List 26. Štiri nove velike nadloge, katere žugajo tudi našemu kmetijstvu. Že v 1. listu letošnjih „Novic" smo popisali 4 ži-ali, katere, ko bi se vgnjezdile in razširile tudi v Daših slovenskih deželah, napravile bi neizmerno škodo aašim vinogradom, našemu polju in našim vrtom. Te fitiri živali so: 1) Trtna uš. 2) Lubadar ali knaver. 3) Krompirjev koloradec. 4) Krvava uš. Ker pa popis, če je še tako natančen, ne zadostuje , da bi človek neznano žival do dobrega poznal, ter si natančno znanost pridobi le z ogledom podob.e, če same živali ne vidi, zato smo se obrnili na si. vred-ništvo nemškega lista „Unentgeltliche Flugblatter" in ono (naj mu je zato očitna zahvala!) nam je preprijazno poslalo lesoreze imenovanih čveterih živali. Danes prinesemo podobo ;pnvega mrčesa, ki se imenuje trtna uš (pfr^lloxera vas!atrix^Ce tudi je ta uš, kakor smo že v 1. listu povedafi^sTla drobna, se vendar iz pričujočega popisa obraza njenega lahko razvidi pot, pp kateri ta mrčes toliko škodo dela. Podoba L, ki nam kaže povekšano krilato uš. Tukaj natisnjene podobe kažejo trtno uS veljiko povekšano. Podoba I. kaže trtno uš s krili ali perutnicami, podoba II. in podoba III. pa uš brez kril ali brez perutnic. Poboda II, ki nam kaže še ne dorašeno uš brez perutnic, kako sesa na trtni korenini. Podoba III. 216 Trtna us ima cmokati život, ki na prvi pogled je podoben listnati uši; nog ima 6, dvoje močnih ti-pavnic in veliko nožnico, v kateri je skrit rivec; v žlebčasti globini nožnice ležijo 3 ali 4 deloma skupaj zrašene se-savke, ki so podobne ostrim bodalom. Ko je več časa sem ter tje lazila, se prime trtna, ne se kriljata us trtne korenine in z veliko silo zahode svoj rivec v mehko piskričasto tkanino korenine, o tem pa položi nožnico rivca pod svoj trebuh. Tukaj ostane uš po več tednov in sesa neprenehoma trtni sok , napravi si gnjezdo in poklada na okroglo jajČica, ki so iz-prva rumena kakor žveplo, pozneje pa postanejo bolj temne barve. Okoli tako ugnjezdene uši vname se rahli živak koreninni in napravi se steklina taka, da uš tiči kakor v zagraji. Sila rodovitna je ta uš, kajti ona (babica) od spomladi do jeseni zamore 25 do 30 milijonov mladih poroditi. Ce se tedaj tolika grmada uši v trtne korenine vgnjezdi in jej izsesa ves sok, ni drugače, da začne deblo trsja bolehati, perje sahneti in da kmalu trta konec vzame. Ni tedaj čuda, da je ta uš, ki ima latinsko ime „filoxera razdevavka", na ki nam kaže doraščeno (povek- svoji poti iz severne Ame-šano) uš brez perutnic od tre- rike, kjer je domd, po bušne strani in z mlado, 3 dni Angleškem, Svajci, Nem-staro uško od hrbtne strani, čiji in na Francozkem že dosihmal skor tretjino vseh nogradov pokončala. Leta 1872 pa se je nenadoma prikazala tudi v našem cesarstvu vKlosterneuburgu nad Dunajem, kjer je sad-jerejski in vinski šoli grozno škodo naredila. Bog daj, da skrbi vladni in pripomoči umnih vino-rejcev obvelja zatreti to nadlogo, da ne prekorači meje slovenske. Go8p. Jele m, ki v imenovanem listu „Unentgelt-liche Flugblatter" popisuje to uš, po pravici pravi, da imamo pa le spet živ dokaz o tem, da čem bolj majhen in droben je sovražnik, tem bolj grozna je škoda, katero dela. Zdaj lahko razumemo strašanske nadloge, ki so nekdaj po sv. pismu čez Egiptovsko deželo prišle. Dandanes nam je mikroskop (drobnogled) prvo orodje, da z njegovo pomočjo moremo na tanko spoznati škodljive mrčese, ki se sprostim očesom komaj vidijo; spo-znavšim pa nadlogo, nam um pomaga, da naposled vendar sredstva najdemo, kako pokončati škodljive živali in zabraniti njih razširjevanje. (Podobe druzih 3 mrčesov prihodnjič.) List 27. Gospodarske stvari. Štiri nove velike nadloge, katere žugajo tudi našemu kmetijstvu. (Dalje.) Kolorado ali krompirjev ŽuŽeJc. Ta podoba nam kaže groznega škodljivca na onem sadu, ki spada v vrsto poglavitnih živežev človeških. Doma je, kakor so „Novice" že pisale, v severni Ameriki, kjer so ga v prvič našli na divjem krompirji, od kodar pa se je razširil po vsem drugem domačem krompiri. Kolorado žužek mu je zato imć, ker so ga zasledili izprva na divjem krompirju poleg reke Kolorado. Množi se pa ta mrčes tako-le: V začetku maja meseca, ko začne krompir perje poganjati, zleze rujavo-^umeni in erno-progasti žužek iz zemlje, v kateri je ~ez zimo kot zapredek (buba) bival; čez 2 tedna po-ei*i položi ona podolgasta, prizorna, rdeče rumenkasta jajčica na spodnjo stran perja, in to po 12 do 20 na vsako perje; tako jih poklada skozi 6 tednov, dokler m otresel vse svoje jajčje zaloge, ki znaša 700 do 1200 jajčic. Iz jajčic se čez kakih 8 dni naredijo gosenice temno-rdeče barve, ki se kakor žužek živijo od perja krompirjevega. Cez 3 tedne se poda zdaj popolnoma izraščena gosenica (ličinka) v zemljo, si ondi naredi gladko luknjico, se levi in postane zapredek enake barve; iz nje v 10. do 12. dneh izleže žužek, ki sred junija meseca drugi zarod leže, in zopet čez 50 do 55 dni v začetku avgusta meseca tretji zarod. Iz tega se vidi, kako strašansko rodoviten je ta mrčes. Sto babic v enem poletji zamore zarediti na tisoče milijonov škodljivega mrčesa. V lii letih se je razširil čez 360 geografičnih milj in čez 40 do 50.000 kvadratnih milj zemlje. On po-končuje tretji del krompirjevega polja in zato so v Ameriki bili že primorani kakošno leto popolnoma opustiti sajenje krompirja. Čeravno je Avstrijska vlada prepovedala, krompir iz Amerike v naše cesarstvo voziti, si vendar nismo gotovi, da ne bi Kolorado se prikradel tudi v naše dežele, in to zato ne, ker se ta mrčes prime tudi drugih sadežev, po katerih utegne se vtepsti iz Amerike v druge dežele. Naravni sovražniki, ki ta mrčes pokončujejo, so: nekatere muhe, polonice, nekatere stenice, nekateri drugi žužki, krote, vrane, race itd. (Dalje prihodnjič.) List 29. Štiri nove velike nadloge, katere žugajo tudi našemu kmetijstvu. (Dalje in konec.) Smrekov lubadar, zakozni Črv, ali knaver. Lubadar (knaver) ni več našim deželam tuja žival; *^! povsod ga že imamo, na Ceskem in Stajarskem, na Koroškem in Kranjskem itd. Pričujoče 4 podobe nam kažejo v podobi I. ličinko (črva) tega mrčesa, v podobi II. pa hrošča (kukca), kakor se nahajata v svoji natorni velikosti; Podoba III. kaže kukca ali hrošča zelo povekšanega, Podoba IV. pa rove pod notranjim lubjem smreke, ki so jih naredili hrošči in ličinke lubadarja (knavra); od tod tudi njegovo znanstveno ime lubadar, lubadni kukec, zakožni drv (Borkenkafer). 4 Strašna je škoda, ki jo najraji smrekam po gozdih dela ta drobni in kosmati hrošeč, izprva rumenkaste , potem rujave in na zadnje po zraku in solncu začrnele barve. Cele smrečje gozde je že pokončal, če se mu ni zaprečilo njegovo silno pomnoženje. In žali-bog, da po vseh deželah naših se širi silni škodljivec. Ce dobi smreko, ki se mu pripravna zdi za gnjezdo svoji zalegi, kar prebode njeno lubje (skorjo) in izgrize podolgoma po deblu rove, kjer babica na obeh njenih konceh j a j čica položi. Iz jajČic se izležejo kmalu rumenkasti črviči (ličinke), ki na desno in na levo od gnjezda delajo lično zvite in čedalje širje postranske rove (prehode), na konceh teh rovov pa se zabubajo, od kodar se kot popolnoma dorasli žužeki skozi skorjo prevrtajo in na dan pridejo. Ker v marsikaki smreki neizmerno veliko število tega mrčesa biva, ki se silno množi, zato že v malo tednih, ko se je ta mrčes v deblo smreke vgnjezdil, ona bolehati začne, kar se v tem pokaže, da bocki od vrha doli začnć rumeno rdeči prihajati (veneti). Včasih pa smreki bocki začn6 mahoma viseti, ki niso poprej orumenele; malokdaj se pa iz začetka zunaj na smreki prav nič ne vidi. Lubje (skorja) take od tega mrčesa spodjedene smreke se pokaže sivkasto ter se začne od spodaj gori lušiti. Lubadar si navadno izbere le stara, bolehava, posušena ali od vetra podrta drevesa in stare pa-robke, ali pa posekani les. Ako se je pa jako za-plodil, napada tudi popolnoma zdrava debla. Da se razširjanju tega škodljivca v okom pride, treba je, da se poprej imenovana drevesa nemudoma in čisto iz gozda spravijo. Ker skušnje uče, da se lubadar najraji loti posekanih in na tleh ležečih smrek, katere se še niso obelile, zato je tudi potrjen dober pomoček ta, da se na nekoliko nalašč tako posekanih smrekah lubadarji lovijo, in kedar so se vgnjezdili v tako nastavljene smreke, se one obelijo, predno so še iz jajčic črvi iz-lezli, in z lubjem ali skorjo vred sežg6. Take smreke imenujejo „lovke", zato, ker ž njimi lubadarje lovijo. Pratika lubadarja v smrečji od meseca do meseca. Od novembra do marca: Kukec pa tudi ličinka ali buba pod skorjo; tudi čez zimo kukec v mahu. Lovke meseca marca. Meseca aprila: Kukci že rojijo, pa se večkrat tudi zopet v zemljo zarijejo. Lovke. Meseca maja: Kukci začno smreke bosti. Zdaj je treba najbolj smreke preiskavati. Lovke. Meseca junija: Pod skorjo začno iz jajčic črvi lesti. Treba take smreke obeliti in jih iz gozda odpraviti. Meseca julija: Izlega napreduje, in izleženi kukci delajo že drugi zarod. Nove lovke. Meseca avgusta: Prvi zarod že dovršen, ali že tudi drugi zarod skoro gotov. Lovke. Meseca septembra: Prva zalega roji, ali druga že izgotovljena. Lovke. Meseca oktobra: Včasih kukci še rojijo, so pa večidel že pod skorjo skriti; večkrat se nahaja še le ličinka ali buba. Krvava ušica. Prvotna domovina krvave ušice (Blutlaus) tudi je Amerika, vendar se je že pred več leti drugam zanesla, posebno na Angležko, kjer je že silno veliko število jablan pokončala. V deželah našega cesarstva je — hvala Bogu — dozdaj ta uš še malo znana, vendar je že tudi na Tirolskem okoli Bocen-a in Briksen-a veliko škode naredila. Krvava ušica se imenuje zato, ker zmečkana rdečo liso naredi; spada pa ta uš v vrsto rastlinskih ali listnatih u š i c, katere imajo rilce k enako dolg ali pa še daljši od trupla; hoteče sesati ga stegnejo in za-bodejo v rastlino. Raz-Dlod pri teh živalicah je tako neizmerno hiter, da se v enem poletji od enega samega para zaplodi več milijonov zaroda. Podoba I. Podoba I. nam kaže samico (babico) brž potem ko je iz jajčica izlezla, toda veliko povekšano; života je hrušastega, obokanega z obročki, ki je krog in kro» obdan od obrobka volni podobnega. Iz jajčic namreč izlevi se zarod matic ali „ , . TT rodivk, ki so samo sa- Podoba IL mice. Te matice nimajo kril (perutnic), rivček pa tak, da ga morejo pod trebuh položiti. One se samo po sebi plodijo, živijo v velikih skupinah skupaj in še le jeseni zarode krilate samice (babice) in prav majhne in tudi krilate samce (ušice možkega spola), kakor jih podoba II. kaže. Ko so se te samice in samci parili, potem kmalu poginejo, ker imajo le zel6 skažena prebavila. Predno pa pogineje, položijo samice neizmerno število jajčic v jab-lanovo skorjo, iz kterih spomladi zopet matica zarod izleže. Matice so prav za prav po-končevalke drevja, kajti one zabodejo rivce svoje v mehko skorio veiic. iz ka- terih potem začne sok teči in oteklina nastopi, dokler ne začne les bolehati in nazadnje popolnoma vsahneti. Podoba III. kaže jabelčne vejice, kakor da bi bile od snega pobeljene; prevlečene so z neko snovo, vosku podobno, katero ušice iz sebe dajć; pod to odejo živijo, varne tudi pred neugodnim vremenom. Kako odpraviti krvavo ušico z jablan? Drevo je treba popolnoma očediti ali pa posekati. Cedijo pa od krvavih ušic obsedena drevesa z vodo, kateri je petroleum primešan; s krtačami se ta voda v razpokline jablanove skorje vriba; tudi hvalijo namazati imenovane razpokline z ilovico, kateri je trpentin primešan. Vsa taka sredstva pa pomagajo ie, ako se večkrat ponavljajo in na tanko spolnujejo. Najbolje je, ne dobivati jablan iz dežel, kjer imajo krvavo ušico. Podoba III.