Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski) slovstvu sloTenskem. XI. L. 1853 je pričel Podlipski slovštveno delovanje s pesmijo »Glosa za novo leto", kteri je geslo posnel po Prešernovi ^Zvezdogledam": Ni ne pratik v novem leti, Ni ne pratikarjev šteti; Vsak bolj modrega se kaže, Od miru in vojske laže, Vsak predjal bi vse na sveti. O lažnivi pratikarji, Vi lažnivi zvezdogledi, Vi vremena vsi preroki, Le vei pojte rakam žrižgat 1 Biti dobri gospodarji V svoji hiši pa ne znajo, Vprek in križem vse ravnajo. Ne bodite več čenčarji, 0 lažnivi pratikarji! Eazumejo modrijani: Vreme vedeži sledijo, Kaj obraz neba oznani,Vse naprej od njega učijo; Kaj prinašajo planeti,Dajo vest cd zgodnje zime, Kaj pomenijo kometi,Spet od treskov in uime, Mlaj in šip kaj dela brani.Dež in solnce v red verstijo. Vražniki so pa besedi, Čas pa gre ko vod potoki; Ki zadeva vednost pravo,Mar jim ni, da se spreverne, Za življenje ima veljavo.Da se vse za njim oberne. Slovo dajte svoji zmedi,Nam ne boste več por6ki Vi lažnivi zvezdogledi!Vi vremena vsi preroki. Bo li novo leto bolji ? Bo li vsakemu po volji? Kdor sejal bo seme blago, Žel bo truda klasje drago Na človeštva velkem polji; Šel lenuh bo lačen žvižgat. Vsak po pameti se trudi, Časa drazega ne mudi! Leni pojte rakom žvižgat, Le vsi pojte rakom žvižgat! Konec preteklega leta že je razkazoval, da z zediDJenirni močmi se mnogo stori, in v Danici 1. 47 popisavši aPobožne društva" je naslednje leto 1. 16 spregovoril nBesedo o bratovšini ss. Cirila in Metuda", na ktero se je sedanji čas jel bolj ozirati. Slovenski rojaki se trudijo v Ameriki, v Afriki i. t. d. nVeliko slovanskih bratov, pa vernih katoličanov prebiva v Turčii v veliki stiski, med ropanjem, požiganjem, tepenjem, morijo; malo štejejo duhovnih pastirjev med seboj, slabe ali celo poderte so njih cerkve in kapelice za božjo službo. Ali bi ne bilo tudi tem, nam še bližjiin bratam kaj pomagati? in sicer ne samo z molitvijo, ainpak tudi z denarno pomočjo? . . Ali bi tukej ne zamogla bratovšina sv. Cirila in Metoda svojiga perviga namena razširiti, molitve tudi na stiskane katoličane obračati, in denarne ali drugačne doneske za-nje nabirati?" . . Mična in priserčna je 1. 17 po Dapevu »Lepo jutro je" v Drobtinicah 1. 1851 zložena nOtrokova juterna pa večerna pesem": Šla je černa noč, Srečno je končan Dala božja moč Spet ta božji dan, Beli dan je spet;Vse počivat gre; Vnovič oživim, Ko je noč okrog, In se veselim Sam, o ljubi Bog! Lcpih mladih let i. t. d.Čuješ ti za mo i. t. d. Priserčna je I. 18 nK detetu Jezusu" in 1. 51 rOd ljubezni Jezusove"; vzvišanapa poleg sv. Alfonza 1. 19 nK svetimu Duhu": 0 želje in upi posvetni, bežite; Nasitvati druge, le druge hitite, Se v duši mi dalje nikar ne mudite; Ve razveseliti ne morete me, Perserčno veselje sam Bog le mi je i. t. d. Jako živa se mi zdi tudi v Novicah 1. 18: »Podobe življenja": Pri studenčki je sedeloPoleg reke mož postava, Ljubeznjivo detice,Gleda njeni silni tek, In je gledalo veseloTam se v tmine zakopava, Teči valčke sreberne.Tam ji stopa hrib navprek. Bili so mi podarjeniČlovek dela in se vpira, Taki dnevi nekedaj,Ne miruje noč in dan; Kakor čist vir neskaljeni,Marsikaj mu pot zavira, Pa pretekli so sedaj.Mnogokrat je goljufan. Za potokam se sprehajaStarček kraj morja počiva, Zal mladeneč ne misleč,Kjer se vode stekajo; Da za valam val odbaja,Solza mu okn zaliva, In se ne vračuje več.Ker mu leta minejo. Tako mine čas mladosti,Kakor se čez sinje morje Dan za dnem se poslovi,Unstran vidi boljši kraj, Tako zginejo sladkosti,Tako pa življenje gorje Od nikoder sem jih ni.Kaže tam presrečni raj. Posebno marljivo pa je obdeloval to leto domače polje zgodovinsko ter budil rojake k vzajemnemu preiskovanju. Prepirajočim se o Ljubljani je spregovoril v Novicah najprej 1. 19 rNekaj od Navporta in Ljubljane; potem pavl. 56:1) Lobia, ktero mesto jeto? ali ne Ljubljana?" vzlasti po ,,de Rftbeis Monumenta ecclesiae Aquilejensis;" 2) 1. 57 nOstanki rimskih cest po Krajnskem;" 3) 1. 58. 61 BKaj g. Terstenjak od Lobie in Santika pravi." Po razglašenem njegovem dopisu pravi: ,,Sploh g. Terstenjak veliko veselje nad tem naznanja, da bi se domorodci več na polji starozgodovinskem trudili. In res je to kaj bolj želeti posebno na Krajnskem. Korošci se že davno trudijo o zgodovini svoje dežele, in lepe dela so že na znanje dali, tako o politiški kakor o cerkveni zgodovini. Pri nas se pa od Linhartovega in Vodnikovega časa le bolj počiva. Družtvo zgodovinsko v Ljubljani si prizadeva svoje donesti; pa na njegove dela se malo gleda, ali se jim še kaki drugi nameni podkladajo. Nečem s tem terditi, da je vse prav in gotovo, kar spisi zgodovinskega družtva prinašajo; pa ravno tak malo in prazno tudi ni. G. Terstenjakovi spisi o starozgodovinstvu so pač sila imenitno in važno delo. ne samo za radovednega zgodovinarja, in sploh za omikanega Slovenca, ampak tudi za bogoslovca, ker ga učijo, na kakošno polje so pervi oznanovavci sv. evangelija svoje seme sejali v naših krajih; namreč ne samo na rimsko-gerško, ampak tudi na slovensko-indiško basnoslovje. Pri vsem tem so menj poznani, kakor bi bilo prav. Zgodovinske refii naše dežele pa bi se imele tudi priprostemu ljudstvu bolj prisladiti; rado posluša kake stare zgodbe in pripovedi dostikrat domišljene; naj pazitudi na gotove in resnične zgodbe svoje domačije, da zna tudi kake najdene starine prav ceniti, bodi si kamne ali denarje. Nektere reči naše zgodovine se tudi prav lepo v otroške kerščanske nauke vplesti dajo. Na primero: pripovedujeino otrokom, kako so kdaj narodi pravega Boga pozabili, in malike častili; kdo bi zraven ne pristavil prašanja: kako je to v naših krajih bilo? Naj poveino, kako so bili naši stari nespametni, da so solnce kot boga častili; naj povemo, da sedanji kres, ki ga otroci zdaj veselo žgejo s. Janezu v spomin, so kdaj mertvemu solncu kurili; naj razložimo, da baba, ktero še v kakem kraji za igračo v vodo nesejo ali pa žagajo, je po nekdanjem mnenji na boginjo zmišljeno merzle zime kazala, in drugo tako. Naj pristavimo, da vsi moramo Bogu hvaležni biti, ker zdaj živimo v luči prave vere; bi otroci tega ne poslušali, ne pomnili radi? Ali drugo: Pripovedujemo, da aposteljni so šli po Gospodovem odhodu po celem svetu, oznanovat sv. evangeli; kdo nebo prašal: ali je kteri apostelj tudi v naše kraje prišel ? Naj povemo, da sv. Marka je bil v Ogleji, da sv. Peter je obiskal za njim nove cerkve v Primorji; naj razložimo, da so po tem sv. Hermagora, in pozneje sv. Pavlin, sv. Rupert, sv. Virgili, sv. Ciril in Metud pravo včro pri nas oznanovali: ali to naših otrok ne bo veselilo? Gotovo da! S tem bo zgodovina bolj domača postala, namesti da je zdaj lako ptuja, kakor iz neznanega sveta!" V 1. 66 preiskuje: 4) Kaj je »jdovski zid za Verhniko? 1. 71. 72: 5) Ali se je duhovna oblast Solnograških škofov kdaj na Krajnsko stegnila? 1. 91: 6) Kje sta knezaPrivina in Kocel imela svoje posestvo? 1. 101: 7) Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom hvale dolžan? in 1. 104: 8) Dva do zdaj zamolčana kraja na Kranjskem v rimskem času (Acervo in Crucium na tabli Peutingerjevi). Ker so v slovenski pisavi prikazovale se mnoge razlike, je v 1. 90 k slovniškim pomenkom A. Olibana opomnilo vredništvo, naj bi se v občni prid oglasili veljavni možje, da bi dognalo se kaj stalnega in različne pisave (na pr. ia — ija, u — v, lj — nj) kolikor moč se zedinile nsine ira sed cum studio"; se za Metelkom (cf. Jezičn. I. X.) v 1. 94 oglasi tudi Hicinger BSlovniški pomenki" (k sostavku v 90. listu) 6eš: nNe mislim, da bi bil s tim spisom vse dognal, ker se do zdaj še nisim štel med opravičene slovničarje; pisal sim tukaj bolj, kakor sim po drugih možeh posnel; ako pomaga kaj k edinosti — prav". nSo marsiktere navade med našimi ljudmi, ali prav za prav razvade, ktere se zavoljo stariga zgleda na pol nedolžne štejejo, so pa prav za prav zavoljo nevarnih okolišin in nesrečnih nasledkov rade zlo pre- grešne . . . VČasih kratka beseda več velja, kakor dolgo govorjenje; nektere stare nauke vzemite tedaj v kratki novi obleki," piše v Danici 1. 21 ter pod naslovom: nStare resnice — novi pregovori" po kratki razlagi podaja pregovorov naslednjo osmorico: 1. Kjer proso se mane, 2. Rad, kjer lan se tare, 3. Večkrat dviški cveti Čistost slabo obstane. Zdravi um se stare. Se usuše v snožeti. 4. Spola zmes, in vino 5. Božji strah je v zgubi, 6. Sramožljivost v šumu in plesi Je za greh edino.Kjer se kvanta ljubi. Rada v prodaj se obesi. 7. Skupšine ponočne 8. Slabo znanje veže So zaderge močne. Pogubljive mreže. L. 41 je opisan BBonard, nov marternik v Kitaji"; 1.35 pa je ob kratkem naznanjen po njem flSad duhovnih vaj", ki jih je tedaj za o. Sartorijem pod o. Serapionom s svojim vikšira pastirjem Antonom Alojzijem drugikrat obhajala duhovščina v Ljubljani. Kako blagovito so poprijele tudi Podlipskega, vidi se iz pomenljivega soneta njegovega v istem listu, kteri se glasi: . Dnhovne vaje. Kadar proti sovražnik grozoviti,Pospeh duhovni vojski srečin dati, Vojake svoje vkup sklicuje,Pastir preskerbni svoje tudi zbere, Deli orožje, serca navdušuje,Za serčin, stanovitin boj jih vžgati. Uči, veleva, kako prav se biti; Sovražnik duš ne da se pomiriti,Naj vsak očisti se, za B6ga vname. Se vedno zoper božji ljud vojskuje,S tem moč pekla sam v sebi pred zatere Zdaj zmote, zdaj pohujšanja vzdiguje,Potem spet za ovčice boj povzame. In ga želi seboj vred pogubiti: