f. Ijg
Učiteljski
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
zhaja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov : Vinko Šepič nadučitelj u Buzetu. — Izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grandc 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
GE
Štev. 20.
V Trstu, dne 16. decembra 1920.
Leto I.
Se nekal luči.
Na zborovanju »Učit. društva za Trst in okolico« je podal tovariš Ant. Grmek, pred* sednik naše »Zveze«, obširno poročilo o vprašanju našega vstopa v »Delavsko zbor« nico«. K temu poročilu, ki ga prinašamo na drugem mestu, smo dolžni kot vestni kronisti, podati še nekoliko potrebnih pojasnil, da se bo jugoslovensko učiteljstvo moglo bolje o* rientirati v tem vprašanju.
Kakor je vsem znano, se je govorilo o na* šem vstopu v »Del. zbornico« že takoj na prvem zborovanju »Zveze«. Organizacijski odsek je pod predsedstvom tov. Hreščaka razmotrival možnost našega pristopa že na svoji prvi seji, dne 1. februarja t. 1. O odse* kovem sklepu je poročal naslednjega dne tov. Hreščak pred zbrano delegacijo ter je v krat* kih potezah pojasnil bistvo in namene »Del. zbornice« s sledečimi besedami: »Važen od* sokov sklep je tudi, da »Zveza« pristopi h kaki drugi stanovski organizaciji. Taka orga* nizacija bi bila »Camera di Lavoro« v Trstu, kjer so udružene vse ostale stanovske orga* nizacije, ker je strogo stanovsko udruženje brez političnega programa.« — Na opazko del. Rakovščeka, ki je želel, da bi se delega* cija takoi informirala o tendencah, ki jih za* sleduje »Del. zbornica«, je odgovoril tovariš Hreščak, da je ta1 organizacija (na podlagi njegovega lastnega opazovanja) samo stro* kovna zveza, ki se bori za dobrobit svojih članov itd.
Takrat se je sklenilo, da se na podlagi p ca* vil »Del. zbornice« in po izčrpnih informaci* jah od strani njenih voditeljev vprašanje na* šega vstopa pretrese natančno v vseh posa* meznih učiteljskih društvih ter da se še le en* krat kasneje sklene definitivno izvesti ta ko* rak. Če pregledamo vsa poročila društvenih zborovanj našega učiteljstva, vidimo, da se je govorilo povsod o »Del. zbornici« kot o stanovski organizaciji, ki nima nikakega sti* ka s politiko (ozir. s političnm prepričanjem svojih članov) in niti z verskim prepričanjem posameznika. (Glej: poročilo tov. Kleinma* yerja na zborovanju »Tržaškega učit. društva od dne 16. maja t. 1., potem poročilo tov. Hreščaka na zborovanju učit. dr. od dne 10. junija t. 1. in poz. o zborovanju istrskega u* čiteljstva v Pazinu od dne 8. srpnja t. 1. itd.) Povsod najdemo iste ugotovitve, s katerimi se ujema tudi § 7. statuta »Del. zbornice«, ki pravi dobesedno: Vsi plačani delavci, u* radniki ali rokodelci obeh spolov, vsakršne narodnosti in brez ozira na‘politično ali ver* ko mišljenje smejo vstopiti v »Del. zborni* co« itd. (Ob tej priliki ugotavljamo tudi, da so tolmačili v našem smislu ta paragraf, ne samo naši tovariši*nesocijalisti, ampak tudi socijalisti, ki so bili gotovo najboljši porok za pravimo interpretacijo misli voditeljev »Del. zbornice«. Pa tudi sama »Del. zborni* ca«, oziroma njen izvrševalni odbor ga je tol* mačil na enak način, kar nam dokazuje akt, ki ga omenjamo v poročilu »Trž. učit. dru* stva«).
In tako je prišlo do definitivnega sklepa o našem vstopu v »Del. zbornico«, ki ga je gla* sovala, po mandatu vsega jugoslovanskega učiteljstva, delegacija »Zveze« na drugem zborovanju, dne 6. avgusta t. 1. Na podlagi tega sklepa in vsled ugodnega razpoloženja, ki ga je našlo predsedstvo »Zveze« pri vo* dilnih krogih »Del. zbornice« o priliki raznih sestankov pred avgustom in še v tistih dneh po našem drugem delegacijskem zborovanju, je naš predsednik vložil formalno pismeno prijavo na vodstvo »Del. zbornice«, ki je bila tudi ugodno rešena, kar potrjuje tudi akt, ki ga je prebral tov. Grmek na goriimenovanem zborovanju »Trž. učit. društva«.
Do tu je bila tedaj vsa zadeva v popolnem redu. Pa se je nenadoma zanesla v politiško
časopisje ter v teku osmih dni zadobila po* polnoma drugo lice. Važno je, da sledimo razvoju dogodkov v teh osmih dneh s kole* dar jem v rokah, ker le potem moremo razu* meti, kako je bilo mogoče, da je ostalo v par dneh črno to, kar je bilo v očeh vseh še pred tednom belo.
Končni sklep delegacijskega zborovanja o našem pristopu v »Del. zbornico« smo mi prinesli v 12. številki našega lista, in sicer točno na 16. avgusta t. 1. Par dni kasneje j c priobčila tržaška »Edinost« obširen posnetek našega članka, v katerem je debelo podčrtala ta učiteljski sklep, ne da bi svojemu članku dodala nobene besede. Če je ni »Edinost« do* dala, je pa tembolj e poskrbel za to tržaški »Piccolo«, ki je v svojem izdanju od dne 25. avgusta t. 1. napisal članek pod naslovom »Adesioni«, v katerem vprašuje tržaško »De* lavsko zbornico« in njene socijalistične vodi* telje/kaj mislijo ukreniti z ozirom na prigla* Išeni pristop 'jugosilovenskega učiteljstva, ki ga to italijansko nacionalistično glasilo sma* tra za protiitalijansko in skrajno narodno* šovinistično. Vprašanju »Piccola« je sledil takoj drugega dne (26. avgusta t. 1.) oficijelni odgovor socialističnega »Lavoratore«, ki ga mi nikakor ne moremo smatrati kot odgo* vor vodilnih mož »Del. zbornice«, ampak le kot pojasnitev stališča tega ali onega polti* tičnega voditelja socijalistične stranke. V članku, ki nosi drastični naslov »Somaro, non ragliare« (Osel, ne rigaj!) konstatira pisec sledeče: V Trstu obstoje tri učiteljske orga* nizacije: 1. italijanska*ru:politična; 2. sloven* ska*nepolitična in 3. mednarodna. (Seveda ne pove, da je to socijalistično*politična or* ganizacija). Od teh treh je samo zadnja vpisa* na v »Del. zbornico«, — ker ta ne more spre* jemati v svojo sredo organizacij z nacijona* listično tendenco. In zato ni »Del. zbornica« sklepa jugoslovenskega učiteljstva niti vzela na znanje. (Glej: avtentični akt »Del. zbor* nice!)«
Takoj nato (27. avgusta t. 1.) je vzel »Pic* colo« na znanje izjave socijalističnega glasi* la, a že je spet stopila na pozorišče »Edinost«, ki je v svoji številki od dne 1. septembra t. 1. zapisala sledeče stavke: »Naj zna občinstvo! »Del. bornica« nas (učitelje) je že sprejela — vpisala ter je že naročila vplačilo pristop* nine!« To nit je zopet zgrabil »Piccolo«, ki je zahteval popolne resnice, a do odgovora od strani socijalističnega glasila ni več prišlo, ker so bili v (istih dneh izbruhnili znani de* lavski nemiri pri Sv. Jakobu, tako da je časopisna polemika zaspala.
Za nas, ki vemo za pravi potek cele zade* ve, je zanimiva še izjava socijalističnega »Dela«, ki skuša v svoji 46. številki od 1. sep* tembra t. 1. opravičiti nepričakovano izpre* membo v tem vprašanju. Med drugim piše: Med trž. »Del. zbornico« in Zvezo slovanskih učit. društev v Trstu je prišlo do neprijetne* ga in do povsem nepotrebnega nesporazum* Ijenja. Nesporazumi j eni e med obema ni niti političnega in niti narodnostnega značaja. Poglavitni vzrok nesporazumljenja tiči v pra* vilih »Del. zbbrniee«, na katera se baje ni o* ziral uradnik (glej, akt Del. zbornice!), ki je dal učiteljem prvi zagotovilo, da bodo spre* jeti v zbornico kot samostojna zveza.
Tu ponavlja »Delo« argumente italijanske* ga »Lavoratore«, ki smo jih že podali na dru* gem mestu.
In tako je prišlo do zahteve, da vstopimo v sindikat, kar je že razložil tov. Grmek na prejomenjenem zborovanju.
Mi od’svoje strani ugotavljamo le sledeča dejstva:
1.	Pravila »Delavske zbornice« so do 18. avgusta 1.1. (ta datum nosi listina »Del. zbor* nice«, ki jo ima v rokah naše predsedstvo) tolmačili vsi enako, t. j. v naši »Zvezi« sami nesocijalisti in socijalisti, ter končno tudi
»Del. zbornica« sama in njen izvršilni odbor, sicer bi ne bila izdala tega za nas tako važne* ga dokumenta.
2. Novo tolmačenje teh pravil se je pojavi* lo šele dne 26. avgusta t. 1. v odgovoru, ki ga je dal »Lavoratore« tržaškemu »Piccolu«.
3. »Lavoratore« je pred tržaško javnostjo potajil avtentični sklep izvršilnega odbora »Del. zbornice« od dne 16. avgusta t. 1., ki ga je ista zbornica naznanila s pismom od od dne 18. avgusta.
4. Socijalistično »Delo« je skušalo vreči krivdo nepravilnega tolmačenja paragrafa 7 na nekega imaginarnega uradnika, a sklep »Del. zbornice« nam dokazuje, da je tako tolmačil pravila tudi celokupen izvršilni od* bor zbornice.
5. »Del. zbornica« je v tistih dneh izpreme* nila tek svojega stremljenja in je zanikala prvotni sklep pod pritiskom socialističnih politikov.
6. Vstop v sindikat je celokupnemu učitelj* stvu onemogočen, ker je sindikat učiteljsko udruženje s socijalistično politično tendenco.
7. Jugoslovensko učiteljstvo ne more raz* rušiti obstoječih svojih organizacij, ker so mu te krvavo potrebne za obrambo lastnih stanovskih koristi in za delo, organizovano delo kulture med jugoslovenskim narodom.
To bi bile v kratkih potezah naše ugotovi* tve z ozirom na ves potek zadeve našega vstopa v »Delavsko zbornico«.
VELJKO SOKOLIČ:
Masarykovi pedagoški nazori *)
Masarykovi pedagoški nazori, žalibože dosta aforistič-ki, nalaze se u njegovoj radnji: Nčkterč problemy peda-gogicke a didaktickč«, što je god. 1899. izašla u Česk. Učitel. sv. III. str. 213. Osim toga u govoru: »Za svobodu svedomu a učeni a Veda a cirkev« izrečenom u bečkom parlamentu. In drugim, njegovim radovima nalazi se ovde, onde po koja misao, a osobito u njegovoj: Konkretni, logice (1885. resp. 1887.) gde sistem drugih nauka postavlja pedagogiju nz teoretičku psihologiju kao njezinu prak-tičnu aplikaciju.
Masaryk nije zadovcljan sa dosadašnjim načinom obi-teljskog odgoja; osobito mu se ne mili ona pretjerana skrb roditelja za decu, nego naprotiv želi, da bi se dect puštalo dosti slobode bez svakog mazunjenja i preskrb-nog nazora. Zato, što je sva skrb oko domačeg uzgoja u prvom'redu na majci, želi da se ženskom uzgoju posveti više pažnje, da budu pripuštene u sve škole.
Ali Masaryk nije zadovoljan niti sa današnjom ško-lom uopšte, a s njezinim metodoma napose. Svaku reč, što je pregovori o reformi škole, jest izravna njezina op-tužba. Pored svega sb psobito ističe poglavje o dečjoj psihologiji t. j. šahiranje, dokaza, kako škola koli u duševnem, toli u telesnom pogledu loše deluje na djaštvo, pa otalen biva usporavan razvoj mladeži, otalen pojave nervoznosti, dd čak i psihoze, a i umišljenosti: čisto ne-metodička i nepraktična poluizradba, znanja, kojega se u životu ne može provesti, čini čoveka fantastičnim, potiču ga na nemoguče, stvara nezadovoljujuče potrebe, guši želju za privrednim radom i vodi konačno do omrzlosti života. Pravem opaža Masaryk da se moderna škola stara jedino oko razvoja razuma, a zapostavlja na uzgoj volje i srca, jer da je obuka epizodička i ograničena (ne stara se za dete ni pred 6. a ni za 14. god.) kao i lo, da škola i dalje gaji sistem aristokratizma; prenatrpana je pa ne može svojedelovanje individualisovati, suviše je biro-kratizcvana, suviše centralizovana i uniformirana.
Največi nedestatak škole je taj, što ona svojem nau-kovnom osnovom i svojom organizacijom ne uzgaja dete prema potrebama socijalnoga života, pa se radi toga rastvara duboki jaz izmedju škole i života. Dandanas ipak imademo prema školi drukčije zahteve, negoli pre; moderna škola neka se demokratizuje, nek postane prak-tičnom a. istodobno znanstvena, neka se specijalizira 1 diferencira. Prema Masarykovom naziranju mora se to
‘) Literatura: Masaryk osvobodite]. Izdanje Stat škol. knihoskladu, v Praze. — Ot. Kadner, Masarykovy nazory pedagcgickč (— v češke Mysli XI. 1910. — Ot. Kadner, Masarykovy nazory pedagcgickč u Pedagogie. Rozhledy god. XXX. 1-2. sv. 1920. — Čes. Učitel, 23., Masaryk a učitelstvo. — Božo Lovrič, Humanizam T. G. Masaryka. Savremenik XV, sv. V.
\
pitanje rešiti na formuli: obuka mora biti individualizo-vana, uzgoj socijalizovan.
Sa toga socijalnoga gledišta i promatra Masaryk važnost nasledja, običaja, sugestije, utecaj pojedinaca u o-bitelji i upliv nasledja, kao i medjusobni odnošaj spolova (Masaryk je za koedukaciju i to radi čudorednih razloga). Polazeči sa tog stanovišta, prosudjuje on i odnosa) izmedju djaka iučitelja, koji ima biti prijateljski, povjer-ijiv i temeljeti se na uzajanmom pestovanju (učitelj se ne smije igrati na augura a ni zreča). Želi, da. bi učitelj bio uopšte autoritet u školi, porodici i opčini, da bi bio umučtveno neodvisan, politički samostalan, da bi imao višu naobrazbu negoli dosada. (Isprva bio je Masaryk samo za reformu učiteljskih nauka, ali kašnje i on zastu-pa akademsku naobrazbu njihovu).
Na poznavanju samoga deteta želi Masaryk da bude uredjena obuka, pa radi toga i upozorava na dosadašnji razvoj pedopsihologije, na čijem temelju želi da se udara temeljna pedagoška i didaktična pravila.
Kazniti se imade što manje (Kazna je jad!) ali zato imade se odvračati, gde je to moguče i pozitivno podupi-rati dobre 'strane deteta. Učitelj, koji samo kažnjava, a nema pozitivne mogučnosti odvračati, ne če sačekati dobrih uspeha.
Masaryk je žestok protivnik moderne teorije, koja ide zatim, da bi se dete svemu igrom učilo. Učenje nije igra, a niti smije biti igrom, nego rad, čija razliku od igre mora biti očevidna i najmanjem detetu.
Prctivi 'se lome, da se u obuci odviše upotrcbljava sokratska metoda. (Glupo je s malom decom igrati se Sokrata!) Uopšte se obučni cilj ne bi smio nikada poda-vati samo na jednom principu, nego bi se morali svi principi istomerno i ravnopravne upotrebljavati i uva-žavati.
Školstvo treba urediti suglasno sa napretkom znanosti jednostavno i harmonički tako, da bi celokupno školstvo bilo, što no reč, utelovljenje živučega organizma. Škole nek bi bile trovrsne: opče (pučka, narodna škola), struč-ne i filozofske.
Masaryk je zato da uzgoj bude narodni, ali istodobno i ctički (ne može biti narodne svesti bez čudorednih temelja) pa bi se učenje moralke imalo provadjati po fran-cuskom primeru. Temel čudorednom uzgoju morao bi biti taj, da bi se praktički, samim životom školskim usadilo u dečije srce nekoliko glavnih čudorednih pravila.
Za glavni problem etičkoga obučavanja poslužuje mu odgoj i boj proti alkoholizmu i to več od najnižih razreda.
Odsudjuje današnji način nabožnog uzgajanja kao nerazumno, mehaničko, nesnosljivo; isprva bio je zato da učitelj obučava u nabožnosti, a da tako ne bude ta o-bulta iz škole izlučena, ali je kašnje od toga odustao i svu skrb zato prepustio porodici.
Intelektualni odgoj nadopunjava estetskim uzgojem, ali i to što više moguče praktično, bez mnogo reči: kao što Ruskin hoče da bi škola bila u svakoj opčini ono, što je bila crkva, dakle »mesto, kamo bi se svatko rado svratio«.
Kao političar s velikom eneržijom i govorniškom vešti-norn radio je zato, da bi se škola rešila crkvenog upliva, a učitelj postao slobodan, samostalan. Sloboda škole je nužnim kerelatom slobode mišljenja; bez §lobodne škole ne može se gajati navada mišljenja za pravdu; drukčije rečeno: Knčz (sveštenik) bud’ panem v kostele (crkvi), učitel ve škole.
Masaryk veoma bistro analizuje greške sadašnje škole i izvršno je upučen o svim aktuelnim pedagoškim pro-blemima. Ali on i sam istodobno priznaje, da je o njegovem dosadašnjem radu na tom polju nužna revizija i nadpunjci, pa zato je i izrazio želju, da njegova dela iz god. 1899., prije negoli če biti ponovno izdana, podvrže reviziji.
I on je protiv Herbatovoj intelektualističnoj pedagogiji i postavlja se na stanovište da reforma uzgoja mora biti ciljem humanističnih pregnuča teoretičkih in prosvetnih. Zato mu i jest škola glavnim sredstvom što vodi k bo-ljitku unutrnje politike i prava čeških. Na temelju tih zasada odlučno je i on zato, da se obuka imade podavati jedino u materinskom jeziku, i da se ne smiju u narodnu školu primati deca, koja ne znadu jezik u kojem 'se u školi obučava. »Zadna narodnost nema u nas prava, od-narodiiovat sebe 'samu a jedna druhou školstvim ci-zdckym«. Zato se je svojedcbrio bio onako i založio za češko školstvo u Beču i za drugu česku univerzu, a to i jest, da se on toliko zauzeo za izradbu školjkog programa u svojoj državi. Realnost države jest u uzgoju!
IZ ORGANIZACIJE.
Poročilo o jesenskem zborovanju »Učit. društva za Trst in okolico«. Dne 5. dec. i. 1. se je vršilo v rojanski šoli jesensko zborovanje našega društva ob sledečem dnevnem redu: 1) pogovor o mladinskem listu; 2) ustanovitev društvenega sedeža; 3) pojasnilo predsednika o društvenih zadevah; 4) razno.
Predsednik Iv. Danev pozdravi navzoče, ki so se udeležili zborovanja kljub skrajno neugodnemu vremenu. Spominja se pred kratkim umrlega tovariša pok. Antona Vouka in preminule tovarišice pok. Zmagoslave Bole, pozivajoč zborovalce, da v znak sožalja vstanejo in zakličejo »Slava« njihovemu spominu.
Nato prečita dopis organizačnega odseka, s katerim se vabi vse učiteljstvo, da po slojih močeh sodeluje pri ustanovitvi mladinskega lista »Novi rod« ter pridno nabira med šolsko mladino naročnike in naročnino. Po kratki razpravi se sprejme predlog tov. Gruntarja in Grmeka, ki se glasi: »Agitacijsko delo za pridobivanje naročnikov naj vodijo1 na vseh šolah dotični razredni u-čitelji, ki naj ob danih prilikah stopijo^ v 'stik s stariši, da jim pojasnijo važnost lista za šolo in dom. Seznam naročnikov z naročnino vred se izroči voditelju šole in
kjer bi to ne bilo mogoče v to določenemu učitelju, ki stopi v ožji stik z upravništvom lista.
Pri drugi točki dnevnega reda omenja predsednik, da je odbor po dolgem razmišljanju prišel do spoznanja, da je nujno potrebno, preskrbeti društvu stalni sedež. Tov. Grmek opozarja, naj bi se misel za sedaj iz gotovih ozirov opustila, posebno ker je pri sedanji draginji in pomanjkanju stanovanj težko dobiti primerne prostore. Tovariš Gruntar se ne strinja s tem in poudarja, da bi bilo vendar potrebno, ko bi si omislili lastni sedež skupno z »Zvezo«, zato predlaga, naj se poveri odboru naloga, da stopi v stik z »Zvezo« glede udejstvitve te misli. Pri glasovanju je bil sprejet Gruntarjev predlog.
Pri tretji točki dnevnega reda obrazloži predsednik v vseh podrobnostih novo regulacijo učiteljskih plač in poda na razna vprašanja natančnejša pojasnila,
K četrti točki dnevnega reda se oglasi tov. A. Grmek in sporoči, da mu je došlo kot predsedniku »Zveze« vabilo glede pristopa naših šol k društvu »Mutualita scola-stica« (šolska vzajemnost), iz katerega je razvidno, da omenjeno društvo ne misli raztegniti svojega delovanja na ostale slovenske šole zasedenega ozemlja, vsled česar ne more o stvari odločati »Zveza«, ampak »Učit. društvo«.
Predsednik se strinja z mnenjem predgovornika in opozori, da se je o stvari že dovolj govorilo na zadnjem zborovanju »Zveze« in da bi bilo odveč še nadalje o tem razpravljati. Zato predlaga, naj se zborovalci kar izrečejo o tej zadevi. Izid glasovanja je bil soglasen »ne«.
Tov. Fonda sporoči pozdrave okr. šolskega nadzornika g. A. Kraizerja, ki sc ni mogel udeležiti zborovanja in želi zborovalcem najlepšega uspeha.	e
Tov. Kleinmayer reagira za svojo osebo na članek »Kam plovemo«, ki je bil priobčen v neki številki našega glasila. Odgovori mu tov. Grmek in pojasni, da gre pri vsej stvari le za nesporazumljenje, kar vzame tov. Kleinmayer lojalno na znanje.
Tov. Albert Čok vpraša, kako je s pristopom v »Delavsko zbornico«. Predsednik »Zveze« tov. Grmek pojasni sledeče:
Glasom soglasnega sklepa (izvzemši 2 glasova) delega-cijskega zborovanja »Zveze« od dne 6. avgusta je vodstvo takoj pismeno naznanilo pristop k »Del. zbornici« in 'sicer z dopisom od dne 11. avgusta t. 1.
Dne 18. avgusta je dobilo ta-le odgovor pod tek. štev. 394 (in sicer v italijanskem jeziku:
Vodstvu »Zveze slovanskega učiteljstva Julijske Benečije«
v Trstu.
Izvrševalni odbor podpisane »Delavske zbornice« v Trstu je v svoji včerajšnji večerni seji, 16. t. m., dobil Vaš cenj. dopis in vzel z zadovoljstvom na znanje Vaš pristop k nam. Kar se tiče pojasnil, ki jih želite in da ne bo pristop samo platonski, je treba sedaj, da pridete in nam javite število vpisanih (članov), imenik članov odbora in sedež Vašega društva. Nato, da se potrudite k našemu tajništvu, da dvignete toliko izkaznic, kolikor je članov in da plačate določeni prispevek zbornici. Potem se boste lahko smatrali resnično v naših vrstah.
V prijetno dolžnost mi je, javiti Vam veliko radost našo, da Vas lahko štejemo med svoje člane (organizi-rance) korakajoče po eni poti, k enemu cilju za svobodo in za socijalizem.
Bratski pozdrav!
Za izvrševalni odbor Del. zbornice:
tajnik: SALVADORI.
Predsednik »Zveze« se je takoj podal k tajništvu »Del. zbornice«, kjer se mu je javilo, da mora za vsakega člana plačati 3 L za leto 1920. in ker je predsednik želel slovenskih članskih izkaznic, 'so ga naprosili, naj za letos potrpi a z novim letom 1921. mu jih gotovo preskrbijo. Vrne naj se čez nekaj dni, ker sedaj nimajo pri rokah potrebnega števila izkaznic in morajo poslati ponje v Milan. Blagajnik »Zveze« je preskrbel predsedniku potrebno članarino, a v tistem času je tržaško časopisje zagnalo znani hrup, v katerem se je posebno »Lavora-tore« izkazal za gorečega nasprotnika proti našemu pristopu k »Del. zbornici«. To ni nikakor preplašilo vodstva in predsednik se je podal s potrebnim denarjem in sprejemnim dekretom, izdanim od »Del. zbornice«, v isto »Del. zbornico« in zahteval izkaznice. Takrat je bil poleg tajnika Salvadorija navzoč tudi generalni tajnik Ma-latesta. Kako sta se oba zvijala in zagovarjala slabo stvar, ni, da bi tukaj pravili- »Vtis, ki sem ga jaz dobil.« pravi predsednik Grmek, »nj bil posebno laskav glede resnosti in mednarodnosti te naprave. Trdila sta naenkrat, da se sme vstopiti v »Del. zbornico« le potom sindikatov in ker je v Trstu že sindikat učiteljstva, moramo istemu prijaviti svoj pristop. Jaz sem trdil, da smo že sprejeti in da je to zdaj njihova stvar.« Končno smo se sporazumeli, naj »Zveza« še enkrat vpraša potom »Del. zbornice« za sprejem v sindikat. Predsednik je nato sklical sejo upravnega odbora »Zveze«, kjer se je sklenilo z veliko večino, da se napravi še ta korak. Vodstvo je vložilo zopet pismeno prijavo, na katero pa ni bilo nobenega odgovora. Mogoče je tudi, da je ta dopis izginil o priliki, ko so prijatelji delavstva »znani bojevniki« ali pa »varnostni organi« obiskali sedež »Del. zbornice« ter pustili seboj običajne sledov^ svojega obiska.
Ko je imel učiteljski sindikat zborovanje v ul. Paduina, je stopil predsednik zopet osebno v stik s podpredsednikom sindikata, ki mu je povedal, da sindikat ne more poji nobenim pogojem sprejeti pristopa, ako učiteljstvo ne izstopi prej iz učiteljskih društev in »Zveze«, ter posamezno prosi za pristop k sindikatu.
Izročili so mu takrat tudi pravila sindikata, ki so pa bistveno različna od pravil »Del. zbornice«, na podlagi katerih je »Zveza« delovala za pristop k isti. Ker ni moglo vodstvo storiti samovoljno nadaljnih korakov, je moralo opustiti za sedaj vsako misel za pristop k isti in počakati, opirajoč se le na lastno moč in pravico, ka-
tera mora končno, prej ali slej, zasiniti tudi jugosloven-skemu učiteljstvu nove italijanske pokrajine.
Zborovalci sprejmejo poročilo predsednika »Zveze« z odobravanjem na znanje.
Končno se poveri predsedniku »Trž. učit. društva naloga, da izposluje pri šolski oblasti, naj ista preskrbi u-božnim učencem 5. in 6. razredov brezplačno knjigo. Zgodovina Italije (V. Bandelj) v nadomestilo računicam, ki v tekočem šolskem letu, kakor kaže, ne izidejo.
Nato zaključi predsednik zborovanje in se zahvali zborovalcem za trud in za pozornost.
Odbor za spisovanje novih šolskih knjig za slovenske in hrvatske ljudske šole vabi vse od šolske oblasti izvoljene člane in morebitne pisatelje novih šolskih knjig vsega zasedenega ozemlja na skupno sejo, ki bo v pondeljek, 27. decembra ob 11. uri, v svetoivanski šoli Trstu. Ker se moramo pomeniti o mnogih in zelo važnih stvareh, pričakuje 'se polnoštevilne udeležbe. Pri tej priliki se polaga opetovano na srce vsemu slovenskemu učiteljstvu, da po možnosti pomaga odboru pri njegovi ne baš lahki nalogi, bodisi z nasvetom ali v dejanju. Sprejme se vsako še tako majhno delo. Odbor presodi potem vse rokopise in sprejme, kar je najboljšega. Zato vsi na delo za naše šolstvo po pregovoru, ki pravi: »Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palapa!« U-pam da je ta zadnji poziv odbora in da ne naleti na gluha ušesa, kajti dela je dosti, a delavcev malo.
Za odbor: Iv. Daneu, predsednik.
Sastanak hrvat. učiteljstva buzetskog sudbenog kota-ra obdržao.se 3. tek. Izostala su 2 učitelja i 5 učiteljica. Predstavnik, naken što je izvestio o svim društvenim prilikama, postavi na raspravu pitanje Izdavanja omlad. hrvat. lista u keju svrhu pretresao se predmetni propagandni spis druga Hreščaka. Prisutni se puna srca izjavili za izdavanje Lista, je li to samo moguče, a podupret če ga u smislu Hreščakovih naputaka. — Priopčeno bi u sastanku, da je jedan od prisutnika uložio molbu za mesto učitelja na hrv. školi u Buzetu, akoprem je glasovao, da se ne nateče na ovo mesto. Sastanak nije o tomu stvorio nikakav zaključak. — Zemljopisni referat izostao je radi kratkoče vremena. — Skupno pevanje ostaje i nadalje — na vrbi svirala. U mlinu došto gusle ne valja-ju, nit se čuju.
Sakupila se društvena članarina. Po društvenim pra-vilima imadu pravo prisustvovanja učitelj, sastancima jedino — učlanjeni učitelji.
ŠOLSKE VESTI.
Kako podijo naše učitelje iz Primorja! Slučaj je karakterističen in osvetljuje v najlepši luči ono toliko hvali-sano dobrohotnost naših šolskih oblasti, ki jo tako -rad v svojih izjavah povdarja g. deželni šolski nadzornik. V Trnovem, okraj Postojna, deluje že dolgo vrsto let nadučitelj Rudolf Horvat, ki je znan ne 'samo v naši ožji slovenski domovini, ampak tudi v tujem svetu po svoji vztrajni agitaciji proti alkoholizmu. Za ta svoj ideal se mož bori leta in leta s prepričevalno besedo in tudi s peresom. Cenjen je povsod, semo naša šolska oblast ne vidi v njem učitelja — borca za eno izmed naj plemenitejših stremljenj človeškega duha.
Ta učitelj je postal trn v peti naši šplski oblasti vsled nesrečnega slučaja, ki bi ga noben pameten človek ne gledal v tisti luči, kakor ga vidijo naše oblasti. Nekemu bivšemu učencu trnovske šole je izdal duplikat šolskega naznanila, a je v neprevidnosti vzel formular, ki je veljal še v avstrijskih časih. Zaradi tega pregreška je bil poklican na odgovor, izprašan in disciplinarno preganjan dolgo vrsto mesecev. Zatrjeval je oblasti, da je spisal e-dino eno tako spričevalo, a nesreča je hotela, da se je tekom disciplinarne preiskave izkazalo, da je storil to že drugič. Oblast ga je prijela, da je vedoma govoril uradno neresnico in ga kaznovala za ta čin z običajnim preme-ščenjem. Nihče ni pomislil na to, da je ob obilici dela, ki ga mora opraviti učitelj kot šolski voditelj, vendar mogoča pomota, ali karžekcli. V novembru t. 1. je prejel od okrajnega šolskega sveta v Postojni 'sledeči akt, ki ga objavljamo dobesedno, da še enkrat javno dokumentiramo veliko dobrotljivost, ki jo kažejo naše šolske oblasti do nas. Akt se glasi:
Okrajni šolski svet v Postojni.
*No. 2134	Postojna,	19.	nov. 1920.
Gospod
Rudolf Horvat, učitelj
Trnovo.
Na povelje gen. civ. komisarijata v I rstu Vaš okrajni šolski svet po izredni prizanesljivosti premešča iz šole v Trnovem na šolo v Juršice, kjer bodete šolski voditelj.
Opozarjamo Vas, da se morate odslej ravnati strogo po vseh obstoječih in bodočih odredbah, ter pripominja^ mo obenem, da, ako bi Vaše vedenje ne bilo odslej naprej korektno in če se ne bi hoteli pokoriti povelju pre-meščenja, bi sc neposredno izdale proti Vam hujše in skrajne odredbe.
Kakor hitro se boste preselili v Juršice ter prevzeli svoj posel, Vam okrajni šolski svet prizna vso Vašo plačo s tozadevnimi zastanki. O prevzetju šolskega vodstva v Juršicah se mora sestaviti pravilni zapisnik, katerega prepis je predložiti na okrajni šolski svet.
Evo vam dokaza usmiljenja in dobrohotnosti naše o-blasti, ki kaznuje zaslužnega šolnika in apostola antial-koholizma za pregrešek, ki je tako maleflkostcn, da ni niti govoriti več o njem. Zaradi dveh, na aVstrijsih formulacijah spisanih spričeval se ni premaknila državna meja niti za ped, tudi mirovna konferenca v Rapallu se ni pretrgala niti za hip. In vemo tudi, da bi se sleherni italijanski politik, od ministrskega predsednika do najne-znatnejšega poslanca v parlamentu, le prisrčno smejal tragi-komični interpretaciji teh »varuhov« novih italijanskih mej. Smejati pa sa ne more naš tovarš, ki je bil s
premeščenjem tako kruto zadet, da se ni megel podvreči ukazom oblasti. Sklenil je tedaj, da se izseli in tako je naša šola zopet oropana izvrstnega delavca, naš narod pa vztrajnega apostola. In to po krivdi teh novodobnih »Don Kišotov«, ki se borijo v potu svojega obraza z nedolžnimi vetrovi...
Ureditev gmotnega vprašanja tržaških mestnih uslužbencev. Izredni komisar mesta je bil pred meseci poveril posebni komisiji končno rešitev ekonomskega vprašanja vseh mestnih uslužbencev, tedaj tudi učiteljstva, nastavljenega na mestnih šolah. Komisija je izdelala obširen referat o zahtevah mestnih uslužbencev, sestavila načrt službene uredbe Za uslužbence tržaškega magistrata ter obenem izračunala strošek, ki je potreben za takojšnje uveljavljenje novega načrta. Vendar ni delo komisijo zadovoljilo nobene skupine nastavljencev in s*« bili potrebni novi pogovori med mestnim komisarjem m zaupniki posameznih skupin. Zato se je rešitev tega vpru šanja zavlekla do konca tega leta, a še sedaj je ostalo nezadovoljstvo v posameznih skupinah, posebno pa 5» v učiteljski, ki je zahtevala popolno izenačenje z ostalim uradništvom. Učiteljstvo je sicer sprejelo rešitev mestnega komisarja, a je izrazilo svoje nezadovoljstvo v dnevnem redu, ki ga je glasovalo na zborovanju »U. M. T.« dne 6. decembra t. 1.
V naslednjem podajemo obrazec »D«, iz katerega so razvidni dohodki ljudskošclskega učiteljstva Trsta in o-kolice:
. Službena i “	Temeljna plača	Službene doli štev. | od		lade skupaj	c OS J	Skupna vsota
i	2000	-	-	-	-	2000
| 2-3	2400	-	-	-	1200	3600
| 4 - 5	.	1	1000	1000		4600
6-9		2	1600	2600	■	6200
16—13	•	3	1600	4200		7800
14-17	•	4	1300	5500	-	9100
18-21	»	5	1300	6800	"	10400
22-25	-	6	1000	7800	-	14400
26—naprej	"	7	1000	8800	.	12400
NB: Učitelji brez drugega izpita dobe v drugem službenem letu temeljne plače samo 2000 L, a prizna se jim stanarina v višini 1200 L.	e
Opravilna doklada za ravnatelje meščanskih, oz. meščanskih in Ljudskih šol znaša najmanj 1800 L; za ljudsso-šolske voditelje na šolah s 5 ali več razredi znaša najmanj 1500 L; za ljudskošolske voditelje na šolah z manj nego 5 razredi pa 300 L za vsak razred.
Voditelji -racičanskih ali meščansko ljudskih šol z več nego 10 razredi dobč še 60 L opravilne doklade za vsak naslednji razred. Voditelji ljudskih šol pa dobe še 50 L opravilne doklade za vsak razred preko goriomenjenih 10 razredov.
V pokojnino sc bo učiteljstvu vštelo vse službovanje (tudi ono pred izpitom usposobljenja), samo da ni v njem presledka 2 let.
Draginjske doklade so bile določene v sledeči izmeri: Učitelj brez družine 1980 L, z 1 članom 2710'25 L, z 2 članoma 3020'50 L, s 3 člani 3330'75 L, s 4 člani 3641 L, s 5 člani 3951’25 L, s 6 člani 4261’50 L in s 7 člani 4<*71’75 L.
Meščanskošolskemu učiteljstvu je bila priznana posebna, doklada v znesku 1600 L. _
Odprto vprašanje. V 17. številki našega lista smo poročali o novih učiteljskih plačah in teni dodanih učiteljskih stanarinah, ki rastejo z ozirom na število prebivalcev raznih krajev (od 5000 do 200.000) od letne vsote 200 L do 1200 L. Po tej razvrstitvi bi bili izločeni od u-živanja stanarine vsi učitelji, ki prebivajo v krajih z manj nego 5000 prebivalci. In stvar je res taka!
V poročilu o 15. zborpvanju italijanske učit. organizacije »U. M. N.«, ki sc je vršilo v Rimu v dneh 12.—10. septembra t. 1., beremo med zahtevami po izboljšanju učiteljskega materijalnega stanja tudi točko, ki se glasi: Stanarina za vse enaka in všteta v plačo. — Pod črto pa je opazka, da je zakon od 13. maja 1920. štev. 1929 krivičen v toliko, ker so žnjim izključeni od uživanja stanarine vsi učitelji na deželi, ki bivajo v krajih z manj nego 5000 prebivalci. Glede slovenskega učiteljstva moramo ugotoviti, da bi bilo skoraj celokupno izključeno od tega priboljška, ker mi nimamo ravno dosti občin, katerih število bi preseglo potrebnih 5000 ljudi. In kdor bi dosegel to dobroto (začetnih 200 L), bi se ga gotovo držala do smrti, ker je potrebno, za prirastek naslednjih letnih 100 L, da poskoči število prebivalstva občine na 10.000, kar je pri naših razmerah pa povsem nemogoče.
V informacijo naj dodamo še to, da je posl. Sandrini predložil v zbornici načrt zakona, po katerem naj sc zviša stanarina na 1000 L za vse občine pod 200.000 prebivalcev. A ta zakon bo najbrž kljuse, ki leze počasi...
Šolska zadruga. Tržaški socijalist, prof. A. Oberdorfer, je sklical pred tedni zastopnike raznih učiteljskih organizacij v Trstu na sestanek, na katerem je obrazložil smoter šolskih zadrug, ki jih hočejo ustanoviti v naših pokrajinah Delavske konsumne zadruge. Člani teh šolskih zadrug bi lahko bili samo ljudskošolski otroci, ki bi morali v to svrho plačati delež 2 L. Delokrog vsake zadruge bi bil omejen da sleherno šolo zase, vodili bi jo pa starejši učenci pod vodstvom enega učitelja. Moralni cilj teh isovoustanovljenih organizacij je, priučiti človeka že v mladostni dobi na koristi zadružnega dela. Izven vzgojnega pomena pa bi nudila vsaka šolska zadruga svojim članom tudi materijalne koristi s tem, da bi jih oskrbela z vsemi šolskimi potrebščinami in šolskimi knjigami, a to po najnižji ceni.
Vse šolske zadruge bi tvorile skupno zadružno enoto, katero bi gmotno podprla Delavska konsumna zadruga Julijske Benečije. Vsakoletni čisti dobiček združenih šolskih zadrug bi se porabil najprej za amortizacijo tega dolga in pa v oni svrhe, ki bi jih določili zadružniki sami. Šolska zadruga naj bi bila organizacija brez politične barve. Vendar pa bi stala pod1 neposrednim nadzorstvom Delavskih zadrug, ali pa mož, ki bi jih one v to poverile.
Šolski prazniki. Gen. civ. komisarijat je odredil, da se v šol. letu 1920-21., obdrže, razen nedelje, še sledeči šolski prazniki: 1. novembra (God vseh svetnikov), 2. novembra (Vseh vernih duš dan), 4. novembra (Narodni praznik), 11. novembra (rojstni dan kralja), 20. novembra (rojstni dan kraljice-matere), 8. decembra (Brez. spoč. .Mar. Dev.) od 24. do vštetega 27. decembra (Božič), 1. januarja (Novo leto), 6. januarja (Sv. Trije kralji), 8. januarja (rojstni dan kraljice), 8. in 9. februarja (Pust ir: Pepelnica), 19. marca (sv. Jožef), od 24. do vštetega 31. marca (Velika noč), 5. maja (Krist. Vnebohod), 16. maja (Binkošti), 29. junija (sv. Peter in Pavel) ter končno za posamezne kraje dan vaškega (mestnega ali tržnega) pa-trona.
Mladinski list. Tovariši na delo! S prihodnjim mesecem začnemo po sklepu organizacijskega odseka z rednim izdajanjem mladinskega lista »Novi rod«. Opozarjamo vno. vič na poziv, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista in prosimo, da se vsakdo zavzame za to velevažno kulturno delo. Potrebno je, da se lotijo vsi najizdatnejše agitacije za list v šoli in zunaj nje. Vsakdo je dolžan, da nabere vsaj par naročnikov. Tudi vsaka šola naj si naroči, če je le mogoče, po par iztisov za šolarsko knjižnico. Le z vztrajnim delom bomo zagotovili obstoj temu novemu glasilu jugoslovenske mladine našega Primorja. Zaradi dragega tiskarskega stavka je potrebno, da izvemo že do konca meseca decembra za definitivno število naročnikov, da bomo vedeli, koliko iztisov prve številke nam je natisniti. Le v slučaju, da sc nam kasneje priglasi upoštevanjavredno število naročnikov, bomo skušali tudi tem ustreči. Tovariši, tovarišice! Na delo tedaj za naš mladinski list!
Omladinski list. »Naša nada« imala bi zaključkom naše »Zveze« ižači oko 15. idučeg jenara uz svoju sestricu »Novi rod«, bude li dašto uredništvo i »Zveza« bili na čistem, mogu li započeti s izdavanjem lista, za što se zahteva dostan broj naručnika (predplatnika), da se po-kriju ogromni tiskarski troškovi, te gradiva za nekoliko brojeva, a napokon i neki broj stalnih suradnika perom, bez kojih dašto list bi morao nasred ceste i u po bela dana propasti, svakako ne na našu čast. U prvu 'svrhu več su pozvani učiteljski predstavnici u ime »Zveze« putem druga A. Hreščaka, da u svojim mesnim sastancima ras-prave pitanje, glede izdavanja omlad. lista i o samom listu uopče, a napose o propagandi za list. Svaki učitelj(-ica) imao bi naimc dragovoljno prihvatiti 'se dužnosti oko agitacije za list, prikupljatimu članova, sakupljati članarinu i odašiljati ju upravi. Gde nema učitelja, tu zadaču nek preuzme druga koja rodoljubna ličnost, pa bio to i koji in-teligentniji seljanin.
Važna je ova financijska strana lista, a ne manje važ-nija mu je unutarnja, reko bi, duševna, naime njegovo uredjivanje: gradivo i sadržina. Tu valja da se svaki učitelj(-ica) zamisli i odgovori si sam: tko je pozvan da piše u omlad. list? Odgovor ne može biti dvoumljiv. O torne bilo jedosti govora u »Učit. listu«. U omlad. listu valja da bude 'sve odgojno i poučno, pisano ozbiljnim i oz-biljno šaljivim štilom. U tu svrhu donašala bi »Naša nada« pesmice, priče, basne, bajke, legende, umetne i narodne; pozorišne igre i prizore; putopise, poučne članke i štiva iz sviju grana znanja, povesničke crtice ti-čuče se Istre te njenih gradina (Gomila) i Koštela; dečje igre (sigre) s pevanjem i bez pevanja (opisi deci obljubljenih igara i napevi); zdravoslovne crtice; poslovice, modre reči; kitice i iskrice; zagonetke; popevke, pa napokon pošalfce, pošto držim, da bi se moralo svako omladinsko štivo začiniti humorom. — Opseg gradivu lista je dakle vrlo opsežan, te za to ne bismo morali biti u neprilici što da pišemo. Iz škole u list, a listom u narod. Pišuči za list, pišimo ujedno za buduče čitanke. Nego, bračo, uredjivanje ovakog omlad. lista ne smije biti posao i dužnost jedne jedincate, i to urednikove, osobe; ova taktika može biti naša domača, hrvatska, ali ne vodi k uspehu, nit je časna po učit. stališ. Tko se ne čuti sposobnim da piše priče (ovo je doista teško), nek se baci na druge gra-ne lista gori navedene. Tko ne voli ni ovo polje pisanja, a ono če čitajuči pripovedke i romane naiči na koji lepi opis, prizor ali dogodjaj, vredjan omlad. lista; prepisi ga označivši auktora i naslov knjige: Napokon dozvoljeni su prevodi i preradbe prema tudjemu označivši vrelo. Držim potrebnim i dostojnim, da se csobito 'sada iza razornog rata, baci učitelj i na polje estetično-uzgojno. Čitajmo, učimo, biležimo, da se obogatimo moralnim dobrinama, a enda da od skupljena duševnog bogatstva turimo nešto i u narod rečju i peroni. To od nas zahteva čustvo altruizma i dužnost uzgojna. Ovo polažemo na srce brači ko-legima očekujuči od njih — plodove pera. U nečnom slučaju ne možemo se odlučiti za izdavanje »Naše nade«. Nego mi, ako samo hočemo, mnogo postič možemo Recimo — i bit če!	Uredništvo.
Satnice večina ravn. učitelja nemožc sastaviti niti poslati na škol. oblast s jedoostavna razloga, što radi talij, jezika odmerenih 5 sedmičnih satova ne dolaze svi učev-ni predmeti ni jedampui po pol sata u tjednu. Koje sve predmete da izbacimo iz škole? Imademo naime škola i razreda, koji uživaju na tjedan 10, 12 ili največ 15 satova, a učevnom osnovom pripada njima 22—26 'sati; rešimo zagonetku. Ili — ili!
Pouka talij, jezika počela je ija nekim školama 5. novembra. Obuku je škol. vlast poverila nekojim učiteljima svoje škole, na drugim podučajc eskurendo susednji učitelj talij, škole, a na trečirn još se uopče ne podučava,
pošto se nikoga dosad dekretiralo nije za podučavanje. Nagrada 120 L po 'sedmičnom satu.
Sillabario e prime	letture	»Primi	Albori« di	A. L,
Sanmarco uveden je	u naše	škole	kao talij, priročnik
(udžbenik). Namenjen je učenicima sviju godišta i razreda počam od 2. godišta dalje. Inače početnica nema ni jed-nog štiva; nego samo vežbe malih i velikih slova; reči su deljene po slogovima. Razvidno je, da nije nimalo svrsi-shodan, barem nije za viša godišta, koja več umiju čitati talijanski. Učitelj ga	ne može	rabiti kao rukovodj,	pošto
morodnog deteta ne	uvadja u	labirint	talij, jezika.	Pode-
san je pako za talijansko dete 1. godišta osobito radi mnogo lepih, pa i koloriranih, slika, što mogu služiti u sili kao sredstvo zorne (stvarne) obuke. Mogu ove slike poslužiti i našoj deci učeči talij, jezik, ali predmerajuči, da ve c poznadu donekle taj jezik. Inače ne hasne s obu-
cmi Ine strane' ®vo če da poznato i onima, koji taj »Sillabario« turiše u jugosl. škole, ali njima bilo valjda do toga, da ovako bogato ilustrovano knjigo omili deci, a time i učenje talij, jezika. Inače praktične svrhe za našu decu nema ovaj tekst, pak za to držim, da če morati učitelji, podučujuči talijanski, iči svojim vlastitim putem. Uostalom bilo bi poželjno i potrebno u ime same obuke, da se uvede za sada u naše škole De Pratova »Vježbe-nica talij, jezika«, što ju ima u zalihi knjižara Iv. Novak-a u Pazinu. A zaiduču škol. godinu valja da je gotova vež-benica po Turmlirzu.	§
Nove draginjske doklade v Jugoslaviji. S 1. oktobrom t. 1. je stopila v veljavo nova odreba o draginjskih dokladah za državne uradnike in učitelje. Dosedanja dra-ginjska doklada učiteljstva se je izpremenila v dnevnice in se zvišala skoraj za 100%. Po tej uredbi dobijo vsi ukazni državni uradniki in učitelji z dinarsko plačo zunaj Srbije in Črne gore kot draginjsko doklado (dnevnice): do 2999 dinarjev letne plače dnevno po 15 dinarjev; od 3000—4999 dinarjev letne plače dnevno po 16 dinarjev; od 5000—7499 dinarjev letne plače dnevno po 18 dinarjev; od 7500 dinarjev naprej pa dnevno 20 dinarjev. Kot dodatek za družino dobivajo vsi državni nameščenci z dinarsko plačo po 3 dinarje na dan (12 K).
Za vzgled podajemo sledeči primer: Oženjeni učitelj s 3 otroki, ki je dobival doslej 1375 K mesečne plače in 820 K drag. doklade (skupno 2195 K), dobiva sedaj 1375 K plače, 64 K na dan draginjske doklade zase, za otroke in ženo a 12 K — 48 K skupaj. Vsa draginjska doklada znaša tedaj dnevno 112 K, mesečno pa 3360 K. Tedaj dobiva ta učitelj skupaj 4735 K mesečnih dohodkov.
V Srbiji in Črnigori ima učiteljstvo sledeče dnevnice: do 3000 din. po 22 din. na dan; od 3000—4999 din. po 25 din. na dan; od 5000 do 5400 din. po 30 din. na dan. Temu sorazmerno so zvišani tudi zneski drugih postavk, na družinske člane itd.
Minister Kukovec je zahteval, da se tudi za učiteljstvo Kizven Srbije odmerijo enake dnevnice, a to se ni dalo storiti iz dveh vzrokov: Prvič, ni kritja za to in drugič, je v Srbiji in Črni gori draginja mnogo večja nego drugod.
K reformi pokojninskega sklada v Italiji. Maksimalni program komisije za ureditev tega sklada se je oziral na mnogoštevilne učiteljske postulate, a je sedaj naletel na oviro, ki je nepremostljiva. Po računih komisije bi moral imeti pokojninski sklad v Ital ji rezervo v znesku
1.294,500.000 L, če bi hotel zmagovati vse obveznosti, ki jih vsebuje maksimalni program reforme. Te ogromne vsote pa mu ne more dati niti sama država in tako 'st bodo morali črtati najlepši učiteljski predlogi. Gora bo tedaj rodila — miško.
Lepe razmere. V mestu Noli (provinciji Caserta) je u-čiteljstvo zagrozilo s štrajkom, če se mu ne izplača do 5. novembra t. 1. redna mesečna plača, katere ni bilo deležno že tretji mesec. — V isti provinciji, a v kraju Orta d’Atella je občina namestila razred 76 otrok v prostoru, ki meri komaj 16'92 m3. (Corriere delle Maesire od 14. nov. 1920.).
Drugod in pri nas. V pokrajinah Gorenje Adiže vzdržujejo italijanske šolske oblasti svojim sorojakom ljudske šole, če imajo le čez 12 (reci: dvanajst!) učencev. V Gorici se je priglasilo za šolo okroglo 600 slovenskih otrok, pa nam ne privoščijo popolne ljudske šole, ampak le nekake paralelke, o katerih v resnici ne vemo, kaj bi slovenski narod počel ž njimi. Potem še porečemo, da ne živimo v »kulturnem« ozračju?
Draginjske doklade. Zakladni minister je dovolil, da se vštejejo med družinske člane in upoštevajo pri odmeri draginjskih doklad tudi vnuki exfilio, če so ostali brez starišev, ali so ti nesposobni za delo.
Pogoj za podelitev defenitivne učiteljske službe v naših krajih za učitelja iz kraljestva je po določbi šolske oblasti najmanj triletno pohvalno službovanje po maturi. Italijanski učiteljski listi ne morejo nikakor razumeti te zahteve in menijo, da leži Trst izven Italije. Mi mislimo pa, da je ta določba .e preblaga, ker se zahteva od našega učitelja naravnost formalen izpit uspo-aobljcnja, ki pomeni včasih desetkrat potencirano maturo. Znano je, da niso naši izpiti usposobljenja samo preizkušnja učiteljevega praktičnega smisla, ampak tudi pravo rešetanje njegovih teoretskih sposobnosti. Po drugi strani pa vemo, da si učitelj priskrbi lahko na zelo enostaven način spričevalo o triletnem pohvalnem službovanju. Saj šolske oblasti nimajo navadno prebistrega očesa za pravo učiteljevo delo!
Okrajni šolski sveti. Gen. civ. komisarijat je izdal odredbo, s katero se razpuščajo vsi okrajni .olski sveti na Goriškem in v Itri. Obenem naroča, da sc morajo na podlagi deželnih šolskih zakonov sestaviti novi šolski sveti, ld morajo začeti z delovanjem 31. decembra 1920. Zastopnike vanje imajo pravico imenovati postavna občinska zastopstva in občinski gerenti v sporazumu z občinskimi sosveti. V okrajih Postojne, Logatcu in Trbižu pa ostanejo atribucije okr. šolskih svetov še nadalje poverjene okrajnim civilnim komisarjem, oziroma občinskim svetom.
Knilžeunost In umetnost.
E.	G angl: »Dolina solz«. Tri enodejanke. Ljubljana 1920. Založila učiteljska tiskarna v Ljubljani. Naslov sam •ne obeta mnogo, preveč Stritarjev je, če smem tako reči. Vendar je prvi igrokaz »Dva svetova« lep, bodisi po ideji •kot po dramatičnosti dejanja. Oče, izžet, bolan tovarniški delavec umira, sin inženir stopa v življenje. Oče je žrtev dela, suženj obstoječega reda, ki ga je strl, sin napoveduje temu redni boj, zbira moči, ne meneč se za žrtye, ki jih bo borba terjala. Evo konflikta, ki je še toliko' drama-tičnejši, ker je tudi poglobljen, notranji. Medtem ko je sin Janko do dna duše preverjen, da je tu le eno mogoče, borba na življenje in smrt, je oče plaha osebnost, fatalist, ki ne razume novega rodu, ki je prepričan, da se razmere ne morejo spremeniti. Sinu pregovarja, naj ne gre na shod ki ga že čaka, govornika, sin pa odide in oče vidi v tem izdajstvo: Ugrabili ste mi ga! Vzeli ste mi sina!
Sin govori množici, oče medtem umira. Z ulice hrumi, čuje se Jankov glas: Nov svet in na njem novo življenje! Oče Stanek se isti trenotek še poslednjič vspne na postelji in pade mrtev vznak.
Drugi igrokaz se imenuje »Dedščina«. Pisatelj je uporabil takozvano dednostno teorijo (ali bolje hipotezo, ker je danes že dovolj dokazov, da dedičnost ni absolutno resnična, da ni zakon, aksiom) na dva načina, fizično in simbolično. Oče je zapustil rodbino in šel za srečo. Doma ga čakajo, posebno še jetični sin, v upanju, da prinese bogastva. Oče se res vrne, toda slep: delež usode!
Mesto, da bi šlo dejanje navzgor, gre navzdol. In da je še tragičnejše.si je slepec kupil orglice, da bo šel prosjačit. Navije jih, da godijo ono Klinarjevo:
Le enkrat bi videl, kak solnce gor gre . ..
»Dedščina« je torej pesimističen izdelek in zato slab izdelek. Krasno se pa razume Gangl na teatralične efekte.
V »Dveh svetovih« je združil delavčev dom, tvornico in hrupečo množico, da drgeče človeku mozeg, ako je stvar dobro prirejena na odru; v »Dedščini« je pa lepo uporabljen odmev, ko kliče sin očeta iz daljine.
Tretja enodejanka »Trpini« je pa slaba radi izvedbe. Velike strasti razmota pisatelj z dvema ubojema in z enim samomorom. Tri glavne osebe padejo, dve postranski preživita. Gangl si je zastavil problem velike ljubezni med Perom in Maro, človek pričakuje, potem pa hkrati konec, ki ničesar ne reši! Škoda!
»Dolina solz« ima vrline in napake Gangla, kakor ga poznamo: poetična koncepcija, patetična izvedba. Če se spomnim »Sina«, mi je žal za pisateljev dar, ki se drobi v takih stvarcah, kakor jih ima »Dolina solz«.
J. Pahor.
Univ. prof. dr. A. Ušeničnik: »Uvod v krščansko sociologijo.« (Naša pota, II.) — Ljubljana 1920. — Založila in izdala »Socialna zveza«. — Tiskala »Jugoslovenska tiskarna«. — Cena K 8.—. Vsebina: Uvod: I. metafizični vidik: 1. Brez metafizike ni sociologije. 2. Zakaj govorimo o krščanski sociologiji. 3. Relativnost v sociologiji. — II. Osnovne etične ideje: 1. Osebnost in socialnost. 2. Zakon dela. 3. Lastninska pravica. — III. Dva blodna sistema: 1. Liberalizem. 2. Socializem. 3. Resnica v sredi. — IV. Zgodovinski razvoj. — Literatura.
»Archiv fiir slavische Philologie« — prenehal izhajati. Založništvo Weidmann naznanja na koncu zadnjega zvezka, da bo »Archiv« prenehal izhajati in da bo počakal boljših časov. »Archiv«	pomeni	pravi	zaklad	za 'slovansko filologijo. Izhajal je	od leta	1874.	V njem	počiva te-
meljno delo našega učenjaka prof. dr. Vatroslava Jagiča. Kaj sedaj? Kdo naj nadomesti	ta časopis za	slavistiko?
V Parizu izhaja »Revuč	slave«,	ki pa	oddaleč	ne dosega
»Archiva«. Tudi poizkus izdajati češki časopis za vso slavistiko se ni obnesel.
A. Štupca: »Učna snov za pouk v alkoholu v ljudski šoli«. — Maribor 1920. — Založila »Cirilova tiskarna«.
II.	izdaja. — Cena 3 K. — Knjižica razpravlja prav na poljuden način v alkoholu in o pouku tega predmeta v ljudski šoli.
Dr. Jožef Mencej: »Kratka srbska gramatika in čitanka«. — Založila in natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani, 1920. — str. 68. — Cena 10 K 80 'st.
Ivo Pirc: »Mladinske in telovadne igre«. I del: Proste igre. — Ljubljana, 1919. — Založila »Orlovska zveza«. — Natisnila »Jugsl. tiskarna«. «— Prepotrebna knjiga za vsakega učitelja, ki poučuje telovadbo.
t Anders Zorn. V Stockholmu je umrl eden največjih švedskih umetnikov Anders Zorn v starosti 61 let. Bil je slikar in kipar, katerega umotvori so bili razstavljeni v vseh velikih umetniških razstavah.
Umetniška serija narodnih noš. Slovenske šole so bile dosedaj skoraj brez vsakih slik o narodnih nošah. V najboljših slučajih smo si pomagali z razglednicami. Zato nam je zelo dobro došla umetniška serija narodnili noš od akad. slikarja M. Gasparija. Založila jo je Umetniška propaganda. To pot se je naš Gaspari držal strogo tudi noš, ki so bile tipične za naznačene kraje. Samo ena napaka je v tisku. Noša iz Kočevja ni tamošnja ampak belokranjska okoli Kostela. Razveseljivo je tudi to, da se ozadje imenitno prilega noši. Slike so prav dobre. Komur se pa ne zde verzi primerni, jih lahko prelepi, z listki, na kojih so naznačeni kraj noš, ozir. noša. Serijo prav toplo priporočamo.
Engelbert Gangl, Zbrani spisi za mladino, H. zvezek, pripovedne pesmi. Izšel je v ponatisu II. zvezek Ganglovih zbranih spisov za mladino, ki obseza zbirko pesmic pod naslovi : Zgode in nezgode, Pesmice o živalih in Pisano
življenje. Ilustracije je narisal M. Gaspari. Knjiga stane 14 kron ter jo toplo priporočamo mladini in učiteljstvu in to toliko bolj, ker je čisti dobiček namenjen prepotrebnemu „Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta".
RfiZME VESTI.
Viša pedagoška škola u Jugoslaviji. U ministarstvu prosvete definitivno je izradjena uredba o višoj pedago-škoj školi za obrazovanje nastavnika-ca učitelj, škola, školskih nadzornika i nastavnika-ca gradjanskih škola.
Po ovoj uredbi broj ovakvih škoia, kao i mesto i vreme gdje če se i kad otvoriti, odredjuje min. prosvete po saslušanju glavnog prosvetnog saveta, a prvenstvo u gra-dovima, gde ima univerzitet ili filozofski fakultete. O-brazovanje traje dve godine za kandidate, koji se spre-maju za nastavnike gradjanskih škola, a za ostale tri godine. Nastavni plan, program i skupine predmeta, koji če se izučavati prepisuje min. prosvete po sporazumu gl. prosvetnog saveta. Primače se kandidati putem kon-kursa. Mcgu se javiti na kenkurs učitelji-ce, koji su naj-manje s vrlo dobrim uspehom položili praktični učiteljski ispet i radili najmanje tri godine u osnounoj odnosno gradjanskim školama s odličnim uspehom, a koji nisu stariji od trideset godina. Za vreme školovanja zadrža-vaju pravo na platu i ostale prinadležnosti. Na kraju svake godine polaže se godišnji ispit, a na kraju školovanja diplomski ispit. Koji na godišnjem ispitu ne pokaže dovoljno uspeha, gube pravo na dalje školovanje u ovoj školi. Uza svaku ovaku školu odredjuje se za vež-baonicu jedna od dotičnih osnovnih i gradjanskih škola.
Minister prosvete v državi SHS je pozval vse nadzornike, da naroče učiteljstvu, naj organizirajo tečaje za a-nalfabete. Učna doba bi trajala od 1. novembra 1920. do 1 aprila 1921. Za vsakega učenca, ki bo skušnjo prestal, bodo dobili učitelji po 30 dinarjev nagrade.
Vseučilišče »Kraljevine SHS« v Ljubljani. Na ljubljanskem vseučilišču je bilo v prvem letu njegovega obstoja vpisanih 741 slu.ateljev in 26 slušateljic, in sicer:: na tehnični fakulteti 257, na pravni 234, na filozofski 96, na bogoslovni 90 in na medicinski 63.
Petindvajsetletnica smrti Praprotnika. Dne 27. rožnika t. L je preteklo 25 let, odkar je umrl slovenski šolnik, mladinski pisatelj in pesnik ter ustanovitelj »Učiteljskega Tovariša« (1. 1861.) Andrej Praprotnik.
V prvem polletju šol. 1. 1920. je bilo v Srbiji in Črni-gori 19.679 učencev, učenk pa 9801. V drugem polletju pa 18.012 učencev in 9398 učenk.
f Adolf Starkman. V eni izmed var.avskih bolnic je umrl nedavno tega pisatelj in časnikar Adolf Starkman, večletni urednik varšavskega časopisa »Szcutka«.
Učiteljica tajnik ministrstva prosvete. Minister prosvete v Beogradu je odločil, da se pri imenovanju novih tajnikov pri ministrstvu prosvete imenuje tudi ena učiteljica.
Otroški list »Zrači«. Izšle šo prve številke tega lista, ki se tiska v cirilici. Za pojasnila se je obrniti na naslov Vlade K. Petroviča Beograd, Studenička 62.
Za novi šolski zakon v Jugoslaviji. Ministrstvo prosvete zbira mnenja učiteljskih organizacij in ostalih faktorjev, katerim je bil poslan osnutek načrta o narodnih šolah. Ta načrt je izdelala posebna komisija 1. 1919,, sestavljena od vseh pokrajinskih delegatov. Na tej osnovi bo izdelan načrt enotnega zakona o narodnih šolah za celo kraljevino SHS.
Domačičke škole. Da bi se doprinelo i obrazovanju ženskog, seoskcg stanovišta u Jugoslaviji, ministarstvo prosvete je spremilo izvesan broj učiteljica domačičkih škola. One u na strani — ponajviše u Českoj — za taj poziv več zadobile potrebnu spremu i ministarstvo je namerno da ih uskoro razmesti i uputi na dužnost. Radi ovega od škotskih nadzornika tražen je hitan- izveštaj da imenuju mesta, gde ima uslova za otvaranje ovakvih škola.
Otroški vrtec. V Vejesu se je ustanovil otroški vrtec za deco mohamedanske vere. Pcdučevalo se bo v materinskem jeziku. Urejen bo po obstoječih predpisih in pravilih in bo pod nadzoistvom državnih prosvetnih o-blasti.
Za pobijanje nepismenosti. Od strane ministarstva presvete u Beogradu umoljen je ministar unutrašnjih dela, da se izda naredba policijskim vlastima, da se preko opštinških sudova prikupe podaci o nepismenim i podaci predadu škelskim vlastima; kako bi se prema teme mogle preduzeti potrebne mere za nepismene u pogledu njihova posvečivanja.
Odlučeno je u ministarstvu prosvete, da se kod škol-skog odseka .u Dalmaciji ustanovi odeljenje za pučko prosvečivanje, 'sa zadatkom: da širi pismenost u narodu organizovanjem analfabetskih tečajeva; da podiže na-cionalnu i socijalnu svest dalmatinskog težaka i radnika putem javnih predavanja. Odsek če u sporazumu s upra-vom pokrajinske Učiteljske Organizacije predložiti jed-nog učitelja, koji če voditi poslove u Odeljenju.
Novo vseučilišče v Italiji. V Rimu bodo zgradili novo vseučilišče, ki bo obsegalo 27 poslopij v 3 skupinah: prva skupina (14 poslopij) bo za medicinsko fakulteto s klinikami; druga (9 poslopij) za prirodoslovne vede; tretja (4 poslopja) za pravno in filozofično fakulteto, z rektoratom in vseučiliško knjižnico. Tako bo imel Rim< cel vseučiliščni oddelek (la citta universitaria.)
Šola v Nemški Avstriji. Nemška Avstrija nima še u-r-tvarjenega novega zakona konstitucije. Vsaka stranka ljudskega zastopstva je pripravila poseben načrt šolskega zakona. Krščanski socijalci hočejo, da šolstvo upravlja deželna uprava. Država naj bi z zakoni določila temeljne obrise ljud. in sred. šolstva, toda z nadzorstvom in
upravo šol, z učit. in njegovim gmotnim stanjem naj bi se pečala edino le dežela. Vsencmci bi hoteli, da ima pri šolstvu odločati 1 edržava in sicer tudi v najmanjših podrobnostih. Isto zahtevo imajo tudi socijalisti, ki pov-darjajo posebno še potrebo, da se cerkev loči od države in tudi od šole. Vsakdo naj bi užival v vsakem oziru popolno svobodo. Učiteljstvo pa zahteva, naj prevzame vse šolstvo edino le država.
Učiteljske plače v Belgiji. Zakon iz leta 1919. določa za ljudskošolsko učiteljstvo sledeče prejemke: Minimum dohodkov za učitelje 3000 Fr., za učiteljice 2600 Fr. Stanarina za kraje, ki imajo do 5000 prebivalcev 200 Fr., do 40.000 prebivalcev 300 Fr., do 100.000 preb. 400 Fr., nad 100.000 preb. 500 Fr. Dvojno stanarino dobe učiteiji-poročenci, vdovci in vdove z otroki in šolski voditelji. Ppviški službenih let so urejeni tako: deset letnih poviškov po 100 F., več 10 poviškov vsako drugo leto v znesku 150 Ff. do končne vsote 2500 Fr. Za učiteljice znašajo ti poviški 80, ozir. 120 Fr. in dosežejo končno vsoto 2000 Fr. Voditeljske doklade so 100 Fr. za vsak razred in za šole z več kot petimi razredi. Najvišja vsota je 600 Fr.
Slovenske šole v Ameriki. V nekaterih krajih Zedinjenih držav je število slovenskih rodbin tako narastlo, da si ustanavljajo Slovenci svoje šole s slovenskim učnim jezikom. Veliko šolsko poslopje so otvorili že leta 1913. v Clevelandu. Poučuje 11 učiteljskih moči v 11 razredih. Učencev je vpisanih vsako leto okrog 1000.
Mohamedansko vseučilišče v Parizu. Poslanska zbornica je dovolila kredit 500.000 frankov za zgradbo mohamedanskega vseučilišča in mošeje v Parizu.
Židovsko vseučilišče v Budimpešte Židovsko vseučilišče bodo otvorili v Budimpešti. Financirali ga bodo delno ogrski, delno ameriški Židje.
Cankarjevi »Hlapci« — v Nar. divadlu v Pragi. »Nar. divadlo« v Pragi ima na letošnjem repertoarju (1920-21) tudi Cankarjevo dramo »Hlapci«.
Najstarejši časopis na svetu. V Pekingu (Kitajsko) izhaja časopis, ki je 'bil ustanovljen že pred' 1024 leti; je torej najstarejši časopis na celem svetu.
Alkoholizem v Angliji. Leta 1919. se je porabilo v Angliji za 195 milijonov liber .terlingov mesa, za 125 mil. mleka, za 85 mil. masla, za 50 mil. sladkorja, za 45 mil, čaja in 386 milijonov liber šferiingov alkoholnih pijač.
F.	S.:
Učiteljska kriza na Angleškem. Tudi v Angliji se stalno zmanjšuje število učiteljskih moči. V 1917. letu je službovalo 166.476 učiteljev in učiteljic, v 1918. letu je znašal upadek 664, v 1919. pa nadaljnih 1988 učnih moči. Skupno število na Angleškem službujočega učiteljstva je 163.824, ki pa oddaleč ne zadostuje realnim potrebam. Največje nacionalne učiteljsko udruženje je »National Union of Flachers,« ki ima 111.877 članov.
Iz Francije. V odgovor na preganjanja in prepovedi francoskega ministra prosvete je francosko učiteljstvo razpustilo vse posamezne sindikate in se združilo v enem amem, ki ima svoj sedež v Parizu, rue Notlre Dame de Nazareth, štev. 73. Ta enotna organizacija se imenuje »Syndicat national des instituteurs et institutrices de France et des Cclonies«. Tako je odvzeta ministrstvu možnost, da bi se maščevalo nad posameznimi majhnimi učiteljskimi skupinami, ker mora odslej računati na eno edino, močno učiteljsko organizacijo. Zaradi prepovedi, ki zabranjuje učiteljstvu sindikalno združevanje, se je sklenilo izzvati pravorek sodišča, ker sc ta pravica ne krati drugim javnim nameščencem.
Telesna vzgoja v Franciji. Senat je odobril v prešlem juliju zakonski načrt, ki določuje, da se dečki morajo vaditi v telovadbi od svojega šestega leta naprej. Tudi za deklice je telovadba obvezna v ljudskih in tudi višjih šolah. Za podelitev vsake javne službe je potrebna predložitev izpričevala iz telovadnega pouka. Od' 16. leta naprej bodo vživali vsi mladeniči vojaško izobrazbo. Evo nam, uspehov politike vojne in tej sledečega »večnega« miru med narodi!
Na Francoskem ije bilo uničenih tekom vojne 6445 šolskih poslopij, od katerih pa so nekatera že nanovo postavljena po prizadevanju ameriškega društva »French Restauration Fund«.
IZ UREDNIŠTVA.	~
S pričujočo številko zaključujemo I. letnik našega lista in se zahvaljujemo vsem sotrudnikom. za blagohotno sodelovanje. Obenem naznanjamo, da jim bomo v teh dneh nakazali honorarje za drugo polletje ter jih prosimo, da nas v prihodnjem letu podprč s še večjo vnemo, posebno z ozirom na to, ker je naš glavni urednik prevzel tudi uredništvo slovenskega mladinskega lista in se bo tedaj njegovo delo delilo odslej na dva kraja. Priporočamo se posebno za prispevanje drobnih (šolskih, raznih vesti itd.) notic, ki jih je moral doslej sam zbirati. Če bodo sotrud-niki vztrajno delali, se bo tudi list dvignil in bo verno zrcalo dela vsega učiteljstva, kar doslej ni mogel biti. Prosimo torej še enkrat!
IZ UPRAVNIŠTVA.
Nekateri listi nam prihajajo »retour«. Prosimo tovariše, ki so premeščeni, da nas o lem obvestijo, da ne bomo imeli nepotrebnega nereda. Tudi tovariši iz tržaške okolice naj nas takoj obvestijo o vsakem premeščenju, da ne bodo dobivale nekatere šole preveč, druge premalo izti-sov lista. Še posebno velja to za one, ki gredo v Jugoslavijo.