NA VRSTI JE AZIJA
Vsa se še prav dobro sjpo-minjanK) lanakodetine delega-cdje medinarockie študentske konference in COSDC, ki je obi&kala Afriko. In še leto ni minilo, ko se že nova grupa štud-entov odpravlja v svet. Na vrsti je Azija. Skorod« neverjetno zanimanje za te deiele, le vprašanja je, če so nameni resnično dobrona-memi.
Naloga teh delegacij je spoznavafci ždvljenje študen-fcov, njihove sooialno-ekonom-ske probleme in probleane študenteke organizacije. To-da napačno bi bilo spoznavati jdh ločemo, neodvisno od splošnega razvoja držav. Afri-ška delegacija je obiskala Sudan, Nigerijo, Ugando, Belgijski Kongo, Zlato obalo, Sierra Leone, Senegal in Li-berijo. Več ali manj same kokmialne države.
Kakšno je življenje afrl-ških študentov nam je znano. Ravno tako nam je znano kakšen je kulturni in social-ni razvoj teh dežel. O tem govore Afričani odkrito, in lje prikrivajo slabosti, za ka-tere vemo kdo je krriv. Toda afri&ka delegacija ]e prikaza-la vse stvari popolnoma dru-gače. Po mnenju delegacije je tu vse »prekrasno«, posled-nji fcrik civilizacije in zna-nosti je prodrl v te dežele, seveda le po zaslugi koloni-zatorjev in njihove nesebične kulturne pomoči. Le zakaj se patem zbirajo knjige za afri-ške študente in komu je nekl namenjena vsa druga pomoč? Mar je bil res edini cilj te delegacdje, da potvarja dej-stva?
Odhod delegacije v Azijo pomerui drugo skrajnost. Kljub temu, da potuje dele-gacija v imenu mednarodne študentske konference, nobe-na od okoli 60 nacionalnih študentovskih und>j, katere bi ta delegacija morala pred-stavljati, ne ve, katere države bo obdskala, niti kdo bo se-stavljaJ delegacijo. Ni nam-reč vseeno, ali bo delegacija obiskala Kdtajsko ali Formo-zo, Sevemi ali Južni Vietnam. Ravno tako ni vseeno, kakšno stališče bo zavzela do štu-dentskrih organizaeij v Indo-kini, ki so polititno zelo raz-lično usmerjene, ali pa v In-dijii Ln Burmi, kjer obstojata dve študentski organizaciji, ki sta vkLjučeni v MSS od-nosno COSEC. S svojitn čisto subjektivnim izborom se lah-ko delegaoija opredeli za eno ali pa drugo stran, za vzhod-ni ali pa zahodni blokovski ,tabor. In ker v COSEC take blokovske tendence obstajajo, ne bi bilo tako ravnanje nič posebnega. Vendar so vse to stvari, o katerih bi nacional-ne umije moiraie aktivno od-ločati in ne biti samo obve-Ičane in še to nepopolno. S tako prakso je tretoa v COSEC in sploh v mednarod-nem študentskem svetu pre-nehati. Kaj nam bo povedala ta delegacija, ko s«» vrne, bo-mo še videli.
Tistim pa, ki podpirajo take delegacije in tistim, ki v njih sodelurjejo zaradd tega, da bi sledili svojim dedom — ko-loinizatorjem, ki so se že ne-fcoč v teh krajih potepali, svetujemo, naj potujejo v svojem imenu če želijo, in ne r imenu mednarodne študent-ske javnosti, naimanj pa aažih študentov.
LIST STUDENTOV  LJUBLJANSKE  UNIVERZE
ST. 1
L.TUBLJANA, 17. JANUARJA  195«
LETO VI
Intervju s tovarišem Ivanom Regentom   Delavstvo si mora
ustvariti svoje izobraženstvo
Naše uredništvo je zaprosilo tovariša lyana Regenta, da odgovori na vpra-
šanja o socialnem sestavu naše univerze, o katerem se je zadnja leta prece)
razpravljalo. Zaradi tego bodo ugotovitve tovariša Regenta vzpodbudne za
nadaljno razp.avo o tem zomotanem problemu naše univerze.
Vpraš&nje: Sociaini sestav na-še univerze se v zadnjih letih ni bistveno spremenil. Iz delav-skih vrst prihaja na univerzo le malo študentov. Kje so vzro-ki, da je dotok iz delavskih vrst tako neznaten?
Odgovor: Vzrokov ali razlo-gov, da )e dotok študentov :z delavskih vrst na naši univerzd (in dijakov na višjih gimnazi-jah) tako neznaten, je mnogo in so različnega značaja. Tako po mojem tnnenju. Ce bi hoteli ugotoviti vsaj poglavitnejše, bi si morali zamisliti posebno an-keto. Prepričan sem, da bi bili anketni odgovori zanimivi in poučni.
Nekateri menijo, da so naj-poglavitnejši razlog relativno nizki zaslužki naših delavcev, kar pa po mojem mnenju ne more biti res, ali pa more biti re& le v nekaterih primerih. Naiši uslužbenci, katerih sinovi tvo-rijo absolutno večino slušate-ljev naše univerze, imajo pri-bližno enak© zaslužke, kakor ve&ina našdh delavcev. Bolj ver-jetno se mi zdi, da med po-glavitne razloge pojava, ki o njem razpravljamo, spada stara, sramežljiva miselnost naših sta-rih delavskih družin, ki neopra-vičeno menijo, da visoke šole niso za delavske otroke. Zato pa radi pošiljajo svoje s:nove Ln hčere, takoj ko dovršijo pet-najsto leto starosti, v kako obrt ali v industrijo, da morejo kmalu kaj zaslužiti in pomagati družijii. Navedeno miseinost naš.h starih delavskih družin, o katerih so mi mnogi govoriii, da visoke Sole ifl gimnazije nlso za delavske sinove in hčere, je treba seveda pobijati. Delavstvo si namreč mora ustvariti svoje organske intelektualce. Ne \z sovraštva, ali z.aradi sovraštva ali nezaupanja do drugih s'o-jev, ki so pri nas konec koncev tudi delovni, marveč enostavno zato, da bi sj olajšalo izvršitev svoje zgodoviinske naloge, t. j.. da bi si s pomočjo svojih last-nih intelektualcev olajšalo iz-gradnjo socializma in proces prehoda v komunizem. Vendar se moramo zavedati., da družba, vsaka družba nujno potrebuje tudi fizične delavce, t. j. obča-ne, ki s svoj;m delom ustvarja-jo in spreminjajo uporabno vrednost produktov. Na potrebo
organskih delavskih intelektu-alcev moramo gledatd zgodovin-sko, upoštevajoč zgodoviiosko nalogo proletariata. Toda pri nas ni nevarnosti, vsaj za en-krat še ne, da bi se število fi-zičnih delavcev zmanjšalo, ako bi se poveča.lo število dijakov višjih gimnazij in univerzitet-nih slušateljev. Pri nas stavimo ali gradimo šele osnovne teme-Ije za splošne socialistične od-nose. Zato gre prva beseda pro-letariatu, kateremu moramo ustvaritl ali nuditi vse pogoje, da bi se mogel tehnično in hu-manistično izobrazitj in vzgoji-ti za svojo zgodavinsiko nalogo, da bi mogel gradnji socialzma laže  in u&pešineje  načelovati.
Morda so tudi še drugi raz-logi, katerih ne poznam. Ob tej priložnosti pa bi želel, naj bi se ugotovilo vz univerzitetne statistike, koliko je med slu-šatelji univerze sinov takšnih uslužbencev, ki so delavskega porekla; koliko je slušateljev univerze (sinov uslužbencev in delavcev). ki živijo v mestih ali pa na deželi. Razlog skromnega števila delavskih slušateljev na univerzi je morda tudi dejstvo, da imajo delavske družine na-vadno več otrok kakor usluž-ben&ke itd. Vse to bi bilo tre-ba  dobro proučiti.
Vpraianje: Na kakšen način bj bilo možno postopoma spre-meniti socialnl sestav našc uni-verze v korist sluSateljev iz de-lavskih in kmečkih vršt?
Odgovor: Glede tega vpraša-nja oi rad najprej povedal, da zato, da bi se povačal od&totsk slušateljev delavskega porekla na univerzi, ni treba onemogo-čiti ali otežiti drugim slojem pouk na univerzi. Načinov, po katerih naj bi se postopoma spreminjal sociatoi sestav naše univerze v korist slušateljev iz delavskih in kmetskih vrst, je verjetno prav tako mnogo, ka-kor razlogov, da je stanje takš-no, kakršno pač je. Ce bi vpra-šali sto oseb, naj nam odgovo-rijo na to vprašanje, bi verjet-no dobili sto različnih odgovo-rov. Morda b! blla dobra po-se-bna štipendijska politika, ki naj bi jo vodila posamezna pod-jetja in zadruge. Predvsem pa se mi zdi, da bi bilo treba še povečati število višjih gimnazij
tudi izven naših centrov. Pri delavski družinl se začnejo tež-koče že, ko prično sinovi in hč&re hoditi v višjo gimnazijo. Tudi sicer ne morejo na uni-verzo, če ai«o dokončall višje gimnazije. Imeti bi morali več šol. V buržoaznih državah pov-zro^a veldko število šol, med njirni t<udi gimnazij, velik dotok na univerze, a hkrati tudi ne-varnost breaposelnosti relativno velik&ga števila intelektualcev. Nam se tega ni bati. Imamo še veliko potrebo po izobražencih vseh vrst in vseh strok, nižjih, srednjih, višjita in najvišjih na vseh popriščih gosipodarstvo in kulture. In sicer predvsem ta-kih, ki bi se še sami vzgajali v duhu socialističnega humanizma v najširšem poinenu besede, in ki bi se zavedali, da je njihovo visoko poslanstvo predvsem nji-hova družbena dolžnost. Zgodi se, da morajo prenesti narodi in ljudstva v procesu svojega zgo-dovinsikega razvoja težke in najtežje preizfcuišnje. To velja zlastj za narode in Ijudstva, ki se hočejo osvoboditt, se osa-mo^vojiti in postati enatoi med enakimi. Intelfrktualec je prvi, ki ne sme nrti v najtežjili raz-merah obupati  ali obuipavati.
Kmetje so svoj čas radi šo-lali svoje sinove. Saj so sikoraj vsi, :n morda celo vsi cerikveni inteLektualci (duhovniki), kmet-skega porekla. Nekateri.Tn zelo znanim se je posre^ilo, da so si izbrali drug intelektualni po-klic. To največkrat proti volji sitaršev, zlasti proti volji ma-mic. Sedaj bi morale kmetske zadruge št^ ^iirati qsiinte^i-gentnejše zadrugarje, t. j. nji-hove sinove in jih seveda usmerjati v poklice, k: so po-trebni našemu zadružnemu kmetijstvu. Pa tudi za najvišje intelektualce, ki naj bi na vi-sokih   šolah   pripravljali   druge.
Pri nas je še vse nujno v ne-kem revoluc:onarnem kipenju. Od tod tudi razne motnje in te-žave. Treba je to pogumno pre-nestj in s€ pogumno bori>ti za normalizacijo, ki je po vsaki revoluciji močno tangirana. Pri nas še posebej zaradi podedo-vane zaostaJosti, katero pa uspešno premagujemo [a katero moramo v najkrajšem možnem času popolnoma  premagati.
Vprašanje: Kaj sodite o so-delovanju med okra^iimi štu-dentskimi klubi in društvi »Svobod«? Kakšne naj bi bile po vašem mnenju oblike tega sodelovanja in kakšno pomoč bi lahko nudlli študentje tem drnštvom?
Odgovor: O sodelovanju med ofcrajnimi    žtudentskimi    kluibi in   Svobodami   ter   prosvetnimi društvi   moremo   soditi   le   po-zitivno.    Tako    sodelovanje    bi bilo koristno za oba partnerja, t. j. za študente in za vse Svo-bode in za vsa prosvetna društ-va. Oblike tega sodelovanja bi bile  lahko  razne.   Studentje bl lahko vodili neikatere sekcije na-ših društev, lahko bi vodili naše tečaje,  vsaj   seminarje  po pre-davatijih;   lahko   bi   s«  udejst-vovali  v naših glasbenih, reži-serskih, jezikovnih in jgralsikih šolah, seveda, če bi imeli za to veselje in sposobnost; morda bi lahko    SH    od    časa    do    časa ven na deželo prirediti kakšno predavanje o kakšnem predme-tu,   za   katerega   bi  se  mocrall prej   pripraviti,   da   bi   bilo   to predavanje  poljudno.  Lahko bi sodelovali na prireditvah bodisi kot igralci bodisi kot pevci bo-disi   kot   reeitatorji   itd.   Poleg tega bi si  še samd našli druge oblike  sodelovanja.  To  bi  bila velika   pomoč  našim   društvom, ki bi jo dali študentski klubi Jn bi s tem prišli štttdentje v bolj direktnl dotik s člani naših dru-štev, z našimi delavci in kmeti, kar bi ji«n — o tem sem globo-ko   prepričan   —   celo  kor!stilo prj     njihovem     univerzitetnem študiju. Praktična pomoč, ki bi jo  študfrntje   nudili   prosvetnim društvom, njihovim odboram in njihovim sekcijam,  bi  nedvom-oo,  ponavljarp  se  enkrat, kori-stila društvo-m in šiudentam.
študentski klub v Poljanski dolini
btcoraj tri leta že ob&taja štu-dentski klub v 2ireh, v katere-ga pa ni vključenih niti polo-vica študentov Poljanske doline. Vzrok za to &o razni objektivni kot tudd subjektivni vzroki. V teh dneh pa je prišlo do soglas-ja med člani študentskega klu-ba Ziri in ostalimi študenti o ustanovitvi skupnega študent-skega kluba za vso Poljan-sko dolino, ki fena nedvomno vse pogoje za uspešno delo
S PRIRODOSLOVNO-MATEMATIČNEGA OODELKA
To je treba urediti
Kooec decednlbra j© odbor združenja Zveze študentov na prirodoslovno-maitemaitičnem od-delku imel posvetovanje o aktu-alnih perečih problemih študen-tov na tej faikuLteti med frlani Sveta za prosveto in kulturo LRS, člaaii profesorskega zbora in študenti, katerega so se ude-ležili s strani SPK načelnik prof. Melihar in prof. Leskov-šek, od člaiiov profesorskega zbora prodekan prof. Skerlj in prof. dr. Nučič ter okoli devet-deaet  študentov.
Pri sproščefnern razgovoru so prišla do izraza predvsem tri vprašanja: vprašanje zaiposlitve diplomirainih afosolventov, maite-rialni položaj študentov in vpra-šanje študijakih programov na fakulteitL
Pri razipravi « zaposlitvl di-plomiranih absolvetntov so ugo-tovili, da obstajajo številni pri-meri zaposlitve pr&malo fcvalifi-ciranih ali polkvaldficiranih mo-či v šolsflrih ustanovah, za katere je pctrebna visokošolska iz-obrazba. Niso redki prim&ri, da na gimnazijah, kjer bj mora!i poučevati profesorji, učijopred-metni uditeJji z višje pedagoške šole ali celo navadini uiitelji in drugi nekvalificiraiii ljudje. Ne-kateri ravnatelji na gimnazijah, k.i so po svoji izobrazbi pred-metni ali pa celo navadni uči-teLji, naravnost odklanjajo viso-košolske ljudi. Pri tem imajo tudi nekateri okraj. sveti za pro-sveto in kuUuro svojevrstno ka-dmvsko politiko, ki nikakar ni v korist XK/pešnega razvoja sred-njega šolstva.
Položaj nameščenih diplomi-ranih absolventov n« &rednjih šolah je znatno slabši, kot po-ložaj istih v drugih ustanovah in podjetjih.  Zaradi  tega mno-
go dLplomirainih absolventov n« gre v prosvetno službo, ampak odhaja v druge ustainove, kjer je mjdhov položaj  boljši.
Tovariša s SPK sta nato po» vedala, da se probl&m name-ščanja diplom/iraniih absolvemtov fakultete postopoma izboljšuje. Sedanje namestitve nekvalifi-ciranega kadra na srednjih šo-lah so narekovale izredne raz-mere ob ustanavljamju novih gi-mnazij, kar pa je prehodnega z-načaja in bo v prihodnosti siko-raj papolnoma odipadlo. Ob tej priložnosti je tovariš naičelnii']« SPK poudaril potrebo po vsaj dvopredmeitnih študijskih stou-pLnah na fakulteti, ki bodo omo-gočile šolanje kadra, kaikr&ne-ga potrebujemo.
Glede materialnega položaja studemtov: SPK bo štipeodiral samo 150 slušateljev prvega let-nika v š.tudijskem le*u 1955-56 za vso tiniverzo, drugim pa bo-do dajali štipendije posamezni okraji; pri tem je večima okra-jev obv&znost prejela, toda la v komkretnih prime.rih za š<tu-de«t«, katere mmerava okraj po diploth! zaposlilti. Ta<ko je ostalo precej štud&trtov brez sredstev, katere okraii odiklanjajo, čež, da jih po diplomi ne morejo prl-merno zapos-liti. Pri okraju Ljubljaina so se pri štipemdi.ra-nju po.iaivile težave, zaraidii ka-terih trenutno ni .posebmih iz-gl&dov za štipendiraraje. So^ glasno so ugotovili, da imdusitrij-ska in drugia podjetja mimimal-no prtispevaio za štvpemdij©, medtem ko diplomirane absol-vente kljub temu s.prejemajo v službo. Prav taiko je znamo, da obstajajo precejsnje razlike v vištni štipendij pri naSih §tu-dentih in študenitih drugih re-pubMfc, ki študirajo na ljutbljain-ski •umiverzi.
Pereč problem v materialeem položaju študentov je tudi to, da prenehajo otroške doklade tri mesece po absolutariju. Mnogi aihsolvemtl si potem poiščejo ho-nerarmo zaposditev ln s teun iz-gubdjo zvezo s študioem in fa-kulleto io se tako podaljša nji-hov absolven.bski staž na sedem, osem in še več le.t. Absoliventov je na neikaterih skupimah že to-liko, da je v tem študijskem letu že več absolveintov kot redno vpisanih slušateljev. Gle-de gmotnega .položaja študen-tov, ki ne preijema.io več o>tro-ških doklad, je tovariš nafeel-nik SPK sporočil, da obstaja pri SPK poseben fond, kjer la-hko dobijo absolveinti brez-obre&tno posojilo, katereiga po*iL-no odplačevati šest meseoev p» nastopu službe.
Šolske ustainove spr&jemaoo mamj kvalificirane ini nekvali-ficirane predavatelje na služibe-na mesta predvsem zato, ker jim primanjkuje kvalificiranih uonih moči, ki bi bile vseatraai-sko uporabne. To &e dogaja predvsem zato. ker imajo prvi uradno potrieno sposobnast po-učevanja več predm&tov, med-tem ko so diplomirami aibsol-venti fakulrtete navadno uspo-soblj&ni samo za e.n predmet. Vzrok enostrainskega izobraže-vam.ia slušateljev fakul.tete pa j© v študijskih proairamih. ki se poleg tega pogosto spremirniajo 1n dopoln.iu.1ejo. Načelnik SPK, tovariš Melihar, 1e v zvezi s tem pojasnil, da Studi^ski načrtl ustrezajočih fakultet v tujih dr-žavah &koraj bre^r Iziieme vse-buje3o ve^predmetne študijska skupine.
Na koncu sestarvka so izbrali \z vrst profe«orjev in S.tude<nitov komisijo, ki je formulirala sklepe.
Zelo podob-ne Dro-bieme Ima.io tudi študentje filozofskega od-delka PMFF. zato lahko priča-ku.ie-mo, da bodo faikuitetni or-gani iin organi SPK kmalu pri-čeli bolj načrtno in vs&straneko reševati ta zamnotons vpra§a.n}a. ko
DRUŽABNI VEČERI BEOGRAJSKIH ŠTUDENTOV
Študiranje prepovedano!
Družaibne klube študentov v taki obliki kakor jih poznam v Becgradu in kakor je začeJ svoje delovanje v Ljubljani, STOstraim za najbolj primerno ©¦bliko šludentskega delovanja, kajti v njih akviru lahko »re-iujeroo« vso tisto problematiko, ki ni strogo ZSJ-organizacijska fci ki je po svojfi vsebini prven-5-tveno študenfcska. Ti klubi ima-Jo po mojem mnenju dvojno ˇlogo — so splošno izbraževal-jDi in zabavni, a hkrati odraz Študentske aktivnosti.
Beograjski klubd imajo že precejšnjo tradicijo in dokaj bogate izkušnje, zato sem skle-nil, da napišem o tem nekaj vrstic. V Bogradu deluje sedaj 14 tafcih družabnih klubov. Po svoji aktivnosti jih lahko raz-delimo v tri skupine. Prvi so ' tisti, ki obstajajo le formalno, hb v neenakomernih presledkih organi2irajo predavanja in po-»avadi niti nimajo lastnih pro-Btorov. Drugi so tisti, kj imajo •voje prostore, odprte vsak dan, ki imajo časopise in radio in ki včasih organizirajo predava-ftja. Tretja skupina klubov rma leden vsakodnevni program, oi-klu&e predavanj, dobro oskrbo t dnevnim tiskom, lastno knjiž-ftico   itd.
Aktivnost klutoov je odvisna predvsem od študentov, ki jih vodijo, od njih smisla za orga-Uizactjo; drugo je sodelovanje t odbdTi ZSJ in tretje finančna •redstva; pokazalo se je, da »adnje nd tako bistveno, ker Imajo mnogi klubl precej STed-§tev, a slabo vodstvo in »bratno.
Med najboljše spadajo klubj fca   TVS,    ekonomsiki    fakulteti,
medicinci   in    na    študentskem naselju  v  Novem  Beogradu
PROGRAM  NAJ  BO KVALITETEN!
Najbolj uspela so tista pre-davanja in tiste prireditve, na katerih so sodelovale znane osebnosti iz javnega in politič-nega življenja ali renomirani umetniki. Pravtako se je poka-zalo, da so le najbolj delavni klubi uspelt zainteresirati štu-dente za prav vse panoge, medtem ko so manjši klubi nu-dili le predavanja, ki so poseb-no  »iskana«.
Po nepopoJnih podatkbh je biio v letošnjem letu v vseh klubih 107 predavanj, 18 kon-certov, 15 literarnih večerov, 29 filmskih priredi<tev, 8 raz-stav, 19 družabnih večerov, 4 »ustni«   časopisi   itd,
NOVl BEOGRAD
V začetku letošnjega leta so pričeli ustanavljati tudi klube v študentskih domovih, od teh je najbolj uspel na naselju v Novem Beogradu. Najboljša ilu-stracija njihovega dela je pre-gled programa; irnajo tudi svo-jo knjažnico in redno organizi-rajo plesne prireditve. Na ve-čeru proze in poezije so nasto-pili Jiterati — stanovalci z na-selja O Titovem potovanju je govoril Jože Smole, o probJe-mih Daljnega Vzhoda je preda-val opolnomočeni mJnister S. Sehovič. Na »literarni razgovor« so poklicali Dobrico Cosiča. Ve-čera narodnr.h pesmi in zabav-ne glasbe se je udeležilo 850 Studentov, izvajalci: anaarabl Eadio Beograda itd.
TEGA PA NE POZNAM!
Klub TVS je v man.iiem pro-storu (nekaj takega kot naša dvorana), ki so ga fakultetne oblasti vzele elektroinštitutu in dale študentom. Vsa mesta so zasedena; diskusšje, branje ča-sopisov — po stenah pa napisi: Studiranje je v teh prostorih prepovedano! Klub je odprt ves dan (9—21), zvečer so pa v njem prireditve; če pa je ude-ležencev preveč, odfdejo v ka-ko predavalnico. Knjižničarja sem vprašal, kje bi lahko na-šel tovariša M. — »Ne poznam ga!« On je v upravi, sem vztra-jal. »Jaz tudi,« pravt knj&žni-čar, »a nas je v upravi 50, ne poznam   ga.  Pojdite   v  upravo!«
V upravi je tovariš M. Ko sem vstopil, sem resno podvo-mdl, da mi bo sploh uspelo, da bi se x njim kaj pomendl. »De-lovno gnezdo« je bilo polno zasedemi; preizkušali so nove gramofonske plošče, snemali ne-kaj na magnetofon, rtsali lepa-ke, teletomrali . , . Ni mi uspe-lo začeti razgovor nadaljevati, vedno so naju prekinjali — mo-rali smo obmoJknčti, ker ie nekdo telefoniral na francosko embasado, da bi jih pregovoril. da bi' oni pregovoril* kakega francoskega baletnega umetnika. da pride v njihov klub; sedaj gostujejo v Beogradu. Končno so mi dali v roke debelo knj»-go — »zapisnik o delovanju«. — To si oglej — za vsako pojasni-lo smo ti pa na razpolagol
ISIOVINARJl  PRIDEJO RADI
Brskann po tem arhivu ta sem presenečen nad raiznolikostjo tem, nad imeni predavateljev in številom udeležencev.   Novi-
narji, ln to same »klase«, so zelo pogosti gosti v klubu. Ti pridejo zelo radi, ker je štu-dentska pubJika konstruktivno javno mnenje, ki je novjnar-jem zelo dobrodošlo. Zelo uspeJ večer sodelavcev humoristične-ga tednika »Jež«. Milič Zivko govori o svojšh vti&ih iz Indije. Ustni časophs s sodelovalcem ča-sopisa NIN, 140 udeležencev na večeru Zveze novinarjev Srbi-je, večer novinarjev »Borb^« ... Tovarnš M. pripoveduje, da so klub organizira^i predvsern zato, ker so si študenti želeli kultur-ne izobrazbe »n razvedrila. V teh nekaj Jetjh so organjzirali to svojo ustanovo, kateri so vsi — šudenti in profesorji — dali polno priznanje. V upravi je 50 ljudi in imajo delo razdeljeno po sekcijah: tehnfčno-organiza-cijska, ideološko-politična, znan-stvena, fMmska, umetniška in zabavna. Vsaka od teh sekcij mora poskrbeti za program na svojem   področju.
POGOSTl   SO   KONCERTl
Pi^ecej predavanj in drugih prireditev je v ciklusiih. Pogosti so koncerti s plošč. Plošče jim posodi Radio Beograd; pred ta-kbm koncertom je navadno kra-tek mformativen uvod. V arhi-vu berem: večer baletne in ope-retne glasbe. najnovejša jazz glasba Glasba Cajkovskega, ve-če L, II. . ., večer Leharja in Straussa, lahka glasba 5 ploSč, nastop študentov TVS, ki so fstočasno študentj glasbene aka-demije, nastor znanega beograj-skega ansambla »Tanez« za spansko folkloro! Ansambl je nastopil v avli Tehniške visoke šole: prisostvovalo je 3000 štu-dentov. Vstopnine nj bilo, ker Je ves ansarnbl nastopil brez-plačno! Klub je plačal le šmin-ko in honorar pfianistu
Klub dobi letno dotacijo od CJniverzitetnega odbora, vsoto okrog 200.000 din, vstopnino po-bbrajo  le  za   kino-predstave   in
za plesne prireditve ln to le po 20 din; vse druge prireditve So brezplačne. Včasih so odlo-čMne osebne zveze z izvajalci, vendar pa je osnova vsakega dogovora: »M: smo študenti, mi ne piačujemo honorarjev!« Ve-čina izvajalcev se strinja s tem; najtežje je z opernimi pevci; medtem ko so dramski umetniki zelo pogosti  gosti  v klubu.
STUDENTSKE KINO-PREDSTAVE
Svoje kinodvoTane nimajo, vendar si v skladu s številom udeležencev najdejo pnmerno predavalnjco. Predstave so tri-do petkrat tedensko, na progra-mu so filmi, k} so bili že pred-vajani v Beogradu a so tako kvalitetni, da se študenti zanje zanimajo (Amernkanec v Pari-zu, Točno opoldne, Tramvaj — želja ...) ali pa tudi filmi, ki bodo v Beogradu predvajani šele čez raesec dni; največja možna kapaciteta je 400 ljudi. Uporabljajo fakultetno apara-turo.
Se listarn po knjigi: doskusij-ski večer s književnikom Bran-kom Copičem; razgovor z na-grajencem NIN, Dobrico Cosi-dem; režitser Pogačič predava o filmski režiji; književnik Merin govori o vplivu prirodoslovnjh ved na umetnost; o markststič-nem pogledu na umetnost; dram-ski uraetniki recitirajo pesmi Majakovskega, Jesenjina in Bloka.
RAZSTAVA   UMETNISKIH REPRODUKCU
V vitrinah kluba je stalna razstava reprodukcij znamenitih slikarjev; zabeJežena so imena Degasa, Renoira, Cezana . .. Se-daj je v vitrinah razstava umet-niških fotografij Fotokluba TVS PriredMi so tudj razstavo izrael-ske znanstvene literature v so-delovanju z ambasado Izrael' Monologe iz znamenitih domačih
dramskih del  bere  Ljubiša  Jo-vanovič   fn  drugi...
PREDAVAJO  ZDRAVSTVENI STROKOVNJAKI
Predavanja o seksualni vzgoji so bila zelo obiskana; profesorji so radi prišli predavat, ker so bile diskusije po predavanjih zelo konstruktivne. Dr. Jovan Ristič predava o s«iksualni in-formacfiji in vzgoji pred zako-nom; dr. Mirko Svrakič o seksualnem življenju v zakonu; o abortusu predava dr. Milica Boškovič; predavanja o intimni hšgieni žensk in moških  itd.
In še cela vrsta raznih drugih predavanj in prireditev.. Pred-sednik srbskega filozofskega drustva dr. Veljko Ribar je pripovedoval o moralnhh kvali-tetah v asebnem življenju. Za-gar Istok je govoril o SSSR, Milan Zeželj se je odzval po-vabilu kluba — in končno naj omenim še zanimivo predavanje z naslovom: Naučiite se jiu-jitsu v enem večeru! Strokovnjak je predaval, člani športnega kluba Pa so to športno panogo prika-zali   gledalcem.
PROPAGANDA?
Zanimala me je propaganda, ker je udeležba povsod razme-roma visoka. Odgovorili so mi: V prvem letu smo propagirali, silili, prosili — sedaj to nj več problem. Vsd letniki in drugi vedo, da je vsak večer nekaj na programu. Sedaj objavimo vsako prreditev le dan ali dva prej. Glavni propagandni adut pa je — vstopnine ni!
To je program, to so tzkušnje zelo koristne študentske ustaaio-ve, ki je danes v mestu že to-liko poznana. da si marsikdo šteje v čast, če Je povabljen, da v tem klubu predava. Zdi se rni, da so njrhove izkužnje ^elo koristne in uporabne, pred.-vsem pa to, da niso najvažnejša finančna sredstva, temveč ljudie, i ki klub vodijo.              Drago      '
0 notranji reformi gimnazij
KazjTUiilijajija., predlogi ih o-snovna staiižča gi©de reforme šol-stva, ki so biia v zvezni komisi-ji vsaj v glavnem in na<5dno »prejeta, ne zadevajo sajno zu-aaoijo organizaciijo šolskega  siste-
Prof. dr. STANKO GOGALA
ma, temveč imajo težiiče m po-glavitni namen prav v izvedbi notranje reforme dela na šoiah. duha, ki naj preveva vse naie šo-le, učnega programa, učnih me-tod, celotnega ozračja v žolsketn življcnju Ln odnosov med učkelji in učenci vseh razvojnih razdo-bij. Prav ta not>ran.ja Šolska rc-forma Ln še reforma usposablja-nja učkeljev vsch vrst za uspeš-nejše pedagoiko delo je tisto, od česar pričakujemo tudi vižjo kva-kteto, širita občo kulturnost, več-jo razgledanost, večjo zrelost in globjo sociailstično vzgajenost dijaikov naiih viŽjih gifnnazij, ki &aj se znansrveno izopolnruj«-y> v ožjih strokovnih skupinab na univerzi.
Ta notranja reforma ieli pred-Tsem izpremeniti 9tairo ozna&te*'. da ie gimnazija abčeizobraievfi;-ni zavod. Smisel obče ali sploš-ae izobrazbe, ki naj jo goji polee obvezne šo!e tudi vižja gknnazi-ja, je ostal namreč tako tog ifl enostranski, vsa.j v pojmovamju mnogih pedagoških prakr.kcv, da ga )€ treba z več vidikov pr©d-vsem v praisi izpremenitl, do-polnbi ali vsaj pravilno razume-ti. Občeizobraževalni smoter viž-je gimnazije najprej nikakor ne pomeni, da naj nudl neko univer-»alnost, kako«r tudii ne pomeni, da bi se omejila na pripravilja-nje na neko ozjo scroiko. Zato nikakor ni namen gimnaziie vzgo-jarI generacije nekih ži-vih leksi-konov, ki bi obvladali podrobno tnanje vz mnogokevrlnih šolskib predmetov, pa bi pri vsem tem nc bil! vsaj malo encikknpedičm. Občeizobraževalni smoter gimna-rije zato tu-di ne pomeni, da tri se v nmladih glavah nabira mno-iina znainja, ki bi bilo spreieto le s ipomočio spomina, le $ po-močjo učenja in ponairljanja, in ki bi bilo neproduktivno tta po kritičnosti nekontroKrano. 6n^i-sel občega izobraievanja gimna-zijc pa tudi še ni izčrpan s tem, da nudi tak zavod resnično izo-hrazbo, ki jo sprcjoma učenec t pomočjo inteligentnosti in kri-tičnosti, pri čemer se sam m.selno bori za svoja lastna spoznanja, za svoje razumevanje in za svo-je razumsko zadovoljstvo z raz-nimi utemeliitvami iti ra.z>lagami In pri čemer bi se istočasno raz-vijaie in izostriile njegave inte-lektualne sposobnosci, &posobnost binrcga in ostrega mišljenja * obče, sposobnost razlilkovania mod bistverum in nebisrvenim, S(.x>sobnost sklepanja in miselneg3 kombinirania, Siposobnosti sinten-ziranja, pametnega dokazovasja, točnejra razlikovanja ter defm.-raaja itd. Smisel občeizobraževal-iiega smotra giimniazbje grc lc preko namena, dati učencera čim iirši obseg materialne in čim več-jo ostrino formalne izobrazbe, ie k temu, da naj tud! vilja gimna-zija v ožjem sniislu vzgaja m>la-<3e ljudi. To pomeni, nai razvLja v učencih poleg umske samostoj-n&sti tudi samostojnost v ocenje-vanju raznih družbenlh. kultur-nih, političnih, gccspodarskih in inoralnih pojavov, odločitev Ln dejanj tudi po njihovi vrednostii in pomembno«ti, po njihovi upra-vičenostj in pravilnosti, <po nji-hov. pošteno&ti in iskrenosti, po njihovi humanostii tn plemenito-sti, po niihovi lepoti in izobliko-vanosti, po njihovi vidnj all za-krici sobi&iosti aili po njiihovi ob-či diružbeni koriistnosci. Gre vai *ato, da   bi   gim>nazijsko pedago-
Jko dolo ne bil le hudiij v ožjetn smislu, kftr bi izoblikoval le ra-zunuko (tran iioveka, tetnveč da bi apeciifi&io človežko oblikcvad cclcvtno oscbnost mladega člove-ka, celega člcrveka z njegovimi intelekrualmmi sposobnostmi, z njegovim Čustvenim doživljanjem čn izražanjem, z njegovimi stre-mljeniii in voljo, z niegavimi do-zivetimi vrednotami in življenj-sk.mi cilji, z njegovo spo«obnp«t-;o obvladovanja animalične na-ture in z njegovim značajem. Prav to ipa je naloga vzgajanja v ožjem stnislu, ki naj goji tudi človekovo 9posobnost plemcnite-ga čustva do^ivljanja, nai gojl pravilne družbene odnose ter družbeno zavest, naj odpira svet družbenih in kulturnih vrednot. Zato ie pri retorm. notranjega pedagoJkega dela o gimnaziji ze-lo potrebno ustvariti neko pra-vilno razmerj« med u<inimi pred-meci, k'. razvijajo predrsem io-teiektualno sitrao dloveka, in med predmeti, ki razvijajo ostajle i\o~ vekove 9posobnosti in procese. Prav tako ie nujno potrebno, da •¦ttdi v okviru posameznih učnib predmetov ne lzkoriščamo le um-»ko spoznavnih elementov, tem-več da ob vsebina teh predmetov nadimo hrano tudi učenčevemu čustvenemu in hotej^kemu doživ-Ijanju, mu posreduiemo tudi vred-ne ciilje, katerc bo doživel. oseb-no priznal ter po niib usmerjal svoie iivljenjsko ravnanje, in da tnu odkri^amo našemu drurbene-mu razvoju pnmern« življenjske Ideale, v katere bo res o«ebno ve-roval in zaupal. Potrebno ie to-rej. da s« res približamo cilju vzgojnega pouka, pri katerem cb isti \i6nl $novi obenem izobražu-iemo .n vzgajamo. ObČeizobraže-valni smotcr gimnazije zato oe sme pomeiriri prevladovanja aili calo absolutne ipozicriie srednj«-žolskega intelektualizma, temve<i tnora blti v praksi tudi gojkev oWega kaltornega življenja v mladih učencili, gojitev estetskega dojemanja in ustvarjanja, izobli-kovanie družbene zavesti b izo-brkovanje   moralniii  krkerije^.
V teoi smislu je pocrebno. <ia postane gimnazija kulturna osta-nova v tem smislu. da bo res go-
jila vjo obsežno m poglobljeno kulturnost v mkudem človeku io da bo ob lolskem življenju uitatc moge! za^utiti, da postaja vsak dan bogaiej?! m plemenitej?i, bol] razg-iedan in bolj samostojen tudi v prcsojanju širokega izven-Šolskega iivljenja. Ne stne se do-gajati, da t>i bilo učencem šolske kulture preveč, da bi ]t bi.li siti in bi komaj čakali. da iim ne bo treba več sprejemati te priskutne šolske kulrurc Ne sroe se doga-jati,     da     bi   tudi   nale   ?imna-
zije v smisin posrečene primeria-ve prof. Ple^nika »»pitale %os'\* toliko Časa, da bi same ne znale več jesti, ia bi same ne <hiti1e ve^f svoje lakore in da bi se iim ied ceio upirala. Pfrdagosko šolsko delo naj po eni stranj zadošČa a-čenčevi »poznavni lakoci in nje-gov! osebni potrebi po lepem in bogjaitem doživljajiju, PO <irogi nrani naj razvija to lakoto in po-treboi po tretji pa naj nauči o-čence, kako naj bi s samoizobra-zevanlem io s samovzgaranjetn tiKL sami znali poiskati, spfeje-niati m ipredelaiti kulturno hrano. S prisrčnim, tomrižkirn odno-som do ačencev. z ustvarijanjem zdrave in tople atmosfere v lol-sketn življenju, z bodrenjem, t razvjianjem samozaupania v o-čencih, z Ijaijeznljo do učeneev, % osebno zavzetostjo in prevzeco-stjo pri pedagoškem delu bi tudj učkelji gimnaziij mogtlj dos«6i, da 5ola in šolsko delo uižencem ne bo le trda dolžnosti temveč bodo za-čutilli, da jim je družba omogo-i'\\i šolanje zato, da u&telji kot njihovi prijateiji in pomočniki zadoščajo njihoviin spoznavnim porrebani ter njihovi želji po le-pem ter vrednetn doživlianio in po kulturni obogatitvi.
V tem smislu «e ob problemo notranje Solske reforme vedno glasneje poudarja zahteva. da naj bo šola ilvljenjsika. Ta zahtcva pa ima *eč smislov. Naijprei po-memii da naj lola ne živi izo-lirana od ostalega bajnega, tao^-nega ter novega sodobnega živ-ljfnja, naj ne bo zaprta v svoj lasten krog rna.nstvenega in <5e-sto preveč sistematičnega ter t tem ipomenu togega in hladnega obravnavanja   in   razJaganija   ač-
nega programa, da nai uienoi rudo v loli pri nafrazliinejiih predme-tih spoznajo, razumejo in ocenju-lejo na>ra.zličneiže pojave, novosti. stremljenja in na^rte sirokega Jriižbenega iivljenia. Učitelj naj bo sam stvarno in psLhološko bli-zu temu zivljenju m nai ga v vsej &tvarnosti in vrednosti. pa tudi kricično odkr.va svojim a-čencem. Dalje pomeni življeni-skosi šole, da nai zažive ačfenci tudj pri šoiskem delu svoio pol-no in bogaro osebno iivljenje, da naj jih šclsko delo notranie zapo-tluie in izporniuie. da nai se ve-sele tudi šolskih ur, kcr )e tudi žola elemem in vir njihovega ž.vljenja. Naj bi se ne z^odiio. da bi ii$ prebit v šoli, čutili u-ienci kot izgublien in kot nepri-jetno prekirTtev nHhovega izven-Jolskega  življenja.
S tem v zvezi pa je še tretn pomen zivljen jskosti lole, ki za-deva uporabo metod poučevanja. Gimnajzija je premalo iivljenjska .r\ iiva in tudj zato, ker v nji še vedno močno prevladuje metoda pre>davanja, metoda učitelievega pripovedoranja. metoda njcgovc-ga lasmega razilaganja, pri kateri so u<fenci ali docela pasivni ali aktivni !e toliko, kolikor se po-trudijo, da razumejo miselno pot uftteiia, dia razumejo to, k*r iim on ipoiasni, in doživljajo to, kair jim oti bolj ali manj posrečeno priibliia. V takem primeru so u-čenci ru<ii pri svoji paz.l)ivosti in miselni aktivnosti docela odvisni od učitelja, ker morajo hoditd le za njim po njegovi aretodičai po-ti. Neživljeniskost g-imnaiziije pri taki metodi s« kaie tudi v tem, da imajo učenci rtis, kot d.a ie v rnanosoi in kulturi, v umetnosoi tn v širiSem družbenem življenju že ts« dtokonino jasno in dogna-no, da ni nikjer rtl odprtih vprašanj in perežih problemov, da soloh ni ve<f nič takega, s Li-mer se resno mu&jo znanstveniki ter d-rogi knlmrni m spcialni dc-lavci in s čimer bi »e že sedaj a.li ipozneje mogli resno nkrarja-ti tudi učenc? sami. Pri taki me-toda je vir vsega spoznamja uči-tcli sam in zato ucfeno! nki ne pomislijo niti nimajo potrebe, da bi tudi sami poiskali vire, ki bi iim dali odgovore na os<bflo za-
Študentke in žensko gibanje
V prvi polovid decembra je bil v Ljubljani občni zbor Združenja ženskih društev. Občni zbor je šel praktično mimo naših študentk, zan) niso v velik\ večini pokazale nobenega zammanja. Zal ;e ta primer le ponovna potrditev velike pasivnosti naših štu-dentk. Zanimvo bi bil stati-stični pregled, koliko tovarišic je v naših odborih (v UOZSJ sta dve, v odborih združenj pa ne mnogo več). To nam kaže dvoje: čuden, konserva-tiven odnos itudentov m ne-zanimanje tovarišic. Kdor se je kdaj zanvmal za zgodovino študentskega gibanja, se bo gotovo 8pomnil vloge Doma j visokošolk, kjer so študentke vodile odiočno borbo za na-predne ideje ln predvsem za rešitev ženskih problemov.
Studentke se često zadovolje z ustavnim določilom o enako-pravnosti žena, sicer pa jih v veliki meri karkterizira m<-selnost podeželskih žena, češ kaj hočemo same, politika je vprašanje moških. Doslej Se ni bilo slučaja, da bi študent-ke na konferencah zahtevale večje zastopstvo v odboru, če-prav morda Hevilčno prevla-dujejo (filozofija, prirodoslov-
ci). To je sicer problem ZSJ in njene kadrovske politike. Studentke po ne kažejo no-benih očitnih zanimanj za takoimenovana »ženska vpra-šanja«, čeprav So sicer tudi ta splošno družbena.
Tovanšice z akademsko u-obrazbo bodo v poklicu in v družbi sploh imele odgovorne položaje. Ostah drzavljani, predvsem ženske, bi rade vi-dele v njih vzor, iai tego. za-enkrat ne bodo mogle.
V    Beogradu   so   študentke medvcine   že   ustanoviie  svoj klub, ki jih združuje in v ka-terega   zahajajo    tudi   drug-študentke, kadar obravnavajo zanimiva  vprašanja.
V   Ljiibljani    je    zdrutenje medicincev   organiziralo  pred tremi leU s pomočjo tovarišev profesorjev   ciklus   predavanj o   spolni   vzgoji,   matennstvu in otroku. Anketa ob zaključ-ku je pokazala, da si tovarl-šice tega žele. (Mimogrede naj omenim,   da   so   anketiranke odgovorvle   809J*   pozitivno  na vpraianje, ali ne bi bila nuj-na predavanja o spolni vzgoji tudi   za   študente.) To je  bil majhen poizkus posebnega de-la s tovariiicami, ki se je zelo obnesel.
Ljubljanska univerza pa itna izpred vojne bogate tradicije v delu s študentkami (Dom visokošolk). Zato je popolno-ma napačn-o, če tudi sedaj ne M ustanovili klub študentk, kjer bi obravnav&ii*vsa vpra-šanja, Jci se tičejo iena, doma in druiine. Celo več, ta klub I lahko v zvezi z Druitvom akademsko izobraženih žena bil močna opora drugvm žen-skim organizacijam, posebno č» pomvslimo, da bi združeval študentke vseh fakultet, kar bi omogočalo vsestransko re-šrvanje problemov, vseh mo-gočih diskusij itd. Ne smemo pozabiti dejstvat da imajo štu-dentke .     univerzi edinstveno
•iiloi ost za proučevanje teh problemov, ker bi lahko na-prosile za predavanja profe-sorje in priznane strokovnja-ke iz Ljubljane in javne de-lavke.
Tovarišice, k\ bl živele v tem klubu, bi po diplomi de-jansko lahko predstavljale lik napredne tene, saj se napred-nost ne bi odrašala le v rde-čilu in modi. temveč v Siro-frem znanju in poznavanjn osnovnih temeljev vzgoje. do-ma <n družine.
JANEZ  StNKOVEC
čutene probleme. V ačenclh }e Si-vo le spoznanje, da se bodo mo-rali vso že pripravljeno Žoisko modrost tudi naučiti, da bodo o svojem znaaju ak tudi le o po~ novljenih učitelievih besedah do-bili oceno, ne začutiio pa n;ti za-aimivosti predioženega problema aii pndobljene^a sipoznania. nit) ne začunjo pomembnosti in vred-nosti prabiema  in spoznanja.
Mnogo ceh težav m pomajkl)!-vosti, ki rih pnnesejo sredajeŠoI-a tudi na timverzo, kier zopet ali le čakajo na to, kar jitn bo po-vedai aii razložil profesor, ali se učijo le po skriptah," bi mogla odstraniti uporaba probiemske ah diskusijske metode- Ta mecoda zahteva sicet več casa, vendai pa priregne tud- razmišlia.nie ;d doiivlianie učencev, iih prisil', da % poniočjo dosedaniih spo-/nam sami napadaio m rešu;eio tudi nave piobieme, da so ob raznih donnslekih za rešitev kn-tiČni, da se poglabljaj-o v proble-me, da kombin.rajo razna spo-znanja. di Luporabljaio tudi svo-o osebno skušnjo, da lojjično mi-slijo ^n skiepajo, da svojc pred-loge in misli tudi formuiirajo, da j:h zagovariajo . ltd. Ta metoda kj je za učence m za učitelja do-sti zahtevna, pa prav zato tudii poveže učence m učitelja, učence notranje aKtivizira in ustvarja v njih polnost dušcvnega življenja. Mogoče se po tej metodi učenci nekaj manj naučijo, toda dosegli smo, da rako obravnavano ma-terijo obvladajo in asimili-rai'O. Ta metoda pa ima še dvc posledici, ki sta ze!o pomebni za večjo zrelost in samostojnosi srednješolcev. Prva posledica j,e ta, da bodo učenci pri čkanju in študuju beletristike, poiljudno-znanstvene literature in razprav dalj časa, zbrano, kricično, z faz-mišljanjem in z doživljanjem ob-stali pri posamezniih kulrurnih delih ali celo pri posameznih mi-siih ot?,iroma >pri umetnlško izra-ženih dožrvljaijiih ter iprlkazanih situacijah. Druga važna posledica uporabe problemske metode pa je ta. da bodo naŽi srednjesolci v obče sami več čitali in žtudirali, ne pa da bi samo pasivno čakadi da jiiri bo pacf šola vse nudiila, kar potrebujejo    za   občo   izobrazbo.
O notranji refarmi gimnarije in o večji pripravljcno&ti matu-rantov za uspešno delo na uni-verzi bo treba še mnogo razmiš-ljaci in poved*td. Ob zakijucku teh misli bi opozoril le se na to, da bi srednješclski iprofesorii ne bili med dijaki le rned učalmi u-rami, da bi ne prihajali med nje tako oficielno uradni in brezo-sebni, da bi ne natikali na obraz one čustveno toge profesorske maske, temveč naj bodo ^ešče med dijaki tudi pri njihovcm ve-selju in razvedrilu, pri niihovih i^rah in žalah, pri njihovih raz-govorih v odrnorih, na izletih Itd. Tako pri.de do oscbnega zbliža-nia, ki ima mnogc prednosti. U-<Vnci bodo s profesorji delali z ve^iim veseljern med so'lskimi u-rami, z večjo odgovornostio se bodo tudi učili in profesorj>i jih bodo uspešneie lahko opozarjali na rarne kulturne dogodke, na nove knjige, gledališke oredstave, koncerre, razstave iit-d., ki naj po staneio učencem stalni vir boga-tega duševnega živlienja.
PomoC podeželju
Skupina beograjskih študen-tov mediclne, kateri se je pri-družilo nekaj zdravnikov spe-cialistov, je obiskala majhno kmečko vas, kjer so preživeli 10 dni v okviru širše zdrav-stvene akcije. Medicinci so kmečkemu prebivalstvu govo-rili o zdravstveni zaščitl, pre-davall otrokom v šoli o zdrav-ju, prirejali seminarje za žene in mladino ln tečaje prve po-moči. Ljudem so prikaaali tudi več filmov 8 področja zdrav-stva. V vasl so oskrbeli tudl majhno lekarno z najnujnejši-mi zdravili. pravlja.
»
Prleški študentski klub je izial
Zbornik o Prlekiji"
Pred namj je 100 strani do-stojnega čtiva: spominski zbor-niJs ob desetletnici osvoboditve, ki so ga pripravili »n izdaii študenti prleškega kJuba. Zam-miva in hvalevredna je že za mpse. ter jim lahko vsekakoi čestitamo m spomnimo še dru-ge, da je take vrste dejanska aktlvnost  zelo koristna!
Kakor pravi uredrak Zdrav-ko Tomažej v uvodu (Naš dolg liudem in «emljB) je zbornik roriila detovna samozavest ln strah pred pozabo važnih do-godkov, vendar pa ne zajema zbornik samo povojne dobe, temveč )e časovno mnogo širši *n prav ^o rnu daje veliko vred-nost  hi  pravo  smiselnost
Vsebina je vsestranska, med avorji pa so imena mno§ih na-Ših javnih delavcev «n študen-tov. Kajetan Kovlč piše o druž-beni vlogi prleških akademikov, ki imajo svoj klub, ki ima nad 60 organfiziranih članov. Ivan Kreft piše o progresivnem usmerjanju politbčnega razvoja v Pomurju, to je tehten in upo-števanja vreden zgodovinski material, kj je našel v tem zborntku    svoj    najprimernejši
okv-ir. Obžirno je obdelal Vlado Sandor obdobje NOB, ki je tudi pomemben zgodovinski prispe-vek. Boridar borko pbše o Prle-kij; v slovenskem siovstvu in Jože Majcen o deležu prlekije v likovnem ustvarjanju. Slede članki o šoistvu in ljudski izo-brazbi (M. Veršič), o Ijudski prosvetj (Z. Tomažej), o deset-letnem razvoju gospodarstva (B Verdev), o kmetijstvu (M. Bokša), gozdarstvu (F. Jelšo-vec), zdravstvu in soctalni za-ščiti (S. Podlesek), elektrifika-ciji (J. Holc); razen teh pa be-remo še strokovne prikaze o zgodovini (Č. Mikl), geografijl (B. Belec) in geologiji (V. Ko-ren). Zastopana je tudi bele-tristika in najdemo v zborniku prozo ali pa pesmi Kajetana Koviča, Bratka Krefta, MariJ« Skorjanec, Toneta Ferenca, Ignaca Koprivca, Edvarda Koc-beka on Daneta Zajca. Zbornik je zelo bogato ilustriran, saj je v njem okrog 60 fotografij in nad 20 drugih ilustracij. Tudi tehnična ureditev je nad-povprečna, ka.kor tudi zunanja oprema, ki je okusna.
Slovo od mladosti
Nekako ob istera času, ko so    Officce, in   Lipic  Drago, doigo-
se nad  Ljubljano   zbirale   jate    letni skrbnin  in  očka  socialno
ptic  za izlet  v   toplejše   kraje,    šibkih študentov.   Upamo, da to
sra s« umaknila s položaja dva    ni n)ihovo slovo in da se bosta
zaslužna študentska voditelja —    še   vedno   z   veseljem   vratala
tovariša   Beravs Janez,  lansko-    med študente. letni predsedniik našega Foreign
MEDNARODNE VESTI
Malo kovin
Na nizozemske univerze in visoke šole se je v letošnjem študijskem letu vpisalo >4350 študentov, kar za 350 več kot v preteklem letu. Največ novih študentov se je vpisalo n» geo-logijo, sociologijo in psihologijo. Na nekaterih drugih šolah se je letos vpisalo veliko manj študentov. Zlasti porazen je bil vpis na teološke fakultete.
Arabska študenlska konferenca
Po pnporočilu arabske štu-dentske konference, ki je bila pred nedavnim v Beirutu, bodo imele žene v bodoče iste štu-dijske pogoje kot moški, kar dosedaj ni bilo. Sprejeli so tudi sklep o ustanovifvi arabske itu-dentske -rganizacije in ustano-vitvi nacionalnih univerz v vsaki arabski državi, kar naj bi pripomoglo k povečanju intelek-tualnega kadra v teh državah.
»Visoka šola za koeksi-stenco«
Dunajski casopis »Bild Tele-graph« je objavil vest, v kateri poroča,  da   bodo   v   bližnji   pri-
hodnosti pričeli na nekdanjem v/ojnem vežbališču Dollersheim v Dolnji Avstriji graditi »Viso-ko šolo za koeksistenco«. Inicia-torji tega načrta so po poročilu že prišli v stik z evropskim svetom v Strasbourgu, računajo pa tudi s pomočjo Sovjetske zveze pri realizaciji tega načrta. Voditelji avstrijskega študent-skega življenja smatrajo, da je ta   načrt   precej   fantastičen' in
Azijsko študentsko združenje
Na konferenci azijakih štu-dentov, ki je bila v Rangunu in katere so se udelezili d«le-gati Avstralije, Cejlona, Hoag-konga, Indonezije, Maiaje, Fili-pinov, Tbailanda in Vietnama, So sklenili ustanoviti študents.ko združenje univerz jugovzhodne Azije. Naloga tega združenja bi bila obravnavati predvsem štu-dentske probleme, poleg tega pa bi moralo to meduniverzitetno združenje skrbeti za mednarod-no zamenjavo študentov teh dežel. Na istem sestanku je bilo sklenjeno, da se ustanovi tudi znanstveni inštitut za jugo-vzhodno   Azijo.
Razvoj družine na zahodu
Z razpravo v današnjl številkl začenjamo diskusijo kot nadaljevanje prispevka Franca Stiplovška, ki je bi) nekak uvod v daljšo razpravo o tako pomembni stvari, kakor je družina v današnji družbi. Vabimo vse, ki se zanimajo za to vprašanje, da se udeležijo diskusije in nam pošljejo svoja razmišljanja in ugotovitve. Urednl-žtvo bo skušalo v naslednjih številkah razpravo nadalje-vati. Zeleti bi bilo, da predvsem študentje povedo svoje mnenje o naši sodobni držini, predvsem o tem, kako mla-da generacija gleda na našo družino.
UVOD
»Na<plšite članek o problemih družine v zahodnih državah, o ustanovah, ki se z njuni ukvar-jajo in o načinih, kaiko jih po-skušajo rešiti. Student« se zato lanimamo, a nam manjka kon-kretnega  gradiva.«
Zamislil sem se ob želji. Za te probleme se bolj ali manj zanima vsak odrasel človek, saj so pereči in posegajo v njegovo najbolj osebno področje. Toda da bi o njih nekaj radi vedelj tudi visokošolci? Ali niso pralak mladega človeka, ki bi želel po-znati sto stvari, katere ga pri-vlačiijo ali mučijo, toda ne zato, da bi našel vodilno nit, katen bi sledil, temveč da bi dal duška evoji mladostni radovednostl m neugnanosti?
Ce je tako, ali ne b»i bilo pri-merneje. da bi malce lahkotno pokramljal, nanizal nekaj pestrib ssgodbic, pokritiziral razmere in podiprl svoje stavke s citati, za-tetn pa dvignil prst v svarilo z!»ti mladini in dokončal svojo nalo^o?
Potem mi je postalo naenkrat |«1, da sem se dal zavesti po-Hliiafriiiin predstavam. 2ivo *em
se spomnU let — saj tega *« nl prav dolgo — ko s&m tudi jaz na univerzl globoko zajemai uradno in neuradno znanje. Mnogo »mo slišah na predava-njih, na seminarjih, a še več je šlo mimo nas. Bila so vpra-šanja, na katera niso dale od-govor diskusije v Student&kih društvih, v avli. Razglabljati si moral o njih sam, v krogu naj-ožjih prijateljev ali iskati od-govore  v  knjigah.   To   je   bilo
VLADIMIR BONAC
iskanj« življenjskih resnic, a ni bilo toliko važno samo spozna-nje kot pot do njega: ta je mo-rala biti objektivna, očiščena smfetJ polresnic, dvoumnosti, puhlic. Nikdar j« nisi orehodil in vedel s», da je nikdar ne boš, a vseeno si si to želel in si si prizadeval. Bolje si se zna) usmerjati, i« si poznai nekaj resnk, kot če si se sprehajal do debeLi  preprogi krilatic.
Toda — sem zopet zdvomil — kaikšno stališče naj zavzamem: suhega teoretika, ki najd« 8tik samo s posamezniki, ne pa z množico? Moralista, nad kate-rlm se vedno spotika mladež, ie&,  lahko  tako  govori,  ko  J«
star, a mi smo v cvetu fcvlje-nja!? Prakticista. ki nikoli ni v zadregi z? odsovor in zanj ne obstoji »N« veni«, a ratc ostaja vedno na površini *po-znav?
Odio^il sem se: \^pisaJ bom tisto, kar vem in znam in za kar mislim, da ne bo ostalo brez odmeva- Pteal bom resno, brez popuščanja pojmovni ravni, na katen misiim, da mor?) biti v&ak visokošolec. Kdor se za-res zanima, bo razumel kdor bo samo prebral, čeprav bežno, se bo mogoče zamisiH.
ZA  KAJ  GRE?
V zahodnem svetu zelo nara-šča literatura o problemih dru-žine. To ni nič čudnega, «aj ž« desetletja govorijo moralnj tilo-zofi različne svetovnonazorske usmerjenostk o krizi družine, o spremenjenih funkcijab družine v dobi raizvit« tehnikc ln silo-vite družben« dinamike, o ruS«. nju starodavnih nravnšh nadel in o deziintegraciji osebnosti, ki se prščenja v izkoreninjenih družinah, se prenaša v širšo družbo ter irpodjeda t«nelje družbenega reda. Stevilne so raziskave dejanskih prblik, Se mnogo številnejSi reformatorski predlogi.
Ni nobetiega dvoma: druiina v tkrv. industrijski druibi, kot pogoato nazivajo kapitalistične države z visoko razvittani pro-Izvajalniml sredstvi, kjer pa «e vedno bolj zabrisujejo značilne poteze kapitalističnega režima (velika vl^ga ideje o držav* kot »ocialni   skupoopti),   9pr*mdnj*
obliko. To se je dogajalo tudi poprej, toda ne tako vtdno, na široko in hitro. Tudi so se s tem pojavom ukvarjalj predv§em moralisti. Dandanes so prevzeli njegovo razlago znanstveniki, Kot anatomii natančno, potrpež-ljivo m nepnstransko razčle-njujejo sociologi družbeno živ-Ijenje v vseh njegovih oblikah in razvojnih dobah. Njim je izraz kriza v moralnem pomenu nepoznan. Niso neobčutni za globoke, strukturne spremembe v družbenem redu, njegovi mo-rali in v osebnostnem svetu po-sameznikov, toda ne oceniujejo jih lz pogledov v preteklost alj prihodnost, ki sta, kakor meni-jo nekateri, zlati, sedanjost pa je trhla. Za njih so dejstva: Tako je, živimo v dobi vtsoke, a 6« napredujoče tehnike. Tega razvoja ni mogoče več zausta-viti tn v njem 3e treba biti, ra-čunatl z okoliščinaimi ter prila-goj«vatl star« moralne vredno-sti novim pnlikam. Odveč Je črnogledost, češ, saj gre člove-štvo v pogubo (Der Untergang des Abendlandes), prevlden je treba b*ti v ocenjevaniu bodoč-nosti (fantastična futurologija) Ugotgviti moramo koordinate Ugotovitl moramo koordinate (Die Ortsbestimmung der Ge-genwart) in se truditi, da naj-demo najbolj smotrno reiitev problemov ta okolišSin samih.
Dandanes m*d sociologi m več dvoma, da je družina saino ena temed oblik modernega družbenega življenja posamez-ndka, k» pa ga zajema — « razliiko od preteklosti — samo d«lno. Zivimo v dobl velikih, anonhmtiih soclalnih institucij — industrija, iolski sistem, množič-na obiila  (r*doo, tisk, televizl-
ja itd.), ki telcinujejo pri vpli-vu na posameznhka. Kakšen je dandanes še delež, mogoče celo upravičenost družine do obsto-ja? Ah ni anahronizem? Ali ima svo,]e družbeno poslanstvo in   kakšno?
Ta tn še sto drugih vprašanj so dala pobudo za nepristran-sko raziskovanje razmer. K po-sebnim panogam sociologije se pridružuje povsebno v času po drugii svetovni vojni tudi socio-logija družine. Njeni izsleiki so bogati m poučni.
SOCIOLOGI TOLMACUO
Ljudje ž^ivijo v razhčnih družbenih ivorbah (narod, drža-va, soseska) in ena med njim* je družina Družbene tvorbe se razlikujejo med seboj po mno-gih znakih, med njimi tudi po tem, ali so utemeljene v člove-kovi bioLoški prbrodi (spolnost, gon po družbenosti), ali so or-ganizirane, to se pr;;vi, da so se Ijudje v njth (prostovoljno ali prisilno) združili. (Cooley je uvedel ločitev v primarne ali face-to-face skupine, katerih pralik je prav družina, in se-kundarne skupine, katere pona-zarjajo društvo in podobne združbe.) Družina je družbena tvorba, ki ni zasidrana samo v človeških gonih, temveč je tudl intimna (neposredna). članom zaznavna. V tem se razlbkuje oč velikih skupin, kot so ple-me tn narod, fci tudi slone na zavedanju skupnega krvnega Izvora, a je ta vez mnogo manj rteposredna (tvorijo prehod k tkzv. abstraktnim kolektivom kot so država. cerkev itd.).
Družina je samo ena izmed tvorb družbenega življenja, a msti njijni ©o starosti,  nuj&8r
stranjenosi bn vsečloveški velja-vi med prvimi, saj je z družino v kakršni koli obliki nujno po-vezan človekov obstoj in razvoj v mladosti.
Obstoj družine kot take (opa zovan tudi pri živalih) sploh ni predmet diskusije v sociologiji, ker je to socialna kategorfja, katero srečatno v vsej človeški zgodovim. Toda zato je tembolj sporno vprašanje oblik, ki jih ima družiina, Za nas je pralik družine trajno skupno sožitje moškega in ženske, ki je druž-beno legalizirano in iz katerena se rodijo otroci- Toda ta dru-žina je samo ena izmed oblik, ki so se pojavile v človeškj zgodovini. in sicer je proizv<>d antičnega židovstva, katero je prevzelo rimsko pravo čn nato preoblikovalo v vsem srednjem veku krščanstvo Tako je na-stala monogamna družina, kate-re temelj je neločljivost zaikon-ske skupnosti ter porajanje in vzgoja otrok.
Dokler se je družina kot družbena tvorba razvijala v pa-trtarhalnem družbenem sistemu, kjer je bila organsko povezana z drugiarn diružbenimi tvorbami (n. pr. cehi) (prenos ideje očeta kot družinskega poglavarja na poglavarja države, n. pr. rusiki batjuška) ter so bili ciljk dru-žine obenem cilji družbenih tvorb višje stopnje, n» prihajalo do vidnega nas.protstva med njimi. Pri tem ni odločals obli-ka družine (monogamija, poli-gamija), ker Je bil ves družbeni sistem notranje malo diferen-ciran.
Odlo<5ilen obrat Je nastal v Evropi v 18. *n 19. stoletju, ki «m lahko rečemo doba postop-
ne racionalizacije z nasiankom tndividualistBčnega svetovnega nazora in razvojem tehniike ter njej sledeči razredni dšferencia-ciji. Po eni strani so pričele postaiati vedno jasnejse social-ne funkcije medsebojno različnih socialnih vorb (država, narod-nost, verske skupnosti, stranke) in med njimi družine, po drugi strani so prav te tvorbe pričele razvijati lastnedeterminizme, ka-terih pluridimenzionalno struk-turo občutimo v današnjt dobi kot veliko neskladnost med po-sameznikom in družbo.
Med seboj so pričele tekmo-vati v dotlej nepoznani merl svetovne tn verske sile (cerkev), države med seboj (ustanovitev stalmh vojska), narodnosti, raz-redi i^ tudi velike in male družbene tvorbe, med katere spadajo družine. Iz prvotne družčnske socialno-gospodar&ka skupnosti, ki je bila proizva-jalna in potrošna, so se pričele izločati druga za drugo funkci-je, katere je morala Jružina oddajati večjim, bolje organizira-nim družbenim tvorbam: odhod očeta, pa tudi matere in otrok v tovarno, s 6imer je razpadla enotnost delovnega procesa in prostora, prenos družinske av-toritete, predvsem očetove, na državna oblastva, naraščajoča vodoravna socialna gibljivosi ¦ poudarkom na priseljevanje v mesta, kjer dobiva človeško so-žitje anonimni značaj, prevzem vzgoje s stranl šol, stalno zmanjševanje pomena tradrranih vrednot (kar družina ve, pome-ni malo, kar se da vedeti in naučiti drugod, pomeni mnogo) itd.     (Nadaljevanje prthodnjič),
NEMČIJA IN NACIZEM
Ko goroortmo o nacizrrra ˇ Nemčaji j« treba. k>6iti dvi vpra-šanjo, ki tpa na povezaaa med se-boj. Gre predvsem za presojo na-pistii&iih klej, kj «e pojavljajo. Meditem, ko imamo na eni strani majhno pei&co Ijudi, kd postaja v&dno boHj glasoa ia ki vcdno bolj povzAgujc nAcisteičae ideje Ln »homane« ufcirepe, spoje temu ¦delu oceko opredeljenih iposame*-nikov naspsrotd Žiroke množice, ki skuab/jo z vtenni nvočmi z-atreta kakršno koli propa.gira.nie teh i-<3ej, kl v »vojem nasprotovanju do teh id«j skušajo potka.zaci vso jalovo« ideij.ne koncepoije ljudd, ki skužajo danes ponovno vred-norrcj nakdajijo mLsekioist o vižji rasi ia potrefci gaspodovanja sa-mo cnega naroda. Taka borba napnedttih elementov jc toliiiko Jažja, ker je druga svetovna voj-na suna pokazada, da so take ideje zgreštne. Napačno ipa bi bi-lo mislMa, da so borbo proti na-cističniim elementom sprejeli samo tlstd, ki palkično aafboli zrelo gledajo na danažnjii svet. Na-spictno. Velika ve&aa Ljodi, ki je snrankarsko zelo različno opre-deljena, kaie do tega vprašanja odkaj enotno staiišče. To ponov-no kaže, da ie pri maihnih par-tikukrisEioniih problcmiii mogoČc imeti razliona misljenja, da pa ;e pri veUMh probletniili, taklh, kot je vptrasaaj« ponovne oživitve naciscKSnih idej, misel skiipna, predjvsem zato, ker se je nacistič-na id«ologij* pokazaia aespre-jemljiva.
Kljttb težkemu porazu Nem&je ˇ drogi svetovni vojni in kljutb temu, da je zmaga napredniJi »U pokazala, da ys treba en-krat za vselej prekinici z Uiejami, ki nknajo prav ničesai skup-nega s stremljenjii člove&tva po miru iin enakopravnosel, s« U dan«s v Nem&ja kažejo strem.ljenja, ka bodisi javno aiii pa pri-luuto Izj-ažajo, da je bilo obdobje nacizina vendaaie pozJtivno. Re$mca je, da je teh ljudii veliko matij kot pa jib i« balo neikoč, resnica pa je tudi to, da se danes vedno vd govori o nacizjnu. tudi tned štadenti.
so \>K ipokonČani na najbalj o-kruten način. In med vsemi tcmi je bijo le »nekaj« takih, kj jih Je neupiravičeno, po krivioi zade-la ta n9oda( da so sedeli ˇ »nad-vse prijiaiinih iniadii9tti6nli|h tabo-rišžih« !n ^akali a,lj bo morda nfiho'va smrt prinesla kako »noro odkritje na polju medicioske zna-noci«, ali unižeaja človeštva, Pi-sec ceh vrr!c naj »i zaipocinii to, da je borba proti tnscim, ki orJrajo nemoten razvoj narodo^v, ki skušajo za^radi svoiega »kul-furnega poslan-stva« in rasnega razilakovania podiarm&tk narodie, pravilna.
Temu dogodko je ves nemški velfilko pozoraost. Franooski »Combaa« piže na prvu strana ~ Uraidaio glasilo štodeotov Boona opeva nacbci^na koncent-raoijska taborišča. — Od takrat dalje časopisi vedno več pišejo o tem dogodku in so o&tro proni naascižno usmerjenema žradcotu, ki je biil m&dtem izključen iz vseh orgaiuzacij in kluibov, sam pa se je iz^pisal z tmiverzc Ta dogodek ie i>il ugodna pnlložnost da se -pokaže, kako obsojajo taka mnenia  tudi   v   v&jih  poiltočnahi
»Gospod obrambnl mimster, zanesite se namela
Dejstvo je« da se danes takc nacisoi&ie id«je ˇ Nesnčiji pojarv-Jja-jo in nii*i ne morda v naibolj skrommih oblikah. Drii pa tudt to, da velika večina lijuda naspiro-tuje tem idejam in oipozarja na nevarnost, ki Jiahko nastame ie dobijo te naclseične ideje zotpet svoijo mo<L
Da je ta borba takorenlnjena v d.ržavi, med narodom, kjer so le vedno živi nekateri ozko o-predeljenj prenaipetell, Je popol-notna nuuitiiLjivo. Da se bo pre-nesla na visoke iole, je verjemo malokdo mislill, zlasti, ko gre za zelo nazadnjalko usmeirjenost po-sameznikov. To pa zara>d)i tega, ker bl bi>k» normalno pricfakovacii da bo mJadina, ki je zrasla v popolnoma iKmh raztnerah, ki je videla poraz, ki je bila saima ta-ko blrau tnQra.lnemu in stvarnem« propadu, pretrgaia vse vezd z ne-siavno prateklostjo. Saj v večiai primerov je to res storila. Kjjub temu pa se na}dcjo posamezniki, ki skušaio tudi na unlvem in visokih lolah ponovno Tzbnditi duh nakdaojih 6a.sov. Nasipirotno temu pa ^e mnogo itudentov, ki se borLjo proti takim tendencam, na kaicere rudi opoza.rja.jo itu-dente in družbo.
Dejaosiko sliiko takega dogaja-nja. in stremljenja nam kaže «le-deii prlmer:
— Prepri^an s*m, da so bi:la nacloaalosci^na taborišča kljub ne-katerkn kriTičnim razsodbam — ko-t ipolitičcn ukrcp popolnoma u-pravičena . . . AkceptLram nacio-naliisci^ne ukrepe, ker so izhaiaili iz vroče želje takratnega vodstva da se ponovno pridobii enotnost, ipravica in svoboda nemškega na-roda. Da bi to dosetfli, je mora-la biti omejena lndiividua;lina svo-boda tismh maloScevilaih, kate-ri se niso mogli na sestankA po-tegOTatl za svoje razredno bor-bane ali naoionaljocializmn »o-vralne oilje.
To so bcsede 20-letnsga itu-<Ienta prava Khns Petrija, ob-jarljetnte kot dopis iut&tdp. na prvi stran! uradnega ar^ana ASTA — »Nlachrihteabliatt der Bonner Stodentcnschaft«. Te be-»ed« so mo^no razburile celotno nemžko Jarnost, ki je ob tem člamkn videla, da ie prišlo že ce-lo tako daleč, da sj nekateri po-samemik! upajo ie na čisto ia-ˇen T\.i6m izpovedovata miilienia, ki ph je obsodila »«a svetovna jsrvnost.
Toda bolij zanimive so besede t«ja naidcbudnega Itndenta prava , . . Prepričan sem, da so b-Ila koacentraoifska taborižča kljtib n«ka)t«riin nepravifeina raizsod-bara mprafvižena . . . Vsekakor *elo zaniimiiva iatava. Ma»r po~ K4W]a pisec tefo Trsrlc, da }e bi-lo t nemških koncentJraciiislkih ta-boriž&h  r©č  miliiijcmoT Irodi,  ki
krogiih. Ali je to samo mnenj« za svet? Spomntimo se tega, da » najraziličneiiS'. napred-ni elemftivn pro« rastniiin naca^stičnim idejam procesrirali že ipireje.
Poglejmo ?e, kakžno je bi!o o-za<ij« tega dogodka. Prednovem-brsko    števiJko,    v kateri  ie bil
obja.Tlj«n ta senzacionalni članek je glavni urednik m tiskovni re-ferent ASTA, Thomas Behren<it,
iz.)avil svojim pirLjatel jem »paz.i-te, v prihodnji številki bom ci-»kal nekaj velik$ga«. On je hotel p<re>dstaTOtii naoisne bonnsikLm študeniKMn in si^loh Jtudentom zvezne republike; torej ¦glasno. mtado naoistjično usmerjeino vi-sokošolsko mladino, k.u je sroja mišljenja izražala predvsem v privatnlih družbah, med predava-njii, v gostilnah kd. S tem je na-mteč hotel arednak tega lista 0-pozorioi na ncvarnost širjenja na-ciati^nih i«de>j raed nemškimi hxi-denti. Med tem pa ie prispel .pri-spevek omen.jenega Pietrija, kot odgovor na nekil članek bonnske-ga studentskega žurnalista Revef-manna, ki na koncu svojega žlan-ka pravii, »da je dan« mnogo laž-ie piskiratd swj gobec p-roti de-mokraoiiji kot pa za njo«. Kako prav jc tmel. je kmalu nato po-kaizail članek Petriija, kC je nuj-nost Hitlerjevega napada na Če-škosiovaško takole oiznačill: »Ker je pri tem dejaraiju Fiihrer posta-vil nujno potrebno bazo za konč-ni in odilo&i!!-ni boj z boljleviz-mom«. Tako je člamek Petrija bul dobrodožel, ^aj j« tako sam pred-sirarvnik ipiristaiierv naoiizma pove-dal tisto, o čemer je hoteil pisati urednik  Behrendt.
Na ta nažin je aredniilk Kstt dosegd svoj namen. Pokazail j«, da so naoiati^ne liideie danes tuda msd Tisokokdsko milaicSiino, zlliasti med creim delom aka>d«T«ke mla-dine, precej tKloma-čeine, in da prod<(tavlljajo resnlično nevairao« za na'dalin,ji razvoj. Pri tem mu je nehote poraagail tani predsta-vnaik t« »zeJo alavne in popubiT-ne«  idejne osmerjenofti.
NajboBj taoimiv pa ie epilog vse zadeve »Petri«. Konec de-cembra \t razvotj <lo«^cl svoj vi-šek, naanre^ v tem nnvlslu, k«r « je ASTA hotela na vw.k naiio reSltj onitiiinaciista Behrendlta. Ko je bilo po nekem mla&em skle-pa « 13 proti 7 glascm^ spfejet sklap ASTE naj se objavi »<la je bilo obiavijenje članka v taki o-bllilki nepirknerno«, *> vpražaH urednl&a sJa je prf>p;rtajv(l'kin iz-vajaiti konsekveoce, ki b>i popra-viie sedanje stajnje. Med hrupoilm odobravanijem vež kot 150 ppi-sotnih študentov je B«hreiKlt iz-iavil, <ia na to au p-ripraviien. Ker
je hrup io nezadovol fstvo T>roti ASTI raalo, je le->ta bila prisilje-na sprajeti sklap, da bo v bodo^c mogoce obiavijati članke le ob soglasju  vodstva ASTE.
BehrerKlt, mož, ki je s prstom pokazal na danes najbolj nevair-no rano zvezne republike, yt o-sta.1 na svojern položaiu samo za-radi močnega z*l*dja v itudent- : skih  vrstah.                                    i
Za aagležke vlsokc loile in or-gaašzacijo šmdfljja so značiln« sta-re tradicije, ki so spiloh lasene ao-gieški družbi. Zato nj al^ iudne-ga. če so unrverze in visokošol-ske nstanove danes rarno take kot so bile predi mnogimi lctL Še pamiambnejše pa. je tx>, da ** ^^* na podiiočjiu organizacijje Solstva ni prar ni<S sprememdo* Nasprot-no. Vse abdike, ki so «eveda pre-iizkusene v žotlstvu, so ost*!« ne-izispremeajane 'in. take kot smo ji.h hiili vajenii pred desecletji. Zahte-vam modera^a žriivijeaja te *n-gleSke ¦arurverze nožejo in ne too^ rejo ^od:redit)if že za.«uii traxiici i, ki dbstajajo, kljub željj mnogih novatorjev, ki so kda<i pa kdaj poskusili prinesti ncyv duh med starodavn« stene britansklli kole-gi-jev.
Angležk« oniverze imijo ˇ bv Mvn drve ¦važoi funkciji, ki se jin vedlno poudair.iajo ob rsakem rax~
Študentje v mednarodnih odnosih
Studentje v mednarodnlh odnosih — to ]e vpraSanje, lcl se vedno bolj pogosto pojavlja v Studentskem svetu. Mnoga nasprot-na politična stremljenja onemogočajo izobLikovanJe univerzalnega Studentskega sodetovan.ia, za katerega se danes ravzemajo vse na-predne §tudentske sile. Politične in ideološke koncepcije, blokov-ske tendence ln mednarodne odnose bomo skušali v tej tvaši rub-rikl  prikazati ln  opredeiiti.
Začnimo 2 našo organizacljo, poglejmo kakšna stalššča lma do najrazličnejših problemov, ki se v mednarodnem študentskem gi-banju pojavljajo. PričnLmo z kritičnim obravnavan.iem odnosov Zveze študentov Jugoslavi.ie do mednarodnih študentskih konferenc In COSEC, katere najbolj poznarno in nadaljevali bomo z razprav-Ijanjecn 6 MSS ln drugih problemih ZSJ in mednarodne dejavnosta.
Zveza Jcodentov Jugoslavije že nekaj let sodeluje pn dehi med-narodnih studentskih konferenc in koordinacijskega sekretariata — COStC. Naža študentska or-ganlzacija i« doslej sodelovala na vseh petih medna.nxlnih konfe-rsncah, kot tudi na mnogih stro-kovnih konferencah, takozvanih konforencah ekspertpv (n. pr. mednarodna kulrurna konferenca, mednarodna konferenca tiska itd.)
Vendar pa nale sodelovanje v o-kwi.ru COSEC ni bJlo le v smisiu sodelovanja na posameznih kon-ferenca-h, ampak tudi v dejan-skem, praiktičnem sodelovanju. Naj omenirao l^ našo aktivnost pri vzpostavljsnm mednarodne kulturne akthmosti in organiza-cij: pxve mednaro.dne kukurnc konference, ki je bila ipreteklo le-to v Ljubljami.
V sodelovajiju s COSEC, smo vedno daila nase kritične •pnpom-be na vsa negativna vprašania in tendence, ki so se v tej organiza-ciji poiavl-ale. Glede na zadnja stališča COSEC in poslednio Mednarodno Jtudentsko kcnfe-renco v Birminghamu, je potreb-no, da nekaliko več govorimo o nekaterlh problemih in knitično podamo naso oc&no.
Zveza studentov Jugoslavije je v zadnjih ietlh vedno opozarjala na pojav monopolizma in neena-kopravnih odnosov v sodelovaniu preko COSEC. Na medna-rod-dnih !(rudentskih konferencah lah-ko vidimo, da sku^ajo nekatere države in »aciona.lne unije preko nadzornega odbora COSEC, in drugih oblik so^delovania, vplivad na dokončne sklepc. Poiavlja se namrec težnija, da nekatere na-c.onalne unije želijo ˇ okvira COSEC prevzeti prcv&a.dvi}oLo sii-go v mrdnarodnem sodelovanrn, ki bi moralo bflt* na enakopravni csnori. Tako je tudi zadnra med-narodna konferenca t B.jrningha-mti pokazala, da so nekatere dr-žave, odnosno nacionalne aniie, skuiail« prevl*doivati na vseh po-
dročjih. To težajo so pokazale pred^vsem države angJosaksonske-ga bloka, ker pa COSEC ni cen-tralistiaia organizaclja, te teznje niso prižle do izraiza. Obstajajo ipa v za>dni|ern čiasu rcsničae ten-dence, pa tudi pojavi, da COSEC menja organizaclj-ske oblike svo-jega dela, ki onemogoča uresniČitev zaanisli poediinih naci-onalnih uoij, ki skuiajo v med-narodnem sodelovanj-u imeti pre-viaduiočo vlcgo. Katere so te ar-ga,nlzacii}e, pa vemo. To nam zo-pet najbolj« ikistrira prirner z zs^kijd mednairodiie konference, ko so govoriii o razžlritvj kom-petenc nad^ornega odbora CO-SEC. Kl'j>ub oddočnemu stalisču mnogiih, f>ravza-prav večine naci-cnalnih unij, ¦da. je ncprimerno r sedanjem polozaju ustvarjatj no-vo mednarodno orgaiKzacijo, ki naii bi bila protkitež MSS, v/.ho-dai šrudencskii orgarnlzaciji, je bil sprejet sklei? © razžirvtvi kompc-tenc najdzprnega »dbora COSEC. Od tu pa do nove mednarodne centralktične organizacije zaho-dnega blokorsiaga »istema pa ie le majhen korak.
Druga slabost, ki se v zadnjem času vse bolj razvija, ]t težnja po ideolaško enotni koncepclji parcnerjev v mednarodnem sode-lovaniu preko COSEC. Posame-zne študentike organizacije sku-lajo vrijiiti svo]e ideje, Ldeololke in poUtične koncepcije mednaro-drhi kudentski kanfeirenoi na ta nač«n ocenjuije^o m©dnair<xlno dogajaaje v žradencskem svctu iu palitičnem zjvlietiju. Toda ne sa-mo to, ocenjujejo se tudi posamč-%ri> daruž.beni sisteomi, veiKiaj v skla-du zal\odne ideokvgiijc, ki v COSEC prevladuie, kljub sodeJo-vanj-o mnoglh naiptredniii držav. Zato ni n>.i čudnega, če se besede kot totailitarni rez-imi, železna za-vesa in drugi icsto uporabljajo, še posebao takrat, ko gxe za 0-predelitev driav, ki pozaajo ko-munistično družbeno ureditev od-no&no, ki so aa v»'ehodu v komu-nirom. Spioh je znaoilno to, da so piroti komuo., ceb v resoluci-jah mednafodne štiidentske kon-ference, ki c palit&o na tej o-snovi nc bi s-mela imeti prav ni-Lesxr tkupnega. Če stega scališča gledamo na konferenoo v Birmin-ghamu, potem moramo recl, da ]e ipripeljalo to t sedaj že skrajnost.
Razen teh osnovmh slabosti mednarodaih icudencskih konfe-renc in COSEC pa obstajajo še mnoge gruge slaibosti, ki $0 na škodo mednarodnega kudentskc-ga sodelovanja v celotd.
Zelo pomemfbno je tudi to, da se skoša oblta pii razpravljanju o medna.rodnih Itudcnskili problc-mih objektivno in realistaino 0-cmjovanje dejanskega stanja, io di. se vse bodj usmerja dejavnost na to, kako zagotoviti COSEC prestlž, ki bi se iahko upodabil v  propagan-dne narnene.
Te osnovne slabosti, ki smo jih doslej navedli in pa tendence, ki se pojavlijajo, nedrvomno kažejo, da se ja^aijo blokovske tendence v okviru sodelovasnija. V Doiiko je potrebna kritaka z naže strani, in s strani vseh na<pirednih žtudent-skih organizadj, ki s« boTijo za m«dnajy>dno šnidemtsko sodelova-nje na demokirati6nih prmcipih in principlii univerzalnega žtudent-skega sodslovaoja-
Od nažc kritike dejavnosti COSEC in paiitiike, ki je ta sc-kretariait Todl yt odvisno tudi m-še na<ialjnje stališ^e do mednaro-dnih JtodeotskoJi kooferenc in COSEC
Smaitramo, da mora nasa orga-nizacajd tudi v bcNioče sodelovari na mednarodnih Itadentskilli kon-ferencah, t kolikodr bodo te konfe rence <kw»pn« za T»e aaoionalne Irodenftske ¦tmije ˇ svetu m v ko-likotr se te konferenct ne jpire-mmijo r   Moikov&o   opiredeliena
zborovanja. Kar za<Jeva ostalo aktivnost t ok-viira koordiDaclj-' skega sekretairiata m nacionalnih uniij, moranao podipirati samo tl-sto deiaTnost, ki doiprinala med-natfodnema sodelovanin na demo-kratični in enakopramii osnovi In pri kateri navedene slaibosti CO-SEC ne bodo prisle do svoi^ga izraza. Z nale stran;! moramo o-cenjevati vsako akcijo COSEC « «a!ižča ali doprinaŽajo medna-rodnemti ?rudentskemu sodelova-nia ali pa sarno podipihiiie že itak močno fzražene biokovske ten-dence. Po dtiig'. »trani pa s« mo-ramo načelno omejiti od vseh ti-rtiih akcti sklepov iti zaklručkov, k\ so nasprotni naičfetam medna-"C/dne,?a sodelovanja Jtudentov, oolitik! Zve^e snidentov Jugosla-vij« in sploh naši notranji in mcd-naxodni poiitik«.
Študentsko gibanje v Italiji
ZA STUDENTSKO GIBANJE NA ITALIJANSKm TJNIVERZAH JE ZNAClLNA PE-STROST KI SM0 JE MALO KJE VAJENI. VZROK TEMU JE PRECEJSNJA POLITlCNA IN IDEOLOŠKA RAZCEPLJENOST, KI IMA SVOJ IZVOR V POLITlCNEM IN STRANKAR-SKEM ZIVLJENJU V DEŽELI SAMI. ZATO NI NlC CUDNEGA, CE SRECAMO NA UNI-VERZI VECJE STEVILO STUDENTSKIH ORGANIZACIJ, OD KATERIH IMA VSAKA SVOJ PROGRAM IN NEKAKO NEURADN0 VODl IN NADALJUJE POLITIKO ENE IZMED STRANK  V ITALIJANSKEM JAVNEM  2IVLJENJU.
Ker smo že ve5kxat pisali o posameznih grupacijah na uni-verzi, naj le na kratko omenl-mo nekatere. Na prvem mestu je grupa iitaMjanskih študeatov komuniiistlov CUDI, ki ie dalj časa delujejo na skoro vseh iitalijanskdh univerzah. V zad-njem Času pa se povezujejo z UGI. o kateri bomo kasneje pi-sali malo več. Poleg te grupaci-je delujejo na univerzah še pri-staši demokrščanske stranke, M jih združuje INTESA. Clani FUAN — fašisti, kl so zlasti močai na univerzi v Rimu, dru-gače v študetiitskem življenju ne predstavljajo močne politične grupacije. Glavna oblika delo-vanja te skupine &o najrazlič-nejši politični shodi, ki imajo vedno več aln man,1 de-magoiki karakter. Med drugiml pa delu-je v študentskem okviru še grupaeija monarhistov kd pa ima manjšo veljavo.
Unlone GaLiordica Italiana 1« pravzaprav najmočnejša stran-ka na ttatijanskih visokih Solah, posebno sedaj, ko »o se pričeli v njo vključevatl komunisitl. Vendar goliardi ne predsta/-ljajo n©ka odrejene poHUiftn« sitrainke. marveč so v n,1ej zdm-ženl predstavniiki različmih po-Hijiičndh stremlj«n3 kot: demo-krati, socialistl. Hberalci In fco-munisiti.
Nastanek UGI 1© Wl ©dločno pcvvezan 9 celotno situaeijo ita-lijanskega političnega živlien^a tako v državi kot na uwlv«nri. Dosedaoja obiika deia posamsi-nih poliiačnih s+rank na univer-z,i Je bila v«zaha na ozke spe-cffi&ne probleme posameznih grup. To je v nekS merl slabilo celotno d«lovan1e §tuden*ov. ker Je prišio skoro vedno do poiltfCnih freni tud! p-ri Ws«ih vpraSanjih, Id n!so Imela nlka-kršnega politi6nega pomena. S tem pa Je nastal razkni v 6tu-d«nrt*kem Kvlienju. Zato Je prišlo do ideje. da bi ustanoviH Sfcudetitsko s"brainlko. fci ne bfl zasttepeta odrejenih poMtlCnih ciljev ampak hl bila neodvisna.
Ko je po zlomu faštzma prl-čela italijanska Studentska mla-dina ponovno s evojdm udej-stvovanjem po več kot dvajset-letnem zatiranju, j« prišlo do organizacije mnogih žtudent-skih združenj, med katerimi so bile zlasitJI na severu Italije na}-p<5m«mbnejše skupvne »Goliar-dica«. Delovanje teh skupin 1» bilo v začetku popolnoma apo-litično, saj e« j« celotno delo teh grup osredotočilo na kul-tumo dpjavnost in študentske probieme. Vendar so goliardii v tekn časa s svoj.im delain tJoliko pridobili na ugledu. da so se niihova združenia kljub temu. da niiso zastopaH nobenih poli-tifnih eiljev, pričela uv«ljav-Ijati tudl v okviru gtudentskdh združenj na posameznih unl-verzah.
Skupine goiiardov, kfl so de-I<wale na poisameznih univer-zah. so se februaria 1946 sestale v Benetkah. da b1 ustanovile nacionalno »TJniione Gollardica Italiana« (UGT). V tem Sasu so imeli na HalijansTdh uniiverzah le komunistt ln krščanislJd de-mokrati svoje čvrs+e organiza-cije. Vsl tedanji vodilni in spo-sobrri Studfflntsiki voditeljl so de-lovaH v organilzadii komund-stov. Značilna za to obdobje polifti6:ii€ga življenj« pa je os*ra borba med posameznlTni stranltami kfl 1» bila vedno v*i all manj  voliineg-a znafaia.
V UGI je kasneie vedno *ef §tudentov, fci v drugih organi-zadjah n1so JelovaM, ker so bil« politično apredeljene. UGI UGI pa Je kazala veliko zanl-mante za Studentske probleme, za katere druge stranke nlao imel« nikakrSnega zainimanja prav tako pa tudi ne prosveine us*anove. Talko s« Je pričeia pravzaprav Sirlti ta nestrainikar-slra organlzadj«.
Sarno delovanje na Student-skem podroijTi ml dalo nikakrS-nesra veSjega usp«ha, 2ato so v UGT pri«^H lrvaiatt svoj polt-tScTi4 pTO^parn taloci pot^m, ko so se vkljuftili v UNURI. S tem
se je ta nepolitična organizaciia popolnoma preorienttrala, » prihodom nekateplh novih itu-dentskih grup v UGI, ki so bile lib&ralno in d«mokratično opr»-deljen«, pa s« izoblikuj« poll-¦tični program. Ta cdlj j« UGI dosegla na svojem kon.gresu 1952 v Firenci.
S fcem. da je UGI sprejela po-litičnfl program, pa se Je uvrstt« la v politično iivljenje na ita-Lijansikih univerzah. Kljub vse-mu pa UGI nadaljuje s svojim delom v okviru šftidentskih svetov \n centrov za študentsko samoupravljanj«.
V prindpu j« UGT Hrotka 8tu-dentska organrizac-i.ia, saj »o v n.iej združeni Studentje različ-nih politični.h opredeljenosti. Zaradii tega je ttidi njen politii-n^ program stranke bolj neja-sen in pride mnogokrat do po-sameznih akdj, ki jih diikttrajo pos>amerne skupine v stranki sami. Ta primer pa očltno vpU-va na delovanje stranke. saj pride mnogoikrait do izst>opov en« all druge politične skupine. kar da1e strankl v celoifi ne-opredeljeno oblilko.
Kljub temu j« UGI v zadniem frasu napr^dovala. Po volilnih reztiltatih je Wla v letu 1946 šele ya ftetrtem mestn, med+ern ko j« tedai vodftla komunistična skupina CTJDI. Kasnej« pa Je orgamlzadja pridobila nekaj rwwlh plasov. tfako da oredstav-lja danes eno na1močn*iSib grup, posebno 5e sedaj. ko »0 9» nr^p-H vanjo vključevatl ko-mtmistL
Izven tmlverz« delaje v Tta« lij.! vrsta pollti6»ih grup. Med miadMo Je najpomembne}?* UnLta Popolare. ld jo vod^ PaTl, prvi povojntl predsednlk Ttalii« 1n prv\ pr*>dsedn1!k ftaU|ansk*-?a o«vobodli|nega odbora (po> lltifno vodsrtvo ltalljansilrfh par-Rzanov).
Ta organllradja Je l«re<*no bllzu naSim stremljenjem In Jo v glavnem sestavljajo napredni
Angleški mozaik
pravlijaafa o tngletkLh risokih lo-lah. Prva funkoijau kj je obenem najvainejŽa, je pcučevati študen-ta in pru njam vzibuditi liubezen
do stroke, na <lnigi strani pa o-mogočiti pridobitev o*novnega in mjpotrebnejšega anania. Draga funitciia, ki jo imajo britanske risoke Sode, pa je pospcževanje raziiskovatllnega  dela  tned  samiml
Žtudenti vn. prakti.no delo, ki »ti-ratiliira Sradcnte k «a,mo«toinemu del-u m navija k znanstvenemu delovanju. Obe tj funkoiii pa sta med  »eboj   zelo   twno  povezanL
Užn« metode njt angl«škim n-niverzah so zelo razjične in lah-ko ordiimo, da so na vsaki nniver-zi apeolfične. Med tom ko s« pre-davani«m na unirerrali Oxford in Cambridge ne posveča skoraj no-bena pozornost, je na mnogih škotdiih uniiverzah ˇ modi dmga ski»jno9t, ki razen predavanj ne-g!ra vsako drugo delo. Ostale an-gleške ^ole so nekako na sredi med obetna ekstremoraaf k)'er je *icer obi»k predavnj v modi, ki pa se vedno bol| oipolia.
Mncnja o vrednosti predavanj so deljena. Vendar pa prevladuje mnenie, da imak> predavanja le malo vrednosti, ^e niso n'.<5 dra-gega kot dikt)ira.n')« zapiskoT. V takem slačaju ie treba predava-nia odiočno odklfaniatl. in iah ˇ Anglijl tudi odklaniajo,
Za orgari'iiZ4cifo anffl^kega rn-sokožolskega žmdija je značilen tako    imenovani     »Tutorsistem«.
Za tem imenonn se slkriTajo raz-Hčni sistemi in<daviidiia.ln«ga ?tu-dija in inltrakoij*. »Tatorial« ie obicfajno enoomi pcnk, ki gt ima docent z «vkn, dVem ali pa trem! šttklenti. šmdenti prioesejo na ta predavanja, lt iih lahko tako imenniemo. rroje refara«, ki jib er©d docentom prrfserejo, na kar le ta poda svo]o oceno un ˇ krat-kem. predavanpa popracvi napake, m opozori na stvari, ki so bile slabo aili pomatiik.lr-mj otvravna-ran«. Mnoga angležki ?tn<ientie »matraio t» metodo Smdajai za naiboliso, ki omoigoča zelo dobre rezultate. Posebno uspesna pa je za šmdente, ki so v svoiera Jtn-dijn bolj porr^ni.
Znažilno za britanske tmiverze je tndi to, da predavatelj vti ili manj ˇ enaki meri posvečajo po-zornost predavanjem !n strokov-nerrra praktično-raiziskoTalncmu delu. Seveda se ˇ zadniera času pouidarj* predvsem raziskoTailno delo, vend.air se v«ri«tno angleški profesorji to boje storiti odločil-nega koraka, ki bi lakko preklnil z veoletnimi tradici janiii.
Ttidfi »bor profesorjev na *n-gle^cih vbolclh Solah nosi pečat darn« tira<Jiciiie. Prv<> tnesto tu vsaki risoki šoli in aniveral ima-jo profesorji, ki »o obenem pred-stofniki posameznib stolic Mesto profesorja se pridobi na po<!U?i znansnrenah kvailifikadj in objav. lierhlh pnbllkacii. Naslednie me-sr<> ˇ tMHedaTrateijskem zboru pred-sta"<4ja »Reader«, ki doseže sroi na-tflcv pamo rako na podla^i z-n*nstT«iilh kvalifikacii, toda na nAem specwfiLnem znanstrenem podro^fa. Naslednio skmpinp rro-p*V) docenti. kl oprarijo Teifino doevnaih prediaTani} tn raj. Na za<Jni«n mosta » asstenti. kate-rih »tatas na atig1e?ki1i nniverrah še ni ročno. dolo^en. Ponavadi o-seanejo osLstenu na uaiverzi naj-
man.j tni !«a, predno napreduieio aii pa zapustijo svoje mesto.
Na angleskih oniverzah je &> zadnjih podatkLh vpisanih 80.600 študenixDV. To itcvllo niti ni tako velikOf če pomiislimo na co, da je samo v Oxfordu in Camrkigu vpisaino več kor 15.000 šrudentov in v Londonu nič manj kot 18.000 študentov in študentk. Večlna študentOT je doma iz Ang-lij« in lc skromnih 4.600 k ostalih kra-jev brit^anske . skupnosti narodov. Študenwv iz dmgih cvropskih in neevropskih driav pa ie okoli 3000.
Socialni položaj Itudentav t Angliji je srednji. Na.jbolj po-membno i« to, da je v Angliji ze-lo velilko štipendij, ki jdli pode-ijujejo država, razne ustanove in privaJtn« ustaoove. Trenumo i« okoli 71 odstotkov Jrudentcrv pre-skrbLjenih vsa.j delno s šcipetidi-jami, ki ph študentje v glavnein potrebttjejo za plaiilo ^tudijskih pristojbm. Poleg tega pa dd,ui€io v okvira univerz m visokih $o\ Imdentski domori in meaze, ki •¦%mogoča,jo študentom prebivanje in prehrano po znižanih cenah. To predstaivlja veliko pomož rev-nejštm žtuden-oom.
Poklicna usmerjenost Sradentcv je zelo raizlična, vsako letx> pa j« v modii druga stroka. V zadjem šolskem leru sc j« na.rveč žtuden-tov Tpisalo na filozofske (40.3%,) slede pa tnedicioa, pOTrodosJovne vedc tehnika, stomatoJogija, kme-tijske vede, retenina in še nekat«-re diruge stroke, na katerih je vpisan sorazmemo maijlicn del Jn>d«ntov.
Na vsaki amgleSti anivezi, ra-zen ˇ Ozfopda m Cambridgu, ob-saiiaijo mdi močna šrodenttka zd.Tuženja, t katerih je včlaniena ¦veoina Jmdentcv in Iradentk. Ta zdniiženia so prikljn<fena nacio-nalrsi cmiji angleškili študentov. Oxford in Catnbriidge, ki sta naj-»tareržj TOiiverzii, imata na tem področru, kot na mnogih drugih, svoje posebnoscL Tudi ru delnjeio žtudentie organiairana, imajo svx% ia združenja, v katerih pa Stu-denitke nimaio dostopa, Tudi to se tradicija kaže v svx>n posebni Inci. Znano pa je, da se ?tudentke protj tenrn možno boriio, in po mnenjo samiTi JtndentoT ni več dale^. ko iih bodo spreieli medse kor ravnopravne partnsrje.
Ta kratek pregtled angle?ke»a univerzitetnega živlienia kaže specifičnosti, ki so dan« lastne te dežel sarodavnih tradioj.
NA OTOKU
MLADE KRALJICE
Doživtljati kulturo nekega na-roda pomeni živeti z njim, biti vključen v slednji njegov utrip, pomeni čutiti ga in razumeti. Z nekaj mesečnim bivanjem v tu-jini je precej težko priti do če-ca takega. Najvišje stvaritve kulture so nam znane, saj jih popeije pot slave daleč preko meja njih rojatne dežele, bere-fflo o njih, sami jih lahko doži-vimo kot umetniška dela, jih preštudiramo in spoznavamo dušo naroda, katerega bogastvo 60. Toda narod je zelo širok po-jem. Narod pomeni Ijudi mno-gih družbenih slojev, različnih svetovnih nazorov, različnih ge-neracij, a umetnost ja pravilo-ma pravica izbranega sloja, bo-disi to pisanje romanov ali sli-karstvo ali novi filmi.
V tednih, ki sem jih preživel na angle&kem otoku, na delu eveta, ki plove kot verna straža našemu kontinentu ob strani, srka z njega njegovo rast in mu ponuja svojo, pa pomeni ven-darle nekaj čisto posebnega, se i visoko kultnro, ki se razcveta v kulturnih žariščih te dežeie in se raz»širja iz njih, nisem imel prilike dovolj seznaniti. Koncertni in gledali*ki festivali, raziStave umetniških stvaritev prejšnjih in sedanjih časov, zna-meniti londonski muzej — vse to je vrvež londonskega kulturne-ga življenja, ki se prepleta v kontrastih, se vsil.iuje človeku in ga. pusti zmedenega ob last-nern obilju. Kdor noče sarno po-vršno obstati ob teh dejstvih in si jih sanrto ilustrirati z bežni-mi predstavami, jih mora štu-dirati, mora najti stik z njimi, imeti čas, ujeti tok njihovega rarvoja. Tega nisem storil, ker nisem imel pogojev, skuial pa aem <se tembolj seznanjati z ljudmi različnih družbenih pri-padnosti, z izobraženci, študenti, delavci in drugimi. kajti vsi ti fto nosilci mentalitete nekega naroda; seveda tudi v kultur-nem eziru.
Nefcaj tednov sem bi! med de-lavci, v Yo.rkshiiru, LndiMtrijsko najviiši razviti ipcxkra.jL.ni Angilije. Živiljenski standaird teh Jjudi je ra^zmeroma precej visok, čeraivmo ne b!e^oč. Kulturmi mvo medre-mi Ijudmi pa je kltjiib za-d-ovoljti-vim žii'V:l'jmj's!kim pogojem ostal zeio nizek. Zrvel sem med nifimi in vtdel: ni hii?e brez radia. mno-gi presede vse večere pred tele-"viizijskim aparatom, redkokjc so maro5emi na maaj kot dva tc-•denaka časooisa <in dnevnik, a tu sc zgodfoa konoa. V g.!eda!i&:e ne gredo, ker za to ni možnostti ne inDeresa. Literanuh del, ki zvene mjfrh imena zaraidi kakovosti, ne bero, kaki konkurenca popular-nejžih, na efekte preraounanih, hvFjcriife potvarjajočih, zlaganih •tvairj je nadmo^na. Romea in Ju-flije ne morejo razumeoi, ker jiim nJii^e nikoii ni skušal ra.zJož'iti Jc-pote, 'i*n prav naijlepše stvaritve so jiiim naji>oli tujc, zde se jtjm celo smeane. Taka je cesto z-akonitost acpadne civiciz.aca1;«, ki je kuku-ro ilzkoristi!a zara>dli doiUčka ter vJoLjučiiila v njcne oblike hi-kotno, a tako varljijvo idejo bega od re*-iKČn.osti. Jiz sem si sicer o ao-gleSkih •deiavciih, h\ sem   jliii sre-
^al, ustvari! najbolj&c mneno«, saij so ^brri Ijudje, a njihov duševni svet osdnt vendairie zelo ozek. Pru ve&ni seveda, je pa. tudi ve-liko injem. Drž-i pač, <la je ne-maJo stva,ri, o kanerih ni mogoce govaritii z n?imi, ker jiih ne <po-znaio. Nihče jih objektiTno ne poioai o njiih.
Pozneje sem iprecejšen del svo-Jcga potovanja preživel med mla-diiinii ijuidnmii t.,n amel 'tako pr iioinost v grobem piribiližati se nijiihovemu gledamjtu na »ivet. Večina an^leške mlaidiine živi samo zairadi mcror-nu'h v02.il, neka,j zaba;ve med te-dnom, nedeljskih izletov in špor-ta. V Angiliji zelo velik odistotek mjadiiih ljudi z.aip.ušča šol« ze s šestmaistiimi, sederaKnaiscimi leta hn ti odhajajo služit. A služba po-meoi dneve btrez počitka, saj je delovni dan na<va<ino poivsod od osmšh do dvana/jsrh in po opol-dainskem pookku *pet rja <Jo pe-tih. Žall mi je sucer, da niitsem na-ic\ več stika z m^ladiimi Angieži, a boAje nsliaij kot nič. Scvari se sicer spl-ohi ne da pospiloževaa, a O'b srečanju s famai in dekleti, naj so biilii štTudtntje a<l(i uradniki afi delavoi, sem čatiil da matrsikornu izmed njiih živlif«i;ie nd palno in z3L.siLeno z intercsi, <la mnogo j-azmftžljajo m se ne z.naij'dejo v zmedi sodobnega sveta. Slučaijtvo sem spoznal oekaj šrudentor, to-re; iljudi, k5 so iteobražemi Ln je njShov doživilijafjrika krog precej šinok. Iz wjjh >e !>i!o čuriici nekaij kot Munorenost. »Kaj m«nuš o Anglij.i?« me je vpra«a:l edien. Od-gO'vairJa.i "ieiTj pač, da rna je dt-žda všeč, ker liima mi-uo®o lepih pokraijtin in lepo razvita raesta, da mn ugaija;o tu.d'i Jij<ud/je, ker $o prijazni in ustrežljivi in celo ra'imih živcev. »Arr.ipak življenie, kaj merniš o žuvljenju?« je vpraSal. Ničf nisem imel reci slabega o aogleškem žnvlienju, četuidii je ne-kam nenavadno ra tujca. »Jaz ni-maim rad vsega rega pri nas.« je dsiail on po kratkem premi.sleku. »Na oblaisei je gospoda, ki bo-gati na naš ra^un. Dsmokraoi»)a je sa-mo lepa beseda. Saimo Rovoraince v Hy.de Parku, kamor |>a ndben paimeten ^i»vek ne gre.
Angli.ja sc mi adi dožela mno-g'iii na«protij. Na erni stran je prntleta-riat z ozkim kuitjurnim abzorjem, ker mu ga boj za vsak-danijj kiruh krati in ker m« po-nujajo samo zeio nep^rohlematii^no časopisje 2 z.godbami o umoriih, vlomiih, li)ubcz.nih z usadnmmi fpri-pedjajii in znamervkih banketih, ki se kon<5uiiejo na za<Lnji stranii med rez.uitati konijskih d*rk, oz. mu predvajaijo po teievkiji zai>a-veo pnogram z vme*niiimii pouoni-mi predavamjii dvomljlive vredno-sri, kar ;e vse naix>sJed za oko i«n krarko urico zabave piriijetno, a ima tudti posledice. Po diruga stra-ni pa laihko gcvorimo o slojih in-toligence, ki stoji na sorani i«ko-riščovalskega ra.z.reda in « ia«ti uživanje kulrumih dobrio. Bil scm nekaijkrat povabLjen v >fi-nejše« družine in sem zfclo lepo prežiival tiste večere. Med njiTni je najiti v.l«>ko iizobražene. Biil sem n. pr. pri neikem zdravniku, ki se j« ze!o initere*iira)l za naž narod<no®tini razvoj, naše palitično žiivljenij«, naŠo kulturo \<n naiega cloveka   nasploii.     Iz   raizgovora
sem  mogel   ra<zbrat.i,   <ia   je   iracl   ja.jo m©d   vsem tem venda.rle med-
zelo obširno znanjc, d~a veliko bc-    t«n ko j« diruga plat   kiiilttime pri-
re.   Bill   j« ed&n   cisroh,  ki   }itn   je   zadevnosiBiiciosliednočuvaiij« vired-
knjtga  ob  viej  teieviziji   in kinu   not  preeoklosci, zarvest, <h   so t*
osrala   še    zmerom    naibkrenejSa   VTedno.M  spomenLki  anSl«žke n«-
p-iajatel.j«:a.   N,ej   se  ne  od,recff;o,   odvJSno.ti   v  agodioMini"   m   kraa
pac pa   nrenim tskmec««.   Omc-   njihove    samobitoMei.    j^,    ^
n,e,n,  zdravnik^ kl^b bogastvuAi   ^    in,juJ€ s ^^ ](1 t<16 „ mi(
aoarata, kar bi  ga, koc  je deji,   ^ **«&» dezeU, k)«r paoder-motil pri brani« in deiu.                 ™ '^0'^1 nW0 nfl>™1 tc4o.vo.ni
imel,   popravid   povedano,   več    ^rug <>b drugem, iscoc pom, kn nh
kot   od   obiska   predstave  kaktRa    n*1"««^ ^as-                    V- K-
Titusa An.dircmiiousa v sta»Jnem s«-
zon.skem  Shaker.pearovem  glodali-
šču v Stratfordu, kii je eno izmed
redkih     p-To^rarnsrko     homogehiiih
giedaliških hiš ijjn kjor igrata slasv-
na   Lawrence  Olivier  tor   Viviien
Leigiht in sede na najboJ]sh sede-
zih     ugledni     držaivi^jaini   dežele
Shakespeaira, Byrona, Diickensa .jn
Shawa,   Ijudjie,    ki   nosijo   v   sebi
ipodiobo in dun Fon^tov — lene-
koaiko  modemizirainih.  To   ie vi-
soka  družba,    ki   podpiira   visoko
umerinostt.   Igra   sama   je   todaikanj
akademska,  da  me   ni  mogila   o-
greci.
In naposled č^lovek ne ve, ka/j nai bi reke! o tej deželi in njmi kulturi in n.jenih ljtideh. Prsole-tajo s€ nrvjrazlijčnejši tckovi nn r.elo ze!o vcliko ]t nevrednega. Toda knjfiževnost in glasba  im o-
K   R   O   N   I   K   A
o kralju Henriku IV«
V večini Shakespearjevvh dram najdemo med seboj povezaoi tra-uiko in komiko. Pravzaprav Ima-ta obe, navidez nezdružljivi na-spratji, nekako osnovno skupno točko, ki ;u po-vezuje med seboi, tako, da ju lahko skorajda isto-vstvmo. Sricišče je vedno" v dram-skem konfiiktu jametn: v razmer-hi, katorega tvorita do določene danosti, do »obidvtivne-ga« svera v delu, nuj.no«r pogub« in možnost reškve. Toda, z oziram na kaj gledalec   labko   vrednoti   in   ugo-
tavlja nujnost ozirorna možnost? Odgovor n.i težak, če.pra'v je le mailo zadovoHlv: kak'rimo koli čutno in idejno opredeljevanje )t moino zgolj v povezavi z doži-vot,jeni samim, z drugktti beseda-mi, moino je le tedaj, kadar sta svet v delu in subjektfi'vn'' g,Ie.dal-^ev svet v idejaih osoovah iden-tična. Komika in tragiČnost se nam \i te pers^ektive razodene kot  povsem relativna ipostavka.
Prav Shakespeare je bistvo wa-pike  in  komike  doj«i  gloi>ljc od
le sllucaj, da srečujemo oboi« v njegovih delih uko naposredino povezaino med seboj, ' da po.leg tragičnih momentov, ki izpMČu-jejo le nujnost situacije, neda bi vs€bo>vald moinostti režitcve,. naha-jaino komične prizore, v katerili je temeljni spor med osebnostjo in >esničnojtjfo iluzoren ter zato vsebuje neptosredno možnbst- rešk-ve. Koačno je le tako mogoče, da sca dva r*zlična pogieda na snov med s©b»j prepletena do ttste stcnpnj«, kjcr 'laifiko gbvorJno it šc o vnamji raaliiki.
Takšna je tudi Shakespearova zgodovioska kroiuka' o krailju Plenirikti IV. Poleg temeljaiega, premocrtno orisahega in iz,pelj*-nega motiva, k» ga scstav^jajo kralj Henriki njegov sin, princ "Waiesiki in Percy — Vihrač, po-teka v dram1] Falstaffova zgodiba z JEirecnokomii^iiiim poudarkom. Rc$, tudi ta motiva,w na p>rvi pogiled nasprotujcta, saj je problem zaro-t€ in- upora kar se da teman .n b-reziizhoden, FaJstaffor pa poln živLjenjiske vedrime in aptimizma. Na čbu, v idejftj stiriikturi dela, se oiba moitiva vendairl* dopol-ajujeta in iiapopolnjiiieta. Tem na-zome>e otpazamao to dejstvo ob dvojni smrti, ko p«de Percy za-radi svoje neptr«r»čuntjtivosti,. Fall-staff pa žaradt »vojega bahavega cudaitva —le da *s Falstaff dvi-gne, saj je njegov kon*c le s.imbo-ličen. Junak, še boHije p«rsonifi-kaci.ja žšrlienskcga ugodja, »fneha, jedi, p-ijače in ipptepuširva ne mo-re timreti — v t«n je simboi !n ena izmed rcsmc, ki jih . zgodba pcve.
Režiser ijublia.nske up>riiz.o>rirve, dr. Brcutko fC\reft, j« prav gotovo pcesegelvsa priilakovainta. Ko je pred leci brezhi»ibino uprizoiril Te-ncssyj*vo Stekleno mftnaižari)o,ki na"odru Mestaega gil«dal'isča ni prav aič zaoiscajala po kraznii moči za čudovito fiknsko veralio, se j« otnefil na upiriizairja.nje pom-pozniih, te&traii&nu&i tek*tov z ma-iovredmšm ličinkotn. Historija o Heniriku v njegovi inretipTetaciji pa je v bisrvu nekakšno nadilj«-vanje estetskega koncepta »Me-nažerije«, koncepta o intumni, <lo k,rafa «rei)«nii io idejno ja«ni p>red-*tav\. UpnKoriirev Henrika je to vsekakor bla — se več, poleg Kral!'ja Leara je daHe<i na>>boiliža shakespe»rska predstava na odru Ijubfijanske Dramt.
Dr. Kreft j« režijo zasnovai n«
protlemu vtzporednostt in fMX>«-slovnoeci obeh osrednjih mo«i<vo.v, torej na cvirednjem idejntm prp-biemu dramske kronike. Zato je ipovsetn prav!ino potisnil -.ˇ o-spjed}e princa Wa.leŠkega, ki obe temi povezuje m«d seboj. Tako $« je ubrain<itl nevarnosti, da bi poKta-la uprizomev neenotna, * i« pri tfttn o-branii awor}evo podobo žtv^jenia z dveh platl. Enako pr*vi'!en, v naiih glaialiSkA- raz-meraih celo razvesoljiv, je t>ii re-ihet]ev ost«r idejni ipoodarekna Vihračevi dtterminarainosti in Fail*taffove>m svobodnjaStvu. S tem, da j< r to aner zaostril mo-ralno težo dda, je vsekakcr po-«t*vil na oder vstfbin*ko opred«-ljcno sodabno uprizomer.
Predsitava o kraiju Henriku ,je bila zadovolfiva wd:i ˇ formal-nem oriru. Smoerua mlzaascena (1 izjemb nftpcmrobn-ega (preraJi«-vanja sodov) sk'rtmo urisjena 1*1-glica sta učinikovaH estetsko in vseskozi akladno. Edina poraan.j-kljiivoist cdotne predstave je. bid praiv7.aprav velik! Fal«a.ffov p*i-zor, t kaTOrem bi veae^jak moral oponaaati kiraJja. Natnesn:o pa.ro-diii}«, v katrri ima oeMočilen deiez tudi mlaid1) primc, nno vi-d«L - le umcrjeno vedenje — * tem pa. je ves iprizor izgirbiil nmogo *yote jočne duliovitosti.
Nenavadno tuge$tivn«^a , Fa3-sraffa je upodob-ij Jamz Cesar. Rafolo prettlTana maska in p«-fajena. premalo veselijoška igr«, katero ie'pokazail »gtrailec, klfub učinkovitosti ni ustrezaJa pov3€m ?>odobi-ra?-lsran«ga bahaoa, <hi-hovltega piianca in •uživača v^eh sladkosti tesa življiBnta. Al{ pa ;e bilo v Cesarievi podobi px«m!o renesanižne nasilnosti in sproUt-nosti, k;: tako dobro označttje tc-ga Slia)ke»?earjorega vefikani.— za vlogo, gledano iz t« perspekti-ve, je b*l Ccsnr raklo prevec pre-fkijen in morda celo preotraj«n. Prtpvi* Kofvtč, k.i j« s Cesarjem al-temJral}, j« bil prav gotovo no-tranije živahnejsi in zato mord* bliže Shakespearjevemu liku. Z njim je postavi! da]«f oajboijlo Kvairifftv v zaidniih letlh.          [
Krailja Henrika ni Vladimlr Skrbinsek igral le s polno vnanjo dognainostjo, temveč tudn z istje-mno notranio tenko<Sutno«tio za. vso kompilkirano scraktuTo zna-čaknasilnika, ki je obenetn glo-boko čloT«ki" kra.!j m ože. V (Nadaljevinje na 5. ttrami)
vu   uauictmc   uu   OLUV.is.llUIIll«l   pciJC   UIIiCLIIUSLIia   pui
ČELA PERTOTA
Slovenec, doma iz današnje Italije, živi na Svedskem, pre-potoval je malone vso Evropo — dovolj komponent, ki so lahko gnetle in oblikovale umetniško ojebnost mladega umetnika. pa vendar, kljub vsem  vplivom  m
vabljivostim sveta je ostal zvest tistemu notranjemu klicu po oblikovanju, tisti nptranji nuj-nosti, ki se je je morda zavedel ž^ v deški dobi, ko je pomagal očetu v nabrežinsikiih kamnolo-mih klesati marmorne kvadre. Tehnično znanje, iki si ga je tam pridob.il, m-u je mnogo po-magalo, da s^ je pozneje, ko ga je želja, spoznati svet in nje-sove umetnostn« zaklade pri-gnala tudi na $v©dsko. laže na-šel zaposlitev v svoji stroki. Iznašel je nov, poenostavljen način vlivanja v broti, kar mu je omogočilo namestitev na H-kovni akademiji. Ostale, pred-vsem tehnične kvalHete, pa so mu pomagal« pri precej obsež-nih restavraiorslcih delih v kra-Ijevem parku in dvoru. V Grips-holmu je o-bnovH množtco por-tretov švedskih kralj«v, ki so jih v nekaterih prejšnjih dobah poškodovali fan*tični puritanci. Pred in medt«m pa je prepo-toval Francijo, Italijo, Avstrijo, d«l Jugoslavije, Nem*ijo, Spa-nijo, nabral koristnih vtiftov in v presledk-rh  delal,  delal.
V Italiji so pognale prvc mla-dike njegove uim€t.no&ti, taim je Se sedaj prirai^ena, kljub naj-različn«jšim evropskhn vplivom. Začelo »e je že zgodaj, ko je gledal bratove umetnostne pu-blikacije, potem v tehnicni ri-sarskoobrtni šolt, v diletantskem risargkem krožku v Trstu, nato je »ledil presledeik vojnih let v »battaglione speciale«, po vojni na rimski akademiji, nato na dunajski, kjer j« diplomiral iz kiparstva pri profesorju Wotru-bi; Prosvetna zveza v Trstu ga
j« hotela poslati na specializa-cijo v Ljubljano. Tu se je ¦ pa ustavilo. V Rimu je dobil,prvo nagr&do za svoj« delo — šti>pen-dijo za študij na Dunaju. A za Ljubljano j« bil premalo res«n, preveč zapadftja.škK Njegove po-skuse so odklonili; potem je delal v ateljeiu pri prof. Smer-duju. Poleti je odšei na Sved-sko, tam pa se mu je usoda sredno zapletla. Na Svedsikem je tudi prvie samostojno raz-stavljal 1.1953. Njiegova sedanja ra«zatava potuje po Evropi in je prišla k nam vt Ilali«je, kjer je dosegla precejsnje priznanje.
Razstavljena dela so njegovo zvesto zrcalo. V njih je vse, kar s€ je naučil, vse, kar je do-živel, videi in kar mu je bilo vše<5. Kot v njegovem raz.giba-nem dosedanjem življenju, je frudi v njegovih plastikah nekaj kozmopolitskega. A ne v slabem »mislu. Celo Pertot j« še mla,d, v kratki dobi svojega življenja je že mno.go doživel »n tnhogo ustvaril. Zato rvi čudmo, da ni nikoli imel dovolj časa pogJe-dati v svojo bit, pretresti jv.oje »rce i'n duio in iztisniti iz njih v forme či&tj krik po umetno-sti,, ki pomeni življenje. Toda za to iima še dovolj časa. Danes nas njegovi kjpci in risbe pre-vzamejo s s\'ojim raod«rnim konceptom, s skupkom svojih oblik in končno tudi s površino materiala. . Pri vseh vplivih je našel Pertot v ivetu kiparskih. oblik še prostor za svoje, pogo-jene morda v vseh, ki jih. j« doslej videl, a njegove in sv«že. ka.terega koll dramapika. Torejni
. . . s« odipira problem, k,i bi ga malce hudomušno oajbolj-e o^na^LU s tole ugotovilvijo: Slo-venci ano dobili naijprej Ja-etrunovo &tudijo, vse dos'le.j pa niti ene cele pomembneji^e umetiniiške stvarMve velikega Poljaka. AH povedano z druga-mi besedami: feao in v kolikšni ineTi bi Sloveoici morali storiti, da bi nam postala poljska kul-turna usmerjenost jasnej'Sa. da na-Se pozmavanje tega naroda ne bi bilo posmeto po drugih mrih, in k.)e &o tiste vrednote, saradi kat«rih se »^plaia« pn-ev&titi del svojega 6asa toidi poljskemu besedniku, likovnemu ali glasfeenemu umetniku. Se-veda jc jasno, da se tale poskus ne more razrasti v sintetično Easnovano iin izi.rpno podano problematiko tega področja. Je camo neveizano in svobodno kramlijiainije 0 nekaj mislih, ki *e človeku vzbude ofo Studiju poljiskfrga ijezUca in poljske kul-*ure ter ob pregledu nažega dela za vživetje v ta del «lo-vanskega sveta.
Za polj&ko li,terarno znanost fe še od nekdaj z.načiden kult romantike in nje s,rediš5ne po-»t&ve Adiama Mkrkiewicza. Ko «0 s« letos ob stoletnici rajegove »mrti (26. novembra 1855), po-udairjale vrednote njegovih del, bo v izr&čenih be«edah in ob-iutjiih precei hvaležnosti za ti-*io, kar j« človeštvo z njegovo iimetnositijo dobilo. Z Mickiewi-czevim pojavom je v poljski kulturi do kraoa zaklju^ena do-ba, ki jo v javnem življenju C3!T).3.6uiie prevlada dveh avtori-tet: trad:.ci,je in reliigije. V sto-letjlh pred niim je poljs/tvo p>re-rodilo knjtževni jezik, dokončrto ieoblikovalo cbseg Hteirarn-ih fortn, poleg .renesančne Lirike kakdgA Kochanowskega in za-jftosn«ga    politično    reiligiozinega
govorniitva Skarge dalo osno-ve za razvoo povesti ter si pri-dobilo prve časopise. Mickie-wicz je vezan na to tradicijo, a hkrati jo pr&kaša s tolikšno silo, da je v njem izražena cela nova doba, izoblikovana povsem nova življenjska u&merijenosit. On j« tvorec poljskega roman-tizma, v katerem je zaružil id€-ologijo sm&ri s kulturno tradi-cijo in življenjem svojega Ijud-stva. Znamenito patriotično apostrofdranje Litve (to je si-nonim za Poljsko) v uvodu h Gospodu Tadeju je tista u&tvar-jalna pobuda, od katere s€ ni nikdar odm»knil. Zato ga ni-koli ni mo^gla navdušiti nobena teorij«, ki ni imela naroda za osnovo. Njegovo delo je Lzpol-nite\F zahtev, ki so jih postav-Ijiala najvišja estetska stremlje-nja njegove dobe. V njem ni kompromisov, pesmi so izraz akcije, bo-ja, novih pridobitev, življenskih vrednot, odsev tem-nic i<n mrakov neskončnos.ti. Njeigove osebe se bore za naj-vižjo pravico človekovega biva-nja na zemlji — za svobodo. Ker je Micki«wicz sam huma-nist socialnega kova, je &tos njegovih umetnin človečnost sama.
Prav ob Mickiewiczu se je vidneje in tesneje zavezalo du-hovno prljateljistvo med našim in poljskim človekom. Matija Cop, teoretična gibalna sila na-šega romantizma, se je med bi-vanjem v Lvovu s«znanJl z nje-govo umetnos-tjo in jo odUej aktivno kritično spremlfi&l. Se-znanil je z n.jo pevca vseh pev-c«v Prešerna, čigar zanimanje za poljska kulturna vprašanda j€ dobiilo ianuarja 1837 dobrega infbnMtO^ja v Emilu Korvtku. Le-<» raradi ljubezni do Mickie-wicza preganjani poljski iz-gnanec,   j€   zeoral   borazdo  tudi
v našo fculturo (zlasti v etno-grafiiji). Naša pesniška roman-ti&na generacija je ob p&smi poljskega romantika 6i«tila sebe v estetskj prefinjenosti, našla pa v slovanskem podtonu tiudd širše čustveno območje in v njem potrdilo lastnih prizade-vanj.
Za tem zamimanje za Mickie-wicza   ni   prenehalo.    Nekoliko
S &lršo raigledanostjo v mo-derni a« tudi za>nimanje za poljstvo poveča. Zlasti za Mur-na je znano, kako navdušen je bil nad Mickievviezevo poezi.jo. »Zadnji ča« se uglabljam neko-liko v Mickiewiecza . . . tukaj sem prišel do velikega spozna-nja, kaj je samo pesniiško in kaj je ustva.rdaijoče . . . kar je pri  drugifa  umetnost m  najpo-
gledali v žilavi odpornosti Pru-sove Strale-svo-j lastni družbe-ni problem, v začetku 30. l&t našega stol&tja pa obstali za-6udeno spričo impresionistiične barvitosti in življenjske teorij« Reymontovih Kmetov, ki »o v dobršnj meri pomagali nažemu novemu realizmu na nog*. Ob teh večjih pridcbitva-h naše prevodne   literature   *o   raztre-
No robu Michiewiczevega slavja...
bolj ra^gibani duhovi so še vedno iskali stikov z očarujočo močjo pesniškega vrelca. Tako beležimo v petdesetih letih prve slovenske prevode, ki jih je po-skušal Matija Valjavec (Farys in prvi trije Krimsk,t soneti v Novicah, 1856 in 1857). Pripo-vedniiku Jurčiču je vzbudil po-zornost komediograf Aleksan-der Fredro (1793 do 1876) iz ka-terega je celo prevajal (Raizpr-tija in trma), je pa v njegovem umetnostnem nazoru nekaj črt. ki so mogle nastati le iz kriitič-nega študija dramati^kovega de-la. Da je poljska kultura v n,.iem intenzivnej« živeia. pri-čajo misli neklh drugih del, ki kažejo, da se je frra.bril pri od-krivanju pesniške tragike v prozi takratnega kmečkega živ-lj&nja, in iskal opore v vihri boja za svobodo človekovih opredelitev. V takem ho^tenju sta si po duhu najbližja Jozef Korzeniovsiki (1797—1863) z de-lom Karpaitskj Goriancl in Jur-čiLev Domen (1864). Vend&r &o ta stiičišča Š€ težj« ulovljiva kot n. pr. vplivno obmo.čje Turge-nijeva in slovenskih realistov, ki še Čal:a priimeriialnega knji-ževnega zfiodovimarija.
J02E POGAČNIK
poln«jša umetn,os<t, Je tukaj čustvo in najprvotneO&a Istini-tost. Zdi se skoro, da je ta člo-vek vse improviziral. Poljaki mu pravijo navadno 1« »Pro-rok«, Goetheja ne »matram več za prvega liri.ka«. T&ko je 28. februatrja 1900 ves navdušen nad odkritjem pisal Zupančiiu. Med obema voijinama »e je vsa stvar še razčistila. Studij n€-katerih naših izobražencev na Poiljskem je rodil ugodne ijtzul-tate pri poglabljanju v umet-nost. Pojavilo se j« večj« Ste-vilo prevodov, pa tudi teoretič-no smo se začeli ukvariati zlasti s književnostjo (Kochanowsky in široko za«inovane oc«n€ pre-vodov v revijah teg.a časa) in likovno   umetnostoo   (Skoc*yl;as).
Okoli teh redkih duhovnih stikov je razsejanih nekarj pre-vodov, ki pa »0 bolj plod pre-vajalčeveiga osebnega zanimanja kot prertehtonega estet&ko-kul-tupnega iz;bora. Konec lfl. *t. nas je vznemlrjal « ftvojimi ro-mantiino zapletenimi povestmi mnogopisec Kra«zew&kl, nato smo se čudild epski iirini in ggodovinski  moči  Si«©kd«wicza,
««>na še druga dete, ki pa po-dofop celote ne apremene dosti. Po zadnji svetovni vo>hi lahko zabelež-imo le malo vidnejših poskusov, prodr&ti skozi zid do poljske tvornosti (Jozef Morton, ki je dos«danji sm«;ri naše knji-ževnosti zel-o podoben: tanko-čuini krajinar in psiholog Ja-roslav Iwaszkiewiecz; v razkri-vajočih se eks-tremnih proti-slovj-ih živeči neoromantik Šte-fan Zemorski).
Približno taka je duhovna bi-lanca. V njej ni načrtnih emo-trnosti, marveč ugodna na-ključja in slučajnosti. - Manjka nam Miokiewicz (knjjažica So-pek Mickiewiczev,ih izpred let je racveselgiva potouda). Vsaj Dz.iady in Gospod Tadej *pa-dajo tudj v naš jezik poleg Fatista fn Don Kihota. Os.tali romaotiiki bi bili lahko pred-stavljeai s krajšo' antologijo, ki Pa bi morala zajeti re« le naj-boLjše pr«dsta.vnike. Od reali-stov, ki se na Poljskenf imsnu-jejo pozitivisti, bi bil po^treben v celoti vsaj Prusov roman Lufcka, osiali pa bi se lahko zdiruži'i v podobno zasnovan izbor kot so povojne Vodniko-ve Pol|j«ke novele. Pri moder-
nistih «mo na istem kot pri Mic1ciewiczu. JPo«zdijo po<znamo i« Prijateljeve študi.Je (Ljub-. Ljansfci Zvon, 1923) in kratkega prikaza Št«fanove (Nova obzor-ja, 1054), toda del nimamo na razipolago. Edino od Zerom-skega «no dobili tri knjige (Povest greha, Pced pomladjo in Zvesta reka), obetajo pa nam še veliko epopejo Prah in pepel. Izbor iz O9talih bi v mnogočem odprl širš« razglede po naši moderni. Iz dobe med obema vojrjama imamo p.reve-denc najboj tipične ek»presio-nisitične predstavnike, a najti bl sc dalo š« kaj, kar bi bilo tudi za nas zanimivo (n. pr. Marja Dobrowjska). KakSna je pot povojne umetnosti, ni zna-no. Da j-e v nieij čutiti motan utrip starih tradiclj, ki obliku-jcjo novo anov, je vldeti i« obeh sta>rejših predstavnikov, fci »ta prodrla do nas (Morton in Iwa*zkiewiecz). Kakš«n pa je obraz nove geiieracije, bo tre-ba šele razbraiti, ko se bodo od-nosi med n«mi in Poljsko tudi kuli/urno  normaiizirall.
Slov&nski človek bo v polj-s-kem cvetu kulturnega izročila obstal zlasti pred nagnj&no&tjo k filozo.fski poglobljeno®i;i in ši-roki epski zasnovi. V ti dve ustvarjialni kategoriji, lci se iiz-ra^ata v ekoraj klaslciatiični dognanoi»ti oblike, 1e ujeta vse-bina umetnosti. človek jl je srediSče, razkriva ga pa v nj«-govi tezrvi, frtnocionalnii in čtrtni plasti. Za v&e 19. stoletj« na Poljskem velja, da se je umet-nost držala Mickiewiczevega vo-lila: Imej »rc« in »Iej vanj! (Mi«j »eirce 1 patrzaj w *erce). K«rje to *rc« naj^loblje obču-tilo krizo narodnostne celote, je utripalo na tema: Domovjna, in to v kniiževno©M in slikarstvu (A. Grottger). Vi&oka in pkme-
iii.t.a vieij« o Cloveku, ki }• ostala n«zasenčena od Mickie-wicza dal^je, in okoli katere^ «e pno vrtinci problen^ov vsakda-nje časnosti ter nadčasovne trajnosti z brezprimerno inten-ziteto, je opravičilo za zaht,ev9 po intimnejšem soiirtju ¦« tokom poljske kulture. Za uvod v to je potrebno zlasti dvoj*: polj-&ko-slov«nski besednjak in ain-t«tično — problemsko zastav-lj«n obrisen pregled kngiž^vne-ga življenja. Med naloge v na-doknaja>nju kul*urniii ziamud, kj jih r*šujemo po osvoboditvi, spada tudi ta.
S tem s« bo povečalo tudi sa-nimanje, pokazalj pa *e bod« tudi ugodnejši rezultaiti v iir-Sem in bolj pravičnem gleda-nju na življenoe. Nob«o zdrav kulturni vpliv ne zamr«, mar-več ostane vezno tkivo, ki «• vraste med celice narodovega življenja. »Je prends mon bien, ou js le trouve!« Ta mo-li«rov-s-ka krilatica naj nas opogumi. V atomski dobi, ko ves svet postaja majben. ko ]« prevla-dirjoče nagnienje k mtelektua-lizmu, je priliv ču»tvenosti nuj-rw potreben. Tisito, kar je na-pravil za spoznaaje poljske pre-tekilosti Julije Benfrglč pri Hr-vatih (pri njih imamo Slovend podobnega neimenova-negia »kul-turnega atašeja« v o&ebi Tone-ta Potokaria), bi prl nas ob »kromnih pobuds.h in moralne-mu priznaflju lahko opravil za daaes še ozek krog slovenskih polontetov. S tem bi s« vsadilo zanima«.}« tudi med mlaj^mi, da bi v večjem itevilu Sli saje-mat k viru. Malo opravljenega dela na tem področju nakMtij« pota, fculhima dolžnost pa dra-m{ v Ijršem krogu ljudi po-dnbne mialf ...
. . na robu Mickiewiczeveg» siavja.
PRAVIC! JE ZAD05CEN0
Pred nekaj dnefti sirio pre jeli s sekretariatd ,SD Olym pie sporočilo, da je.disctpUn eki odbor društva .zaktjiiči postopek proti igrdlču Aišfr Olympie tovarišu Bogd'(tyii Millerju. Ker je. »difera/ Myl ler« precej razbiirilal^ibljaAt' sko športno občmstvo,..podp jamo na tem mčstu 0d{očitei disciplinskega očborki . .' 5L Olympi<e. Omenimo naj ie,, di je temu odbo-ru predsedovcc dr. Aleksander Bait, č}add pt sta bil-a dr. Aleš Kersnik ,it Dušan Berglez.
Disciplinski odbor SD Olym pie je na podlagi ' 'dokazot sklenil, da kaznuje igralct AŠK Olympie s petmesečnc prepovedjo vgranja no, .vseh tekmah, tako prvenstvenih kot prijateljskih in medna-rodnih. Glede na to, i}a MiHer ni sodeloval med preiskavona fiobenih večjih tekmovaniih, mu kazen teče Le od 21. okto-bra 1955, izteče pa mu 21. mar ca 1956.
Disoiiplinski odbor SD Olym-pie je svoj sklep obrazložil takole:
Objave vesti o igranju kaz-novanega Millerja za italijari-ski klub Pavia-Necchi iz Pa-vije so razvvdtie iz časopisa Gazzetta, dello Sport z dne 12 in 20. oktobra 1955. Glede na sredstva, s katerimi se prido-bivajo športniki v tej panogl v Italiji, posebno pa tiiji športniki, je razumljivo, če so vzbudil-e viis, da gre za iz-razit profesionalizem. To je toliko teie, ker so se prav v tistem času najbolj kompe-tentni italijanskt Sportm orga-nf, kot n. pr. Gruppo Parla-mentare Sportivo, odločno bo-rili proti profesionalizrnu, po-sebno inozemskemu, v košarki. MiUer se zagovurja,.da se ni z nobenim zastopnikom nobe-nega italijanskega kluba do-govarjal o igranju in da mu sploh o stvari ni nič znanega. Disciplinski odbor tega zago-vora m mogel upoštevati.ker je očitno neresničen.
Miller je ponovno izjavil, da ni zahteval od Košarkarske zveze Jugoslavije. potrebnega dovoljenja za tekmovanje v Iialiji in to navajai tudi kot dokaz, da mu o stvari n\ ni-česar znanega. Iz dopisa KZJ z dne 9. nov. 1955 pa je raz-vidno, da je KZJ prejela dne 24. okt. 1955 Millerjevo proš-njo za izstavitev dovoljenja, da bi mogel igrati za enega od italijanskih klubov. Mvller-jeva izjava. torej ni resnična, dej&tvo, da je za dovoljenje prosil, pa dokazuje, da je o stvari le nekaj vedel. Miller je razen tegd sam izjavil, da namerava v Italijo, češ da lahko le tam bpravv pcftrebnd peodetsko prjikso; 'dd' bf'*0* fcljučil univerzifefrii ' itudlj. ¦ Disciptinski odbpr je tb izjavo upošteval, ni pa se prepričal, da bi mvgel bvti navedeni raz-log odhoda v Italijo resniČen, ker so klimatske razmere v Paviji podobne Ijubljanskim in ne dajejo prav nič večjih fnožnosti za prakso, kot Ijub-Ijanske. Laihko. sodimo, da je odločitev disci.plinskega odbo-ra pravična.
Z»  več  tednov  fe,  odkar-so
odbojk;arji   Ol^mpje   pregi-e^ali
s^oje   delo   v   preteJtle-ra   letu.
. Kljub temu smo se odločiii, da
v danalnji števijki omenimo ne-,
• kaj   najvažnejših   problemov,   s
i katerimi sp se adbojkarji borili
vse leto in' pekaj; dogbdkov,. za
katere   lahko   v   glavnem   trdi-
mo, da so odbojk-arjem sarao v
ponos.
PROSTORI — MLADINA
To sta dva glavna problema študentskega         odboj*karskega
kluba. Med sebojsta heločljivo povezana, saj )% tnano, da brez zaigotovljenih vadibemih prosto-rov ni mladine. Kako naj se bo-re za mladino. če nimajo igriš^ in telovadnic, kjer bi jim lah-ko nudili vse tisto, kar je pri odbojki   tako  privlačno.
Kljub. vseimu je zelo razve-seljivo, da imajo vsa moštva zelo mlade in talentirane igral-ce ter igralke. Tudi število čla-nov klulba se je z.elo povečalo saj. je bilo samo na občnem zboru AOK Oiympie prisotnih 113 članov In članiic. Zanimivo je, da so vs& mlade igralce, ki pbe'ta.io postati dobri odbojkar-ji, vkJjučiili nara-vnost v prvo moštvp. Temu primeirna je tudi povipre^na starost članov te ekipe — 21 let. Precej višja je povpre^na- »tarost članov dru-gega moštva. saj ,-so tam izra-čunaili 23,8 let. Najnižji je pov-preček p.ri ženski vrsti — 20.5 let. Kot je razvidno iz teh Me-vi.lk, so vse te eklpe, z izjemo drugega moštva, velika nada za bodočnost. Pri vsem tem pa moramo povedati, da AOK v lanskem letu ni nasrtopal z mla-dinsko vrsto. Res je sicer, da se je prijavilo v članstvo mnogo mladinkt predvsem s V. gim-nazije, nekaj pa tudi s klasične gimnazije in ekonomsike srednje šole, v&ndar obisikujejo treninge le takrat, ko je pred vrati sred-nješolsko prvehstvo. Se slabše je z mladjnci, kajti edino TSS je vir novih odbojkarskih ka-drov. " Tudi tu lahko opazimo, da zanimanje po Srednješolskem pi*venst'vu občiitno pada.
Vzrbk& z,a vse to' laftko"We-rrid ti«Jr>ir iJofeiatijk&hju' igtTSft' in telova"dnic ter pomanjkanju trenerjev. Vseenb pa morefno ta pojav šteti vodstvu kluba v slatoo še posebno zato, ker so si vsa leta doslej pridobili re-publiška, neikajkrat celo držav-na rhladinsika prvenstva.
Telovadnice!, telovadnice! To so brezupni klici vseh kiubov Akademskega šiportnega društva Olympie, to je problem, ki je za odbojkarje nerešljiv. Za se-
daj-itnajo pdbojkarji na jps^pCH ia.go •ffe-lovadhiep- IX. g^jflnazije dvakrat tedensko: ipp dv.e ''uri ;in telovadnicoA.J. ,gi:i^«L?ije dva-' krat ha teden po trj ure. Tbrei vsega skupaj d«set ur za ve$. kot;'lOO Ijiidiv N^az^r)iO|i'y6^ j.e-. kako .iinace.ilovsko.,-glMaJ*;.' 4°d-, ' stva; .šgI na !Štu4-ent®Sl ,o^tb:6j.kar-. siki klub, Vsa srednješoiska pr-venstva je organiziral AOK, vse sodaike in stro^ko^nii kader za ta tekimovanja je preskirbel AOK. V uporabo smo dajali Igirišče pod Cekinovijn gradom, brezplačno trenifali: ženske in moš-ke ekipe, jtrh nudili stro-kovno pDmoč ,.. ^Kaka pa ie, pri delitvi teilovadnic? Tu pa imata prednost Branik iz Mari-bora in Fužinar tt' Raven. ki nimajo s srerfnjeišolsko mladfno Ljubljarxo nobene zveže.
S  TEM   SE  LAHKO POHVALIMO
Akademski odbo-jkanski klub je v preiteklem letu nastopal v treh Ligah. Moški v slovensko-hrvatsiki, kjer so. zasedll tretje meisto, ženske v slovenske-hrvatski, kjer eo kon^aG© -na pirvem mestu in drago moštvo v slovensiki l;:gi, kjer so zasedli peto mesto.       .'           .-'?.    ¦ :.
Mnogi, so pričafeovali po ne-uspehu v I. zvezni ligi tudi sla- ¦ be vesti s tetonovanja v sk>-vensko-hrvatski ligi. Toda zgo-dilo se je druga^e, mlad-i štu-dentje so zaiigrali bor^be.no in osvojili trertje rhesto s pTii-poiin-bo, da bi lahfco osvojili višje mesto, vendar to ni btlo v iftte-re#u kluba, saj sd se" zavedali, da njlh kvaliteta še ne ustreza ponovnemu vsitopu v I. zveizno liigo. Veliko pozornošt šo posve-tili treningom in orgairiizira!l'i celo taborjenje v Valdoltri * pred prtičetkom drugega dela tekinovanja. Ob tem ps. naj po-
t Udariino, da je bil^.precej ne-
discLplme na treningih v Ljub-
ljaniin bi priporočaid odbojkar-
jenri malo več reda.
Največji   uspeh   AOK   Olym-
• pie je ženska .ekipa. ki.pred-stavija    najboljši,   kolektiv    in
, s tem je lahko razl.ož;ti tudi nji-hovo prvo miesito v slovensko-hrvatsiki ligi ter vstop v naj-višji razred tekmovanja. Dve igralki sta sod©lovali celo v državni reprezentanci, medtern ko tretja zaradi za-poslenosti ni sodelovala.
Drugo moštvo So fiinkcionar-ji odbojkarskega- kluiba imeno-vala"' »moštvo »ttperlattVDv«. V drugem društvu je najvišja povipreina starost, najmanjSa telesna višina, največja nedisci-plina, največ neresnosti, naj-slabži plasma v ligi, najbolj ne-stadna forma in za dodatek še najraziličnejše barve dresov (ra-zen tega še najvišja brutto te-ža). Omeniti pa moramo, da ta ekipa igra izven konkurence ln si ne more prJboriti vstopa v kak višji razred tekmovanja.
KAJ   PA   NA   UNIVERZI?
Kot vsako leto, je tudi lanl AOK Odymipia organiairal in izvedel prvenstvo ljubljaiiske univerze za člane in članice. Ker so se posaiitifeztie fakultete med seboj združile, n. pr. prav-na in ekonomska v eno, vse tehmične fakultete tudi v eno itd. je bila udel&žiba lani bolj skromna. Nastopile so le ¦ tri moške ekiipe, kar je pa kljub temu premalo- Ia nedvomno bo letos ena izmed prvih nalog odbojkarskega kluba »rganizi-rano delo po fakultetah.
Sodeč po všem tem, lahko delo odbojkarjev "¦ pohvaJimo, vaTidar ne bo odveč pripomiba, da bo tfeba v' teriv letu gtoriti že več;
Odbojkarji lani
Smučarji čakajo na sneg
Prvenstvo univerze je pred durmi
Ko sem c>dprl vrata sohice, kjer imajo svoje prostore smu-čarji štud«ntj& prava, zares ni-sem vedei, kam naj stopim. Bilo je vse polno mladih smučarjev, govorili »o drug čez drugega, seveda vsi o isti temb: kdaj bo sneg in kam gredo na tečaj in spet o tekimovanjih, ki so pred durmi. Našel «em Stefana Ho-čevarja ,ki že nekaj let vodi to marljivo seJpcijo, in povedal mi je marsikaj zanimivega. Prebe-rite in videli boste, da simučarji nikakor ne počivajo, čeprav jim bela odeja dela velike pregla-vice.
Ceprav ni niikjer dovolj šne-ga, se vendar tu in tam 'najdejo tereni, ki &o ugodni za ftmuča-nje- Iznajdljivi teučarji 90 ji»h našli na Krvavču in celo v Kranjski gori. Nič čudnega ni' tOTej,   če   na   teh   dveh krajih
Kronlka o kratju Henriku IV.
(Nadaljevanje s 4. strani)
zadniem deianju, kjer se nam pravz-aiprav Henrik šele razkrije, je ustvariil na odru atmosfero to--pl« in ipnv nič soilzave clovecno-sti in s tem svoji, v nekem oziru stranski vlogi dal osrednji pomen. Dobrega priaica Wa!!eškega ,je na-zoroo, lepo prepričljivo izdife-reaicira.1 v vseh variantah ¦ Boris Kraiij. Morda preveč temnega ¦ in godrnja^vega Pcrcyja jc z nena-va,dno sugestijo, ki mu je lastna izobilikovad Lojze Rozman. Percy je naimreč edina resnično tragic!na figura colotne drame, Rozman pa ji je oslabil vzrok.
Dotvo in učinkovito so nasto-pili iigra/lci tudi v maarših vlogah in tako f>rispevaii k uapehu pred-stave, ki sicer ni bila v nobenem' oriru tvegan ek5i3«riment — ka-krfen bi bi! v okoliščinah Drame morda včasih tud:i potreben ->- a je bila, ne^lede na tak pomislek dos?nana, posrecena in v. tej sezo-ni vsekakor najboljša.
Sicer uitirezno, funkclonailno do-bro premislieno, a stiilno ra^no-rodmo in eitetsko poman jkl jivo sceno je zasnoval scenograf Vla-iirm Rtiavec.         M.  Pr-isenc
danes zasledimo člane Ol^mipie, ki marljivo vadijo in si priza-devajo, da bi čJmbolj izkoristili tistih nekaj dni, ki »0 jim na razpolago. To so namreč dijaki srednjih šol, ki so včJanjeni v Olym,pii in predstavJjajo pravi zaklad za smučarski klub. po-polnoma prav je, da je, klub poskrbel najprej zanje in jim omogočil pravil^h  trening.
Ka pa z oštalimi? Cakajo na ugodn«ejše snežne razmere. Mor-da b>p v času študentskih po-čitnic kaj' bolj ugodho, vendar za sedaj še ne vedo povedati, kam bodo odišli na trening. Po~ skrbeli bodo tudj za netekmo-valce in skupaj s pianinskim društvom Univerza organriizirali tečaje, po vsej verjctnos^i na Bogatinu in na Kofcah.
Za študent&ki kluib so seveda stopajo študentje. Vse kaže, da najvažnejše priredttve, kjer na-bo letošnje državno prvenstvo v smučanju za študente velika prireditev, saj se že sedaj krep-ko pripravljajo narijo. Vedeti je namreč treba, da je vsa organi-ziacija na ramenih Akad, »mii-čarskega kluba iz Ljubljane. 2e prihodnji teden pa je na spore-du prvensitvo Ijubljaiiske uni-verze, ki bo gotovo presegla naša .pričaikovanja, »aj je zna-no, da je vsako leto smoičarsko pryenstvo univerze ena najbolj pbiskanih. prireditev.
Ze Iz tega skopegaprograma lahko vidimo, da bo letpšjoja študentsVa smučarska sezona ze-lo pestra. Za nas v Sloveniji morda še bolj kot lanska,. če-prav je bila lani na Jahorini olimpiada. Mprda je lanimiva vest, ki je prišla iz Beograda, da se bo naša štiK?>entska S«nu-čarska r«prezentanca po vsej verjetnos.ti udeležila svetovnega študentskega srrničarskega pr-venstva, Jki bo v., Zaikopanih na Poljskem,
O pripravah za državno pr-venstvo, o, prvenstvu naš« uni-verze in o smuiarakih tcčajih Ijubljanskih itudentor bomo P*~ ?ali ie v nasle<*njih številkah Tribtine.
NEKAJ BESED o planincih
SEM  kol<?ktivu SP Olymple
Leto 1955 je bilo gotovo naj-uspešnejše l«to v dobi obstoja PD Uhiverza. Rezultati, doseže-ni v tem letu, to potrjujejo. V tein Ietu je dru^tvo zaznamo-valo sicer ne velik, pač pa sta-len pofast članstva (428 v no-vembru 1&54 — 530 v nov. 1955), ki gre predvsem na račun usta-novitve mladnnskega odseka na I. drž. gimnaiiji.
Največja prireditev dru&tva je bil III, meduniverzitetni orientacijski planinski pohod, katerega so se udeležile ektpe iz vseh univerzitetnih centrov Jugoslavije. Pet dni trajajoča prkeditev, pri kateri je sode-lovaJo preko 90 študentov pJa-nincev, je bila vzorno izvede-na kljub vrem^nskiin neprili-kam. Prvo tnesto v moški in ženski konkurenci so osvojili člani, oziroma alpimisti PDU. Istočasno je bil organiziran I. zlet š>tudentov-plan,incev Ju-goslavijfe in na pobudo PI>U ustanovljen meduniverzitetni odboT za koordinacijo dela štu-dentskiK plan!>nskih društev. C^tale večje prireditve so bile: trije smučarski te^ajl na Kof-cah, sedem večjih izletov v Kamnišk«     in    Julijske    Alpe.
vec planinskih predavanj. Na prvenstvu AŠD Olympie v smu-čanju je društvo osvoj.ilo prvo mesto »n organiziralo samos^toj-no smučarsko tekmiovanje pod Jalovcem v zvezi s komemora-•cijo za ponesrečenimi  alpinisti.
V okviru dru§tva deluje tudi alpinistični odsek, ki je imel v preteklem letu zelo. dobre re-zultate, kateri ga uvrščajo medi vodilne v naši repubUki. Kakor vsako leto, tako je tudi letos priredM AO plezalno šolo, zim-ski alpinistični tečaj na Ceiki koči in letni plezalni tečaj v Vratih. Alpinisti so vodili ple-zalni tečaj študentov fizkultur-ne iole in sodelovali še na dru-gih tečajih kot instruktorji. Vrhunec vsega delovanja AO je bila odprava v inozemstvo. Naveze so odšle v Silvvretto, GesSuse in Centralne Alpe ter hzvedle nekaj uspešnih in po-meimbnih vzponov. Clani odseka so zabeležili v preteklem Jetu skoraj 200 plezalnih vzponov v doma6ih in tujih gorah vseh težavncstnih stopenj. Razen te-ga sq sodelovaB na Kramarje-vem, smuku pod Storžičem in pri vseh večjih prireditvah pla-ninskega  društva. AO   je   imel
katerih so bšla šfevilna pre<Ja-vanja. Preko zimske sezone pa so se čland pripravljali na l«t-ne vzpone v telovadn»ici.
To so le sWpi rezultati, ki ne povedo, kakp so se trudžli mnogi marljivi sodelavci pri pripravah za razne prireditve. Nit ne zajemajo t.i rezultati šte-vilnih manjših akcij. Pri vseh teh prireditvah in delu je so-delovalo na stotine študentov-planincev in to posredno ali pa neposredno. Društvo je nudUo svojam članom razne ugodnosti od izposojanja razlščne opreme, katero je izpopolnilo, do že otoi-čajnih olajšav pri vožnjah, iz-letih Jtd.
Kaj pa v letu 1956? Program prireditev bo več ali manj ostal nespremenjen. Smučarski in al-pinistiični tečaji, izleti, pre<Java-nja, odprava v Centralne ALpe in na jug naše domovine, ude-ležba na IV. meduniverzitetnem orientaeijskem pohodu v Make-doniiji, planinsko taborjenje in. srednjeiolce itd. Brušitvo bo ustanovilo nove odseke na gim-nazijah in srednjih iolah in pa foto-odsek, ki Je zaradi tehnič-nih ovir do sedaj le životaril. Tudi za lastno knjižnlco se je pokazala potreba. Pred kratkšm pa so ustanovili pri društvu znanstveno sekcjio, ki zdnuuje bodoč« znanstvenike in kn bo prrčela v tem letu z delom.
Vse to nam priča, da društvo lahko gleda z velikim optinid-zmom v prihodnost. Društvo sfoji danes na trdnih temeljah in irna._ostro zacrtano pot, ki je v skladu s programom planin-ske na eni dn študentske orga-npzacije na drugi strani. Zave* dajoč se pomembne vloge je že od ustanovrtve prevladovala tendenca dati delu primemo vsebino in vrednost. Vendar je pri tem društvo naletelo na mnooe težave, ki jih je več ali manj srečno prebrodilo in si končno ustvarilo pogoje, da z nadaljnjim smotrnnm delom da še več in predvsem poudarka vsebini in kvaliteti dela, ki more in mora zajeti čimveč članstva, ostalih študentov in srednješolske mladine. Društvo bo to lahko doseglo s številnej-šimi in kvalitetnejšimi prire-ditvamd, za katere pa mora priti miciativa tudi od samih članov. Društvo mora postati homogena in močna enota, katera bo lahko odigrala vlogo, ki ji ko^t društvu bodočih intelektualcev pripada v vrslah slovenske pla-ni>nske in alpinistične organi-zacije.                              J. V.
Nič več najboljši
Akademska  strel&ka  aružino je bila dolga leta ena n*J-
;il?<4iših, 5e še jtie najboljf» streleka     družina     V     Sloveriljl
»ploh.   Ce   pregledujemo  zapiske. ki nam govore ~i 'Helu te
športne   sekcije   na&ega   druitva,  bomo  lahko ugotovlH,  da
je  bilo precej drugačno kot prejšnja leta.
Najprej nekaj,. besed o ka-drovski politiki strelcev-študen-tov. Za strelsko družino lahko trdimo, da je bila združitev z matičnim društvom nadvse ko-ristoa. . Posebno pomemibna je bila zato, ker so prej bili člani Akademske strelske družine le študentje in absolventi univer-ze ter visokih šol, sedaj pa vključujejo tudi diplomante vi-sokih šol, in dijake srednjih ter strokovnih šol. S tem s« je članstvo ; strelske družine usta-lilo. Ptsprej se je vpitsal jjlrelec v študentsko družiho šele 6-b prihodtl na uinverzo, če se je odločil za to, da bo zapustil evojo prejšnjo družino; Po kon-čanem študiju se je jsti član spet izgubil in nadaljeval svoje deio v ikakl drugi družini. Ta spreimemba v pravilnlku Aka-deraske s-trelske družine. Je iz-redno pozitivna, kajti.s tem so član*tvo nekako uredili. d&lo v sekuiji je bo-lj redno, kajti tlstl člani, ki so emkrat prlstopi-li v
Tudi  srednješolci   so   vključeni
driužino, bodo tu ttidl' ostali. RAzen stalnosti bbmo; doživeli ^ tudi večjo kvalfterto in lahkcr pričakujemo, da bo n« ta način lirftjena strelska drttžina v bo-do^e dosegala še večje'uspehe kot  došlej.                            ''
' Prav ta sprememba'pravHnl-ka pa ]e vplivala na poslabša-tije odnošov med Akademsko itrelsiko' družino in Stfelskiim >dborom Ljubljarie. Do prvih aevše^nosti Je prišlo že 6b pr-/ornajsiki paradi, ko je SOL (rztrajal, da se j« streld-štu-ienitje udeleŽe v n.1ihov^m sklo-pti, medtem ko »o te-ti skleni'li. 3a gredo v vrstah CHrymipie. Do nesoglasja j« pTišl<o tudi pri %>rašanju novih čianov, kajti pri SOL so rrmeoja, da študent-
ska strelska dnlžiha nima pra-vice do srednješblcev, vendar bi tu v.eljalo poudariti, da je Akad&mska strelska družina v posebnem položaju, ki ee precej razilikuje od drugih strelskih druiin v Sloveniji. Prav zaradi tega mora Strelska zveza Slo-venije razutneti specifičnosti študentov-športnikov in najti nove oblike za čiirruboljže sode-lovanje.
V tekmovanjih je bllo letos manj uspehov kot smo jih od naših strelcev vajeni: Tradicija je bi'la, da je bila: Akademska strelska družina najboljša. Si-cer je resi da tudi letos štu-dentje-strelci nisb bili ni-ti' en-krat poraženi, osvpjili so nekaj prvih meist ekipno in posamez-no, vendar so v najvaiaajjeni ekipnem tekmovanju, to Je na okrajnem prvenstvu, preipustili prvo mesto v streljanju z vo-jaško puSko ekipi Dioptra.
Seveda s« bomo najiprej vpra-šali,   kje   so   vzroki   za   siabže
v Akademskl »trelskl družini
u»peh©? Po mnenju funkcionar-je-v Akademske strelske dru-žine moreimo iskati. najvažnejži varok v premajihni disciplinira-nosti te'kmova.lc€v samih. Brez dvotna je na kvaliteto vpllvslo tudi premajihno : število prlja-teljiskih dvobojev in sreianj s sfrelskimi družinami v repub-llki i-n izven nje. Tudi treningi niso bili najlbolje obiakani. vse premalo je bilo nkčrtnega dela s tekmovalci. Najrrianj, kar je potrebno, je to, da vodimo sta!-no evidenco o rezultatih in uspehih stalnih tekmovalcev. Seveda je trefoa misliti fcudi na to, da bi prire.iali tekmovania tudi za tiste člane družine, ki sie«r ne sodelujejo; v prvi eki-pi, predvsem za «rednje*»lce.
Prav je, če na tem mestu omenimo tudi predlog Akadem-"skft ^freTške^ftfzTiiif^^«1'^?«--" membo sistema tekmovanja. Strelska družina je osnovna ce-lica strelskega športa. ki pa pri sedanjem sistemu tekmovanja nima prave veljave. Strelske družine s svojkni ekipami na-stopajo samo na okrajnih prven-stvih, medtem ko v hadaljnjih tekmovanjih nastoipajo le ekipe okrajev in republik. Boljše bi bilo, če bi najboiljše ekipe iz okrajcv sodelovale na republi-šk&m prvenstvu, najboljše iz re-publišfkega tekimovanja pa naj bi sodelovale na zveznem pr-venstviii Tako bi bile družine prisiljene, da bi resneje pri-čele misliti na sistematično zboljževanje kvaliitete pri svo-jem delu.
Akademska stredska družina je že pričela s svojim delom po srednjih šolah. Pred nedavnim so ustanovili Stiri sredjnešolske sekcije ln sicer na ESŠ, kjer imajp 20 frlanov, na I. drf. gim-
nazijl, kjer je 60 strelcev. n VII. drž. gimnaziji še je vpisal ¦ "20" etam^v,- na u€tteljiš6u pa 3! Zanlipanje za strelski šport j zelo Vediko, vendar so materi alne možnositi ASD zaenkrat š tako majhne, da ni mogoč vkljufiti še ostailih šol. Gotov je neosnovano mnenje SOI češ, da s tem načinom odvze mamo terensikim druiinam mla dino z njihovega področja. O tem naj ornenimo, da so štu dentje-strelci precej zanemaril delo na univerzi sami. kaj1 pravih Studentov je le okoli 5(
ŠTUDENTKE — ŠTUDENTI
PD Univerza sprejema pri jave za smučarske tečaje, V bodo na Kofcah od 7. februar la do 6. marca t. 1. v štiri i^menah. Te^aji bodo pod stro kovnim vodstvom in se ji lahko udeleže tudi začetnik Prljavite se v društveni pi sarnj, Miklošičeva 5a, do 21 Janaarj.!
Šport in študij si ne nasprotujeta
»Rojen serri b(l 1.2929 v Ru-iah. Z odbojko sem začel ie v ffiirhna»i}i. Leta 1949 sem pri-šel itudirat v Lfvfoljano in se vkljudil v Enotnost. Kasneje sem priatopil k mariborskemu Branitcu, haterega člcm sem še danes.« V teh skopih besedah mi je ori8al svoje življenje Vlado Skerbinek, stalni član drž. rtprezentance v odbojki in &an rttanborskeffa Branika.
Prvden sem pričel plsati reportaio o Skerbineku, sem vede\ le to, das tanuje v štu-dentskemt naselju, blok II. No, šel sem in po dalgem tavanju naiel sobo, fci sem jo Iskal. Odprlrni je simpatični In po-stovni Vlado, z roko v mavcu. Prvo vprala-nie, Jci ga je del-no opro/Vlčevala poklicna ra-dovednvost, je bilo: »Pa st morda rtfei zlomil roke pri odbojkl?* »Oht ne, to je čisto druga zadeva,,« je odvrnil. Po teh besedah mi je ponudil stol, jar pa sem se priiel ogledo-vati okrog sebe. Tipična itu-dentska. soba. Knjige na mi-zi, knjige na postelji, knjige na stolu, kratko malo, knjige .povsod, Seveda, saj Vlado bo čez iest mesecev diplomiral na kemiji. Spomnil $em se na štiidentsko vpraianje: »Koli-ko kil si ie preštudiral?* Po teh besedah sodeč bi Vlado lahko bil težkoatlet. Ntt steni je viselo nekaj diplom H &e marsikaj.     Toda,   saj   nisem
prišel ogledov&t sobe, ampak spraševati Skerbineka 0 vseh mogočih stvareh. Prepustil sem besedo Skerbineku, ki rm je radevolje pripovedoval 0 odbojki.
S ponosom je povedal, da je njegovo moštvo letos osvojilo prvo mesto na prvenstvu dr-žave. To se ima predvsem za-hvaliti svoji homogenosti \n posebnemu načinu \gre, vara-nje nasproinMka na mreži, tako zvane »finte«. S slovenske od-bojke sva preMa na jugoslo-van»ko in evropsko. Ob spo-minu na evropsko prvenstvo se je Vlado kar razvnel. »To je bil moj največji Športni do-godek. Dosegli smo peio mestb za Češko, Rusijo, Madzarsko' in Poljsko. Naša kvaliteta od-govarja vsem državarp,, fci so se plasirale pred nami, razen Češke, ki je za razred boljša. Z malo več sreče bi se lahko uvrstili na drugo ali tretje mesto. Najbolj mi je ugafala tekma z Rusijo in CSR. Take tekme še nisem videl in je verjetno tudi ne bom več.« 1u se je pogovor nekako ustavil. Zdelo se mi je, da ima ev-ropske odbojke zadosti, pa sem ga čisto nedolino vprašal: »Si. bral morda beograjski Sport in njegovo lestvico najboljših jugoslovanskih odbojkarjev v letu 2955?« — »Seveda, to je zapostavljanje. Od 10 igraleev Bmnika, fct tvorijo zmagovito moštvo, sem bU v tej lestvicl
le jaz. In ostalih devet? Sami Srbi vn Hrvati. In sicer igral-ci manjših kvalitet.« Z gren-kobo sem pomislil na en&ko usodo drugih. slovenskih špart-nikov.
In zadnjič sem bral v »Vjes-niku u srijedu« — Le kaj bo-do delali Jugoslovani na zim-ski olimpiadi? — Seveda, ko so pa sami Slovend. Če bi šlo za nogomet, bi šlo lahko 100 Ijudi pa se ne bi nihče oglašaL Pa pustimo tako to,z-viišljanje. »Ali po tvojem miš-Ijenju študij ovira sport?« — Odgovor je bi? odločen ne! Zgovoren primer je Skerbinek samt odličen športnik in vzo-ren študent.
Ob koncu sem se še poza-nimal, kdo od Slovencev je že nastopil v reprezentanci. Skfir* binek, ki je bil sam 30^rat član reprezentance, je nifttel nekaj imen: Kosec, Poiar^ dr. Danilo, Bergant, Megu&ar vn Požar Dušan. Zahvalil sem se mu za prijazen razgovor Un v poznih večernih urah odšel $ študentskega naselja.
Nazajgrede sein prgmiS^je-val o našem nopometu, o tHo-venskem hokeju, premillteval o slovenskih atletinjah, ki jih povsod odrlvajo in še in še o krivicdh v športu. In ven-dar sem vzkliknil $ pesnHk&m: »In milSi zvezde Kmrifcem bodo zastjale« in z ve$č$m tn lahkim srcem sem neset to pisanje na uredništvu.     f.P.
Karel Capek
Morilski napad
Gospod svetnik Tomsa je ]mel tistega večera ravno slu-šalke na ušesih in s prijetnim na&mehom poslušal, kako mu radio lepo iigra Dvoržakove ple-ae — to je vseeno muzika, si je zadovoljno dejal -~ kar je runaj naenkrat dvakrat trešči-lo, a z okna nad njegovo glavo se je z žvenketom sesulo ste-klo; gospod Tomsa je sedel namr&č v pritlični sobi.
Tedaj je napravil to, kar bi napravil skoraj vsak izmed nas: prvi trenutek čakal, kaj bo da-Ije, potem si snel slušaike in akoraj strogo raziskal, kaj je bilo in šele potem se je ustra-šil: kajti videl je, da mu je nekdo na dveh mestih prestre-lil okno, pri katerem je sedel; nasproti- v vratih je pod trsko tičala krogla. Najprej je hotel stopiti na ulico ia z golimi ro-kami zgrabiti tega lopova za ovratnik; toda ko je človek že v letih in uživa gotove časti, običajno zamudi ta prvi im-puls in se odločl za drugega; zato je gospod Tomsa stopil k telefonu in poklical policijski komisariat: »Halo, pošljite mi sem nekoga; pravkar je bil storjen   name   morilski   napad.«
»Kje je to?« je rekel brez-brižno zaspani glas.
»Pri meni«, se je razburil go-spod Tomsa, kot da bj policija morala to vedeti. »To je škan-dal, kar tako, brez vsega, stre-ljati na mirnega državljana, ki gedi doma! Gospod, ta zadeva se mora najstrožje kaznovati, To bi bilo ...«
»Dccbro«, ga je prekinil za-spani glas. »Nekoga vam že pošljem.« Gospod svetnik je besnel od nestrpnosti; zdelo se mu je, da traja cela večnost predno se ta nekdo prikaže; v resnici pa je bil že čez dvajset jninut pri njemu nekakšen raz-6oden policijski inšpektor, ki si je z zanimanjem ogledoval pre-streljeno okno.
»Nekdo je sem ustrelilc je fitvarno  dejal.
»To vem sam*, je izbruhnil gospod Tomsa. »Saj sem tedaj eedel pri oknu.« »Kaliber 7 mm«, je govoril dalje inšpektor in i nožem bezal kroglo iz vrat. »Iz-gleda kot iz kakega starega vo-jaškega revolverja. Glejte, ta možakar je moral stati na plo-tu; če bi stal na stezi, bi mo-rala krogla tičati višje. To po-meni, da je meril na vas, go-spod.«
»Cudno« je menil gospod Tomsa, »skoraj bi bil mislil, da je hotel zadeti samo ta vrata.«
»In kdo je to storil?« se je vprašal inšpektor, ne da bi se pustil motiti. »Oprostite«, je de-jal gospod svetnik, »da vam ne morem dati njegov naslov; tega gospoda nisem videl, pa tudi pozabil sem g povabiti. naj vsotpi.« »To je nerodno,« je de-jal irvšpektor mirno. »Koga pa imate na sumu?«
Gospodu Tomsu je pošla po-trpežljivost. »Kakšen sum ne-ki?* je planil razdraženo. »Clo-vek, saj tega lopova nisem vi-del; in tudi če bi ljubeznivo počakal, da bi mu iz okna po-itlai poljubček, bi ga v temi ne fcil poznal. Gospod, če bi vedei kdo je bil, potem bi vas ne na-dlegovai, verjamete?« »No ja«, je odvrnil inšpektor pomirljivo. »Mogoče pa se spomnite na ko-ga, ki bi imel dobiček od vaše smrti, ali ki bi se vam hotei maščevati... Vidite, to ni bil roparski poskus; ropar ne stre-lja, dokler ni primoran. Mogo-če je kdo jezen na vas. To nam morate, gospod, vi povedati in jni bomo to raziskali.«
Gospod Tomsa je bil presene-čen, s te strani na zadevo do-tflej ni pomislil. »O tem nimam niti pojma«, je dejal neodloče-no, ko je z enim pogledom pre-letel svoje tiho življenje urad-Jiika in starega samca. »Kdo nefci bi moral biti jezen na me-ne?« se je začudil. »Pri moji duži, jaz ne vem, da bi imel enega samega sovražnika! To je popolnoma izklju^eno«, je me-nil, majaje z glavo. »Jaz ven-dar z nikomur nič nimam; go-fipod, živim sam zase, nika-mor ne grem, v ničesar se ne vtikam... Zakaj bi se hotel nad menoj kdo maščevati?«
Inšjpektor je rmignil x rame-ci: »Tega jaz ne vem, gospod; mogoče se do jutra spomnite. Bali se tukaj zdaj ne boste?«
»Ne bom«, je dejal gospod ffomsa zamišljeno. To je fiudno.
si je dejal potrto, ko je ostal sam, zakaj bi nekdo streljal na mene? Saj sem fikoraj samotar; opravim svoje delo v uradu in grem domov — saj pravza-prav nimam z nikomur nič opraviti. Zakaj so me tukaj ho-teli usitreliti? se je čudil z ra-stočo žalostjo nad to nehvalež-nostjo; počasi mu je začenjalo biti žal samega sebe. Clovek gara kot konj, si je dejal, akte si jemlje domov, nič ne zapra-vi, nič ne užije, živi kot polž v svoji lupini in tresk! ga pride nekdo počit. Moj bog, kakšna čudna zloba je.v ljudeh, se je čudil gospod svetnik pobito. Kaj sem komu storil? Zakaj me nekdo tako grozno in blazno so-vraži?
Morebiti je to pomota, se je miril, sedeč na postelji s sezu-tim čevljem v foki. Seveda, to je gotovo pomota v osebi. Ta človek me je preprosto zame-njal za nekoga drugega, g kate-rim je imel svoje račmae! To je resnica, si je dejal olajšano, vendar zakaj, zakaj bj me ne-kdo  tako sovražil.
čevelj je padel iz roke gospo-da svetnika. Glej, naenkrat se je spomnil malo v zadregi, kakšno neumno stvar sem zad-njič storil, toda to mi je l*ar tako ušlo; pogovarjal sem se s prijateljem Roubalem in zinil prav neprimerno opazko o nje-govi ženi. Saj ves svet ve, da ga ta ženska goljufa in tudi on to ve, toda noče o tem nič sli-šati. In jaz, jaz osel o tem ta-ko neumno kvasim. Gospod svetnik se je spomnil kako je ta Roubal težko pogoltnil in .si zapičil nohte v dlani. Moj bog, si je dejal prestrašeno, kako je bil ta človek s tem prizadetl Saj on to žensko ljubi, blazno ljubi! Skušal sem sicer stvar popraviti, toda kako si j« ta človek grizel ustnifce! Ta me ima za ka.i sovražiti, je menil gospod svetnik pobito. Vem, da on ni strelja!, to je izključeoo; toda ne bi se čudil...
Gospod Tomsa se je prepa-deno zagledal v zemljo. Aii pa ta krojač, se je spomnil poln nevolje. Petnajst let mi je ši-val, potem pa mi rečejo, da ima hudo jetiko. Gotovo, da se človek boji nositi obleke, na katere je kašljal jetični; tako mi sedaj ne šiva ve-č ... Pred nedavnim pa je prišel prosit, nima kaj šivati, žena je bol-na in otrcci bi morali iti ven; da bi ga zopet počastil s svo jim zaupanjem. — Jezus Kri-stus kako je bil ta človek bled in kako se je potil. Gospod Ko-linsky, sem mu dejal, glejte to ne gre, jaz potrebujem boljše-ga krojača; z vami sem bil ne-zadovoljen. — Potrudil se bom gospod, je jecljal ta človek po-tem v strahu in zadregi in za-malo, da ni jokal. In jaz, se je spomnil gospod svetnik, sem ga pač poslal proč s tistim »bomo videli«, ki ga ti siromaki tako dobro poznajo. Ta človek bi me lahko sovražil, se je zgrozil; saj to je strašno, iti nekoga prosit skoraj za življenje in bi-ti tako brezbrižno odbit! Toda kaj sem hotel z njim napraviti? Vem, da tega on ni naredil, to-da...
Gospodu svetniku je postalo težje pri srcu. Tudi to je bilo tako mučno, se je spomnil, ko sem opsoval slugo v naši pisar-ni. Nisem mogel najti nekega akia, pa sem poklical tega star-ca in kričal nanj, kot na kake-ga fantalina in še pred ljudmi! Kakšen red je to, vi idijot, takšna svinjarija je povsod, moral bi vas zapoditi. Akt pa sem našel v lastnem predalu. Dedek pa ni-ti zinil, samo tre-sel se je in mežikal z očmi. Go-spodu svetniku je postalo zelo mučno. Clovek vendar ne prosi odpuščanja svojega podrejenega če ga malce užali, si je nemir-no dejal. Toda kako morajo ti podrejeni sovražiti svoje gospo-darje! Počakajmo, dal bom te-mu dedku kakšno staro obleko; toda pravzaprav je tudi to zanj ponižujoče. —
Diplomanti v letu 1955
Tehniška fakulteta
ODDELEK   ZA   RUDARSTVO IN  METALURGIJO
Rudarji:
Radid Stevan, Novaik Ivan. Pavčnik Albjz, Bitenc Roman.
Metalurgi:
Zagorec Desanka, Clnčurak Jan, Jurida Slavko, Lavri* Aledcsan-der, Nakovski Vančo, Rozman Vincenc, Urbanc Aivton, Ignjato-vič Vitomr, Voje Andrej, Vuko-vlč Milan, Gnjatovič Jovan, Je-leako Dora, Klarič Mate, Uranjek Milan, Mihačevič Zdravko, Trat-nijc Zoran, Jeleniko Simon, Zele-niOta Predrag, Vizjaik Ferdo. Kle-p&c  Milan,  L©j'ko  Franc.
ELEKTROTEHNISKI     ODDELEK:
Okrupa Marjan, Močnik Rastko, Ižanc Beno, Martin Anton, Ojstrež Miloš, Tigerman Djordje, Barle Viktor, Trebše Savo, Pehanl Be-no, Pozne Anton, Spasojevič Spa-soje, Flere Pavle, Remih Zlatko, Osana Božidar, Ferlež Ivan, Uran Demetrij, Laco Zdravko, Bralič Bogoljub, LOwy Marcel, Zaplotnlk Janez, Sajovic Dušan, Smerdu Jo-že, Boltn Bojlko, Budiin Joško, Vreček Franc, Salvarica Borislav, Kalan Dušan, Gradnik Sergej, Keržar Boris, Markošek Milan, Varšek Zdenko, Paulin Alojz, Za-vrl Zarko, Stošič Slobodan, Reš DuSan, Kordič Ivan, Kršrnanc Stojan, Kunstek Marij, Kunaver Roman. Pernuš Slavko, Cadež Gusto, Barti* Avgust, Miti* Dra-gaslava, Dim;trovski Borislav. Premrov Marjan, ZoriC Martin. Vidmar Ivan, Vučemilovič Ciro, Vrgora   Mirsad,  Dokl  Ciril.
ODDELEK   ZA   KEMIJO:
Vitez-Najdenova Ljubka, Kriiv-čenlco-Držaj Nataiija, Osreidikaar U6i, Kav<ii6 Tihoeniir, Kurmk Olga, Zugel AJitom, Droljc Stani-skav, Ramšak Vekoslav, Vakselj Mairteo, Trpevsika Branika, Skubic Olga, Cerček Boris, Zupami&iič IvaJi', Nauta Eva, Puliar-Muren Stana, Ujčič Korina. Gros Davo-rin, PoberaJ Savo, Ravnrkar Bru. no, Gaut&ch Othmar, Jafclič Mitja, Hn.bemiik Nada, Mitič Milka, Ci-mermain Rado, Hadžovič Izet, Povh Bogdam, Siftar Jože, Dular Milan, Rauschl Anica, Jakus Ire-na, Muši« \5»ga, HLnterlechner Tea Antiloga ¦ fpena. ODDELBK ZA ARHITEKTURO JatniriiŽ iBoris, Turcovich Glauco, Leban Radiko, Matul Niiko, Mla-kar Sonja, por. Ivamc, De ReggJ Mairjan, KoSevar Staaislav, Ga-Lič Vinfco. PaSč Miraa, Rajgalj Anton. S€,ver Savln. Skerlep Fe-dor, Pečonko Borut, Bižal Milan. Petijevič Milorad. ODDELEK ZA STROJNISTVO Promic Mitja, Nussdorfer Bru. no, Obremovnč Radoš, Zorec Sta-ne, Goljar Marko, Paipež Stanko, Milič Ivan. Muršec Ivan, Kranjec Janez, Smole Ivan, Praintz Mi-lica, Gregorčič Miloš, Adžovič Ibrahim, Veselinovič Arandžel, Peri^ Dragan. BoSkovič Peter, Pajič Stojan, Drofenik Miran, Ivanetič Peter, Tekauc Karel, Bjelič Tomlslav, Mišič Dušan, Tomšič Anton, Pelan Staš, Ristd<5 Predrag, Sporn StamLslav, Tomii Cedomir,   Perič   Aristdd,   Vardjan
Radovan, Gabrijelčič Anton, Ze-lenkov Risto, Babič Mirko, Mom-čilovič Dušan, Fddanovski Džolco, Zmavec Pcter Railevič Marko. Novak Ivan, Guzelj Mdran, Sem-rov Franc.
Akademija za glasbo
Ferluga Jerica, Ročnik-Holz Dana, Ceh Hedviika, Rančigaj E>i-ka, Strnlša Miran, Kvarti* Miran in   Spendal   Manica.
Akademija za igralsko umetnost
Kurejit Andrej, Gorinšek Majda. Kacin Nedeljka. Hladniik Boštjan. Totnia Oušam.
Akademijo upodabljajočih umetnosti
Slikarjl:
Bernik Janez, Jemec Marjanca, Kotnik Rudoli, Modrijan Jerca, Pirnat Mihael, Rogelj Albin, Snoj Viiktor.
Kiparjl:
Ceme Peter, Kranjc Slaviko, Tl-hec Slavko
Gospod svetaik ni mogel več ležati; tudi odeja mu je bi-la odveč. Sedel je na postelji, objemal kolena in zrl v temo. Ali pa tisti slučaj z mladim Moravkom, pri nas v pisarni, ga je mučno spreletelo. On je vendar izobražen človek in pi-še pesmi. Ko pa mi je izročil tisti slabi spis, sem mu rekel: predelajte to, gospod kolega in mu hotel vreči spis na mizo, padel pa mu je pod noge, zato se je moral skloniti, ves rdeč, z rdečrimi ušesi.
Morai bi si pripeljati par za-ušnic, je mrmral, gospod svet-nik. Saj imam tega fanta prav rad, vendar tako ga ponižati, čeprav mimogrede. —
Gospod svetnik se je spomnil drugega obraza: bledi in zabu-hli obraz kolege Wankla. Siro-mak Wankl, si je dejal, je hotel biti predstojnik pisarne, name-sto mer.e; to bi bilo nekaj sto-takov več na mesec, in on ima šest otrok. — Pravijo, da bi ho-tel dati svojo starejšo hčer učit petja, toda zato nima denar-ja; in jaz sem ga preskočil sa-mo zato, ker je tak neroden te-Ieban. — Zeno ima hudobno, tako grozno hudobno in suho od večnega varčevanja; in za kosilo ima sanio suhe žemlje. Gospod svetnik se je bridko zamislil. Siromak Wankl, tudi temu ne more biti vseeno, ko vidi, da imam jaz, brez družine, več kot on; toda kaj morem jaz eato? Skoraj zmerom mi je mučno, ko me tako očitajoče gleda...
Gospod svetnik si je podrgnil čelo, na katerem 30 stale goste potne kaplje. Ko me je natakar opeharil za nekaj kron, sem ta-koj poklical lastnika in ta ga je takoj odpustil. Ti tat, 1e sikal nanj, jaz že poskrbim, da te v Pragi nihče več ne vzame v službo! In ta človek je odšel ne da bi rekel besedo. .. pod fra-kom je imel tako štrleče lopa-tice  —.
Gospod svetnik ni zdržal več na postelji; sedel Je k svojemu radiju in si nadel slušalke, to-da radio je bil tih, bila je poz-na noč; in gospod svetnik si je uprl glavo v dlani in se spo-minjal ljudi, ki jih je srečal, na te čudovite, toda majhne lju-di, s katerimi se nikakor ni ra-zumel in na katere nikdar ni pomislil.
Na komisariatu se je oglasil zgodaj; bil je malce bled in v zadregi. »No kako«, ga je vpra-Šal inšpektor, '»ste se spomnili na koga, ki bi vas lahko sovra-žil?«
Gospod svetnik 3e zmajal z glavo. »Jaz n« vem« je dejal negotovo. »Nami** teh, ki bi me lahko sovražili, je toliko, da...« In je iria-hnil z roko. »Poslušajte, človek niti ne ve, kolikim ljudem stori krivico. Veste, pri tem oknu ne bom več sedel. Prišel sem vas pro-sit,  da bi &  to  zadevo  konča-
U . . .€
RAZPIS
1           ASK  Olympia prired:   v  ponedeljek    22.   I.   1956.    prvenstvo
ljubljanske   univerze   y   veleslalomu  v  Kranjski  gorl. i   Tekmuje   se  v  nasJednjdh  razredih:
Raizred A — telkinovaloi: redni sluSateljl ter slušateljice Ijubljansike   univerze.
R-azred B — netetonovalcd: rednj siušatedjl ter slušateljice Ijuhlijanske   undverze.
Razred C — izredni  slušateljt, absolventi  ter diplomantd
Razred  D  —  diidaki  ter  dijakinje srednjih in njim sorodnib
Tekmovalci teHemujedo na eni progl, netekmovadcl na lcraj-ši.
Te*:m-uje  se  po  pravilih  SZJ.
VsaJc  tetkmovailec   nastopa  na   sv<>Jo  odgovornost. i           Prijave   sprejema   ASK   Olympia   v   klubski   pisarnl   na  Mi-
t kOošičevi 5a do 21. I. 1956. dnevno od 12.—13. ure ter eno uro [ pffed pničetJkain tetemovanja v buffetu »Mojca« pri žlčnici. ,' Priijaivnina za posamezne tekmovaJce je 20 d n. Prlreditelj i piača vsaikemu udeleiemcu, študentu all dijaJcu, 150 din kot l detoo povrndtev potnih stroškov. Itplačevalo se bo ob razgla-} alitvi rezultatov ob 15.30 v hotelu »Razor«. Pričetek tekmova-I nja ob 10.30 uirt. Tekmuje se posamezno in ekipno. Za ©kipo 1 »tejejo trlje najijolde plasi<rani tekmovalci ali tekmovalke fa-1      JcU'litete <xz. odidelika.
Prvl trtje plasiranH tetemovalci vsakega razreda prejmejo iJdptano.
'          Piritožbe   sprejema   sodndSki zbor eno uro po tekmovanju.
[          Ptiffediteaa   si   prd<3a*uj«   pravico   spremembe    programa    v
r   tiugaju   eventuallnih   zaprefc.
Valbimo   k   člm   večji   udeležbit                  ASK OLYMPIA
Soba s ktobučevino oblože-nimi vrati je bila zakajena od cigaretnega dima, kakor naša bela Ljubljana ob dobri pošilj-ki jesenske megle. Ta dan je bil uradmi dan in pred-sednik štipendijske komisije je zaspano sedel v zamašče-nem naslonjaču. Zelodec, ki mu je za njegova leta precej narastel, se rau je dvigal in upadal, kaikor kovaški meh, ki ga poganja enakomeren gib nog. Od dolgega časa je zde-hal, čeprav je bil ta dan urad-ni dan, določen za sprejema-nje strank, sklepahje štepin-dijskih  pogodb in  pritožb.
Zunaj pred kabinetskimi vrati je pohlevno stal umet-niško oblikovan talent^ mal-ce pripognjene drže in rahi-tičnega izgleda. Ni slutil da se pod njegovim zguljenim plaščem krije podoba sluša-telja Akademi.ie upodabljajo-6ih umetnosti. bodočega aka-demskega slikarja. Za kratek 5as je. čakal pred vrati, ker pač ni imel kaj drugega po-Četi in si tega bržčas ni tako strašno gnal k srcu. Presto-pal je sem tn tja, kadil. sto-pical, pljuval, gledal skozi okno, zdehal, se pogovarjal s kmeti, ki so prav tako čakali kakar on in ka.1 vem kaj vse je počenjal.
Ta dan bi namreč podpisal pogodbo in zato je čakal pred vrati kar z raztegnjerrimi ust-nicami, se smehljal kmetom, kakor da bi hotel reči, kako srečni ste. ko ne veste zakaj je zemlja okrogla in se vam ni treba mazabi s prvovrstno Solea kremo.
Naposled so gs  poklicald. —• Zdravo!    je    bleknil   ob vstopu.
¦— Zdravo! je zinil predsed-nik dolgočasno in si z roko krčevito drgnil svojo plešo. ki se mu je svetila kot umit por-celanast  krožnik.
—  Kaj  bi radi?  je mrmra3 z   glasom,  ki  je  pomenil,  da ga je zmotil pri važnem opra-vilu.
—  Glede štipendije sem pri-šel.    Pripravljen   sem   podpi-sati   pogodbo.   Gotovo   ste   že sprejeli mojo prošnjo, saj sem jo odposlal brž po objavi va-šega razpisa.
ProSnjo je stvarno okrasil tako, da bi vsakdo rekel, da je to prava lirlčna pesem in bil je zadovoljen v prepriča-nju, da večjega priporočila ni treba.
—  Dobro.   Zadevo  je  treba urediti   tako,    da    bo  zadeva urejena.  Stvar kot tako mo-ramo pogledati v celoti z dru-ge perspektive in   videti,   Če je   investiran   denar   rentabi-len, če Se hitro amortizira in kako vse skupaj vplava na tr-žišče. Kaj bi vi recirno počel;, ko  pridete  v  proizvodnjo  in dokončate  študij?
—  Slikal   bom,   tov.   pred-sednik.
—  Lepo, Povejte mi, kaj bo-ste sliikali?
—  Slikal bom, recimo ljudi, pokrajine, obioaje, sMkal bam življenje,   tovariš   predsednik.
—  Pa  veste vi, mladi mož, da imamo mi okrajnega fato-grafa, ki slika brez štijpendi-je.  Se zavedate, kako korist-ne so te njegove s^like za našo družbo,    kajti   od   tega    foto-grafa   dobimo  v  okrajni   pro-račun   precej   denarja.    Zakaj ne  greste slikat  k njemu,  če imate veselje do slikanja?
—  Vi me niste pravilno ra-zumeli.    Nameravam    postati umetndški slikar.
—  Je mar kakšna razlika v tem?   Vi   nameravate   sldkati ljudi in kraje in on jih slika. Slike so pač slike.
—  Ampak  tovariš  predsed-nik,  ,jaz bi  »farbal«.
—  Kaj, farbali bi nas? Do-volj je, da nas farbajo davko-plačevalci in obrtniki. In zato bi     radl     štipendijo,     pomoč skupnosti, družben denar? Ne. Proračunski   sklad   za   te  na-mene   je   izčrpan.     Lotite   se bolj pametne stroke in pusti-te slikanje našemu fotografu. Iz konkurenčnih razlogov vam to  pri:poročam,   ker ne boste vzdržali    njegovegia    pritiska. Izberite  študij,  ki   bo  za  naš okraj   rentabilen.   Veste,   časi zahtevajo,   da  človek  dela  to kar mu prinaša koristi, ne pa to,  kar ga   veseli.   Če   boste izbrali rentabilno stroko. smo vam    pripravljeni    pomagati. Kakor hočete.
Proti poldnevu so se pred-s.ednikova vrata še enkrat odprla. Vstopil je arheolog Crepimjekop.
—  V smislu splošnega zako-na bi skleniJ ustrezno pogod-bo o štipediranju.
—  Kaj študirate?
—  Arheologijo.
—  Kaj    nameravate    delati po diplomi?
—  Kopal bom, stikal tn iskal starine.
—  Tovariš,  pri  nas obstaja stroga delitev  dela. To stvar
prepustite tistim, ki jim gre. V okraju imamo dve starinar-ni, ki' zbereta dovolj starin. To je za našo trgovino več kot preveč.
—  Ampak    tovariš,    jaz    bi znanstveno raziskoval in pro-učeval starine.
—  Nimate   kaj   raziskovati. Naš  teren  je geološko  pcpol-p.oma raziskan. Dajte si dopo-vedati,    da    so    proračunska sredstva   že   izčrpana.   O   tem si   bomo   morali    biti    enkrat pcepolnoma na jasnem.
Ko je bledi Crepinjkop za-prl vrata, je predsednik na-šel toiiko časa, da je v miru pokadil cigareto. Užival je v vdihovanju dobrega domačs-ga tobaka. Zdajci se je nekaj spomnil, planil pokonci, zgra-bil slušalko in pozvonil.
—  Halo!   Tukaj   predsednik okrajne   štipedijske   koimisije. Pokličite  mi prosim, študenta ekonomije, tovariša Zgubo.
—  Halo,   Zguba   pri   telefo-nu. Zelite prosim?
—  Kaj je hud<iča s tisto šti-pendijo, ki vann jo ponujamo že  nekaj  mesecev.  Ste se že odločili? Nakažemo vam jo za pol leta nazaj, samo da pri-dete podpisat pogodbo. Pridi-te,  da   s-tvar  uredimo.    Veste zara4i   denarja,  ki  leži  neiz-rabljen.
—  Ampak   tovariš   predsed-nik, od treh strani vendar na morem   prejemati   štipendijs. Tukajšnje   podjetje   md   nudi odlične pogoje: druždnsko sta-novanje  v  novem  bloku,  do-datno   plačo   in   specializaciio v  inozemstvu.  Kaj  hočete  še od mene?
—  Mi  vam   nudimo   enake pogoje.    Vzemite    prosim    cd nas, da nam ne propade odo-bren denai*. Kako dolgo boste študirali,   je   vaša   stvar.   Sa-mo, da podpišete pogodbo, za-radi  formalnosti.
-- Premislil bom.
—  Premislite  in   pridite  še dane, zaradi denarja namreč.
Tine Komar
Glose iz našega življenja
Ceneno vino
Ob letožnjem go9tova.ns'u štu-deniDske foikiorne skupine v Fran-ciji smo naknadno zvedeli nekaj več o trgovainlju z vinom. Naši fa,nitije, kl so tam gostovaii, so se. kot običajno, najprej 'poizanimaK za ceno fra.ncoskih vin. In kaj bi prikrivali, žeja >e bila precejšnja, ker so irasropali v vročiih in 50 parnih dnah. Toda denarja je zmanikailo, predvsem pa trdne fra.ncaske valute. Drugega ni ka-raiio in skupina folkloristov je odšla na Io>v za poceni vinoin. V denarnici so Imeli še ostanek ju-gojlovanskega denarja in sicer ce-!'ih deset dinarjev. Naleteli so na d»l>ro kupčijo. Kmet, <p>ri katerem
so se oglasili in povpira^ali, jih ie leipo ^pireje!.
—  Hoteli bi pri vas kupiti ne-kaj vina.
Kmet jim ]e postregel s prvo-vrsrniim vinom. Poskušal. so in ugoitovili, da je dobrc.
—      Veste,    stvair     je     nekcS zamota.na.   Mi   namreč    nimamo francogkega   denarja.    Imamo   le še deset dijnarjev.
—  Koliko liorov vma pa se do-bi pri vas r.a. ta denar?
—   Tri  ikre.
—  Dotaro, potem vam jih bom prodail.
Famtje so a zaidovoljno meli diand. Kupoja z vinom je napra-vila na,iWliši vtis o francoskili kmetih.
Sodobna basen
V   študentsko   menzo    je prisel konij,   odlloižiii  prtljago,   vzel   biok za kosiilo, sedei za mizo in mlimo čakal   na   srrežnika.   Strežnik,  ki je pri-šel s precejšnjo zaimudo, mu praivi:
—   Ne bi vas hotel žailkl, toda vi ste prvi konj, k^  ie prišel živ v našo menzo.
Korajža pa taka!
Pred kratkim je pirišlo v slavi-sričnem semina.rju do preklnitve seminarskega dela. Vzrok ni pre-kinitev ^lektrioneoa toka, amr:ak priipombe prafesarja med branjem sominarskega de!a, češ <la je eno-stfaasko vrednotLl etlčne principe junakcv Podlimbarskega. Posto-pek je bii kratek. Zaprl je svoje semiinarsko delo, dal svo'j veto in prenehal z branjem. In slušatelji so se zaidovoljnii razšli. Ni še zna-no, če se bo  seminar nadaiie\ai.
Pravnski in sestanek
Sestanek ZŠJ je za vse člane obvezen.
Dva Studenta se odpravka z na-selja z namenom, da bi se u<iele-žUa scstanka na pravni fakuketi. Med po.tj'o si preimislita. Na se-stanku bo dotgočasno, s filmi pa nista na tekočem. Sklenera, da se-stanek opuscka im gresta medretn v kino. Predlog je soglasno 5<pre-jet. Stopia do kina »Kornuna«, kjer so bi'!e karte raziprodafie in vrsta »žicarjev«. Ista smola ;u spremlja  v  Unionu.
V   zadiregi   stojita   na   pločc-::ku pred   Unionom  ne  vedoč,   kaj bi s>torila. Končno pra.vi eden.
—  Pa greva na sestanek, saj |e rako ali tako obvezeE..
RESEVALCEM NAGRADNE KRI2ANKE!
V  nagradn!  križanki  prejšnje številke    je    izpadla    dcfinicija besede  pod  77.  navpično. Glasi se:   zahrepeneti,   zaželeti   (brez se).    Ravno   tako  je   skladatelj opere Carmen pod 91 navpično. Zaradi tega sprejemamo re!itve do 25. januarja.
STROGO ZAUPNO
•TRIBOTJA.«    glasllo    Ijubljanskih
»tudentov
OreflnlStvo   n>   ujiava     Ljublja-la.   Mikl<>*'teva   resta   5a    telefon U 102   -   Ureiu.ie   uredniSki   odbor Odgovorni      urednik:     Jaoko Popovifi        š^udent       prava          —
Teko6i rafun Narodne hanke o-KB-i-Z-567 - Letna naročnlna '00 dtnarjev — Rokoplsov ne vra-*amo — Tlsk Casoplsno založnl-5kega podjetja »Slovexi=kl poroč©* valectj