečno se je zahvalil tajnik v imenu odbora vsem onim činileljem, ki so v gmotnem oziru pripomogli k uspešnemu delovanju društva, predvsem deželnemu odboru kranjskemu. Društvena zahvala pa gre tudi časopisju, predvsem
ljubljanskim trem dnevnikom, ki rade volje prinašajo društvena naznanila in poročila, ter onim slovenskim revijam, ki redno poročajo o društvenem glasilu. Vse omenjene faktorje in celokupno občinstvo prosimo, da naj še nadalje podpirajo društvene težnje v častno ime naše domovine.
O gmotnem društvenem stanju je sestavil poročilo blagajnik, profesor Jos. Breznik. Ker pa je bil pozvan neposredno pred občnim zborom v vojno službo, je podal njegovo poročilo odbornik dr. Gu. Sajovic, ki je prevzel začasno blagajniško poslovanje.
I. Računski sklep za leto 1914 po stanju z dne 31. decembra 1914.
A. Dohodki.
1.		K	740-51 i	1. Tisk .Carniole" 1913 (4). 1014 (>/3)		K	21)72-00
2.	Udnina 1. 1014, 1915, 19111 ....	v	1855--	2.	Slike v .Curnioli" 1914/15    .   . .	#	442.00
8.	Povračilo podpore dež. odbora za			8.	Ured. in pisat, nagrade 1. 1014 . .	9	845 50
	muzeju izročene publikacije do leta			4.	Kkspedieija .Carniole" 1014   .   . .	„	93-91
	1812............	9	2700-	5.	Remuneracija slugi......	9	80-
4.	Redna deželna podpora ....	p	800-—	a	Pobiralcu udnine 41/i% ....	„	33-30
5.	Prodani letniki in sešitki ....	„	2704	7.		9	78-74
6. 7.	Obresti mestne in postne hranilnice Fond za Valvazorjevo ploščo   . .	•	82-38 39 —	8.	I. odplačilni obrok hrczohr. posojita	-	800 —
		•			Skupaj  .  . .	K	5041 i 14
	Skupaj  .   . .	K 6248*98					
H. Izdatki.
Dne 81. decembra 1914 znaša loraj prebitek v društveni blagajni K. 11977!).
II. Društveno premoženje dne 31. decembra 1914.
Aktiva.
Preostanek iz I. lili J naložen:
a) v M--- tin branilnici ljublj.
b) v poštni branilnici . . C) v ročni blagajni    .  . .
Skupaj
014*51 866*66 17-60
K 1197*79
Pasiva.
1. Itrezobreslni dolg.......K 2200 —
2. Tisk „Carniole* lili I (1)   ..... 818-11
B. Neizplačani bonorar......„ 1850
4. Fond za Valvasorjevo ploščo   .   .   . B9*—■
Skupaj   ...   K :10751U
Koncem leta izkazuje društvo K 1878 15 primanjkljaja, kar pomeni nekoliko ugodnejše gmotno stanje, ker je znašal primanjkljaj koncem leta 15)13 K 112*10
II!. Sklad za znanstvena izdanja.
Fond za izdajo dela .Klora carnioliea" se nabira dalje in znaša K 218028. Nabrani znesek Je plodommuo Dfllolen v Mestni hranilnici ljnt>ljanski.
IV. Proračun za leto 1915.
Vsled izrednih razmer je sestava proračuna težko določljiva. Illagajnik je sestavil 3 proračune : normalnega, srednjega iu minimalnega. Po normalnem proračunu, ki pa nikakor ue pride v pošlev, bi imelo društvo K 5547'79 dohodkov in K 421KHM izdatkov, /.borovnici so se Izrekli za srednji proračun, ki naj ga odbor po možnosti uvužujc. V mejah srednjega proračuna hi znašali :
D o h o dkl.
1. lldnlmi . .........K 1400-
2. Podpora, katerakoli....... 800 —
3. '/.a prodane letnike in Hešilkc .   .   . 120
4. Hlagiijnieii/ preosfaiiok I. 1911 .   .   . 1107.79
Skupaj   ,  .  ,  K 3517-70 Koncem leta 1915 bi znašal prebitek K 15085.
[ida t k i.
1   Plačilu iz lein 1911......K 1081)91
2. II. povrne, obrok hrczohr. posojila   . 000
3. Sluga in razno......... IHI1
■I. Izdaja .Carniole"........ 1500
Skupaj   ...   K 8888*84
Blagajnikov namestnik predlaga, da so izrečo posebna z a h v a 1 a deželnemu odboru Vojvodine Kranjske in Kranjski hranilnici za nakazane podpore, ki so društvu izdatno olajšale delovanje, /borovnici sprejmejo predlog soglasno.
V imenu pregledovalcev računov poroča nadoficial južne železnice v pokoju Fran Podkrajšek, da sta z župnikom Ivan Vrhovnikom pregledala društvene blagajniške knjige in račune in sta našla vse v vzornem redu. Predlaga društvenemu blagajniku absolutorij. Sprejeto.
Knjižničar, dr. Gv. Sajovic poroča, da prihaja v društveno knjižnico po zamenjavi na leto 184 znanstvenih publikacij v približno 700 zvezkih od 114 znanstvenih družb. V Avstro-Ogrski zamenjujemo z 67, v inozemstvu z 47 organizacijami zgodovinskega in prirodopisnega značaja. V minulem letu smo stopili nanovo v zvezo z »Slovenskim lovskim društvom1' v Ljubljani (revija »Lovec"), »Verein tur Höhlenkunde in Österreich" v Gradcu (Mitteilungen) in Kraljevo akademijo v Belgradu. Obnovili smo zvezo z Altertumsgesellschaft „Prussia" (Königsberg). — Iz čitalnice smo izposodili v 12 slučajih 9 osebam 33 zvezkov. V prid domoznanskega raziskavanja bi bilo želeti, da udje knjižnico nekoliko številneje posečajo in uporabljajo.
Za uredništvo »Carniole" poroča kanonik dr. Jos. Gruden o V. letniku »Carniole", nova vrsta. Leta 1914 je sodelovalo pri društvenem glasilu 2fj pisateljev z 68 sestavki. Vsebino tega letnika tvori 9 kulturno-zgodovinskih in 3 prirodopisne razprave, 24 referatov, 17 zapiskov in biografskih črtic, društveni Vestnik in letos nanovo uvedena bibliografija. Med besedilom je 38 slik, v letnik so vložene 3 tabele s slikami Uredništvo izreka vsem sotrudnikom najiskrenejšo zahvalo s prošnjo, da mu ostanejo tudi še v bodoče zvesti in vabi vse, ki imajo veselje do domoznanskega delovanja, v krog svojih sotrudnikov. Le ako bo imelo uredništvo mnogovrstnega gradiva na izbero, se bo »Carniola" lahko obdržala na lej stopnji, oziroma bo lahko od leta do leta napredovala. Za leto 1915 je sklenil odbor na predlog uredništva, da se Haquetova številka začasno odloži in da se kljub izrednim razmeram izdaja »Carniola", seveda v gmotnim razmeram primerno skrčenem obsegu.
Ker je potekla dosedanjemu odboru poslovna doba, seje izvršila nato izvolitev novega odbora za dobo 1915 -1917. Podpredsednik naznani zboroval-cem, da se je — žal — nadaljni izvolitvi odpovedal iz zdravstvenih razlogov dosedanji predsednik, c. kr. dvorni svet. Leveč, nadalje vsled nedostajanja potrebnega časa odbornika nadkontr. Ivan Hafner in dr. .los. Smajdek. Odbor je sklenil predložiti zborovalcem listo novega odbora, na kateri so poleg ostalih dosedanjih odbornikov, predlagalo v Izvolitev na izpraznjena 8 odborniška mesta naslednji gospodi: c. kr. sodni svetnik Anton Bulovec, c. kr. prof. dr. Niko Omerza in c. kr. prof. dr. Janko Slebinger.
Na predlog g. Podkrajška se je volitev izvršila z vzklikom in so bili izvoljeni v smislu odborovega predloga v novi odbor naslednji odborniki: prof. Jos. Breznik, sodni svetnik Anion Bulooec, kanonik dr. Josip Gruden, adjunkt dr. Josip Mal, ravnatelj prof. dr. Jos. Manluani, profesor dr. N. Omerza, prof. dr. Gn. Sajovic, ravnatelj V. Steska, prof. dr. Janko Šlebini/cr in prof. dr. Jak. Zmavc.
Na podpredsednikov predlog sla bila izvoljena tudi za bodočo poslovno dobo dosedanja pregledovalca računov nadoficijal j. ž. Fr. PodkrajAek in župnik Ivan Vrhonnik.
V smislu soglasnega odborovega sklopa predlaga ravnatelj prof. dr. Jos. Manluani, da naj izvoli občni zbor za častnega društvenega člana odstopi vsega predsednika, c. kr. dvornega svetnika Fr. Levca, ki je vodil društvo v najtežjih časih od 1. 1903 naprej. Nepotrebno jo omenjati njegovo prezaslužno delovanje na slovstvenem in zgodovinskem polju kranjske deželo in
so
njegovo vsestransko podpiranje društvenih teženj odkar je vstopil v društvo, (leta 1889).
Istotako predlaga v smislu soglasnega odborovega sklepa prof. dr. Jakob Žmavc, da naj izvoli občni zbor za častnega društvenega člana prof. Ferdinanda Seidla, društvenega dopisujočega člana, ob 25letnici njegovega prezaslužnega sotrudništva pri društvenem glasilu. Velike in priznane so njegove zasluge na polju znanstvenega klimatološkega, geološkega in paleozoološkega raziska-vanja kranjske dežele in zato ne potrebuje predlog nikakoršnega posebnega utemeljevanja.
Občni zbor je sprejel z živahnim odobravanjem oba odborova predloga.
Pri slučajnostih je predlagal baron Mihelangelo Zois', da naj se izvoli odsek treh udov, ki naj razmotrivajo, kako bi se moglo društveno delovanje in zanimanje za društvo razširiti. Svoj predlog je utemeljeval predvsem s tem, da se o društvu redkokedaj kaj čuje, da je društveno delovanje in glasilo med občinstvom premalo znano. Zato bi bilo v prilog društva prirejanje poljudnih predavanj, sestava imenika udov po strokah, ustanovitev strokovnih odsekov, poleg glavnega glasila še mesečno glasilo v mali obliki itd.
Podpredsednik se zahvali predlagatelju za njegovo skrbno zanimanje za obstoj društva, omeni, da se je tudi odbor že večkrat bavil s tem vprašanjem (predlogi za agitacijo, predavanja v letu 1913/14, prirodopisni odsek, otvoritev čitalnice) več ali manj uspešno in je otvoril o predlogu barona Zoisa debato. V smislu te je sklenil občni zbor, da naj prevzame novo izvoljeni odbor nalogo, sestaviti četveročlanski agitačni odsek, v katerega naj določi poleg barona Zoisa še 3 odbornike. Ta odsek naj premišlja o vseh gori navedenih vprašanjih, ukrene primerne predloge in jih predloži sporazumno z odborom izrednemu občnemu zboru, ki naj se skliče po končani vojski.
Ker ni bilo nadaljnih predlogov, zaključi predsednik zborovanje.
Dr. Jos. Šmajdek, tč. tajnik.
Dr. Boris Zarnik, rodom iz Ljubljane, je bil imenovan 30. januarja 1915 za izrednega profesorja zoologije in primerjajoče anatomije na vseučilišču v VViirzburgu. Našemu rojaku, ki je dosegel s svojim pri-poznanim delovanjem tako častno mesto na visoki znanstveni stolici, najiskrenejše čestitke!
Zbirka aa Valvasorjevo spominsko ploščo. Vič. gospod dr. Jos. (iruden, stolni kanonik v Ljubljani 4 K; leta 1914 je bilo nabranih 39 K — skupaj torej 43 K. Vsem darovalcem iskrena hvala.
Novi udje. Pulovec Anton, c. kr. sodni svetnik v Ljubljani. Majdič Josip, veletržee in posestnik v Kranju. Mrak Matija, duhovni svetnik in dekan v Stari Loki. Nad rab Ignacij, stolni kanonik v Ljubljani. Papež Oto dr., c. kr. sodni svetidk v Ljubljani. Ponebšek Janko dr., finančni svetnik v Ljubljani Vosonjnk Ivan, c. kr. prof. V Ljubljani. Vole Josip, župnik na Povoh, p. Radomlje. Zarnik Boris dr., vseuč. profesor v VViirzburgu. Zotnian Karol, c. kr. sodni svetnik v Ljubljani.
Umrli udje. V Skolji Loki jo umrl 4. avgusta 1914 vlč. gospod Karl in Jurij, župnik v pokoju.
Izdaja iu zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko" v Ljubljani. Tisk .1. Blasuika nasl.