Perva odgoja otrokova. (Spisal Jos. Ciperle.) 12. Omenjal sem uže v nekem prejšnjem poglavji: Cesar ni videl, česar ni človek čul, tega tudi ne vč. — Videti mora, čuti mora zatorej človek marsikaj; mnogokrat videti, natančno pregledovati stvari, zanimati se za nje; čuti mora, mnogokrat čuti kaj o njih. Če je treba, mora jih tudi potipati, povohati, tudi okusiti — to je glavna stvar. čuti so zategadelj ona pripomagala, ki seznanjajo otroka s tem, kar je okrog njega. Stariši in njih namestniki zatorej lehko vedo ia morajo tudi vedeti, s čem se je seznanil uže otrok, ,,kajti nič ne pride na skrivnem v otroka". (Dittes.) Rousseau in z njim mnogi odlični pedagogi tirjajo, naj se uči otrok, kolikor mogoče na stvareh, in ne iz bukev. Kaj si dosegel, ako poveš otroku, da je kumarin sad debel in podolgasto-okrogel? Pri levem ušesi mu prihajejo te besede v glavo, pri desnein pošumčvajo iz glave. In ako si tudi zapamti slučajno otrok te besede, vendar o kumari ne bode imel pravega pojma. Kaj bodeš storil, oče? Pokaži mu jo, daj mu jo v roko, naj si jo ogleda, da jo potiplje, in reci mu: To je kumara! — in dovolj je. Tako stori z vsako stvarjo, s katero ga želiš seznaniti. Toda čestiti bralci naj me ne razumčvajo naopačno. Ta spis obravnava domačo odgojo, pervo odgojo otrokovo —'in ne šolske. Razumeje se satno ob sebi, da se imajo v šoli popisovati stvarf, ki so otroku uže znane. Ta naopaka, da se poučujejo otroci bolj z besedami, nego da se učč na stvareh, je zelo razširjena v gospodi in po mestih. Etnet zadene v tem slučaji to boljše. On reče svojemu sinu: ,,Glej, to je pšenica, to ječmen i. t. d." Ali gospoda ima vse druge muhe. Nje otroci imajo biti po vsi sili učenjaki. Kaj je nji do tega, da pozna otrok pšenico! A za to se pač briga, naj vedo otroci, da spada pšenica med trave, da vedo na pamet, v čem se ločijo trave od druzega bilja, da vedo, koliko prašnikov ima pšenica i. t. d. Oj, gospodski otroci ved6 marsikaj, o čemur se niti ne sanja kmetovemu sinu! Toda naposled se vendar prigodf, da vsklikne takov nilad učenjak, ako se pelje mimo sternišča: ,,Zdaj vem, kje rasto žveplenke!!" Dobro bi bilo, ako bi mogel vsak otrok preživeti perva leta na kmetih. — Po mestih vpliva preveč stvari na enkrat na njega, in to je ravno kvarljivo. Na kmetih pač ne bode itnel niti najmanjšega pojma o mnozih stvareh, o mnozih razmerah, o mnozih činih; a to, s četner se bode seznanil, bode vedel natančno. Vedel bode le malo, toda dobro. Ne bode imel niti najmanjšega pojma o gledališči, o papigah, o palmah i. t. d., a zato bode poznal natančno sčlsko cerkev, razne domače ptiče, zato ne bode zamenjal nikdar pšenice z ržjo i. t. d. Zato tudi kmetski otroci vse bolje napredujejo po šolah, nego li mestni. Po mestih se izobrazuje le oni, ki se je začel učiti na kmetih. Toda tudi na kmetih so izjeme. V skalnatih krajih, po hribih in po širocih ravnčh živeči ljudje vidijo spet preraalo, in to je ravno tak6 slabo zanje, kakor za one, ki vidijo preveč. Za pervi potik otroški ni treba starišem nobene posebne pedagogiške modrosti. nKjer se ravna z otroki človeški, kjer bivajo v sobi, katera ima potrebno opravo, kjer so v dotiki z raznimi osobami, kjer imajo priliko ogledovati različne stvari in prirodine prikazni: tam ni treba posebnega truda in umčteljnih pripomagal za vzgajanje dušnih moči otrokovih. Z vsemi svojitni čuti namreč deluje otrok na to, da izpoznava svet. Nema se zatorej mučiti s prezgodnjim razlaganjem, še menj s sistematičnim poiikom i. t. d." (Dittes.) Nekateri in sicer odlični pedagogi zahtevajo, da se more otrok uže pred šestim letom poučevati v branji, pisanji, številjenji. Pač dostavljajo, da ima biti ta pouk le tako nazivani Bigrajoči poiik". Tak6 tirja nekdo, naj se tnu naredč čerke iz testu, naj se mu speč6, potem naj se z njimi igra, se jih uči tako poznavati, in nap6sled naj jih snč. Proti takšnemu poučevanju je mnogo važnih vzrokov. Poučevati se ima resnobno. Otroku se ima vcepiti spoštovanje do poiika. Le oni se bode učil z veseljem, le oni ne bode opešal tako lehko pri težavnih nalogab, ki spoštuje nauke. Ali takov Jgrajoči pouk" nema moči vzbujati spoštovanja, in zato ni vreden červivega oreha. — V pervih šestih letih naj se skerbi, da se razvijo otroku najprej telesne močf, v teh letih naj se seznanja z navadnimi stvarmi, ki ga obdajejo, in naposled naj se govor njegov izobraziije toliko, da umeva nazivati te stvari, in da v& razodevati svoje misli. (Dalje prih.)