ANNALES 4/' 94 izvirno znanstveno delo UD K 582.52/.59(262.3-1 7) MORSKE TRAVE SLOVENSKEGA DELA JADRANA Jernej JOGAN dipl. biol., Oddelek za biologijo 8F, Univerza v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO laureato in biol., Dipartimento dr Biologia della Facoltž di Biologa, 6"! 000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO IZVLEČEK Članek obravnava štiri vrste morskih trav(Posidonia ocean ica, Cymodocea nodosa, Zostera marina, Zostera noltii), ki uspevajo tudi ob slovenski obali. Po kratkem uvodu in predstavitvi problematike (težka določljivost po ključih, malo podatkov o uspevanju, dolgoročna spremen//7vosi številčnosti) so s sliko in tabelo prikazani znaki, primerni za razlikovanje med vrstam/ v vegetativnem stanju, saj dve od naših vrst {P. oceanica, C . nodosa) v naših razmerah ne cvet/ta, drugi dve pa imata drobne cvetove skrite v listnih nožnicah, ki pogosto ostanejo prezrti. Zaradi njene redkosti je prava morska trava (Z. marina) predlagana za vključitev v Rdeči seznam, v katerem je bila doslej le pozidonija (P. ocean ica), na kratko pa je omenjena še problematika slovenskega imenja morskih trav in rastlin na splošno. UVO D Zaradi njihovega nenavadnega rastišča se "kopenski" florist, četudi naj bi ga zanimale vse višje rastline, za morske trave navadno ne zmeni (poleg tega bi botanik lahko nasprotoval uporabi pojma "trave" - npr. Zavodnik 1979 - a več o definiciji "morskih trav" in smiselnosti uporabe takega imena v nadaljevanju). Na kupe napiav-Ijenih odmrlih listov morskih trav naletimo kjerkoli na morski obali, a četudi bi želeli take ostanke določiti, je to po običajni poti skorajda neizvedljivo. Cvetov ali plodov namreč praviloma ne najdemo (polovica naših vrst se razširja le vegetativno!) in brez njih ob uporabi običajnih ključev (npr. Domač 1979, Guinochet & Vtl­morin 1973, Martinčič & Sušnik 1984, Pignatti 1982) ne moremo določiti niti družine. Nepričakovana izjema je, sicer uporabniku ne najbolj prijazna, Flora Europaea (Tutin & al., 1992), ki ima poleg ostalih ključev za določevanje družin še poseben ključ, namenjen določe­vanju družin morskih trav. Ko se tako končno lahko lotimo določevanja vrst, po literaturi naj bi pri nas uspevale 4 (Mayer 1952, Martinčič & Sušnik 1984), od katerih naj bi bila le pozidonija (Posidoniaoceanica (L.) Delile) redka (Mayer 1952, Wra­ber & Skoberne 1989), ugotovimo, da velika večina ostankov listov na obali pripada le dvema vrstama (naj­pogostejša je cimodoceja - Cymodocea nodosa (Ucria) Asch, in le nekoliko redkejša mala morska trava - Zostera noltii Hörnern.), pozidonija je pogosta le pri Zusterni, četrta vrsta, prava morska trava (Zostera marina L.), pa je najredkejša. O b pregledu starejše literature lahko nada­lje ugotovimo, da Loser (1860, 1863, 1864) in Štefani (1895) sploh še ne omenjata cimodoceje, in da je bila prava morska trava očitno nekoč precej pogostejša (Loser 1863, PospichaM 897, Marchesetti 1896-97). Že teh nekaj podatkov nam kaže, da je številčnost populacij morskih trav dolgoročno kar močno variabilna, kar omenja tudi literatura (VukoviČ & Semroud 1984, Zavodnik, D. 1979, Zavodnik, N. 1992). Na podlagi tako pičlih in časovno oddaljenih podatkov pa ne moremo ugotoviti, ali so te spremembe tudi resnično ireverzibiine in vodijo v izumrtje pozidonije in prave morske trave (razlogi zato bi bili lahko različni, najpogosteje se omenja onesnaževanje), ali gre preprosto z a razmeroma dol­goročno ciklično nihanje številčnosti posameznih vrst. Odgovoru na to vprašanje bi se približali s sistematičnim spremljanjem populacijske dinamike znotraj posame­znih populacij (predvsem na rastiščih z dvema ali več vrstami) in skupne Številčnosti posameznih vrst ob vsej obali. D a pa v tako opazovanje pritegnemo čim širši krog sodelavcev, morajo biti morske trave enostavno določlji­ve tudi po vegetativnih znakih. Sodeč po literaturi, so razlike med njimi dovolj velike, 2aradi velikosti arealov in pretežno vegetativnega razmnoževanja pa obstajajo tudi razmeroma velike razlike med populacijami iste vrste. Slednje so na našem območju manj izrazite, zato je iz opisa vrst smiselno izločiti ekslreme, ki jih navaja 77 ANNALES 4/' 94 Jernej jOGAN; MORSKE TRAVE SLOVENSKEGA O E U JADRANA, 77-82 Cymoém mésa losfrn mm LbuE r \ \ i 1cm Slika / : Za razlikovanje najpomembnejše značilnosti listov naših morski trav: zgoraj: obris vrha Ustne ploskve; sredina: razpored žil listne ploskve; spodaj: prehod listne ploskve v listno nožnico Fig. 1: The most important differences between the leaves of our sea-grasses: top: leaf-tip shape; middle: leaf blade veining pattern; bottom: leafblade/sheath junction zone. 78 ANNALES 4/' 94 Jernej jOGAN: MORSKE TRAVE SLOVENSKEGA OEW jADRANA, 77-82 Posidonia oceanica Cymodocea nodosa Zostera noltii Zostera marina l adventivne korenine debele (2-4 mm), razrasle, posamič na koren !ki tanke, ma b razrasle, posamič na členkih korenike tanke, maio razrasle, po 1­2 (3) v šopu tik pod vrhom členka korenike tanke, malo razrasle, po več v šopu tik pod vrhom členka korenike korenika v gornjem delu gosto obdana z nacefranlrni luskastimi ostanki odmrlih listnih nožnic, spodaj večinoma gola, debela (1 cm) razločno razvita v obliki živic z 0,5-4 (6) cm doigimi členki, pod vsakim listnim šopom pa z zelo kratkimi (1-2 (5) mm), rdečkastimi, v vrhnjem delu razširjenimi ni jasne razlike med živicami in koreniko, členki 0,2-2 (4) cm, razmeroma tanki (1-2 mm) ni jasne razlike med živicami in koreniko, členki 0,5-2 (6) cm, debelejši (3-5 mm) členki listi: dolžina, širina (20) 30-60 cm, (25) 40-70 (85) cm, 10-40 (50) cm, 30-50 cm, (6) 8-10 mm (2) 3-5 mm 1-2 mm (4) 5-6 mm [ I. nožnica odprta, jasno ločena od ploskve, brez ušesc, robova se v dolnjem delu prekrivata, ko iist odmre, odpade Se ploskev, nožnica obstojna odprfa, neopazno prehaja v ploskev, z ušesci, robova se prekrivata le pri mladih listih, kasneje razmaknjena, odmrli listi v celoti odpadejo odprta, neopazno prehaja v ploskev, z ušesci, robova razmaknjena, nožnice odmrlih listov lahko ostanejo na koreniki, vendar hitro propadejo do vrha zaprta, neopazno prehaja v ploskev, brez ušesc, nožnice odmrlih listov lahko ostanejo na koreniki, vendar hitro propadejo I. ploskev: žile T. reda razmeroma toga 11-13, osrednja in robni močnejše mlahava 7 (9) približno enakih mlahava, robni čisto na robu razmeroma toga 3-5 (7), proti robu vse tanjše, robni odmaknjeni od roba žite 2, reda (Število med dvema 0 1-2 (3) 3-5 5-6 (8) žilama 1. reda, opazne le _god jupo) vrh topo, pogosto nesimetrično zaokrožen top do zaokrožen, rob drobno nazobčan izrabljen do prisekano zaokrožen (top) zaokrožen do top osianki odmrlih listov obstojni več let, v obliki nacefranih lusk pokrivajo najmlajši del korenike jih ni posamezna vlakna ostanejo na koreniki še kakšno leto posamezna vlakna! ostanejo na koreniki še kakšno leto globina | (po literaturi) (1,5)2-4 (6?) m 0,3-8 (11) m 0-2 m, tudi spodnji mediolitoral 2-4 (?) m ' pogostost mestoma pogosta, v zelo pogosta, v zadnjih pogosta, tudi v somornici raztresena, v majhnih upadanju desetletjih se je razširila, skupinah, tudi v somornici tudi v somornici opombe številne celice in prečne povezave med žilami na pri nas večinoma ne cveti cveti redno, V[|-iX cveti redko (?), V-VII starejših listih prepojene s tanim, zato (isti drobno lisasti, odpadle listne ploskve pri dnu ostro zaokrožene, pri nas ne cveti DELA JADRANA. literatura, a jih pri nas ne bomo srečali. V nadaljevanju dvoredno nameščenih, navadno nekaj dm dolgih črta­bodo tako obravnavane predvsem razlike v vegetativ-lastih listov, ti pri dnu z razločno listno nožnico, listna nem delu med omenjenimi štirimi vrstami morskih trav. ploskev topa, 1-10 mm široka, z vsaj 3 razločnimi vzpo­rednimi žilami, med njimi številne prečne povezave; na 1. VRSTE MORSKI H TRAV V SLOVENIJI morskem dnu se razširjajo (v naših razmerah) predvsem nespolno in tvorijo obsežne in goste podmorske "travni-Morske trave, četudi medsebojno niso zelo sorodne, ke". so zlahka prepoznavna skupina enokaličnic. Družijo jih Po podobnih rastiščnih razmerah bi v to skupino skupne značilnosti, ki jih lahko na kratko strnemo v lahko uvrstiti tudi rupijo (Rupp/a), tudi ta ima namreč naslednjem opisu: zeinate trajnice, ki živijo in cvetijo (večinoma redko alizelo neopazno) pod morsko gladino, črtalaste liste in uspeva vslant vodi, v tako okolje pa lahko s koreniko ("nadzemno" steblo se razvije le ob cvetenju) zaide tudi vodopivka (Zannicheliia). Oba ta rodova pa se razraščajo v drobnozrnatern do peščenem ali prodna-lahko uspevata le v plitvi mirni vodi (npr. opuščenih tem, plitvem (do 10 m globokem) dnu, kamor se pritrjajo solinskih bazenčkov), plavajoče steblo je dobro razvito z adventivnimi koreninami, iz korenike izraščajo šopi in olistano z ožjimi (do 1 mm širokimi) in krajšimi (do 10 79 ANNALES 4/' 94 Jernej J'OGAN: MORSKE TRAVf SLOVENSKEGA DELA JADRANA, 77-82 cm dolgimi), 1-žilnatimi črtalastimi listi, rastline pa redno cvetijo. Ostali naši haiofiti so razločno kopenske rastline, četudi so nekateri (lahko) zakoreninjeni v vodi. 1.2 Metodika Ker je bil moj namen ugotoviti čimveč razlik med našimi štirimi vrstami morskih trav, na podlagi katerih bi bilo možno enostavno in zanesljivo razlikovanje že na podlagi fragmentov vegetativnega dela rastlin (npr. koš­čkov listov, korenik...), sem vse morfološke znake, ki jih navaja literatura, preveril na materialu zbranem na več mestih na slovenski obali. O b tem sem (poleg redkih herbarijskih primerkov zbranih v herbariju LJU in las­tnem herbariju) uporabljal tako ostanke, naplavljene na obalo, kot tudi žive primerke, ki sem jih izkopal na morskem dnu. Izkazalo se je, da se naše štiri vrste morskih trav popolnoma zanesljivo razlikujejo že na podlagi številnih makroskopskih znakov. V nadaljevanju pa je omenjenih še nekaj ekoloških in fenoloških podat­kov, zbranih iz literature (in to izključno tiste, ki obrav­nava slovensko obalo ali kvečjemu Severni jadran) ki jih nisem posebej preverjal. 2. REZULTAT I Rezultati so prikazani v obliki preglednice in skice, nekaj nadaljnjih opomb pa sledi preglednici. V oklepajih so navedene izmerjene oziroma preštete količine, ki sem jih zasledil le izjemoma. Znakov v cvetni raegiji, po katerih je razlikovanje prav tako zanesljivo, nisem pose­bej navajal, saj so v naših razmerah večinoma neupo­rabni. m 4? 2.1 Posidonia oceanica (L.) Delile, fam . Posidoniaceae Z a slovensko obalo omenjajo starejši avtorji od Loser-j a (1864) dalje nahajališče med Koprom in izolo (0448/3), ki je razmeroma stabilno, saj je še danes, torej po 130 letih, bogato. V 20. stoletju so to nahajališče kot edino na naši obali potrdili ("ponovno odkrili") šele v začetku 80. let (Vukovič 1982). Zelo vprašljivo je pojav­ljanje te vrste pri Piranu (0447/3, Matjašič & Štirn 1975), saj ga niti Vukovič (l.c.), ki je v projektu Flora in favna Severnega Jadrana (Matjašič & Štirn, l.c.) prav tako sode­loval, niti "Rdeči seznam" (VVraber & Skoberne 1989) ne omenjata (vendar niti ne zanikata njegove resničnosti). Kot redka vrsta slovenske flore je pozidonija edina morska trava v "Rdečem seznamu", njeno nahajališče pa močno ogroža načrtovana gradnja obalne avtoceste. Sodeč po literaturi, številčnost te vrste v Severnem Jad­ranu upada. 2.2 Cymodocea nodosa (Ucria) Asch., fam . Zannichelliaceae V Severnem Jadranu seje pojavila konec 19. stoletja (?), danes je na naši obali najštevilnejša in uspeva lahko najgloblje. Morda je njeno širjenje povezano s hkratnim upadanjem številčnosti prave morske trave in pozidoni­je. V naših razmerah ne cveti, a Pospichal (1897) poroča o opaženem cvetenju pri Nabrežini. Rdečkasti Členki korenike so razviti le na koncu starejših (vsaj 1 leto starih) živic! 2.3 Zostera noltii Hornem. (Z. nana Roth, nom. i I leg., Z. angustifoHa "Rchb." sensu Loser, "Zosterella n."), fam, Zosteraceae Edina od naših vrst, ki prenese občasno izsušitev. Kot predstavnica podrodu Zosterella (Asch.) Ostenf. redno Posidom oceankv Cymodoceo nodosa lostsfa noltii lostdffl mom km 0 10 20 ST ffl^ST teMHaWSBgl Slika 2: Razširjenost morskih travna slovenski obali po kvadrantih mreže srednjeevropskega florističnega kartiranja. Fig. 2: Distribution of sea-grasses along the Slovenian Adriatic Coast (Central-European Floristic Mapping grid). 80 ANNALES 4/' 94 jemejJOCAN: MORSKETRAVE SLOVENSKEGA DELA JADRANA, 7?-82 cveti, ob cvetenju razvije kratko steblo, socvetja so neopazna, obdana z listnimi nožnicami, plod pa je neke vrste jagoda. Sodeč po tuji literaturi, imajo naše popula­cije razmeroma daijše liste (kar omenja že Loser 1863), prav tako pa nikjer nisem zasledil omembe topo koni­častega listnega vrha, kakršnega so imele številne rastline nabrane pri Strunjanu. Z a Severni Jadran (izliv Mirne) navaja Pospichal (1897) še eno predstavnico tega rodu: Z. angustlfolia (Hornem) Reichenb., ki je na prvi pogled zelo podobna mali morski travi, le listne nožnice so zaprte (torej pripa­da tipskemu podrodu) in stranski dve žili listne ploskve sta nekoliko odmaknjeni od roba. To vrsto neredko obravnavajo le kot varieteto prave morske trave, možen pa je tudi njen nastanek s križanjem male in prave morske trave (Cvelev, 1981). Lahko jo pričakujemo tudi pri nas. 2.4 Z. marina. L., fam . Zosteraceae Kaže, da se je številčnost te vrste od 19. stoletja do danes precej močneje zmanjšala, kot npr. pozidonije. Danes so njene populacije majhne in raztresene, npr. izliv Dragonje (Vukovič & Semroud 1984), Portorož (C. Batelli, ustno), Piran, pred MBP (leg. A. Zrirnec) in zato je možno, da je skupno število primerkov celo manjše kot pri pozidoniji. Prava morska trava sicer ni tako ne­posredno ogrožena kot pozidonija, a zaradi njene red­kosti bi jo bilo smiselno vključiti v "Rdeči seznam". Kot predstavnica tipskega podrodu cveti le redko (Cvelev 1981), cvetno steblo, socvetje in plodovi pa so podobni kot pri mali morski travi. 3. SKLEPI, DISKUSIJA 1. Očitno je, da se populacije vrst morskih trav dol­goročno številčno precej spreminjajo, da pa bi lahko iz tega sklepali kaj več, bi bilo potrebno redno in sistema­tično spremljati tako številčna nihanja znotraj posame­znih populacij (predvsem na skupnih rastiščih dveh ali več vrst), kot tudi nihanja številčnosti na celotni obali. 2. Z a nepoznavalca so morske trave, ki jih navadno lahko naberemo le v necvetočem stanju, po običajni floristični literaturi praktično nedoločljive. Ker pa se vrste zelo dobro razlikujejo že po vegetativnih znakih in imajo po drugi strani dovolj skupnih značilnosti, ki jih razliku­jejo od ostalih rastlin, bi moralo v ključih že razlikovanje družin morskih trav temeljiti prav na zgradbi korenin, stebla in listov. 3. Zaradi razmeroma obsežnih arealov in pretežno vegetativnega razmnoževanja, so razlike med posame­znimi populacijami iste vrste morske trave lahko zelo velike, v zvezi s tem se precej razlikujejo tudi opisi vrst v različni floristični literaturi. V preglednici so zato pred­stavljene značilnosti predstavnikov nafrfj populacij štirih vrst morskih trav. 4. Dve od naših vrst morskih trav sta (le trenutno?) tako redki in njuna številčnost nadalje upada, da si vsekakor zaslužita mesto v "Rdečem seznamu" (pozido­nija je vanj že bila vključena, predlagam pa še vključitev prave morske trave) in podrobno spremljanje populacij­ske dinamike. In še o slovenskem poimenovanju morskih trav. Kot je že bilo omenjeno, imajo morske trave toliko skupnih značilnosti in so hkrati tako drugačne od ostalih rastlin, daje skupno slovensko ime za celotno skupino smiselno in gotovo tudi edino "ljudsko". Ali je potemtakem smi­selno nadaljnje slovensko poimenovanje posameznih rodov (nasilno) podrejati formalni uvrstitvi v sistem (pa četudi je tako podrejanje pri slovenskih botanikih v navadi)? Vsi se namreč zavedamo relativnosti botanične klasifikacije in popolnoma nepotrebno je, da zaradi različnega pojmovanja rodov trpijo tudi slovenska rastli­nska imena, ki bi lahko ostajala nespremenjena in bi s tako nespremenljivostjo precej bolje služila "ljudski" rabi, ki naj bi jih načeloma tudi sama ustvarila in so ji (in prav njej!) pravzaprav tudi namenjena. Skladno s tem bi bilo smiselno vse štiri vrste morskih trav s tem imenom tudi imenovati, za razlikovanje pa dodati pridevnike npr.: velika (Posidonia oceanica), navadna (Cymodocea nodosa), prava (Zostera marina) in mala morska trava (Zostera noltii). S takim pristopom k poimenovanju bi se tudi izognili zadregi, ki bi (bo?) nastala ob morebitni osamosvojitvi dosedanjega podrodu Zosterella iz rodu Zostera (argumenti za tako odcepitev so dobri in njenih zagovornikov je kar nekaj, med drugim npr. Cvelev 1981), zmanjšali pa bi tudi število "slovenskih" rastlinskih imen, ki so nastala s preprostim prečrkovanjem strokov­nega imena (npr. cimodoceja, pozidonija, rupija) in slovenskemu imeniku rastlin res niso v Čast. Ob koncu se zahvaljujem C. Batelliju, od katerega sem izvedel, da so morske trave določljive tudi brez cvetov in si jih v njegovem herbariju tudi ogledal, A. Zrimcu in M. Berden, ki sta mi prinesla pravo morsko travo in prof. dr. T. VVraberju za pomoč z literaturo in spodbudo. 81 ANNALES 4/' 94 /emej JOGAN: MORSKE TRAVE 5LOVENSKECA DELA JAORANA, 77-82 RIASSUNTO ll contributo tratta quattro spede di piante marine (Posidonia oceanica, Cymodocea nodosa, Zostera marina, Zostera noltii) che crescono anche lungo la costa slovena. Ad una breve introduzione e presentazione della problemática (dlnicoltá di classificazione, mancanza di dati sulla crescita, variazione a lungo termine della diffusione) segue un'illustrazioe fotográfica e tabellare delle caratteristiche che distinguono fe varié specie in stato vegetativo. In questa zona, infatti, due delle nostre specie (P. oceanica, C. nodosa) non fioriscono, mentre le altre due hanno plccoll fiori nascosti tra le foglie de! rizoma, che spesso restano inosservati. Si propone che, per la sua raritá, l'erba marina (Z. marina) venga inserita nell' Elenco Rosso, che finora comprendeva solo la posidonia (P. oceanica). Viene inoltre menzionata in breve la problemática dei nomi sloveni delle erbe e delle piante marine in genera/e. UTERATURA Cvelev, N. N., 1981: Vzmornikovye (Zosteraceae Du­mort) dal' nego vostoka. Nov. Sist. VysS. Rast. 18: 50-57. Nauka, Leningrad. Domač, R., 1979: Mala flora Hrvatske. Školska knjiga, Zagreb. Guinochet, M. & R. de Viimorin, 1973,1978: Flore de France 1, 3. CNRS, Paris. Loser, A., 1860: Spezielles Verzeichnis der in den Um­gebungvon Capodistria in Istrien einheimische Pflanzen. Oesterr. bot. Zeitschr. 10: 273-301. Loser, A v 1863: Lieber Seephanerogamen. Oesterr. bot. Zeitschr. 13 (12): 382-384. Loser, A., 1864: Nachtraege zu meinem Verzeichnisse der im Gebiete von Capodistria wildwachsenden Pha­nerogamen. Oesterr. bot. Zeitschr. 14. Marchesetti, C., 1896-97: Flora di Trieste e de' suoi dintorni. Trieste. Martinčič, A. & F. Sušnik, 1984: Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana. Matjašič, J. & J. Štirn (& al.), 1975: Flora in favna Severnega Jadrana, Prispevek 1. SAZU, Ljubljana. Pospichal, E., 1897: Flora des Oesterreich Ischen Kues­tenlandes 1. Leipzig, Wien. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic sloven­ skega ozemlja. SAZU, Ljubljana, Pignatti, S., 1982: Flora d'ltalia 1-3. Edagricole, Bolog­ na. Štefani, A., 1895: La Flora di Pirano. Tutin, T . G . & al. (eds.), 1992: Flora Europaea 1, 2nd ed. CUP, Cambridge. Viikovic, A., 1982: Pozidonija v Koprskem zalivu. Pro­teus 44 (9-10): 345-346. Vukovič, A. & R. Semroud, 1984: Morske cvetnice v slovenskem priobalnem morju. Slovensko morje in za­ledje 7 (6-7): 157-164. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogro­ženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varst Nar. 14-15: 7-428. Zavodnik, D., 1979: Stanje priobalnih životnih zajedni­ca morskog dna u sjevernom Jadranu. Konferencija o zaŠtiti Jadrana, zbornik referata 2: 429-434. Hvar. Zavodnik, N., 1992: Priloži morskoj flori i fauni lošinjske otočne skupine, li. Morske cvjetnsce (Sperm atophyta}. Otočki fjetopis Cres-Lošinj 8: 215-220. Mali Lošinj-Rije­ka. 82