"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN VARNOST V SVETU! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto....................... $3.00 Za pol leta............................ 1.75 V . NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Let. 4. Št. 190. Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 27TH, 1946. Price 5c. Vol. 4. No. 190. ZRKRú STHUKRilO RUDRRJI nORHNDE? "Tu je stavkovna straža pred kompanijo, ki najslabše plača svoje delavce" je napisano pred vhodom v rudnik in topilnico. Z par izjemami se more reči, da je stavka v Norandi solidna. Stavkovne straže so vkljub snežnih žametov močne. Zaradi "miru in reda" je bila semkaj poslana tudi provincijalna, mestna in kompa-nijska policija', drugače je pa do sedaj vse v redu. Do nemirov še ni prišlo, ker stavkarji drže strogo disciplino vkljub vsem poisku-som provokacij. Stavkarji v Norandi stavkajo zato, ker so plačani 16c na uro manj kot rudarji enake industrije v Sudbury. Hočejo imeti tudi dva tedenski dopust v letu, plačevanje unijskih pristojbin (članarine) preko kompanijskega aparata (unijsko varnost), vse to imajo delavci v slični industriji po drugih krajih Kanade kar pa se njim zanika. Kanadski predstavnik I.M.M. in S.W.U. Bob Carlin je prošle nedelje izjavil, da so rudarji Noran-de v zadnjih 19. letih, dobili komaj 10c povišanja plače na uro. Povprečni rudar v Sudbury naprimer ima 91c na uro plače, dočim mora biti rudar Norande zadovoljen z 75c na uro. Delavec na motorju (motorman) zasluži 95c na uro, a v Norandi se plača to delo največ 69c na uro. Mehaničarji imajo v Sudbury $1.10 na uro, v Norandi 68c. Poleg vsega tega razne dokla-de na razne dnine so v Sudbury vse drugačne od onih v Norandi. To so razlike, katere hočejo stavkarji Norande izenačiti. Ponudba kompanije za 10c povišenja plače in še nekaj drugih, predlogov ni in ne more biti sprejeta. To je povišanje, katere kompani-ja ne daje "dobre" volje pač pa pod pritiskom stavke, katera se je obetala že kake dva meseca nazaj. Kompanijski agenti letajo po hišah rudarjev, izkoriščajo cerkev in vero, lokalni tisk in prerokujejo, da bodo imeli rudarji to leto "črni božič". Rudarji že imajo črni božič 19 let in še več in sedaj so izšli na stavko, do bi bilo konec teh črnih božičev in vznikne božič z večjim zadovoljstvom. Hočejo biti enakopravni z svojimi tovariši v Sudbury ker proizvajajo enako tonažo niklja in bakra kot njihovi tovariši v Sudbury in ni nikakega razloga, da se v enem mestu plača manj kot drugem. "Enaka plača za enako delo",' to je za kar stavkajo rudarji Norande. George Dimitrov sestavlja novo vlado v JUGOSLAVIJA IN ITALIJA NAJ SE SAME SPORAZUMEJO GLEDE RAZMEJITVE - M0L0T0V Sofija: — Po odstopu sedanjega ministrskega predsednika je bilo poverjeno za sestavo nove vlade v Bolgariji George Dimit-rovu. George Dimitrov je dobro poznan svetovni javnosti iza časa požara nemškega "Reichstaga", katerega so nacisti sami zažgali nato pa obdolžili njega, da je sodeloval pri požigu. On jih je ob tej priliki dobro razkrinkal nakar je bil na pritisk svetovne javnosti oproščen. On je zelo priljubljena oseba med miroljubimi narodi sveta in posebno med delavstvom. Bil je tudi odlikovan z najvišjim odlikovanjem S. Z. redom Lenina za zasluge ki si jih je pridobil v borbi za mir in pravice in je zagovornik enotne fronte vseh delavcev, kmetov in delavske inteligence katera prinaša trajne sadove pri utrditvi svetovnega miru. NAPREJ V BRATSTVU IN EDINSTVU GRADIMO NOVO JUGOSLAVIJO! NAJ ŽIVI 29. NOV. DAN PROGLASITVE F. L. R. JUGOSLAVIJE! Nad 1.000 rudarjev zastavkalo v Norandi - potprti po 300.000 New York: — Pri Svetu zunanjih ministrov je Molotov, predlagal, da se naj Jugoslavija in Italija same sporazumejo glede bodočih mej med tema dvema državama, kar je bilo sprejeto z novim upanjem, da se bo vprašanje, ki je nastalo vsled spletk reakcije, pravično uravnalo. Do tega koraka je prišlo, ko so se zunanji ministri sestali po tem vprašanju na štirinajsti seji, da se razpravlja o važnem členu 9, ki naj bi določal status Trsta. NI NOBENE UPRAVIČENOSTI POVIŠANJA GENE KRUHA "Ni prav nikakršne upravičenosti za predlagane 2c povišanja cene kruha," je rekel William Simpson, kandidat za mestni odbor, mesta Toronto, Ward One, v svoji izjavi tisku zadnji teden. številke, ki so bile priobčene v "Financial Post" samo par dni nazaj, postavijo na laž vse vpitje profita-lačnih korporacij, da je potrebno povišati ceno kruhu. Mlinska družba "Lake of the Woods", katera ima svoje pekarne v Toronto je poročala, da znaša njen čisti dobiček za leto, ki se je končalo 31. Avgusta t. 1. $622.286 ali $3.50 za vsako delnico. Za prejšnje leto je bil dobiček $389.-526 ali $1.93 na delnico. "Canada Bread", katera ima 138.000 odjemalcev dnevno je naredila čistega dobička v preteklem letu, ki se je končalo 30. junija 1946, $287.661 (prejšnje leto $263.404). "Cristie, Brown and Co.", katera. peče kruh in razne slaščice, ima v načrtu zgraditi novo moderno prvovrstno pekarno v za-hodnjem predmestju mesta Toron-te, ki bo največja v Kanadi. Razumljivo, da z dobički, kateri stalno rastejo. "Consolidated Bakeries of Canada Ltd." (katera lastuje Ideal Bread Co., Toronto) je naredila čistega dobička to leto $383,290, zaslužek po delnici, ko so bile odbite vse takse $1.13 (91c v letu 1944). "General Bakeries" — katera lastuje "Purity Bread" — se je upostavila šele zadnjo spomlad. Pri nedavni seji vodstva kompanije je predsednik William Horsey izjavil, da je kompanija napravila večji uspeh, kot se je pričakovalo. "George Weston Lts." namerava zgraditi novo $l,000.000-sko tovarno za delikatese v Weston. V letu 1945 se je čisti dobiček zvišal, na $850.350 napram prejšnjemu $777.311. In vse tako doli po vrsti. Pekarne žanjejo dobičke z obema rokama in zvišanje cene kruhu bi bilo le več "buržuna" za njih. Kanadsko ljudstvo mora enoglasno vzdigniti protest proti grozečem 2c povišanju cene kruha, kateri je nova poteza monopolistov vzdigniti cene življen-skim potrebščinam v nedosegljive višave in izprazniti ljudske žepe. NISO ZADOVOLJNI Z VOLITVAMI V RUMUNIJI London: — Iz zunanjega ministrstva se poroča, da niso zadovoljni z volitvami v Rumuniji ter, da so jako slabo izpadle za Britanijo. Ko je bil govornik gornje izjave vprašan, če bo rezultat volitev imel kake posledice pri podpisu mirovne pogodbe je odgovoril: "Vlada Vel. Britanije bo podpisala mirovne pogodbe, samo z vladami, ki so priznane po vladi Vel. Britanije. Za rumunjsko vlado pa je sedaj še vprašanje če bo priznana od angleške vlade ali ne." (Človek res težko ustreže vsem ljudem kako si bo uredil svojo hišo, tako tudi rumunjci niso mogli ustreči angleški reakciji. Angleš- ka reakcija ne razume Rumunov, ki so tako daleč od njih, samo petrolej, on diši pa jako daleč in se vedno oddaljuje, op. ured. "STRAŠNE" VOLITVE Washington: —Poroča se iz U.S.A., da istotako niso zadovoljni z volitvami ter so se odločili, da ne bi priznali tako "strašnih" volitev kot so bile v Rumuniji. V kratkem bo izdal državni department izjavo v kateri bo "obsodil" rumunjske volitve, da ne veljajo za Ameriko. Drugega za sedaj državni department ne bo podvzel, kot naprimer korak, da bi pretrgal diplomatične odnošaje z Ru-munijo. članih Kanadskega kongresa delavcev (C. C. L.) ....................... Pri velikem rudniku v severnem Quebec-u je zadnji teden zastavkalo 1.000 rudarjev, kateri so člani I. M. M. & S. W. U. Ta stavka pomeni prvi udarec v ponovni borbi med organiziranem delavstvom in sovražniki organiziranega delavstva, kateri so gospodarji ogromne vzhodno-kanadske me-talsko-rudarske industrije. V zadnji stavki Kirkland Lake rudnikov leta 1940 so se rudarski baroni hvalili, da so porazili C. I. O. Četudi so junaški rudarji Kirkland Lake-a tedaj začasno izgubili stavko, so vendar ostali vsled njihove vztrajne borbe proti ogromni sili vzgled in pobuda vsakemu članu C. I. O. Iz stavke v Kirkland La-ke-u so izšli voditelji delavcev, ki so igrali veliko vlogo skozi zgodovinski porast Kanadskega Kongresa delavcev (C. C. L.) v na-daljnih šestih letih. Sedaj se borba Kirkland Lake-a nadaljuje okoli rudnika in topilnice v Norandi proti isti kliki in ošabnimi, delavcem sovražnimi baroni, ki so "zmagali" v Kirkland Lake stavki. To pot ošabni rudarski baroni niso v borbi z o-samljeno skupino rudarjev, ki je podprta po majhni skupini C. I. O. unij, katere so se same borile tedaj za svoj obstoj. Danes so stavkarji Norande podprti po več kot 300.000 članih C. C. L., borbenih, združenih uni-jonistov, kateri so ravnokar izšli iz zmagovite borbe, v kateri so zadali reakciji večje udarce kot jih je kdaj koli dobila. ! Zmaga v Noranda stavki bo odprla pot za hitro organiziranje vse metalsko-rudai ske industrije v vzhodni Kanadi, industrije katera predstavlja zadnjih trd- Nov našin razbitja atomov Moskva: — Sovjetski znanstveniki poročajo, da so odkrili nov način razdelive atomičnih celic. S. I. Vavilov, predsednik Sovjetske Akademije znanosti je izjavil, da ima zasluge za novo odkritje Znanstvenik P. I. Lukirsky. Ni povedal podrovnosti odkritja. Med tem je Leningradska univerza dovršilo najglobočji vpogled v podzemeljsko globočino z pomočjo električnega odmeva — 32 km v globino ali 19.8 milje. "Globo-čje če pregledamo zemeljsko skorjo z pomočjo te priprave, bolje moremo presoditi kakšne minerale vsebuje", so izjavili geologi. njav starokopitnih rojalistov ekonomije, velebiznes kateri sovraži delavce in bi radi zatrli vse sindikate (unije) v Kanadi. Uprava Narande, katera je-doživela poraz pri "Canada Wire in Cable" tovarni to poletje od U. E. delavcev, se očividno iz iskušenj ni naučila ničesar. Zastopniki kompanije pravijo, da bodo skušali držati rudnik v obratu uporabljajoč stavkolomce in mogoče vso podporo vlade Quebec-a. Ob času tega poročila se nahaja okrog 200 rudarjev še na posestvu rudnika — da bi pa kompanija mogla ponoviti "Stelco obleganje" je dvomljivo. Naj pride kar koli, vse C. C. L. unije morajo podpreti Noranda stavkarje v borbi "Kirkland Lake št. 2". Napad na Sovjetskega diplomata Moskva: — Napad, ki se je izvršil zadnjo sredo 20. novembra na dva Sovjetska diplomata v New Yorku pri katerem je bil ustreljen v noge Gregor Stadnik je bilo teroristično delo političnega značaja a ne delo navadnega roparja, kot je bilo prvotno javljeno še predno se je vodila preiskava po načelniku new-yorške policije Arthur Wallander-ju. "Pravda" se po pravici začudeno vpraša, ako ne bi bilo bolje da zanikrna uprava new-yorške policije ne bi dajala nikakšnih izjav še predno je pričela z preiskavo. Dimitrij Manuilski Ukrajinski zunanji minister je vložil protest pri U. S. državnemu tajniku James F. Byrnes-u, kateri pa je izjavil, da še ni imel "priložnosti", da bi ga proučil. Ukrajinska delegata sta bila napadena v slaščičarni v Manhattan. Ko sta imela namen kupiti sadje. Drugi ukrajinski delegat ki je bil z Gregorijem Stadnikom je A. D. Voina. Nakopičeno orožje v frančiškanskem samostanu v Skadru London: — Tas poroča, 25 nov., da je bilo odkrito orožje in fašistični letaki v Skadru, Albanija. Orožje je bilo spravljeno še izza časa nemške okupacije. Poročilo javlja, da je bilo najdeno v podzemni temnici 7 zabojev puškinih nabojev, v drugi temnici pa so bile ročne granate, strojne puške repetirke in proti-tankovske puške. Vrednostni dokumenti kateri so bili zaplenjeni ob enem z orožjem potrjujejo delavnost albanskih kvi-zlingov v zvezi z albansko duhovščino in Vatikanom. Izseljenci povratniki v grupah so prosti uvozne carine Svet Kanadskih Južnih Slovanov je obveščen od poslaništva F. L. R. Jugoslavije v Ottawi, da je Finančni minister F. L. R. J. z odlokom VI št. 7815 od 27. julija 1946. leta oprostil uvozne carine vse izseljence ki se nameravajo vrniti v grupah ali posamezno. Po tej odločbi ne plačajo carine od pohištva obleke, perila vsakovrstnega orodja, hrane in druge predmete (nove ali stare) katere nosijo s seboj. Za gospodarsko orodje se ne bo zahtevalo odobrenja od ministrstva industri- Stavka premogarjev y U, S, Ameriki — udarec reakciji Washington, 26. nov.: — "Stavka premogarjev je strašni udarec našemu programu v Italiji in Franciji" je rekla neka vplivnejša uradna oseba. Mnenje diplomatičnih krogov v Washingtonu je, da bi daljša stavka premogarjev mogla imeti neljube posledice za program reakcije v Italiji in Franciji, ker je Italija odvisna od ameriškega premoga. Te posledice so nekatere "čudne" — nekatere "resne" in politično vznemirljive. V slučaju podaljšanja stavke za 60 dni bi ustavilo italijansko industrijo v popolni zastoj. "Italiji je bila obljubljena pomoč od South Afrike, Poljske, Če-hoslovaške in celo — maršal Titova vlada je obljubila pomoč italijanskemu narodu", pravijo poročila UNRRA-e," katera je v nesoglasju z Italijo radi Trsta. "Danska je ravno v takšnem položaju kot Italija" pravijo poročila. V kakšnem položaju se nahajajo premogarji kateri kopljejo premog poročila ne omenjajo. Čemu torej, se ne ugodi rudarjem?, pač se jih pa šikanira in celo pobija. Res "krasne" razmere je ameriška reakcija pripravila svojim rudarjem. 13.000 premogarjev glasuje Glace Bay 26. nov.: — Danes je glasovalo 13.000 premogarjev Nove Scotie in New Brunswick-a da se opolnomoči unijske voditelje "United Workers of America" (C. C. L.) za oklicanje stavke ako se ne ugodi unijskim zahtevam za višjo plačo. Vprašanje katero se je postavilo 13.000 premogarjev na glasovnici se glasi: "Ali se strinjaš v prilog stavke ako se po mišljenju tvojih okrajnih unijskih voditeljev ne more doseči zadovoljiva uravnava mezdne lestvice (zaslužka) ? Rezultat glasovanja ob času tega poročila ni znan ali je skoro gotovo, da bodo borbeni premogarji glasovali v prilog stavke ako se ne ugodi njihovim zahtevam, ker je znano, da so premogarji jako slabo plačani. Narodni odpor proti vladnemu terorju v Grčiji Atene: Bivši ministrski predsednik grške vlade Panayotis Ka-nellopoulos je izjavil 19. nov., da severna Grčija od Mount 01ymp-usa do jugoslovanske meje ni več pod kontrolo grške vlade, kar je provzročilo vročo debato v grški dr žavni zbornici, katere posledica je bila, da so vsi člani opozicije zapustili zbornico. Do tega koraka je prišlo med diskusijo o splošnem narodnem odporu proti reakcijonarni grški vladi med katero je sedanji predsednik grškega kabineta pričel razbijati po mizi ter pričel dolži-ti člane opozicje, namesto sebe in svojo vlado — za protivladno kritično stanje v deželi. Nakar so člani opozicije zapustili dvorano. Nato se je zasedanje hitro razšlo. Bivši predsednik, George Papan- r dreou je rekel: "Mi se bomo vrnili ko bo predsednik prosil opro-ščenja za žalitve." Glavna točka v tem členu št. 9 v kateri se ni moglo najti rešitve je; kakšno oblast naj bi imel guverner. Sovjetski zunanji minister Molotov nikakor ni mogel pristati, da se Trst postavi na bazo Hong Konga, ter da bi imel guverner absolutno oblast, pač pa je trdno stal na stališču, da se naj da oblast v roke zakonito izvoljenim zastopnikom naroda. V-sled tega je priporočil, da se naj Jugoslavija in Italija same spora-zumete glede statusa Trsta, kar sta že tudi Tito in Kardelj zahtevala mnogokrat. Sovjetsko stališče za direktno pogajanje med Jugoslavijo in Italijo je bilo razloženo v pismu, ki ga je poslal Molotov Pietru Quaroni-ju italijanskemu zastopniku v Moskvi, ki se sedaj nahaja v New Yorku. Molotov je izjavil, da Sovjetska Zveza zavzema odločno pozitivno stališče napram obnovitvi pogajanj naravnost med Jugoslavijo in Italijo kakor je bilo predlagano po maršalu Titu. V pismu italijanskemu zastopniku v Moskvi je bilo navedeno, da bi prijateljsko uraynanje mej med Belgrad-Rimom doprineslo k utrditvi miru v Evropi. Pismo je bilo poslano kot odgovor na italijansko vprašanje kako bi Sovjetska Zveza gledala na taka direktna pogajanja. Zunanji minister Vel. Britanije Ernest Beyin, kateri je dobil sli-čno pismo od italijanskega zastopnika, je tudi odgovoril — kakor je bilo javljeno, ali vsebine njegovega odgovora se ni dalo v javnost-, Mišljenje je, pomoč zavezniškim silam, nekdaj last slovenskega in hrvatskega življa, ki pa so bi- Od maja 1943. je ona pričela dola ob koncu prejšnje vojne nasilno vzeta tem narodom. bivati materijalno pomoč od zave- 2. Jugoslavija ne more prevzeti nase, da bi sama z svojimi lastnimi sredstvi obnovila ozemlja, ki so jih opu-stošili italijanski okupatorji, niti da bi se odpovedala predmetom, ki so jih oni odpeljali iz Jugoslavije v Italijo. Ona smatra, da je Italija dolžna plačati reparacije in izvršiti ¡restitucijo odpeljanih predmetov. 3. Jugoslavija smatra za neizogibno, da se napravijo taki ukrepi, ki bodo preprečili možnost, da se v prihodnosti ponovijo italijanske agresije proti Jugoslaviji in drugim miroljubnim narodom." Torej to so prvotne želje in osnovne zahteve Jugoslavije napram Italiji, se v bistvu niso še prav nič izpre-menile. So pravične zahteve, katerih bi nobeden pošten človek na svetu ne mogel odrekati, najmanj pa zavezniki z katerimi so se jugoslovanski narodi ramo ob rami tako zvesto borili za njihove in svoje pravice katere se jim pa sedaj tako podlo zanikajo, človek skoro ne more verjeti, da bi mogel biti kdo od zaveznikov tako nizkoten, kot se je to pokazalo od angleških zastopnikov vseskozi od prve do te zadnje konference, ko se je naposled od italijanskega zastopnika bivšega sovražnika zaprosilo, da bodo te dve države; namreč Jugoslavija in Italija uredile same ta spor, ki ga zavezniki niso mogli. Angleška in Ameriška reakcija, kakor pravijo poročila niste posebno zadovoljni, zadovoljni pa bomo mi če se bo med tema dvema državama našla rešitev tega problema tako, da bi bil mir zagotovljen v tem delu Evrope. To bi učvrstilo mir tudi po drugih delih sveta in človeštvo bi prosteje za dihalo. Upajmo da bodo poganjanja uspela in prinesla zaželjeni pravični in trajni mir. znikov. Istočasno so prišle v Albanijo tudi zavezniške vojne misije. Albanska Narodna Osvobodilna Armada je bila visoko cenjena. G. g. Hali, Molotov, Eden, Churchill, Stettinius, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemju Meitland Wilson in drugi zavezniški vojni in politični voditelji, so navdušeno pozdravljali udejstvovanje albanskega naroda v borbi za skupno zmago. Albanski narod je krepko pomagal grškemu narodu v zimi 1940. leta, za časa borbe proti fašistični Italiji. V ravno završeni vojni, izgube Albanije so bile velike: Okrog 50.000 mrtvih in ranjenih (in to od naroda, kateri šteje nekaj več, kot en milijon prebivalstva). Albanija je imela 10.000 političnih jetnikov, 35.000 oseb na prisilnem delu, 35 procent vseh mest in vasi uničenih, porušenih in požganih, živina je bila odvedena ali uničena, narodni proizvodi izropa-ni, ceste, mostovi in pristanišča minirana, a industrije, katera ni ravno velika poškodovana in uničena. Vidite, to so številke katere govore o sovražnem pustošenju v Albaniji za časa vojne. Grška vlada hoče s potvarja-njem resnice napačno obvestiti svetovno javnost. Ona poskuša prikazati položaj na takšen način, Tekom zasedanja Plenarne seje Glavnega odbora Združenih Sindikatov in naposled daljše diskusije, je bila sprejeta resolucija zasnovana po poročilu podpredsednika Glavnega odbora Voje Lekovica. Plenarna seja povdarja izvanred-no važnost industrijalizacije in elektrifikacije Jugoslavije in poživlja vse sindikalne organizacije, da objasnijo najširšim množicam delovnega naroda važnost industrijalizacije države in da jih mobilizirajo za delo na izpolnjenje proizvodnje za prvo načrtno leto. To je pot, da se zagotovi stalni razvitek jugoslovanske proizvodnje. Dne 18. novembra je govoril na plenarni seji minister industrije Zvezne vlade, Boris Kidrič. Minister Kidrič je podčrtal, da industrializacija države zahteva izvrše-nje velikih pripravljalnih del. Na prvem mestu je potrebno v popolnosti izvršiti vse naloge, katere zahteva sedanja situacija jugoslovanske proizvodnje, ker bi drugače bilo nemogoče pripraviti teren za vstvaritev načrta za leto 1947, a isto tako ne bi bilo-mogoče pripraviti načrte za več let v naprej. Kakor drugo točko je Minister slovenskega koroškega delovnega človeka je prenesel vse strahote in trpljenje v taborišču ter tako nadaljuje ne samo svojo pisateljsko delavnost, ampak zastopa v parlamentu v Beogradu kot ljudski .poslanec interese rudarjev in kmetov iz Mežice. SANS) * * * Karantanska vojvodina je v v-zhodnih Alpah najstarejša politična tvorba in kolikor je mogoče ugotoviti, je ona tudi najstarejša slovenska državna tvorba sploh. Iz te stare zavesti se je razvil tisti znani koroški lokalni patri-jotizem, ki ga je osvojil tudi nemški del koroškega prebivalstva. V nobeni bivši avstrijski kronovini, koder prebiva slovensko ljudstvo, nimamo tako močno razvitega provincijalnega čuta, kakor na Koroškem. Seveda je k temu čutu pripomoglo še marsikaj drugega. Dežela je po naravni legi zaprta na vse strani, obdana s težko prestopnimi planinami, ki so ovirale prodor napredka. Ta stari čut prvotno slovenske tvornosti si je v novejši dobi osvojil germanski imperializem in ga izrabil za svoje prodiranje proti jugu. Panger-manska parola "Ungeteiltes Kärnten", to je Nedeljiva Koroška, je v veliki meri odločevala pri plebiscitu leta 1920 in tega se poslužujejo ostanki nacizma v svoji agitaciji proti slovenskim zahtevam tudi danes. Koroškega lokalnega patrijoti-zma naše bivše slovenske politične stranke niso nikdar razumele, ker niso priznavale in poznale koroškega zgodovinskega razvoja. Zaradi tega so leta 1920 na Koroškem delali velikanske politične Minister Kidrič je zvrnil pozor- j neumnosti, ki so se nad nami hu-nost Plenarne seje na dejstvo da | do maščevale, izvršenje načrtov ne bo naletelo čijo. Njegov močan organizem da mu ni ugajalo. Slovensko po Kidrič podčrtal važnost tekmovanja na delu in zmanjševanja proizvajalnih stroškov. Akumulacija potrebnih zalog je odvisna od uspehov napora kateri se vloži v to delo. Napram temu so vsa naša dela in dovršenje naših načrtov odvisna od naših sedanjih naporov. samo na težkoče v zvezi z bilanco materijala, izgradnjo in naba-vljenjem strojev v potrebni količini, ampak bodo potežkoče tudi v zvezi z pripravljanjem tehničnega osobja, katero bo sposobno, da izdeluje te stroje in da z njimi u-pravlja. Zato se največje nade polagajo v delavski razred in njegove sindikate na katerih leži naloga, da vzgoje nove kadre tehničnega osobja. Mi moramo hitro v-zgojiti nove kadre specijalistov in tehničarjev, kateri so nam danes potrebni. To je sveta dolžnost v-seh naših delavcev — je izjavil Minister. Problem vzgoje in pose-čanje naših tečajev za tehničarje V dobi kapitalističnega napredka, ki se je na Koroškem začel v preteklem stoletju, se je slovensko ozemlje najbolj skrčilo. Močni nemški kulturni in predvsem gospodarski vpliv sta odtujila slovenski celoti cele ljudske plasti. Odtujila se je nam predvsem inteligenca, ki je postala gospodarsko odvisna od nemške deželne in državne uprave. Odtujila se je slovenski zavesti tista plast našega naroda, ki je drugod postala stržen narodne zavesti v dobi narodnega prebujenja, to je malo-meščanstvo. Odtujili so se nam z malimi izjemami trgovci, oštirji, močnejši kmečki posestniki, pose- resneje postavlja pred razred in sindikate. delavski Tanjug Divjaštvo zapadne 'demokracije' na Slovenskih tleh Trst: — Tanjug. "Primorski Dnevnik" javlja dne 18. nov. po- / drobne podatke, kateri ilustrirajo zaplembo "Narodriega Doma" v Gorici. Ob tej priliki je bilo sežganih veliko število slovenskih knjig, kakor tudi arhiv raznih narodnih organizacij, narodnih zastav i.t.d. V svojem članku pod naslovom "Kultura mržnje v Gorici" list piše: "Zapadna" demokracija" prikazuje danes najpopolnejšo sliko svoje kulture. Vojaki 88-te divizije so zaplenili knjige, arhive in ostalo privatno imovino organizacij, katerih uradi so se nahajali v "Narodnem Domu" in ji vse sežgali. Med knjigami so se nahajala dela kulturne vrednosti, kakor tudi razne revije in publikacije. Naše zastave, fotografije naših narodnih voditeljev, vključujoč fotografijo Maršala Tita, predsednika Kardelja niso bile ohranjene pred plameni. Mi moramo danes prenašati stvari kar se niti predstavlja nalogo, katero se naj-} bno tisti tip koroškega kmečkega posestnika, ki se pri nas imenuje "Herrenbauer", to je gosposki kmet in ki ga drugod po slovenskem ozemlju ne poznamo. Zaradi političnega razvoja se je nam odtujilo tudi delavstvo in so se nam odtujili tudi bajtarji, ali kakor se jim na Koroškem pravi: "k a j ž a rji". Socijaldemokraška stranka, ki je te sloje politično zajela skoraj v celem obsegu, je veljala za napredno stranko, a je istočasno podpirala germanizator-sko politiko deželnih državnih oblastnikov. fašisti niso upali delati. Knjige Franc Bevka, Otona Zupančiča in drugih slovenskih pisateljev so žrtve moderne inkvizicije. Franc Bevk katerega knjige so sežgane, je bil na čelu narodno-osvobodil-nega gibanja naroda Slovanskega Primorja. Vkljub visoki starosti je on vodil borbo proti nazi-fašizma na strani naših do včerajšnjih zaveznikov. Ves civilizirani svet se mora zgražati nad takim početjem, in potrebno je, da se vpraša kam to vodi ?! Vse to ponovno kaže našim narodom, da morajo vztrajati na potu katerega so si izbrali in nadaljevati z borbo za svoje pravice da se priključijo Jugoslaviji, ker edino tako moremo dobiti jamstvo, da živimo in da razvijamo svojo kulturo v svobodi. Samo na ta način se moramo zaščititi novih "kulturnih napadov" izvršenih v imenu demokracije dvajsetega stoletja. Iz tega razvoja, ki je trajal več kakor pol stoletja, so nastali ta-kozvani "nemčurji". Ti nemčurji so kmalu postali važen političen faktor v deželi in to v vseh strankah, ki so delovale na slovenskem ozemlju, akoravno je bila njihova socijalna struktura neenotna. Etičnih vrednosti nemčur-sko gibanje ni imelo nobenih, oziroma je nastalo iz etično manje-vrednih nagonov. Negova etična podlaga so zgolj oportunizem, do-bičkaželjnost, špekulacija, trenot-no profitarstvo, z eno besedo iz manjvrednih nagibov, ki živijo v posamezniku in v človeškem značaju. Jasno je, da je pangerman-ska oblast v deželi take podle nagibe v ljudstvu izkoriščala za svoj mlin in jim je dala obliko in vsebino. Oficijelna politična oblika nemčurstva na Koroškem je bila litično društvo v Celovcu je Šu-miju kot svojemu eksponentu z veliko muko preskrbelo službo slovenskega potovalnega učitelja za kmetijstvo. Ta človek je takoj nato, ko je imel službo že v žepu, prestopil k nemški vladni stranki, postal zato ravnatelj kmetijske šole v Velikovcu, iz katere je napravil trdnjavo in vzgojevalni-co pangermanizma. Iz najnizkot-nejših nagibov se je enostavno prodal močnejšemu in bogatejšemu gospodarju. Potem je postal voditelj Landbunda. šumi je tipičen predstavnik nemčurske generacije. Kjerkoli v Evropi je imperija-lizem močnejših narodov hotel podjarmiti slabejše, male narode, povsod je znal s pomočjo plehkih gesel izmaličiti gotove ljudske plasti in jih izkoristiti za svoje cilje, toda nikjer jih ni znal izkoristiti na tako široki podlagi najnižjih negativnih strani v človeku, kakor se je to zgodilo na Koroškem pri slovenskem narodu. Uspelo mu je si iz tega vstvariti tako močno politično gibanje, ki je imelo dolgo časa prvo besedo v deželi. To mu je tem lažje uspelo, ker so bile stranke, ki so gojile nemčurstvo, v gospodarskem in kulturnem oziru naprednejše, kakor pa slovenska stranka. Dalje je germanski gospodar dežele nemčurstvo negoval in ga gospodarsko podpiral, kjer je le mogel. Ko je v dobi modernejšega razvoja kapitalističnega gospodarstva na Koroškem začelo nastajati delavstvo, ki bi po svojem poslanstvu moralo biti nosilec pravilne rešitve narodnostnega vprašanja v tem delu Evrope, je imel nemški imperijalizem pasjo srečo,, da je to delavstvo dobila v svoje roke socijaldemokraška stranka, ker je bila ona sama idejno in praktično popolnoma v službi nemškega imperijalizma. V svoji borbi za socijalne reforme, to je za začasni napredek ene ali dveh generacij človeštva, je ta stranka ob pomanjkanju prve napredne delavske stranke pomenila za nastajajoče koroško delavstvo brezdvomno neki napredek. Zaradi socijalnodemokraške vzgoje se je koroško slovensko delavstvo skoraj popolnoma odtujilo pravim načelom rešitve narodnega vprašanja in se je leta 1920 skoraj brez izjeme opredelilo proti elementarnim pravicam koroških Slovencev. Tako se je moglo zgoditi, da je v bojih leta 1918-20 ravno delavstvo bilo glavni nosilec borbe za "nadeljivo Koroško". Dejstvo, da je koroško slovensko politično gibanje, ki so ga predvsem vodili duhovniki, nosilo pečat nazadnjaštva, je seveda zelo pripomoglo k taki opredelitvi koroškega delavstva. Vse kar je bilo južno od Drave, južno od Karavank, je bilo za koroško delavstvo nazadnjaško, zaostalo, ne-socijalno, skratka — srednji vek. V kolikor so bila takrat ta dejstva vsaj navidezno resnična, bi seveda ne smelo vplivati na načelno stališče pravične rešitve narodnega vprašanja na Koroškem, ki bi ga delavstvo kot tako moralo zasledovati. Ali socijaldemokraška stranka je bila v tem pogledu popolnoma na repu nemških nacijonalsocijali-stičnih strank. Njena vzgoja je pripomogla, da so pri delavstvu prišli na površje instinkti trenutnega oportunizma, nezna-čajnega hlapčevstva pred tistim, ki slučajno reže vsakdanji kruh, da so pri njem nadvladali elementi šovinizma. Kako daleč je po zaslugi soci-jaldemokraške stranke taka men-taliteta napredovala med koroškim delavstvom, je dokaz, da je leta 1920 nastal med njimi pravi preplah, ko je prva spregovorila (Dalje na 4 str.) Borba delavcev v Grčiji Izvršni odbor svetovne zveze strokovnih organizacij je na letošnjem zasedanju v Moskvi sklenil sprejeti Splošno grško delavsko zvezo v svetovno zvezo. Odposlanstvo grških strokovnih organizacij, v katerem so bili tajniki Kostaš Theos, Demeter Stratis in Joannis Ko-lomiris, je poročalo o stanju v Grčiji. Sovjetska revija "No-voje vremja" je nato objavila vsebino razgovora s Kostasom Theosom o stanju v Grčiji. Spričo najnovejšega razvoja dogodkov v Grčiji je ta razgovor še prav posebno pomemben in poučen. Po sramotnih volitvah 31. marca — po "Bevinovih volitvah", kakor je grško ljudstvo krstilo to nečastno burko — je stopil boj med demokratičnimi silami in med silami reakcije v Grčiji v novo obdobje. Monarhisti so sodili, ker je bila oblast v njihovih rokah, da bodo zdaj lahko štrli demokratično gibanje. V okviru neomejene policijske diktature, ki so jo imeli v načrtu, so si prizadevali tudi za tem, da bi zdrobili svobodno strokovno gibanje. V Grčiji divja nasilje oboroženih monarho-fašističnih tolp. Ne mine dan, da ne bi bilo umorjenih po več pripadnikov EAMa ali aktivnih strokovnih delavcev. Dnevno se zgodi po troje do petero, pogostokrat pa celo po deset takih umorov. Aktivni delavci, ki nastopajo za demokratične stranke, so aretirani in odgnani bogve kam brez obtožnice. Da bi se rešilo pred zasledovanji monar-hističnih tolp in policije, beži prebivalstvo iz mest in vasi v gore. Oblastva oglašajo begunce za "ekstremiste", ali kar za "ban-dite" in prirejajo kazenske odprave za njimi. V ta namen pošiljajo v gore ne samo policijske oddelke, marveč čete redne vojske. Vrstijo se krvavi spopadi. Notranjepolitični položaj v Grčiji lahko zatorej ocenjamo kot nekakšno enostransko državljansko vojno, katero vodi skupina re-akcionarjev, ki je prišla do oblasti, zoper celotni tabor grške demokracije, med njim tudi zoper, demokratične strokovne organizacije, ki so združene v Splošni grški delovni zvezi. Stanje v Grčiji je skrajno napeto. Toda očitno si vlada to želi, da bi lahko vodila nov napad zoper demokratične pravice ljudstva, bne 18. junija je bil izdan poseben zakon "za varstvo javnega reda". Ta zakon izroča delavske organizacije policijski samovolji. Policija lahko poljubno proglasi vsakega državljana za "sovražnika" javne varnosti in takemu grozi umor. Policija ima zdaj tudi pravico, da prireja podnevi in ponoči hišne preiskave, vsak čas lahko zapre cestni promet, manifestacije in zborovanja so prepovedane z grožnjo ječe do petih let. Stavke so z zakonom prepovedane. Stavkokazi uživajo posebne u-godnosti. Za vsak prestopek tega zakona prideš pred vojno sodišče, pri katerem odvzamejo obtožencu vse običajne pravice, tako do zagovornika, do pritožbe in podobnega. Slednjič ima ta zakon paragraf 10, ki določa, da velja sodelovanje pri odporniškem gibanju in pri osvobodilni borbi od decembra 1944 za zločin in znatno povišuje kozensko mero za vsak prestopek zoper novi zakon. Tako grozotnih zakonov ni bilo niti za časa Metaxasove diktature! Izjemni zakon je med ljudskimi množicami izzval globoko ogorčenje. Tisti dan, ko so ga v "parlamentu" sprejeli, je prišlo v Atenah do ogromne spontane protestne demonstracije. Neko odposlanstvo delavstva je hotelo obiskati ministrskega predsednika, da bi mu izročilo pisan protest zoper uveljavljenje tega zakona. Policija je demonstrante razgnala, mnoge aretirala in odposlanstva ni pustila k ministrskemu predsedniku. Še med pripravami za kongres so skušali monarhisti vihotapiti v strokovno vodstvo svojega moža, nekega Makrisa, kar se je jim pa ni posrečilo. Jezen nad svojim neuspehom je Makris vložil pri vrhovnem sodišču prošnjo, naj razveljavi vladni sklep, s katerim je bil kongres dovoljen. Ta prošnja je ležala pol leta med sodnijskimi akti. Zdaj, ko so prišli monarhisti na oblast, je sodišče prošnji ugodilo! Naj nas ne preseneča, ako vlada oglaša kongres in z njim vodstvo delavske zveze za nezakonita in ako oporeka njuna pooblastila, čeprav je bil kongres pripravljen in da ne bi bili tvegali svojega predrznega napada na množične organizacije delavstva, če se ne bi bili zanašali na podporo vojaških in diplomatskih zastopnikov Anglije. Številna dejstva pričajo o tej podpori. Navesti velja dva značilna primera. V Grčiji so do nedavna imeli zakon, ki je podjetnikom prepovedoval odpuščati delavce samolastno in brez navedbe vzroka. Podjetniki so pogostokrat obšli zakon, vendar je zakon že s samim obstankom oviral njihovo samovoljo. Monarhisti so sklenili ta zakon odpraviti. Pri tem so jim prišli na pomoč — angleški strokovnjaki, ki so rekli, da tak zakon ovira obnovo gospodarstva v Grčiji. . . Zakon je bil odpravljen. Takoj so pričela podjetja množično odpuščati delavce in v prvi vrsti so bili prizadeti aktivni strokovni delavci. Tako so bili odpuščeni skoraj vsi obratni zaupniki. Drug primer. V začetku tega leta je naraščalo mezdno gibanje. Podjetniki so zahtevali od vlade več ga lahko samo poslabšajo", je ukrepe zoper stavke. Angleški svetovalec za delavska vprašanja Hali je obiskal nas, strokovne voditelje, in nam je "nasvetoval", naj pozovemo delavstvo, da ustavi stavke. "Grčija", je rekel Hali, "je zdaj podobna brodolomcu, ki je ves izčrpan dosegel obrežje. Potreben je dolgotrajnega zdravljenja. Zdaj se pričenja zdravljenje Grčije z načrti za njeno obnovo. Da bi lahko poročal v London, moram vedeti: ali ste voljni sodelovati pri izvajanju teh načrtov, ali pa boste izvedbo teh načrtov ovirali s stavkami?" "Ampak delavci vendar stradajo," smo odgovorili. "Njihove mezde ne zadostujejo niti za pol kilograma krompirja na dan, delavske zahteve so upravičene!. . . In slednjič, če tudi pozovemo delavce, naj ne stavkajo, nas ne bodo ubogali". "Stavke ne morejo poboljšati položaja delavskega razreda, mar- Kdo ovira demokrati zacijo Kitajske Moskva, (Tass). Specialist za probleme Daljnjega vzhoda profesor Avarin piše v "Pravdi" glede Kitajske: Med državami, ki so se udeležile borbe proti fašizmu, samo na Kitajskem oborožene sile še niso demobilizirane in njihovo števili celo narašča. Mirnodobska izgradnja je ostala lep sen« ljudskih rano žic, ki so toliko trpele. Ostanki finančne oligarhije in japonske mi-litaristične klike na Kitajskem, široko razpredena mreža kvizlin-ških agentov japonskega fašizma, polfevdalni kitajski militaristi, novi bogataši ki so si v vojni nagrabili bajna bogastva, mestni in vaški veleoderuhi, vsi elementi, ki so vajeni graditi svoje blagostanje na trpljenju ljudstva — vsi ti so glavna opora kitajske reakcije in onemogočajo ljudstva, da bi se posvetilo mirnodobski izgradnji. To živo izpričujejo dogodki zadnjega časa. Armade svobodoljubnih narodov sp se po porazu nemškega fašizma osredotočile na uničenje žarišča napadalnosti na Daljnjem vzhodu, nekateri reakcionarni kitajski generali pa so, skušajoč pomagati japonskemu imperializmu, poslali tedaj svoje čete proti osmi armadi — neizprosnemu sovražniku japonskih okupatorjev in opori demokratičnih sil Kitajske. Napad kitajskih militaristov na osmo armado v juniju in juliju 1945. je bil odbit. Poskusi reakcionarjev, da bi se polastili Yenana, prestolnice demokratične cone, so izpodleteli. Maotsedung, voditelj kitajske Komunistične partije, ki hoče prekrižati spletke reakcije, je po porazu Japonske v septembru preteklega leta prišel v Čunking. Komaj so se čungkinška pogajanja zaključila, so že nekatere armade Kuomintanga s sodelovanjem lutkovnih čet, ki so jih ustanovili Japonci, pričele s hudimi napadi proti ljudskim armadam pod poveljstvom Komunistične partije. Ob koncu preteklega leta je itevi lo vojaštva, ki je vodilo ofenzivo proti kitajski ljudski armadi, preseglo milijon mož. Vojaške operaci je so se razširile na 11 provinc. Državljanska vojna je grozila, da bo zajela vso deželo. Kitajski Rodoljubi so ostro protestirali proti početju pobudnikov bratomorne vojne. Ogorčenje demokratičnih ameriških krogov zaradi zadržanja ameriškega poslanika Hurlea in ameriškega poveljstva v Kitajski, ki sta odkrito podpirala reakcionarne čete Kuomintanga, je doseglo višek. Kje je vzrok te nesreče kitajskega ljudstva, ki je toliko trpelo v junaški borbi proti japonskim napadalcem? Ne smehio pozabiti, da so malomeščanski sloji Kitajske pod japonskim ali kakšnim drugim imperialističnim vplivom vedno brez patriotizma in politične bistrovidnosti ter smisla za blagostanje ljudstva. Na čelu Kuo-mitanga je veliko število ljudi, ki so obenem zemljiški posestniki in generali, provincialni guverneri, lastniki bank in velikih oderuških ustanov. Reakcionarni militaristi, ki so vedno smatrali svoje čete kot neko fevdalno milico, skušajo tudi danes na vsak način ohraniti ali celo dvigniti obseg "milice". Njim je zelo malo mar, da hrepeni kitajsko ljudstvo po izboljšanju pogojev svoje eksistence. Kitajski demokrati vztrajno nadaljujejo borbo za narodno enotnost na osnovi demokratizacije dežele. Če prav imajo reakcionarne sile Ki tajske dobre položaje, bi bile že zdavnaj poražene, če ne bi bilo ameriške podpore. Kakor je ameriški tisk že večkrat objavil, prevažajo Amerikanci na svojih ladjah *čete za borbo proti ljudski armadi in nudijo politično pomoč reakcionarnim silam. Poročila kitajskega in inozemskega tiska poudarjajo, da se potrpljenje demokratičnih sil Kitajske bliža h koncu. prerokoval Hali. "Ako podpirate stavke, bodo dobili v inozemstvu slab vtis o grških strokovnih organizacijah. Ako pa delavci, kakor pravite, ne bi ubogali vašega nasveta, pomeni to, da niso z vami." Opomniti smo morali Halla, da je nedavno v Angliji stavkalo 40.000 pristaniških delavcev in da so jih vodje Trade-Uniona zaman pozivali, naj nehajo stavkati. . . Splošna grška delavska zveza je označila posebni zakon od 18. junija za fašističnega. Tisti dan, ko so v tako imenovanem "parlamentu" glasovali o njem, smo pozvali delavce k splošni stavki. Devetdeset odstotkov delavstva v Grčiji se je kljub nasilju odzvalo našemu pozivu. V takiii pogojih delajo grške strokovne organizacije. Zdaj je naša poglavitna naloga, da se borimo za demokratične pravice delovnega človeka, zoper napade mo-narhistično - fašistične reakcije. Hkrati ni manj važna naloga borba za povišanje mezd in za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi. Življenje delovnega stva v Grčiji je dan za dnem težje. Vlada je prepovedala povišati mezde. Cene pa rastejo. Kupna moč delavstva je nižja kakor je bila celo lani. Več kakor polovica delavstva je brez dela. Vpisani so v nedavno uvedeni delavski spisek. Med uradništvom delavskega spiska pa ni nobenega zastopnika strokovne organizacije, reakcionarni uradniki imajo spisek v rokah, tako da spodoben strokovni delavec od tam ne more pričakovati pomoči. Trg v Grčiji je v rokah črnobor-zijancev. Blago, ki ga dobavlja UNRRA, izginja na črni borzi. Vladni krediti za obnovo industrije teko v žepe spretnih špekulantov. Industrije ne obnavljajo, tako da proizvaja komaj tretjino predvojne proizvodnje. Splošno grška delavska zveza zahteva vladno nadzorstvo in oži-vljenje obratov, katerih lastniki nočejo ničesar obnoviti. To bi mnogim brezposlenim dalo dela in zaslužka, toda vlada se ne zgane. Kljub vsem težavam ne mislijo grški strokovni delavci vreči puške v koruzo. Nadaljujejo borbo za pravice delovnega ljudstva, zoper reakcijo in zoper učvrstitev fašistične diktature v Grčiji. Sprejem naše zveze v Svetovno zvezo strokovnih organizacij krepi naše zaupanje v uspeh. Mi vemo, da milijoni organiziranega delavstva v vseh državah s simpatijami spremljajo našo pravično borbo za demokratične pravice in svoboščine. "Tovariš" Naše vrste so iz dneva v dan večje Port Alberni B. C. — Skoraj leto dni je minulo od zadnje kampanje za naš list Edinost. Ako se pravilno spominjam sem za kampanjo Edinosti lansko leto bil nekako pozen, vendar upam da so moji nazori pripomogli pridobiti vsaj nekaj novih naročnikov. Današnje razmere politične in ekonomske so tako nestalne, da mnogi — in med temi mnogimi — na žalost je še vedno tudi nekaj Slovencev, ki kolebajo in ne vedo kam bi se obrnili. Takim omah-ljivcem je potrebno voditeljev ali bolje rečeno učiteljev. Doma, v naši. napredni domovini imajo voditelje in učitelje. Tukaj v tujini, naš voditelj in učitelj nam je naša Edinost. Kdor resno zasleduje načela demokratičnih nazorov, kot jih tedensko prinaša naš list mora priznati, da imamo v našem listu prav dobrega učitelja. Zato vsi oni, ki ste v dvomu, pridružite se v naše vrste in ne bojte se angleških "socialističnih" spletk ali ameriških "demokratičnih" pendrekov, katere tako "civilizirano" uporabljajo nad našim ljudstvom v Julijski Krajini in Trstu. Naše vrste so iz dneva v dan večje in večje. Da bo listu Edinosti ki nas druži zagotovljeno izhajanje mu je potrebna denarna pomoč in novi naročniki. Denarna pomoč je bila potrebna od početka a nikdar ni bila potreba večja kot je danes. Glavni odbor nam letos ni določil kvote. Prepustili so to nam naročnikom in članom Z. K. S., da po naši pameti določimo koliko bode-mo prispevali. Brez ozira koliko se je v preteklem letu pobiralo, če je bilo to v pomoč trpečim v domovini ali za x-raj aparat, brez ozira na eno ali drugo naša dolžnost je, da zopet posežemo v žep in damo — damo celo več kot smo dajali v preteklih kampanjah. Tiskovni sklad za prihodnje leto naj prekorači vse dosedanje. Potreba je velika. Lahko se pripeti, da je ta ali drugi teden potrebna povečana izdaja, ali da se priobčijo kake fotografije, to vse stane mnogo denarja in od kod naj pride denar, ako ne od nas? Da nismo najzadnji, kadar vidimo da je treba dati, smo dokazali pri nabiranju za x-raj aparat. Doka-žimo isto za tiskovni sklad. Učitelj mora biti plačan. Mnogo uspeha Edinosti in pozdrave vsem Frank J. Ronner. Sodnijski proces v Ljubljani (Nadaljevanje) — Kakšne enote sestavljajo tako imenovani deli "jugoslovanske ljud- vojske", ki ima svojo komando v Eboliju ? Po pripovedovanju četnikov, ki so šli skozi taborišče Fermo, so v glavnem cela Erujičeva in Jev-djevičeva grupa, ostanki srbskih dobrovoljcev, okoli 1000 domobrancev in posamezni jugoslovanski u-jetniki, ki so ušli iz raznih taborišč, skupno približno 18,000 ljudi. Bili so internirani v Forliju, septembra 1945 pa premeščeni v Ebo-li. Predsednik: — Obtoženi ste, da ste septembra 1945 ponudili "komandi jugoslovanske vojske" v Eboli svoje sodelovanje. Rupnik: — To sem sam prinesel. Predsednik pokaže Rupniku neki spis: Ali je to vaše? — Rupnik pritrdi. — Tu pravite: "V zvezi s pred-stavko z dne 14. maja t. 1. mi je sporočil komandant naše divizije v Nickelstadtu Muller, da bomo po potrebi pozvani v sestav delov kraljevske jugoslovanske vojske v Italiji. Omenjena predstavka je znana oficirjem, četnikom in tis- tim Srbom dobrovoljskega korpusa, ki so bili ta čas v Spittalu. Predvsem poudarjam, da nimam nobene pretenzije v zvezi z mojim činom, temveč se rad in prostovoljno podrejam mlajšim, ki so si po svojih zaslugih pridobili položaj, ki ga sedaj zavzemajo. Sem zdrav in sposoben za delo na fronti in za njo. Divizijski deneral Lav Rupnik. Fermo 27. IX. 1945." V prilogi pa ste poslali:" Priloga za osebno obvestilo. Moje gledanje na način restavracije kraljevine Jugoslavije. 1. Zapadne zaveznike je treba z obrazložitvijo pravega stanja v deželi prositi, naj v svojem in interesu Evrope zasedejo tudi našo državo in organizirajo mir in red in uničevanje boljševizma (paftizanov). 2. Jugoslavija daje zaveznikom pomoč na fronti, svojo reorganizirano redno vojsko, v zaledju pa z elitno vojsko, najbolj disciplirano in največje moralne kvalitete. Kasneje bi pomagala zaveznikom pri razorožitvi nele Titove vojske, temveč tudi tistih tolp, ki na svojo delajo nerede v deželi. Po vzpostavitvi popolnega reda in miru bi ugotovili svobodno narodno voljo v okviru možnosti, postavljenih od za- Zeli pomagati Kumšetovi Eno važno opozorenje V decembru preteklega leta je bil na osnovi sklepa moskovske konference treh zunanjih ministrov — ZSSR, Združenih držav in Velike Britanije — končno ustanovljen politični posvetovalni svet, ki je pričel s svojim delom 10. januarja 1946. Delo Sveta je omogočilo sporazum glede mnogih bistvenih političnih, problemov med Koumintangom na eni in Komunistično partijo, demokratično ligo ter ostalimi demokratičnimi organizacijami na drugi strani. Zdelo se je, da je Kitajska stopila v novo obdobje svojega razvo ja. Vendar sklep, ki je določal ustanovitev državnega sveta in koalicijske vlade, ni bil izveden. Ker so reakcionarni člani Kuomintanga preprečili izvedbo sporazuma o premirju, ki je bil dosežen s sode- Welland, Ont.: — Na lokalni seji S. K. J. S., ki se je vršila dne 17. novembra se je javilo 16 ljudi za povratek v domovino, kateri so vpisali $11.000.00 (enajst tisoč) za nabavo strojev, katere bo vzela grupa s seboj. To je za začetek jako dobro, ali se pričakuje še bolje rezultate pri nadaljnem vpisavanju ljudi za povratek in denarja za razno orodje. To se je moglo videti po živahni diskusiji, ki se je vršila po tem vprašanju. Na seji se je zaključilo, da se bo denar takoj pobral in poslal na S. K. J. S. in odbor za nakupovanje strojev, da bo imel na roki dovolj denarja kadar bo treba izplačati kupljeni stroj ali orodje. Denar se more poslati naravnost na S. K. J. S. v Toronto, ako pa kateri ne želi sam poslati, naj RAD BI ZVEDEL Za naslov mojega strica, ki je živel v North Ameriki. Površni naslov je: Jakob Mavric, Montana, North Amerika. Prosim čitatelje lista ako kdo ve za njega, da mi sproči, za kar mu bom zelo hvaležen, če bo pa sam čital te vrstice naj se zglasi na moj naslov: Franc Mekuc, Sv. Trojica pri Novi Vasi, Bloke pri Rakeku, Jugoslavija. se obrne na spodaj podpisanega, pa mu bo razjasnjeno, na kakšen način se bo denar odposlal. Istotako se moremo sporazumeti po vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo v tem pravcu. Denar je treba nakazati na bančne čeke ali v Victory Bondih — kateri niso registrirani. Ček se naj napravi na Council of Canadian South Slavs. Zelo važno je tudi, da opozorimo one, kateri bi radi posodili denar za nabavo strojem in orodja, a niso še slišali, da je treba denar takoj poslati, smo sklenili na tej seji, zbrati ves ta denar in ga poslati na Gl. Urad S. K. J. S. v Toronto. Končno naj naglasimo, da se bo vršil shod v nedeljo 1. decembra v Ukrajinskem domu ob 2. uri popoldne. Na shodu se bo razpravljalo o potovanju v stari kraj ter o vprašanju denarja za nakup potrebnih strojev in orodja. J. Spehar 78 — 6th Street, Welland, Ontario. Hagersville, Ont; — Čitala sem v članku "Sodnjiski proces v Ljubljani" katerega prinaša Edinost o Angeli Kumšetovi, kltera je bila moja soseda in smo se v mladih letih dostikrat skupaj igrale na lepem zelenem vrtu. Kje sem jaz takrat mislila, da se igram z dekletcem, katero bo zavžilo toliko hudeg^ v svojem življenju, ker žalostno je citati, njeno izpoved pred sodiščem, oziroma njeno pričevanje. Jaz sem takrat živela pri starših od moje mame, ker smo jaz, moja dva brata in še ena sestra izgubili mater. Angela Kumše pa je v zadnji vojni izgubila očeta, kateri je zapustil 6 malih nepreskrbljenih otrok. Tako smo mi o-stali brez matere, a Kumšetovi otroci brez očeta. Kaj to pomeni vedo le oni otroci, kateri so v mladosti izgubili mater ali očeta. Marsikatera britka solza se jim utrne iz očesa. Kot razvidim iz poročila tega procesa, je Angela Kumševa iz- gubila sedaj mater, ki je bila sežgana v krematoriju v Nemčiji. Ali ni sočutno in grenko to citati od svoje prijateljice, kar je le pre-grenka resnica in nikaka pravljica. Koliko žalostnih pisem sem že jaz dobila. Kako kruto je bil moj ata mučen, ravno tako bratje. In to je vse prebritka resnica. Bratje in sestre iz Ižanske okolice, ali bi ne bilo lepo ko bi poslali mali dar za Angelo Kumše? Kaj mislite nato dragi bratje in sestre. Dajmo zberimo nekaj zanjo, ker vsak od vas je čital kako je utekla smrti. Prepričana sem, da si nikdo od nas ne želi, da bi bil na njenem mestu. Ižanci in Ižanke pokažimo, da ljubimo sosedo. Vsaki od vas kateri želi kaj dati naj pošlje na moj naslov: Mrs. L. Škraba, Box 153 Hagersville Ont. Canada. Vse kar se bo nabralo bo objavljeno v Edinosti ter poslano domov Angeli Kumše-vi. Na noge Ižanci iz ižanske okolice. Timmins, Ont. lovanjem ameriških predstavni-izveden z dovoljenjem vladnih ob- ( kov> je nastal izredno nevaren položaj. V drugi polovici aprila je lasti in ob navzočnosti ministra za delo. Grška reakcija nima opore med množicami. Monarhistična stranka ima le malo pristašev. Drži se s pomočjo terorističnih tolp in tu jih bajonetov. Reakcionarji seve- straneh. posamezne napade zamenjala o-fenziva celih armad. V mnogih področjih, predvsem v južni Mandžuriji, so se ponovno pričele bitke z znatnimi izgubami na obeh Weiland, Ont. Weiland — proslava 29. novembra Shod v soboto 30. novembra v Weiland High Schoöl, ob 8. uri zvečer. Glavni govornik Vojin Gr-bič. Na proslavi se bo snemal film. Radio program — CKTB (St. Catharines) v petek 29. novembra, od 9.30 do 10. ure zvečer. Odbor. Prvo obletnico Federativne Ljudske Republike Jugoslavije bomo proslavili skupno tri _naselbi-ne Timmins, Schumacher in So. Porcupine dne 1. decembra v Empire Theatr-u, Timmins. Na proslavi, ki se bo pričela točno ob 7 uri popoldne bodo prisotni vse slovanske narodnosti kakor tudi njihovi predstavniki v znak solidarnosti z narodi Jugoslavije. Glavni govornik na tej proslavi bo Stjepan Miošič glavni tajnik S. K. J. S. iz Toronte. Vljudno vabimo ves naš narod, da se proslave udeleži polnoštevil-no, da na tej proslavi pokažemo našo solidarnost z narodi Jugoslavije. Radio program se bo oddajal preko postaje C. K. G. B. 29. nov. od 10.30 do 11 ure zvečer. Odbor za proslavo. PESEM ŽEN IN DEKLET Slovenske žene in dekleta odhajajo v Nemčijo gredo, srce jim je pa žalostno. Očka in mamca za njimi jokajo'. Hčerka iz vlaka tako govori Očka in mamca ne bodite žalostni Zame prostosti ni Dokler ta bel v Sloveniji živi. Pred odhodom očka in mamca oba Dala sta hčerki kruha in mesa Oj zbogom preljuba hčer Vzela te je nemška zver. Minilo je teden dva al' pa tri Naših deklet še od nikoder ni. Dekleta pisale so pisemce žalostno Očka in mamca v Nemčiji smo. Ko pa svoboda zasijala nam bo. Ko naš sovražnik premagani bo. V log pregnan partizan pride na dan, Slovenec zavriskaj svobode je dan. Ko pa iz Nemčije bomo prihajale Od vseh strani domov v svobodo Ta beli nam ne bodo delali grenkobo Svoboda — naš je dan — na plan veselo. To pesemco mi je poslala sestra, ki je tudi prestala mnogo gorja in je bila na prisiljenem delu v Nemčiji z ostalimi Slovenkami ter so zložile to pesem, da so jo prepevale ob grenkih urah. Končno bi še apelirala, da ne po- zabimo na Edinost, ker smo sedaj ravno v kampanji za ta naš slovenski delavski časopis, kateri nam prinaša toliko zanimivosti. Uredniku pa želim srečno potovanje v Evropo. J. L. Škraba. padnih zaveznikov, obliko mej s sosedi, hkrati z notranjo resnično demokratično ureditvijo države. Tehnika izvedbe v okviru preskusa narodne volje'naj bi bila po določenih načelih in pod nadzorstvom komisije, sestavljene iz štirih zares demokratičnih držav, n. pr. Amerike, Anglije, Švice in švedske". Ali je to točno? Ali ste vi to napisali ? Rupnik: — Da. Ko ga predsednik končno vpraša, ali je tudi to izdajstvo, je Rupnik odgovoril: Da, to je izdajstvo. "Z RUPNIKOM SE JE DOBRO ŽIVELO" — NEMŠKI OFICIR Po odmoru je zasliševal obtoženca zastopnik vojnega tožilca Marjan Vivoda. Dotaknil se je vprašanja lektorja nemščine Koniga, o katerem se je Rupnik izjavil, da je šele iz obtožnice izvedel, da je bil v nemški službi. Konig je vedel, da bo Rupnik imenovan za komandanta utrjevanja (fortifika-cije) prej, kakor je bilo to objavljeno v vojaškem službenem listu. Konig je priznal pismeno, da pogosta zahaja k Rupniku, s katerim se dobro živi. Konig je bil vnet nemški oficir, poslan v Jugoslavijo s posebno nalogo in je v naprej vedel za državno vojno tajnost, kakršno je bilo imenovanje generala Rupnika za komandanta utrjevanja. Dasi je Rupnik zanikal, da bi imel kakšno zvezo z bivšim banom dr. Natlačenom, mu je tožilec po pismu bana | Natlačena, pisan predsedniku ministerskega sveta Slobodanu Jovanoviču, ki ga je poslal preko dr. Mihe Kreka, dokazal, da je Natlačenu uspelo mimo drugih tudi pri generalu Rupniku izposlovati ukaz, naj se v času sovražnosti z Nemčijo ne rušijo več objekti. VLOGA ŠUBAŠIČA IN MAČKA Glede razvoja dogodkov na Hrvatskem v tem času je izjavil Rupnik, da je po svojih opažanjih sklepal, da se tam v času vojnih sovražnosti kuha neka politična stvar in da komandant VII. armade v noči od 7. na 8. aprila 1941 ni odredil odstopa (vojaškega odpora) zaradi pritiska Nemcev, temveč pod vplivom političnih faktorjev. — Kdo so bili politični faktorji, katere je mislil ? Torej mislite, da sta dr. šubašič in dr. Maček direktno povzročila, da se je izdalo povelje za opust utrjene črte in se je s tem spustil sovražnik v našo državo? — Pritisk Nemcev je bil zelo močan proti severnemu krilu IV. armije. — Torej je po vašem Maček mislil, da je boljša kapitulacija, kakor postaviti se v bran? — Da! SEJA ODBORA VAŠKIH STRAŽ V ŠKOFIJI Tožilec: — Ali ste vedeli, kje zaseda odbor vaške straže? Rupnik: — To mi je povedal dr. Zaje. — Kje? V škofiji. — Pri kom? — Pri škofu. — Kakšno vlogo je imel škof pri vaški straži? — Iz vsega, kar sem pozneje zvedel, je imel vlogo nekega pro-tektorja. Ko me je poklical 28. a-prila 1945, mi je zagotovil, da se ne meša v te stvari, temveč da daje samo streho. — Ali je dajal še kaj več kakor streho? — Da. Potem je tudi govoril na tem sestanku. — Vaške straže so bile oborožena organizacija ? — Da. — Kaj ima škof kot cerkveni poglavar z oboroženo organizacijo? Kakšno zvezo ima? — Ne bi smel nobene imeti. — Ne bi smel nobene imeti ? Kaj (Nadaljevanje na 4 strani) Drava teče proti vzhodu |Sodnijski proces v Ljubljani 7 Iz 2 strani) svojo besedo o pravični rešitvi koroškega narodnega vprašanja avstrijska komunistična partija. Njeno stališče je izzvalo pravo revolucijo v delavskih vrstah, in kakor je takratna Kompartija Jugoslavije veljala za veleizda-jalsko, ker je zahtevala pravično razrešitev narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji, tako se je odslej godilo tudi stranki na Koroškem. Leta 1921 tega so slovenski komunisti na prošnjo avstrijskih komunistov pomagali pri volivni kampanji na Slovenskem Koroškem, ker sami niso imeli dovolj sposobnih in jezika zmožnih ljudi. Tako sva šla takrat s tedanjim poslancem Kompartije Marcel Žorgom na shod v Železno kapljo. Nemški šovinizem je bil takrat med zbranim, nemčursko vzgojenim delavstvom tako razpihan, da se je delavstvo zgražalo, da sva si na shodu sploh upala govoriti slovensko. Naju so enostavno pretepli in vrgli skozi okno. V celovški zbornici je slovenski delegat Kacijanka iz; Borovelj na seji prebral spomenico avstrijske Kompartije o slovenskem vprašanju in v njej zahteval pravico samoodločbe za koroške Slovence. Navzoča birokracija koroških delavskih organizacij, skoraj sami socijaldemokrati, se je preplašila. To je bilo zanjo nekaj nezaslišanega. Vsi delegati do zadnjega moža so zapustili dvorano s predsedstvom vred in Kacijanka je bral spomenico popolnoma prazni dvorani. Celovška delavska zbornica je veljala za oskrunjeno. Pravi socijalšovinistični mir se je šele potem spet naselil vanjo, ko je jugoslovanska policija pozneje nekje na Karavankah vlovila Ka-cijanko in ga za štiri leta zaprla v Sremsko Mitrovico. Zanimivo je, da ima ljudska plast nemčurstva na Koroškem tudi svojo kulturo. To je gotovo edinstveni primer na svetu. Ta kultura je v celoti seveda del nemške kulturne vstvarjavnosti, vendar ima svoje' značilne posebnosti. Ima svojo literaturo, svojo likovno umetnost, s^ojo glasbeno umetnost, svojo historigrafijo. In zgodilo se je celo to, da je ta kultura tu in tam dosegla celo neko umetniško višino. Začela se je ta kultura seveda s potvorbo slovenskega narodnega blaga posebno na glasbenem polju. Predstavnik take kulture je znani nemški u;-.ietnik Tomaž Košat, ki je bil na gimnaziji še zaveden Slovenec, potem pa se (je prodal oblastnikom in delal zanje. Na lite- žbi nemškega imperijalizma in je stranka, ki je zahtevala rešitev predvsem njena znanost na glasu, koroškega slovenskega vpraša-da je s potvorbo zgodovinskih nja. Postavljala ga sicer ni pravil- dejstev skušala dokazovati upravičenost germanskih teženj na Koroškem. Zatorej ni nobeno čudo, da je pri duhovni in čustveni prepripra-vi nemški fašizem na Koroškem našel zelo ugodna tla. Zajel je ¡ nenavadno močno vso deželo in I ker je bilo v slovenskem delu de-1 žele nemčurstvo zelo razpaseno, je | po njegovih kanalih lahko prodrl tudi tja. Koroška je postala hitlerjevska trdnjava. To se je pokazala že pri nacističnem puču leta 1934. Po Hitlerjevi zasedbi Avstrije je postala cela dežela pijana od nacijonalšovinizma. Delo Korošcev je bilo, da ponesejo meje tretjega rajha čez Karavanke do Save in Jadrana. Korošci so bili najzanesljivejši del aparata, ki je od leta 1941 strahoval Gorenjsko in štajersko in pozneje vso Slovenijo. Koroška je dala Meier-Kai-biča, največjega zatiralca Slovencev. S takim političnim razvojem in pod takimi pogoji je moralo seveda tudi koroško delovno ljudstvo, tudi delavski razred, nujno zapasti hitlerizmu in njegovi demagogiji. Socijaldemokraška birokracija se je skoraj brez izjeme preselila v hitlerjanski tabor in jasno je, da je tudi dobršen del delavstva vsaj v prvem hipu šel za njo. V kolikor že itak ni bil šovinistično vzgojen, so ga omamila še nova demogoška gesla hitlerizma. Tista plast šovinistov, špekulantov in oportunistov, ki se je pred hitlerizmom še delila na razne stranke, je zdaj nujno zrasla skupaj. Z delavstvom se je to še tem lažje zgodilo, ker je tukaj manjkal tisti faktor, ki budi in zbira v delavstvu zdrave, napredne sile in mu kaže pravo pot. Komunistična stranka je sicer bila tu, toda ideološko in organizacijsko zelo slaba. Tistih par njenih pristašev je fašizem zmlel mimogrede, nekaj se jih je uklonilo in tako je fašizem na Koroškem imel prosto pot. Na potu so mu stali le še Slovenci, ki so bili zbrani v slovenski stranki. Že prej smo povedali, da je ta stranka nosila pečat na-zadnjaštva, razen tega je imela še neljubi sloves, da ni bila državotvorna, ampak vsaj revizijonisti-čna, da škili čez Karavanke na jug. Zato je mogla zbrati v svojem okrilju le izrazito patrijotič-ne, nacijonalno čuteče sloje ljudstva, predvsem srednje kmete. S prihodom hitlerizma je ta grupa-cija morala nujno izginiti. Fašisti so se z vsemi silami vrgli na- no, neodločno, na jugoslovanski imperijalistični podlagi, ne pa na podlagi prave demokratične rešitve. Ljudstvo, ki se je zbiralo v njenih organizacijah, je posebno v prosvetnih organizacijah nadaljevalo tradicijo Drabošnjaka Matije Majarja-Ziljskega in drugih mož, ki so se v prošlosti borili za pravice slovenskega naroda. Ljudstvo je gojilo in nadaljevalo kult Miklove Zale, te poosebljenosti trpljenja in žrtvovanja. Ob prihodu fašizma se je tudi vodstvo te stranke umaknilo na pozicijo neodločnosti in čakanja. Slovensko ljudstvo na Koroškem je bilo zbegano, ker so tako odpovedali vsi vodilni činitelji v borbi proti zatiralcu. Šele potem, ko je na Slovenskem oklicala boj proti fašizmu Osvobodilna fronta in ko je ona zanesla ta boj tudi čez Karavanke na sama koroška tla, je odpor koroških Slovencev proti fašizmu lahko zadobil pravo obliko in pravilno vsebino. Pristaši koroške stranke so postajali pristaši OF. Boju OF proti fašizmu se je na Koroškem sčasoma priključilo vse, kar je zadnja leta postalo nezadovoljno ali razočarano. OF je bila splošno an-tifašistično gibanje, obenem borba za združitev slovenskega naroda. Seveda so bili osnovna sila 0-svobodilne fronte koroški Slovenci, a postali so zavezniki avstrijskih komunistov, ki so se zadnja leta fašistične okupacije zopet začeli smelejše zbirati in nastopati. Pravična stvar koroških Slovencev je na ta način tudi pri nemškem delu prebivalstva, pri njegovih demokratičnih silah zelo pridobila. Vse, kar je v slovenskem delu Koroške poštenega, ljudskega, resnično demokratičnega, danes ne gleda več na slovenske narodne zahteve, kakor nekaj izdajalskega, nekaj revizijonističnega ali celo velesrbskega, ampak smatra te zahteve kot nekaj elementarnega, nekaj resnično ljudskega in demokratičnega. V tem ravno leži tista velika razlika med danes in med dobo 1918-1920. Takrat je bila borba Slovencev za odcepitev od Avstrije sektaška, neljudska, nedemokratična. Takrat so se ljudske množice z orožjem v roki borile rarnem polju imamo več znanih nJ°- Hoteli so v kratkem času iz-delavcev, med njimi je najbolj znan pisatelj Josip Perkonig, tudi rojen Slovenec. Na polju likovne umetnosti je znan slikar Wiegele. Pri znanstvu imamo imena kakor Lesjak, znan dialektolog, zgodovinar Wutte in drugi. Ta kultura je bila popolnoma v slu- trebiti slovenski element. S pomočjo Meier-Kaibičevega izseljevanja, s pomočjo lagerjev in vislic, so fašisti upali, da bodo koroške Slovence štrli, ali niso jih mogli uničiti. Slo-venska stranka je bila do prihoda KP na Koroškem edina Naznanilo in zalivala Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je dne 20. oktobra 1946 preminula, ljubljena soproga in mati OLGA MAVRI N Pogreb se je vršil 23. oktobra na Pine Hills pokopališču v Toronto. Najsrčnejše se želimo zahvaliti vsem, ki so nam sta li ob strani v naših težkih urah, ter izražali sožalje in svojo naklonjenost. Lepa hvala Delavski Progresivni Stranki za krasni venec, tudi lepa hvala Odseku Zveze kanadskih Slovencev v Toronti za darovani venec ter Izvršnemu Odboru Z. K. S., United Brotherhood of Carpenters and Joiners of America local 27, kakor tudi prav lepa zahvala tovarišem in tovarišicam, ki so se od pokojne poslovili in poklonili krasne vence in cvetlice. Hvala vsem, ki ste pokojnico obiskali ob mrtvaškem odru in ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Ti pa, Ljubljena soproga in mati naša, počivaj v miru. Ohranili Te bomo v trajnem spominu do konca naših dni Žalujoči ostali Rajmond Mavrin in otroci za "nedeljivo Koroško". Na jugoslovanski strani niso mogli zajeti širokih ljudskih množic za svoje zahteve. Majhni odredi Malgaje-vih borcev ¿n drugih niso resno prišli v poštev. Danes je naša o-svobodilna borba uspela zbrati v svojih vrstah nad 2000 partizanov Korošcev in na tisoče drugih ak-tivistov-antifašistov. Gibanje OF je na Koroškem zbirališče vsega, kar je napredno in kar je ljudsko. OF ne rešuje koroškega vprašanja na sentimentalni, ne na katerikoli drugi nerealni podlagi. Danes je na Koroškem postala parola po "Nedeljivi Koroški", parola reakcije, parola nacizma in fašizma. Kadar analiziramo položaj na Koroškem, moramo pogledati resnici v obraz. Kakšno je razmerje sil danes na Slovenskem Koroškem? V tistem delu Koroške, ki ga mi zahtevamo na podlagi etničnih pravic, gotovo še ni večina ljudstva za nas. Temu se ne moramo čuditi. Tu je nemčurstvo bilo močan činitelj v javnem življenju. Nemčurstvo se je pod fašizmom silno kompromitiralo. Tukaj živi gotovo nad 50,-000 fašistov ali bivših fašistov, ki so kakorkoli zvezani s Hitlerjevo preteklostjo in so si umazali roke in srca. Njim je treba prišteti še tiste, ki so živeli doslej na račun delovnega ljudstva in ki se bojijo nove Jugoslavije. Potem ne smemo pozabiti na tisoče fanatičnih beguncev iz Jugoslavije, Madžarske itd., ki danes na Koroškem hujskajo domače ljudstvo proti Jugoslaviji. Veliko vlogo i-gra še vedno tudi nacijonalni moment pri nemškem delu prebivalstva. Vsi ti elementi se bojijo nove Jugoslavije, kakor hudič križa. Sile reakcije so na Koroškem neprimerno večje, kakor pa na primer v Julijski Krajini. Naše sile številčno niso tako velike, kakor sile reakcije, sile nasprotnikov. Vendar je naša moč ravno v tem, da se mi borimo za pravico, za napredek, za demokracijo, za dosego končnega miru v tem delu Evrope, za mir med slovenskim in nemškim narodom. V tem boju bomo zmagali, ako ne takoj, pa v bližnji bodočnosti. In končno: Drava, ta žila koroškega življenja, ne teče na zapad ali sever, kjer se utrjuje reakcija, ampak proti vzhodu, v Jugoslavijo, kjer vlada demokracija, bratstvo in napredek za vse njene narode. (Iz 3 strani) vam je pripovedoval italijanski ge neral Gambarra-o "Plavi gardi"? — Ko sem šel po spomenico za organiziranje meščanske garde, sem se dogovoril s Podhorskim, da bom vprašal najprej za Plavo gardo, da bi videli, ali govori resnico ali ne. Vprašal sem ga: Gospod ekselenca, kaj je to Plava garda? —To ni nič, je dejal. To je oddelek največ štiristo do petsto mož, ki so pod mojim varstvom, pod mojim nadzorstvom. Mi jih tudi hranimo in jim dajemo sredstva. So povsem nenevarni ljudje. — Tako mi je rekel. Pozneje pa sem zvedel in mi je povedal Pušenjak iz Maribora, ki je bil takrat v Novem mestu, da je Gambarra prišel v Novo mesto z radiostrokovnjakom majorjem Novakom in da so tam vzpostavili brezzično zvezo v okolici Novega mesta za korespondenco s Kairom (kjer je bila takrat jugoslovanska kraljeva vlada). Tožilec: — Torej so imeli ti ljudje iz takozvane Plave garde, ki so bili v službi italijanskega generala Gambarre, odnosno italijanske vojske, hkrati zveze z jugoslovansko vojsko v Kairu, odnosno s štabom jugoslovanske vojske v Kairu? Rupnik: — Točno tako je. SODELOVANJE Z NEMCI IN KLERIKALNO STRANKO Sledilo je zasliševanje glede sodelovanja z Nemci. Rupnik je na vprašanje potrdil, da ga je nemški general Rainer izpraševal tudi za slovenske politike in slovenske stranke. Odgovoril mu je, da sam ni politik ter da tudi druge politike ne pozna. V pokrajini pa sta dva tabora, ki se vojskujeta med seboj; na eni strani klerikalci in ostanki starih političnih strank, na drugi strani Osvobodilna fronta s partizani pod vodstvom komunistične partije. Tožilec: — Ali so v OF samo komunisti ? Rupnik: — Ne, niso samo komunisti. — Kakšno oceno ste dali Rain erju v takoimenovani klerikalni stranki ? — Kolikor se spominjam, sem odgovoril, da se klerikalna stranka zagrizeno bori proti komunizmu, da pa izgleda, da simpatizira z zapadnimi zavezniki. — O nekem generalštabu ste govorili. Ali se ne spominjate več ? — Da, povedal sem, da sestoji slovenski klerikalizem iz nekega generalštaba, v katerem so zastopniki vatikanske svetovne politike, lokalni faktorji, ki si donrišlja-vam je pripovedoval italijanski general Gambarra o "Plavi gardi"? jo, da morajo biti vedno na oblasti, in iz duhovnikov, ki so povezani z narodom, vkoreninjeni v narodu in so ostali pravzaprav kmetje. — Koga smatrate za general-štab? — To so bili ljudje, ki so zvečine podobni Erlihu, voditelju Katoliške akcije, toda osebno jih nisem poznal. — Rekli ste, da so bili klerikalci povezani z Vatikanom. Ali imate za to kakšne dokaze, oziroma iz česa ste to sklepali? — To se Je že prej govorilo. — Torej klerikalci kot politična stranka. — Torej direktno, da bi kot politična stranka imeli z Vatikanom zveze, nisem mogel trditi, ker tega nisem vedel, bil pa sem prepričan, da imajo preko visokega- kle-ra zveze tudi z Vatikanom. Nadalje je Rupnik izjavil, da si je prizadeval dvigniti borbeno sposobnost domobranstva s tem, da bi se vzposobilo taktično vodstvo za boje proti partizanom, ker so bili, kakor se je izrazil, "nasprot-niški tabor". Tožilec: — Ali so bile tiste ženske in tisti otroci, ki so bili zaklani v okolici Velikih Lašč, Turjaka in v Žužemberku, partizani' Rupnik: — To sem izvedel šele tukaj in menim, da so bile nedolžne žrtve, ne pa partizani. (Dalje prihodnjič) Cast Toronto, Out. Vse tri grupe kluba "Tito" Delavske Progresivne Stranke priredijo skupno zabavo v soboto večer dne 30 novembra v Bolgarsko-macedonski dvorani, 386 Ontario St. Prireditev je namenjena v korist fonda za prihodnje mestne volitve, ter vas vabimo, da se udeležite zabave. Odbor. Rada bi zvedela Iz francoščine prevedla K. N. "Pravi grdavš si bil, Miguel!" je dejala Orana, na videz užaljena, toda njene blesteče oči so tajile očitek njenih besed. "Pri moških je ljubosumnost navadno brez prave podlage. . ." Pri moji veri — prav imaš. Toda pri nas je ljubosumnost tako rekoč narodna čednost! Iz tiste dežele sem, kjer poganja cvetka ljubezni ob slehernem koraku. . . Iz dežele kjer zahtevajo možje od svojih žen kar največ ljubezni, če hočejo ostati močni in srečni. Za Špance je ljubezen ljubljene ženske brezpogojna nujnost in če le zaslutijo, da niso zares ljubljeni, so zmožni tudi v navalu ljubosumnja zločina. . "Iz dežele dona Juana," je sanjavo ponovila Orana. "No vidiš! Don Juan, veliki zapeljivec in laskač, je naš narodni junak!" je vneto pritrdil mladi mož. Nekaj trenutkov sta oba molčala. Potlej je pa Orana položila svojo roko na njegovo ter trdno in vroče dejala : "Miguel, obljubljam ti, da te bom zmerom ljubila... da te bom občudovala. . ." "Občudovala? Oh, bellezza! (lepotica), zahtevam!" Tega ne Toronto, Ont, Seja odseka Z.K.S. se bo vršila 1. dec. ob 2. uri popoldne v znanih prostorih. Tajnik. Timmins, Ont. Društveno naznanilo članstvu odseka Krka št. 3 . Naproša se vse članstvo da se vdeležite letne društvene seje katera se bo vršila 1. decembra ob 2. uri popoldne v prostorih Harmony Hall 4th Ave. Timmins. Pridite za gotovo ker se bo volil odbor za leto 1947. Ob enem tudi sporočamo, da bo mladinski odsek št. 3 priredil koncert z Miklavžem. To bo v nedeljo dne 22. decembra ob 8. uri zvečer v Harmony Hall 4th Ave. Timmins. Vabi se vse rojake in rojakinje, da se udeleže koncerta, še posebno pa starše, da pripeljejo svoje otroke, ker vsaki otrok bo ilobil malo darilo od Miklavža neglede če je v društvu ali ne. Darila se lahko prinesejo v hall-o od 6. ure naprej. Torej brat sestra vdele-ži se Miklavževega večera za gotovo. Frank Anzeljc tajnik. Kje se nahaja moj brat Leopold Rijavec, doma iz vasi Osek št., 97 pri Gorici na Primorskem. Dobila sem list od moje sestre od doma, katera mi piše, da se nahaja nekje v Kanadi. Čitatelje tega lista naprošam, ako kateri ve za njega, da bi mi sporočil njegov naslov. Če bo pa sam čital ta oglas ga prosim, da se javi bodisi na naslov lista ali pa na moj naslov: Vincenca Hrovatin 702 S. 7th Street Milwaukee 4 Wis., U. S. A. Hamilton — proslava 29. novembra Shod — v nedeljo 1. decembra ob 2. uri popoldne v Winter Gardens (vogal Ottawa in Barton.) Na tej skupščini se bodo prikazovali filmi, (Osvobojenje Ljubljane i.t.d.) Glavni govornik bo Marijan Kru-žič, urednik Novosti. Radio program — postaja CHML, v četvrtek 28. novembra od 10 do 10.15 ure zvečer. Govori omladinka Slavica Bolf, pesmi i. t. d. Odbor. Itada, One, MONTREAL, QUE. Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov v Montrealu se pripravlja, da proslavi dan 29. novembra, prvo obletnico Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Proslava se bo vršila v soboto 30 novembra ob 8. uri zvečer, v naših skupnih prostorih na 3447 St. Lawrence BIvd. Na tej proslavi bo govoril kot glavni govornik Gl. blag. S.K.J.S. J. Petrič. Vljudno se vabi ves naš narod v Montrealu in okolici, da se te proslave za gotovo udeležite, da skupno proslavimo prvo obletnico Federativne Ljudske Republike Jugoslavije. Vstopnina, dobrovoljni prinos na vratih kateri se prejemajo z zahvalo. Za lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov Tajnik F. Dujmovič. Proslava 29. novembra, prve obletnice F. L. R. Jugoslavije se bo vršila v nedeljo 1. decembra v Moose Hali na 9th Street, z banketom. Banket se bo začel ob 8. uri zvečer. Po banketu se bo nadaljevalo s plesom. Predsednik banketa je brat Jo-vo Bizic, a glavni govornik Matija Otoničar, tajnik lokalnega S. K. J. S. v Kirkland Lake. Vstopnina na banket je $1.25 po osebi za odrasle, mladina pod varstvom roditeljev je vstopnine prosta. Vljudno vabimo ves naš narod iz mesta in okolice, kakor tudi ostale Slovane in .vse prijatelje nove Jugoslavije, da se udeleže te proslave v polnem številu. Odbor. ST. CATHARINES Odsek št. 12 V. P. Z. Bled v St. Catharines vabi vse članstvo, da se za gotovo udeležite letne seje, katera se vrši 8. decembra pri bratu F. Osterbenku v St. Catharines — točno ob 2. uri popoldne. Frank Zgonc tajnik. ŽENITNA PONUDBA Fant, srednjih let, delam v rudniku in se želim seznaniti v svrho ženitve z slovenskim dekletom, ali vdovo z enim ali dvema otrokoma. Dekle naj bi bilo srednje starosti. Joe Shultz, Box 77, Geraldton, Ont. "O, da", je vztrajala Orana, "tudi občudovanja potrebuješ, čeprav se tega ne zavedaš. Nočem občudovati tvojih lepih oči in tvojih vranje črnih las, temveč tiste duševne lastnosti, ki tako krase ponosno moško dušo; dobroto, pravičnost in prizanesljivost, pogum in ponos." Bežna luč se je utrnila v velikih Miguelovih očeh. Prijel je Orano za roko in jo ponesel k ustnicam: "Najina ljubezen bo služila najini dolžnosti, ljubica! in ljubezen nama bo zadoščala!" "Ne, ljubezen sama nama ne bo dovolj", je vzkliknila mlada žena. "Navada jo po malem ubija. . . Plamen ljubezni moramo dan za dnem podžigati z trajnejšimi čustvi, s spoštovanjem in medsebojnim zaupanjem!" "Skušal bom dobro izpolnjevati svoje dolžnosti, se-nora mia. In tvoj smehljaj in tvoje oči bodo najlepše plačilo za moj uspeh." "Če ti bom zaupala, Miguel, bom razumela vse, celo poraz, če ga boš kdaj doživel," je vneto odgovorila mlada žena. "Lahko se zaneseš name moj dragi!" Nista več govorila. Njuni duši sta bili prepolni velike sreče, da jima dovoli popolno izpoved. Šele sedaj sta spoznala, 'da se je uresničilo njuno hrepenenje. . . Drugo jutro je Moreno prosil Orano, naj mu natanko pove, kaj vse je počela po njegovem odhodu iz Pariza. Mlada žena se ni prav nič sramovala priznati, kako hudo ji je bilo, ker je ostala sama doma in kaj vse je zagodla svojim staršem, da so jo naposled pustili v Švico. "Bila sem tako nesrečna, in hkrati me je, ne da bi se zavedala mučila zavest, da te morem tako zelo ljubiti, in še celo, ko me ti najbrže ne maraš." "človek ne zna zmerom o pravem času brati v svoji duši!" je modro pripomnil mladi mož. "Moj oče je prvi uganil moje 'duševno stanje." "Kako to?" Smejoč se, mu je pripovedovala o presenečenju in »razočaranju staršev nad njenim vedenjem. "Ko mi je oče namignil, da te ljubim, me je prijelo, da bi vrgla potleh vse, kar je bilo na mizi. Potem bi mi morda odleglo. Namesto da bi si tako ohladila jezo, sem pa vso noč jokala." "Kakšno pretiravanje, ljuba moja! Tvoji starši so zdaj gotovo še bolj jezni name, sluteč, da sem bil jaz v-zrok tvojih solz?" • (Nadaljevanje prihodnjič) NOVI ROMAN V prihodnji številki Edinosti se bo končal roman "Ljubezen španskega častnika". Na njegovem mestu bomo začeli priobčevati nov roman, delo dobro poznanega slovenskega pisatelja Miško Kranjca. Delo je vseskozi zanimivo nekoliko pravljično v začetku nakar preide v realno partizansko življenje in borbe v pravo "Pesem Gora" kot se imenuje roman. Povest se je godila ob času osvobodilne vojne, odkriva vrline slovenskega človeka in je polna napetih prizorov kot n. pr.: . . . Segel je po cigaretah in ponudil še njej. I "Hvala", je odvrnila vljudno, "zdaj ne bom". Za čas sta si gledala v oči, kakor bi se spraševala. Tedaj si Maks ni mogel kaj, da je ne bi vprašal: "Praviš, da si Rusinja. Pa se mi vendar zdiš tako znana. Nekoč sem te bil že srečal. . ." Videl je, kako se je grenko in trudno nasmehnila. Ali te smem vprašati kako ti je ime?" Za trenutek je pomolčala, pobesila pogled in nato dejala: "Lenka mi je ime. . ." Zdaj je on molčal dokaj časa, naposled pa le vprašal : "Ali je to partizansko ime ?" Odkimala je. Ne. Lenka sem . . . Helena. . . Partizani so me kličali za Aljošo. . ." i.t.d. Ta izčrpek je vzet iz knjige, da se vsaj nekoliko predstavi iroman v kako poljudnem tonu je pisan. Vsled tega opozarjamo vse čitatelje Edinosti, da naj povedo svojim prijateljem kateri še niso naročeni na list da naj se na-roče, da bodo imeli priliko citati novi roman od začetka. List Edinost bi bil tudi lepo darilo za božične praznike, če ga podarite za božične praznike bodete naredili dvojno dobro delo, dali darilo prijatelju ob enem pa širili in pomagali delavskemu tisku.