5Ventil 23 /2017/ 1 UVODNIK © Ventil 23 (2017) 1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 23 (2017) 1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fl uidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 23 Volume Letnica 2017 Year Številka 1 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fl uidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d. o. o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafi čna priprava za tisk: Birografi ka BORI, d. o. o., Ljubljana Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 4771-772 in + (0) 1 2518-567 Naklada: 1 500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ali danes sploh še znamo normalno živeti drug z drugim? Revija Ventil je skoraj edina revija na tehniškem področju pri nas, ki v svojih člankih poleg same tehnike poroča tudi o gospodarstvu, ekonomiji, izobraževanju in na sploh o družbenem vedenju pri nas. Ocenjujem, da je prav tako. Celo več, znano je, da smo tehniki, inženirji in naravoslovci preveč zaverovani v svoje delo in da nam dogajanje v oko- lju, v katerem živimo, ne pomeni veliko. Prav zato smo od raznih družboslovcev in politikantov pogosto »izigrani«. Podobno velja za odnose med ljudmi, ne glede na to, ali je to v družinskem krogu ali v okolju, v katerem živimo, ali na delovnem mestu. Številni sociologi, psihologi, komunikologi, pravniki, družinski terapevti in številni družboslovci so prepričani, da to področje ni za nas. Zdaj se pogosto srečamo z raznimi slabimi poročili o medsebojnih odnosih na de- lovnih mestih, med otroki v šoli, v družini in drugje. Pogosto slišimo, da je vse preveč nasilnih odnosov, prepirov, da je veliko spolnih nadlegovanj, da so pogosti sovražni govor, trpinčenje na delovnem mestu in podobno. Iznašli oziroma prisvojili smo celo novo besedo mobing, ki govori predvsem o trpin- čenju na delovnem mestu. Na podlagi vseh opisanih »nenormalnih« odnosov med nami so že v preteklosti nastali razni etični kodeksi, v katerih so opredeljeni minimalni etični standardi za odnose med različnimi statusi ljudi. Kodeks predvsem govori, naj se vsak med za- poslenimi in v vsakem okolju prizadeval za prijazne odnose v družbi, napredek in blaginjo celotne družbene skupnosti. Kot kaže, etični kodeksi niso bili dovolj. Na nekaterih univerzah in celo v podjetjih so sprejeli pravilnike o zagotavljanju varovanja dostojanstva zaposlenih delavcev. Poleg tega številni zakoni na ravni države RS v številnih členih vsebujejo vse, kar je zapisano v etičnem kodeksu in v pravilniku o zagotavljanju dostojanstva zaposlenih. Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o varnosti in zdravju pri delu določata, da mora vsak delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu in o ukrepih pisno obvestiti delavce. Imamo zakon o preprečevanju nasilja v družini in celo resolucijo o nacionalnem programu o preprečevanju nasilja v družini. Prav tako je zakonsko prepovedano uporabiti silo nad otroki. In še bi lahko naštevali v tej smeri. Ali je vse to res potrebno? Ali se s takšnimi pravilniki res spremeni nrav človeka. Ali ni vse to, kar govorijo etični kodeksi in drugi pravilniki, stvar vzgoje doma in v šoli? Ali ni naravno, da se ljudje brez naštetih resolucij, zakonov, kodeksov in pravilnikov ravnamo in vedemo, kot je prav? Po drugi strani pa, ali je zdaj res tako nenormalno, če mama udari svojega nepo- slušnega otroka po prstih ali po riti, ali je res tako hudo, če se dva otroka stepeta v šoli ali kje drugje, če sodelavec reče svoji sodelavki, kako dobro je videti ali da ima lepe noge? Prav gotovo so se vsi prej našteti dogodki med ljudmi dogajali, od kar obstaja člove- štvo. Zdaj pa želimo nekatere »naravne« zakone v celoti spremeniti. Popolnoma pravilno je, da se borimo proti nasilju povsod, doma, na delovnem me- stu, v družini in drugje. Toda, z vsemi temi pravilniki, kodeksi in zakoni izgubljamo pristne človeške odnose, izgubljamo občutek, da smo ljudje z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. V zgodovini je bilo vedno v vsaki družbi dobro in slabo. Podobno, kot je zdaj. Z vsemi zakonodajami, ki obravnavajo medsebojne odnose, postajamo vedno bolj hladni, odtujeni, neosebni, če ne celo roboti. Razumem, da se želi z zapovedmi zaščititi šibkega, da se želi odpraviti krivice. Am- pak, ali niso krivice del narave? Pomembno je, da ljudi in že otroke naučimo krivice razumeti, proti njim se boriti in jih tudi prenašati. In pogosto je tistim, ki so sposobni krivice prenesti, se od njih česa naučiti, življenje bolj naklonjeno kot tistim, ki se stalno pritožujejo. Celo več, za vse, ki so šli skozi najrazličnejše krivice in so jih znali prenesti, je velika verjetnost, da jih sami drugim ne bodo povzročili. Ali je res potrebna vsa ta papirologija? Še malo, pa bo kdo predlagal, naj se na delov- nem mestu, v šoli in v splošnem življenju upošteva deset božjih zapovedi, ki veljajo že več tisoč let. Če izpustimo prvo, lahko skoraj vseh deset najdemo v etičnem kodeksu in v zakonu o varovanju dostojanstva zaposlenih. Janez Tušek 173Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- niko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anto STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljublj na mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-F izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Pete KOPACEK, TU Duna , Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVA Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr Santiag T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hub rtus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. J že PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvod v Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenij (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. čje slovensko podjetje izdeluje električne k - nektorje, ki so med seboj zvarj ni z ultrazvokom. Večino svojih pr duktov v z dnjem obdobju iz- vozi proizvajalcem vtomobilov različnih znamk in različnih cenovnih razredov. Pred nedavnim se je dogodilo, a se je nov avto, proizveden v tuji državi, že po nekaj sto kilometrih pokvaril. Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na električnem konektorju, ki je bil zvarjen z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno odgovornost, ki se bo kar nekaj časa poznala pri njegovem osebnem dohodku. Vsak bančni uslužbenec, ki dela za bančnim okencem in strankam izdaja gotovinski denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni. To pomeni, da mora v primeru preveč izdanega denarja določeni stranki razli- ko pokriti iz svojega žepa, s svojim denarjem. Podobno velja v gostinstvu. Če gostinski delavec ni pozoren in da stranki pri vračilu preveč denarja ali celo, da mu stranka pobegne brez plačila, bo moral celotni denarni primanjkljaj ob zaključku dneva plačati sam iz svojega dohodka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omenjene električne konektorje in v katerem se je zgodila napaka, ni nosil prav velike odgovornosti. Tudi pri osebnem dohodku se mu verjetno ni nič poznalo. Tud direktorji bank, ki odobrijo kredite, ki se ne vračajo so (vsaj pri nas je tako), so brez materialne odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak svojih zaposlenih in posledično za slabo poslovanje podjetja. Iz zgornjega opisa lahko preprosto zaključimo, da zaposleni na visokih položajih, ki so običajno tudi bolj izobraženi, razgledani in sposobni, ne nosijo nobene odgovornosti! Zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih, praviloma z nižjo izobrazbo, z nižjim osebnim dohodkom in pogostokrat manj sposobni v inteligentnem smislu nosijo večjo odgovornost. To pomeni, na čim višjem položaju si, manjša je tvoja odgovornost. Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo težko ali sploh ne more meriti. Kakšno odgovornost imajo politiki, javni usluž- benci, učitelji, sodniki in profesorji na univerzah? Pogosto se sliši, da učenci po zaključku osnovne šole ne znajo dosti na primer kemije, tehnike, tujega jezika ali kakšnega drugega predmeta. Kdo je v naši državi odgovoren za presojo kakovosti izvajanja pouka v osnovnih šolah? Ali se zaposleni v osnovni šoli zavedajo, da lahko učenca v osnovni šoli z neodgovornim delom »uničijo« za celo življenje? Takšno napako, ki je storjena mlademu učencu v osnovni šoli, je praktično nemogoče popraviti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se vsi, ki delamo na fakultetah, ki izobražujemo študente višjih in visokih šol, magi- strskih in drugih programov, zavedamo svoje odgovornosti? Če bi danes to vprašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti večdesetletne izkušnje in da smo preprosto dobri pedagogi. Kar pa vedno ne drži. Zelo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili več argumentov. Osnovni argumenti za presojo kakovosti profesorja na univerzi bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; ocena študentov, ki so predavanja profesorja poslušali pred leti in so študij že zaklju-• čili. To pomeni, da so od ustanove, kjer je zaposlen profesor, popolnoma neodvisni; izdan vsaj en recenziran učbenik, ki obsega celotno snov, ki jo profesor oziroma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- dega pedagoga zelo jasno obrazložiti, kaj je pedagoško delo in tudi kako bo pri svojem delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvah odločno premalo. Janez Tušek Odgovornost? Roboti so velik del našega vsakdana - olajšajo nam delo, izboljšujejo kvaliteto življenja, skrbijo za okolje, včasih tudi zabavajo. Vse to bomo predstavili na tradicionalnem dogodku Dnevi industrijske robotike 2017 - DIR 2017, ki bo potekal od 27. do 31. marca 2017 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Vabljeni vsi, ki vas robotika zanima - tako študentje(*) kot vsi ostali(**). TEKMOVANJE RobotChallenge Letošnji Dnevi industrijske robotike bodo ponovno imeli predigro - tekmovanje v načrtovanju robotskih celic v programskem okolju RobotStudio. Predhodno znanje ni potrebno, saj bomo za vse prijavljene pripravili uvodno predavanje. Nato sledijo naloge, ki bodo preizkušale vaše sposobnosti reševanja problemov. Najboljše rešitve bomo bogato nagradili, zato vabimo vse študente, ne glede na smer študija, da se prijavijo na RobotChallenge. PREDAVANJA Glavni del dogajanja bomo odprli v ponedeljek, 27. marca s predavanji na temo robotike. Poleg akademikov in strokovnjakov iz industrije bo letos svoj projekt predstavila tudi skupina študentov, ki izdeluje inovativnega robota za uporabo v kmetijstvu. APLIKACIJE Od torka 28. do četrtka 30. marca bodo v avli potekale predstavitve najatraktivnejšega dela dogodka - aplikacije, ki jih pripravljamo študentje Fakultete za elektrotehniko. Robotska lekarna bo prikazala hitro sortiranje zdravil in s tem zmanjšanje možnosti človeških napak - po odčitanju QR kode vam bo robot UR 5 dal predpisana zdravila. Druga aplikacija je ekološko naravnana; pripravili smo sistem za ločevanje odpadkov, kjer bodo senzorji zaznavali vrsto odpadkov na tekočem traku, robot Yaskawa pa bo odpadek odvrgel v ustrezno zbirno posodo. Tistim, ki jim je zlaganje perila odveč, bo na pomoč priskočil kolaborativni robot ABB YuMi, ki bo zlagal majice. Za zabavo bodo poskrbeli samostojni humanoidni robot NAO s svojimi ugankami, Ping pong v navidezni resničnosti, ki ga boste upravljali preko haptičnega robota Omega 7 ali dvoboj z robotom Fanuc v igri 4 v vrsto. Letos pripravljamo tudi nadgradnjo aplikacije iz DIR 2012 - Palačinke 2.0, kjer bodo kar trije roboti (Mitsubishi in dva podjetja KUKA) poskrbeli, da ne boste lačni. Vse kar boste morali narediti, je izbrati nadev. Da vam bodo Dnevi industrijske robotike 2017 ostali še dolgo v spominu, pa vam bosta robota Stäubli s pomočjo CNC rezkarja vgravirala želeni motiv v obesek za ključe. EKSKURZIJA Dogodek bomo zaključili v petek, 31. marca, s strokovno ekskurzijo. V podjetju TPV nam bodo predstavili najnovejša avtomatsko vodena vozila, nato pa bomo obiskali podjetje Krka, kjer si bomo ogledali Notol 2, najsodobnejši obrat za proizvodnjo zdravil. Vabimo vse študente, da se nam pridružite. Več o prijavah in samem dogodku lahko najdete na naši spletni strani www.dnevirobotike.si. IN DU ST RI JS KI P AR TN ER JI M eDIJSKI PARTNERJI ZLATI POKROVITELJI BRONASTI POKROVITELJI SREBRNI POKROVITELJI 20 17 27. 3. - 31. 3. 2017 Fakulteta za elektrotehni ko *Študentom katerekoli fakultete ali univerze omogočamo udeležbo pri podrobni predstavitvi delovanja robotov. Udeležencem je s tem na voljo aplikacija in njeni razvijalci, ki lahko kompleksnost predstavitve prilagodijo predznanju slušatelja. Ker je število mest omejeno je predhodna prijava obvezna. **Ogled celotnega programa DIR je za vse obiskovalce možen v popoldanskem času brez najave; vstop je brezplačen.