]Pomeiiki o slotenskem pls anji. XLVIII. T. wDaseresnica prav spozna, je čuti treba d v a z v o n a". Čuj, poslušaj drugi zvon, ki poje, da r ni samoglasnik. Pervi je pisal o tem, dr. Miklosiču nasprot, dr. Schleiclier (tedaj ,,Professor der vergleichenden Sprachwissenschaft und des Sanskrit an der Universitat zu Prag") 1. 1852. v svoji ,,Formenlehre der kirchenslawischen Sprache" str. 49 — 51 (akole: »Mit dieser ansicht kann ich durchaus nicht tibereinstimmen. ich lialte vielmer l und r auch hier fiir consonanten, jer und jerek fiir vocale. Meine griinde sind folgende: jer und jerek geben sicli durch den umstand als entschiedene, wenn auch schwachere vocale zu erkennen, dass sie auch in wortern, die nur mutae entlialten, als die einzigen vocale erscheinen, z. b. t'p't' strepitus, warum von dieser regel eine aussname statuieren? ist es denkbar, dass eine so genaue schrift wie die kirchenslawische jer und jerek so ganz uberfltissig den lauten l und r zugesetzt habe? die sprachvvissenschaft zeigt uns diese vocale jer und jerek ganz an ihrem platze, denn die slawische regcl fordert nach l und r auch den vollen vocal da, wo in die verwanten sprachen vor diesen *) Tudi mi poznamo to potrebo, toda nTovarš" ne raore sam vsemu kaj; zato vam bomo prav hvaležoi, oe nam bote poelali kaj takega dobrega blagi. Vredo. consonanten haben, vgl. glava, lit. galva caput, vladfl, goth. valda impero, grad' urbs, hortus, goth. gards domus, ahd. karto, nhd. garton hortus u. s. f. die berufung auf das sanskrit beweist durchauss nicM fiir die |ansicht Miklosichs, denn* es ist im sanskrit unbestreitbare tatsache, dass r und l als vocale dort stets auss alteren vnllen sylben, fast stets ar und al durch verkiirzung, aussstossung des a entstauden sind, als ktirzeste form aber eben nach speciell indischer ansicht der grammatiker aucli filr die wurzelform gehalten wurden. wie im sanskrit auss al ar l und r ward, so in neueren slawischen dialecten auss 1', 1', r', r', l und r; das ist dem gange der sprachengeschichte gemilss und somit hat das von Miklosich beigebraclite zeugniss der neueren dialekte keine beweisende kraft fiir die altere sprache. dass selbst in alteren handschriften manchmal jer und jerek fele, beweist speciell ftir r und l nichts, diess kommt auch nach stummlauten vor, wie lautlere p. 23 bezeugt wird. und souiit fallen die punkte weg, durcli welche jer und jerek nach r und l sich von den iibrigen jer und jerek nach anderen consonanten unterscbeiden sollten. icli glaube demnach mit recht diese laute auch nach den beiden consonanten r und l mit den vocalen der andoren sprachen in parallele gesetzt zu haben". Tako je pisal nekdaj že 1. 1794 Mrazovic str. 32, da se ima pisati perst ne pa prst. Kopitar piše I. 1808 str. 136 zoper p. Marka (^kteri pravi v slovnici svoji str. 204: ,,Also schreibt man skerbn oder skerbne, dobr etc., nicht skerban, dobar oder skerben, dober, weil man nicht schreibt skerbana, dobera, sondern skerhna, dobra) tole: »Was sagen E. E. aber zu dem Lateinischen ager, faber, und zu dem Deutschen edel u. dergl.? Man scbreibt auch agri, fabri, der edle. — Die Bohmen sind von allen Slaren diejenigen, die die mildernden Vocale e und i im Sclireiben bey weitem ai* seltensten ausdriicken, wiewohl auch die Siid - Slaven o s m', m g 1 a, tma, lgati, rvati, rža, potr', statt des Bohoritschischen osem, megla, tama, lagati, rtivati, ruja, Peter, schreiben: auch scheint P. Marcus noch am ofterssten in Bohmisclien Grannnatiken — geblattert zu haben. Man muss gestehen, dass dio Consequenz der Elementar - Orthograpliie durch die Bohmische Methode an Strenge gewinnt: aber, ausserdem dass die Augen der andern Mi t - Europiier beym Anblicke der dadurch verursachten ungewohnten Consonanten - Gruppirungen ersclirecken, so verliert aucb die Sprache selbst an Wolillaut und Singbarkeit, worin sie sonst der Italienischen so schon nacheifert«. Prof. Vekoslav Babukič ima v slovnici svoji (cf. mali rečnik od Jos. Urobniča) str. 558 tole opombo: »Dieses kurze d ist gut zu unterscheiden von dem stummen d, welches immer nur dann gebrauclit wird, wenn nach dem Mitlaute r ein oder zwei Mitlaute folgen z. B. karv, karst, raarkva, smart. — Statt dieses sturamen a, welches demselben Laut der Natur nach als Ebenbild am ahnlichsten zu kommen scheint, schreiben viele das stumme č, wa« im Wesentlicheii auf dasselbe ausgeht, z. B. kerv, kerst, merkva, smžrt. Einig*e wieder gar keine Eucksicht auf den Wohllaut nehmend, da weder ein klares a noch e horbar ist, schreiben keines von beid e n, wie diess in der bohraischen Orthographie gang und gabe ist, als: krv, prst, mrkva, smrt u. s. w.« Več zoper to pisavo je v zagrebskih ,,Xarodnih Novinah" pisaril 1. 1852 Starčevie, in Anlon Mažuranič, prof. in vodja reške gimnazije, pravi v ,,slovnici Hervatski za gimnazije i realne škole (l. 1859 in II. I. 1861) str. 30. 31. §§. 64. i. U hervatskom ima jedan samostalan glas, za koji neima slova u klassičnih jezicih, a jasno se razlikujo od glasa svih inih samoglasnikah. U raznih krajih našega naroda može se on u mnogih rečih, te medju svakojakimi suglasnici čuti, a u nebitju shodna latinskoga glasnika znaju-ga gdešto pisati sa ' : jed'n, sed'm, og'nj, dob'r, hrab'r, nag'l, red'k, op'n'k, v'rt, p'rst. i. t. d. 2. Ovaj glasnik verojatno da-se-je negda občenito tako izgovarao u napomenutih i podobnih slovkah (u knjih - se sada večinom a izgovara), ali u sadanjem najobičnijem izgovoru sačuvao-se-je još samo u nekojih rečih pred r: v'rt, p'rst i. t. d. S toga tverde nekoji učitelji, da-je u ovakvih slovkah glasnik r, te da netreba u njih drugoga glasnika pisati. Ali uzimati r za. glasnik, znači dopuštati, da ima glasnikali, koliko slnvah; jer nijednog neima suglasnika, koji-se nebi dao onako kao r s onim samostalnim glasom i spreda i straga izgovoriti n. p. b', 'b, r', 'r, i. t. d. Obe azbuko (§. 3.) imaju za ovaj glas osobita slova (glag. jerek; cir. jer, jerek), od kojih-bi-se jedno moralo pisati in ovakvih slovkah pred r, n. p. p'rst (ne pr'st, što-je bugarski). Stoga e piše-se pred r za onaj izvorno hervatski samostalm glas, koji neglasi ka<i nijedan latinski glasnik: perst, kerst, vert, smert i. t. d. Tisto leto, v ktereni je realkin letnik razkazoval, da je r samoglasnik, razkazuje pa gi innazijski, da r ni sainoglasnik in pravi na to: »Da so glasnik pred r, ako mu soglasnik nasledva, v novoslov. le na pol ali celo ne izgovarja, skoraj vse novoslovenske slovnice od perve do zadnje uče, vendar nobena si ne upa terditi, da je r potlej samoglasnik. Nobena tudi ne uči, da se sme polglasnik tedaj spuščati . . . Dasiravno naglaska v teli primerih znamnjati ni treba, kar že Kopitar veleva; sim vendar čisto Mažuraničeve misli, iu zdi se mi kakor bi vidil le kosti po koncu moleti brez mesa, kadar vidim k r s t, srnrt i. t. d. Sicer polglasnika ne spuščamo, ga tudi tu ne smemo; in všeč mi je pravilo Babukičevo: Govori ušesu, piši očesu! — In Hrovatje sami ne vedo po tem, ker se ne ravnajo v pisanju vsi po slovniškem pravilu, kako bi svoje ime (Hrovat, Horvat, Harvat, Hervat, Hrvat i. t. d.) pisali!« Ondi je tudi Janežičeva opomba iz slovnice 1. 1854: »Po izgledu staroslovenščine prištevajo nekteri pisatelji tudi pisme r samoglasnikom . . V 2. natisu I. I8li3 ga je tudi samoglasnikora prištel in pisal tako (cl'. Knjiž. V. Jagič.); ali v 3. natLsu I. 1864 — torej vu nj novijoj" — piše Janežic str. 4.: »V pisavi polglasnega e pred rom sem krenil spet po starem poti, da v pisanji ne bode razločka med slovnico in med ostalimi šolskimi bukvami — slovenskimi in hrovaškimi«. — Ker se je ta reč tolikanj jela mešati in spreminjati , sem se hotel z nekterimi drugimi pisatelji posvetovati ter pozvediti, ktere misli so v tem, in — bodi mi brez zamere, de nektere lukaj očitno impnujem! Prof. Seb. Zepič mi je pisal tole; »Uprašal si me zavoljo r", kaj da mislim. V »izvesčih« sem pisal e pred ronl, ker sem moral; sicer je moje mnenje, da e ali e pred rom ne pišemo, ne sicer zato, kakor da bi z Miklošičem mislil, da je r glasnik, ampak ker nimamo nobenega pripravnega pismena namesto e ali e pred rom, dokler pišemo z abecedo latinsko, ktere se menda dolgo še, ali pa, kar je verjetniše, nikdar otresli ne bomo. Kajti če pišemo e ali pa e, kolikokrat je človek v zadregi zavoljo prave izreke, ali bi izgovoril e ali ne, ali ima e naglas ali ne? Če bi pisali s cirilico, bi mogli vzeti za to službo jerek ali pa jer, piše z latinico pa naj bolj prav kaže, da pišemo samo r, toda le v korenih (bi jaz djal), kjer je v staroslovenščini r1 ali pa r', ne pa v drugih zlogih: krt, prst, grmeti, grm , krvi; ali verjetni (od verfi jeti), zoperni (ker kratek), sreberni, dober, koder i. t. d. Da pa r ni vokal, to nam kaže staroslovenšoina, ki ne piše r temuč r' ali pa r' v tem primerljeji. Jaz sem torej za r brez e ali e, toda ne ker mislim, da je tukaj r glasnik, ampak le zavolj »oportuniteta« in zbog zloge, ker tudi Čehi uže od nekdaj tako pišejo, Srblji (po Vuku) in skoro vsi hrvaški pisavci razun šolskih bukov.« — Prof. Ladislav: »Kar se tiče tistega r (trd, vrt), jaz sem mu »ex principio contrarius«, pišem zmiraj e, toda v tiskarnici mi popravijo (celo lastno ime Hrovat v Hrvat!) — 0 tej reči sem začel precej premišljevati, ko so Novice e sistematično opušati jele. Naredil sem si neki načert, ki ga utegnem zdelati . . . Če izpušamo e pred r, moramo tudi ga pred / (quia erat vocalis) n. p. šel - šl - šla - šlo; misl - misli; mrzla-o; tudi pred n: bolezn - bolezni, prikazn - zni, potlej bo pa sklanjanje lahko . . Pnmisliti je, kako bo a) narod bral, b) kako bodo učitelji po deželi učili, in c) kako bodo pesniki »metrum« ravnali. — Če pa pravijo, zato opušajmo e, da bomo ptujcem ustregli in jim ucenje lajšali. Prašam: Koliko so pa ptujci za nas storili ? Kaj jim bomo vedno mi stregli ? — In če pravijo, zato opušajmo e, da se bomo Hrvatom bližali ter jugoslovansko literaturo ustanovili. Da! pač bi bilo žoleti za vse Jugoslovane eno literaturo imeti! Ali tu naj dvoje izrečem: a) Ko bi se bili Hrvatje toliko bližali nam, kolikor smo se mi njim, bili bi že zdavnej vkup; b) ker se oni nečejo nič bližati, mi tudi naših starih pravic ne moremo (zavoljo njih) zavreči. . . . Keč se bo sčasoma pojasnila. Važno je to prašanje posebno za šolo. Učitelj mora v stanu biti za vsako reč pravilo pripravljeno imeti ter razlagati na terdni podlagi i. t. d. i. t. d.« Celo resnično mi piše naš Svitoslav, čigar pisava je slavno svitla iz Danice: »Da je r samoglasne narave, meuim, da je gola vraža, ker so nekteri jeli tako terditi in pisariti; resnica bi utegnila biti le, da se e pred rom z naslednjim soglasnikom veči del bolj ozko in tesno izgovarja, nikdar pa vondar ne pri Slovencih tako tesno, kakor pri Serbljanih in Čehih. Po tisti pravici skorej kakor pri r bi mogli tudi vsim drugim soglasnikom glasniško lastnijo prilastovati«. In spet: »Theorija zastran r* glasnika naj bi se v večne temnice vergla;to se pravi: ru čevljice vzeti in mu opanke pritvezti. — Če bomo prehitro na razpotja zavijali, ljudstvo ne bo moglo za nami, in pisali bomo sami za se. — To izpuščanje se ne more dosti ograjati; čimii neki jezik kaziti, ki nam ga je mili Stvarnik lepega dal!« Kolikorkrat sem z ranjkim Metelkotom o tem govoril, vselej mi je djal: ,,Je preterdo, preterdo (j.a hart, zu hart!) in staroslovensčina drugač uči!" Iz gotovega vira tudi vem, da je ranjki Sloinšek v slovesni družbi poprašan, ali je on za to pisavo ali zoper to, (da se piše r samoglasnik, brez polglasnega e) rekel, da je zoper to pisavo. Ravno to sta mi ustmeno spoznala slavna naša pisatelja Terstenjak in Hicinger. In kodar sem hodil lani in letos po Slovenskem, so mi veči del ložili, da jim ta pisava ni po všecnosti. In kar sem rekel lani (I. Jezičn. VI.) tebi, rečem tudi letos: wBoIi me omenjena gospodarska sprememba v slovenskem pisanji. Raztergali so nas v tem in — kdo ve, kdaj bomo vendar Slovenci složni v složni pisavi?!" U. Oh! boli tudi mene, pa — veseli me, da ne kažeš doslej v svoji pisavi tistega napredka, da je r samoglasnik! Veseli ine, da ne delaš na vrat na nos , ker naglica ni pridna. Zdaj vem, da je tebi lastna ,,die einfalt, welche richtigersieht, alsderverstand der verstandigen;* da se ne ravnaš po ,,nevednosti ali zanikernosti" slovničarjev, koji ^tumarahu tudjom naukotn pokvareni vrlo dugo u jeziku slovenskom." Veseli me, da wm e d j e z ikoslovci to ni tako trdna, znana reč", da „111 i SIovenci nismo poslednji, ki v tem resnici odpiramo vrata". Res, prav ima Svitoslav, ,,gola vraža je, da je r samoglasnik", in na ves glas kličem z njim vred: ,,Čimu neki jezikkaziti, kinam gajemili Stvarnik lepegadal!" — y, Kdor ne ve glnmi glas, Nnj ne hodi k ljndem v vas. Nttroden prcgoror.