Izhaja vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za pol leta5 lir, za tri mesece 2 liri in 60 stot Posamezna stev. 20 stot. — Uredništvo m uprava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se
ne vračajo   Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni
oglasi po 1* liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela .
V Trstu, dne 18«	-	jv
IS20
Pravi socijalist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam sebi, ne koristi nič ne sebi ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki niso še prepričani.
GliflSIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev«
Med tem, Ko se Ms ? doiitooini ule
Obe vladi jugoslovanska in italijanska sta slednjič vendarle sprevideli, da je direktni dogovor menda še najuspešnejše sredstvo, da se kolikor to liko dostojno reši zamotano jadransko vprašanje, da se vsaj za nekaj časa to vprašanje spravi z dnevnega reda diplesnatičaih pogajanj
Direktna pogajanja — kasno so prišla, prekasno morda. Ako bi sledila takoj po sklepu premirja, iimela bi brezdvomno nekaj .uspehov in 6e bf ita uspeh tudi ne bil drug-., negoli, da bi naša pokrajina ce bila zašla v tako naznosne gospodarske in politične razmere, v katerih danes tiči. Ali po premirju se o direktnih pogajanjih sploh ni smelo govoriti; na eni strani ni dovoljeval »ugled« velevla-sbi, da bi stopi/la v tako ozko dotike s šibkejšim sosedom, na drugi strani pa je ta sosed tudi znal izrabiti svojo pozicijo in svoja >prijateljstva«, Id so seveda .prijateljstva sloneča na 'temelju dobička. Mesto sporazuma smo doživljali najbedastejšo propagando proti Jugoslovanom na e® strani in proti Italijanom na drugi strani. Kakšen dobiček je imela ita 'hujskajoča propaganda za obe deželi, smo občutili tostran in orrostrao demarkacijske črte. Trgovina ob tleh, polom, zato pa D'Araiuozio v Reki, ki drvi v pogubo.
Vse to je moralo iz trezniti vroče glave imperija-lističnth sanjačev. Spoznati so morali tu in tam, da so razmere silnejše od njihove volj e in moči. 1 ako je prišlo d<- sestanka italijanskih in jugoslovanskih delegatov v Pallanzi. In tako bo morda vendarle prišlo do sporazuma in do pogodbe, ki jo bodo zastopniki obeh rrlad slednjič tudi podpisala in ki bo to, kar pod takimi razmerami biti mora, namreč —
, kos papirja brez pravega jamstva. Takoj po sklepu ipremirja bi sličen sporazum pač 'koristil, takojšnje povzetje vseh trgovinskih in .političnih zvez bi bilo prišlo obema deželama v prid. Danes ne bo imelo več tega uspeha. Po vsem onem zastrupljevanju oseb in razmer, sporazum danes ne more biti več odkritosrčen, ne more biti prijateljski. Ta prisiljen sporazum bo ustvaril občevanje polno zavratnosti, sirahu in sramote med obema strankama. Ah medsebojno občevanje buržuaizijskih vlad tudi ne more biti drugačno in tudi nikoli ni bilo drugačno negdi tako, in tako tudi vedno bo, ker vodi to občevanje pač i<krajni egoizem.
V Pallanzi bodo morda začrtali meje med eno in drugo buržuazijsko domovino. Da se pri tem ne bo gospoda ozirala na težnje ljudstva, je samo ob sebi umevno. Ljudstvo je prepokomo in tudi preveč brihtno, da bi bilo /potrebno ali umestno povprašati ga pri sklepanju (takih in podobnimi kravah kupčijah za njegovo .mnenje.
Ljudstvo, ‘t j. prelet ari; at, je itak že izrazilo svoje mnenje. Italijanski prelet arij at nima zaupanja v svo-jj	.gS V 3V*jO tadi a;nia. ^,ato
sledi proletarijat .pogajanjem v Pallanzi s precejšnjo
SOVJETSKI RUSIJE
Japonska je započela z ofenzivo. Skupičila je J slučaju ima nadurno delo svoj smisel, svoj pomen
■ogromno armado na skrajnem vztoku, s katero hoče j in svojo moralno podlage Kdo bi hotel temu
uničiti
IrU uliUdUl/ li-O.	’	J	.
ruske b§"ce za svobodo proletariata. Hkrati | resno ugovarjati ?
je ooljska vojsil^t izvršila krei/OK sunek proti vzj.
Ju ter zasedla Ki;e\, medtem ko so se rdeče čete v najboljšem redtf nekoLko umaknile. Z zasedbo mesta Baku v Kavkaz# je sicer Rusija prišla nekoliko do zraka, ker debila je v svoje roke bogate .jfetro-lejske izvirke, ter s tem tudi kuriva za svoje lokomotive. Hkrati pa ima sedaj kavkaško vojsko na razpolago, ki jo pošlje na .poljsko £ronto. Ali iz Francije in Amerike ter od drugod prihajajo Poljakpm in Japoncem dnevno velikanske množine vojnega materi j aia. Zdi se tudi, da bo Finska po namiga Anglije započela z napadom v smeri proti Petrogradu. Intemacijcaahia buržuazija se je za*klela, da hoče uničiti sovjetsko Rusijo ter z njo vred spravili komunistično idejo s sveta.
Gre torej za usodo sveta za svobodo ali sužnostl Gre za usodo delovnega ljudstva.
Prletarijat vsega sveta bi si moral biti v s vesti, kaj izgubi s .padce*’, sovjetske Rusije.
»Mednarodni pomožni urad komunistične Internacionale ~ v Amsterdamu je ob tej pratiki izdal proglas na -delavce vsega sveta, v_ katerem poživlja, naj ne za'puste .juna§’cih rodtrugev v Rus:;i, ki 6e za proletarsko svobodo bijejo ikakor levi, a ne razpolagajo s tako strahovitim voj no- tehničn: m materijatoan kakor buržuazijski plačanci. Osobito se obrača proglas na japonske proletarce in angleške, saj je znano da stoji Anglija ua čelu svetovne reakcije, dasi hočejo njeni oficijelni zastopniki to prikriti. Proglas poživlja delavstvo naj bo pripravljeno na splošno stavko, ko hitro začne splošni napad na Rusijo. Ta splošna stavka bodi v pcmoč ruskim komunistom, a tudi gibanje, da se slednjič enkrat svet reši kapitalističnega pekla ter stopi v novo boljše življenje.
Proletarsko vodst-o indur ijskih podjetji je tem le koristilo, rešilo je n.sko .ridustrijo poloma, do katerega ga je pritirala kapital stična spekulacija. Proletarsko vodstvo izvršuje- danes velik vpiiv in se bolj in bolj širi. Deiavske organizacijo razpolagajo nad tisočimi izvežbanimi upravitelji.
Inteligenca (razumništvo) sodeluje živahno in pedaja tehnične in upravne svetovalce. Kovinarski inženirji n. pr. so udruženl v posebnem odseku in delujejo v tesnem stiku z organizacijami kovi narskih delavcev.
Načelo, da bi en sam vot5it k~kšno podjetje, ne obstoja več v Rusiji.
Prvi maj v Lossdsmu.
- Praznovanje prvega majnLka je bila letos delavska manifestacija, kakor je London še ni videl. Število delavcev, ki so korakali v demonstrativnem sprevodu po mestu se ceni na en milijon. V Hyde Parku je na dvanajstih različnih odrih govorilo 72 govornikov. Sprejet .je bil sledeči dnevni red:
Današnji shod londonskih delavcev šilja bratski 'pozdrav delavcem vseh dežel, ki se danes združijo, da dokažejo svojo solidarnost in odločnost nadomestiti sedanji kapitalistični izkoriščevalni sistem, ki je povod neštetih zapletljajev in trpljenja, s socialistično komuno.
Izraža svoje navdušenje za uspehe vlade sovjetske Rusije in kliče proletarcem vseh dežel, da odklonijo izdelovanje rn uniči je ali drugih vojnih sredstev angleškim ali drugim kapitalistom, ter obljubi da bo z vsemi silami pritisnil na vlade doti onih dežel, da sklenejo s sovjetsko Rusijo mir na podlagi samoodločbe, brez vmešavanja, brez aneksij, brez odškodnin.«
L. 1905. .je bil Bissolati tudi tu v Trstu na mednarodnem tsocijalSstičnem sestanku. Tedaj) smo ga videli v družbi Viktorja Adlerja, Valentina Piltoni-ja, Etbina Kristana. Takrat je tudi govoril znamenit govor proti nacijonalizmu, za razredni boj, proti vojni------------
Ministrska brisa
hladnokrvnostjo. Proletarijat dobro ve, da od pogajanj in pogodb, ki bi se v Pallanzi sklenile nima ničesar pričakovati, niti jamstva za mir, kakor ga nima •pričakovati od .pogodb v Pariz«, Londonu in sv. Remu. Proletarijat dobro ve, da je edina rešitev možna le na podlagi sporazuma proletarskega ljudstva, na podlagi proletarske solidarnosti.
Ne Pariz, ne London, ne sv. Rem, ne Pallanza i. t. d. bodo podali svetovnim gospodarskim in političnim razmeram one stalnosti, ki je predpogoj za iupostavitev miru, temveč Moskva mu bo dala, Tretja Internacijonala.
Gospodi pa ni na »tem, da ustanovi stalnost, ki ,bi preprečila nadaijne vojne, zato tudi noče čuti glasu strani .prcrletairijata, zato tudi ta glas skuša •uduSHi v krvi. Da bi se delovno ljudstvo različnih narodnosti med seboj sporazumelo, tega se buržu-azija ravno boji kakor hudič križa. In v tem si je gospoda povsod enaka.
Zglede imamo prav tu v lastni hiši. Ko se je jugoslovanski proletarijat teh pokrajin že davno pred direktnimi ipogajanji itaiSjanske in jugoslovanske vlade točno sporatzumel z italijanskim proletariatom ter izvedel vse konsekvence, ki izvirajo iz globoko občutene proletarske solidarnosti, je završalo po naših nacionalističnih listih. Naravnost o »narodnem izdajstvu« niso sicer pisaeli, ali namigovali &o precej jasno nanj. Seveda to nas proletarcev, ki vemo, da živimo in se borimo za boljše ki lepše življenje, ni motilo. Ne moti pa sedaj niti italijanske niti jugoslovanske »rodoljubne« gospode, da se bo v Pallanzi sporazumela in si segla v rake, z zavratnimi mislimi sicer, ‘ker odkritosti v gospodi ni. Videli bomo, koliko naroda bo sedaj jugoslovanska gospoda »izdala«.
Proletarijat ne rabi njihovega sporazuma, delovno ljudstvo se je med seboj že kdaj sporazumelo pristopivši k Tretji Interna-cijonali. Vendar smo na njihov »sporazum« in na učinke, ki bo ta sporazum rodil, nekoliko radovedni.
Medtem ko se črtajo jugoslovanski domovini me. fe, začrtuje se v nji tudi usoda, kakršno kanijo buržuazni »rodoljubi« pripraviti proletarijatu svojega rodu, ki ga baje teli ljubijo. Iz tega .kotiča ob morju opazujemo s krčevito stisnjenim srcem, kaikšno življenje čaka jugoslovanski proletarijat v »domovini«. Uvaja se -popolnoma Hortyjev sistem, madžarska strahovlada v poboljšani izdaji, ki so jo (priredili duhovnik Korošec in compagnia beli a. Naše sodruge se meče trumoma v zapore, muči se jih po (temnicah. Avstrijski žandarji ia policijski komisarji, ki so ob polomu prebežali iz naših pokrajin, ker so jim bila radi njihovega avstrijakaotstva tukaj tla prevroča, imajo sedaj v Jugoslaviji prosto roko. Delovno ljudstvo se enostavno davi. Kaj ipa hoče tudi uboga para? Nima li »svojo domovino«, v kateri zdaj lahko svobodno — pogine gladu!
Zadnji dogodki v Jugoslaviji so nam odptU širom oči. Jugoslovanska buržuazija stori dobro, da postavi svoji domovini meje, tako da bo svet točno vedel, do kam sega nova Horty-Koroščeva strahovlada. »Slov. Narod«, Slovenec« in »Večerni List« naj le po zgledu madžarskih kompanjonov pišejo raj ogabne j še laži na račun jugoslovanskega delavstva in naj le glasbo vpijejo vladi svojega srca sivo) »l.ozijana!« — da se ne bo. čul glasen: »Pfuj!« ki odmeva iz milijonskih grl na njihov račun,
-JL
Japonci in Rusi v Vladivostoku.
Nedavno ?e je objavilo, da so Rusi in Japonci v Vladivostoku sklenili sporazum, vsled katerega imajo prenehati sovražnosti ter se mora prebivalstvo razorožiti. Boljševiški radijo brzojav z ozirom na to zadevo zveni:
„Dne 29. apr la se je podpisalo v Vladivostoku premirje med ruskim in japonskim povej-ništvom. Me?ana komisija deli je na podlagi dejanjskega st?.n;a z dne 4. apnla, negleds na dogod e; ki st sledili 4. in f>. aprila. Obe stranki se zavežeta, da obustavita ob istem časti sovražnosti. Krog Vladivostoka se določi nevtralni pas Širok 30 km. Japonci izroče ruskim oblastim mehanično delavnico in tvornice bojnega materijala, Ustanovi se mešana rusko-japonska komisija, ki nadzoruje livrširev te pogodbe.“
Pred to pogodbo so se Japonci vedli, kakor poroča čacopis „Pour la Russie" tako le:
„Po napadu 5. ap.ila na ruske čete, je japonsko poveljstvo podvojilo svojo delavnost, ne glede na miroljubne izjave japonske diplomacije. (Stara azijska taktika I Op. ur.) V -deželi se pojavljajo oboroženi spopadi. Prebivalstvo beži v gore, da tamkaj započne z malo vojno. D;« 20. aprila objivlja japonsko poveljstvo svoj načrt o prenehanju vojaških činov. Načrt je nesprejemljiv za katero si bodi vlsdo in dejanjstveno neizvedljiv. Tedaj je s 'a! rubelj proti jenu kakor 1 proti
550. __
Predsednik vlade, Medvedjev, je sklical sejo razn h javnih udruženj ter jim je pokazal neizved-ljivost od japonskega poveljstva predlaganih pogojev; povabil jih je, da se oklenejo vse krog vladinega programa.
Najvi&ji poveljnik Boldirev je sestavil proti-predog nnfrta za sporazum. Po njem bi se potegnile ruske sile za reko Amur ter drža!e to bazo vojaških činov v Kabarovsku. Od pre etja tega predloga od strani Japoncev je odvisno, kakšno mišljenje naj jim pripisujemo. Predsednik seje, vladivostoški župan Kosminski, socijalni re-volucijonarec, je Izjavil, da bo podp ral vlado brez pridržka. Predsednik komunistov, Nikleforov, je sporočil s svoje strani, da bo njegova stranka z vvmi silami podpirala vlado tor se odrekla nasilnih sredstev družabnega boja ; pr pravljena je pobrati kapitalizem z vso hladnokrvnostjo.
Na Skrajnem Vztoku podpirajo socijalisti, ka detje, zastopnik' trgovine in obrtnosti enodušno in odločno sovjetsko vlado. Seja je zaključila mec velikim navdušenjem. Tedaj je jen padel od 550 na 35 rubljev 11 Iz teh vesli lahko posnemamo dvoje. Prvič lahko vsled premirja Rusi uporabijo večje število svojih čet proti bratomorni, pod poveljstvom žlahčičev stoječi Poljski. Drugič pa so rodili napori entente, ki hoče uničiti Rusijo ravno nasprotno, kar je. ona želela in pričakovala. Mesto, da bi se vsled njenega vmešavanja ruski nared cepil, se le še bolj trdno strinja. Kri ni voda in za meščansko vojno, ki bi ptuj buržuaziji odprta na stežaj vrata velike. Rusije, so Rusi prezreli. Sicer pa so komunistični sistem spoznali in vedo pri čem so. Niti za hip niso v dvomu, koga imajo izbrati m d zemljelačnim Azijatom, ki se visokodoneče nazivlja „osvoboditelj", ali svojim krvnim bratom, poštenim ruskim boljše vikom.
Kar na lepem aas je pozdravil naš okrogloličen mftiastrski predsednik, g. Mitiči. Če še ne veste, je to ce mož, ki i;*e iznašel geslo: - Več .proizvajati in manj kcrsuimiratii!« In to je tudi mož, tkii je hotel udejstviti to gesk> ©a račuu coili s‘lcyev, ki itak vedno iprotiz-vajaijo, konsttmiraijo pa mala ali raič, ter v iprid cini m slrjem, ki daaizadoem kcasumraro, a mikoM niso in tudi rukoli ce bcj£o prciizvaj,';li kaj koristnega.
Gospod Nitti je menda pr:‘ el .nenadoma do prepričanja, da je on s sveje str. proizvaja! še celo preveč notranje in vnanje političnih bedastoč eai uporabil je prvo priliko, da se lepo destojao odtegne s pozorišča.
Kaj je povzročila padec N bt L'je ve ga miriš trstva? Čisto navadna malenkost, radi katere ne bi bilo rav-10 treba, da štrbunkne kar celo ministrstvo. Ali to min.sterstvo je K'o tako zrelo, da mu je zadostoval ffla.jlahnejši pth, in da mu je ta pih —tudi' prav .prišel, da se lepo kornedno spusti v visdko '.travo, kjer ga vjaVdci r.e vid;.
N.:*;*i;ewo ai^olrstvo je tilb said podedovanega ,pclijl:čnega greha -:a je na 'pc^leJT-oah tega greha itudi nedavsio praminulo. Odi^civor^td točno in tJtro na vppaSaaje, kakšno pcuv'ko.ya to mkustesivo zasledovalo .pravzaprav, se aiK dk;iro namožno. Vendar smo 'g&:ipcdia NMlija spoznali precej clobro.
- Njegov-c drbjo g er/, o, iti ga pa mi nrkjer objavil je bJIo: Mnogo •obl/c.br;!:, -svsžrt^ ‘pa malo m še to malo nr pri.l i«s3»te 'buržuazitje! Tciko. je Niitti delavstvu vse cbljutil in buržu: ir.Lm podjetnikom vse dovolil. Prvi so postali sM.i obljub, dx,ugi pa zabeljenega kruha1 — pa mirna Besna, samo da s<o ljudje — siti'; česa, ‘tp nS -.vprašanje.
Vendar je Nitti tudi proizvajal! Časit komur čast, in nvi smo zjadnji, ki bi cidrefltli komu zasluge, v potu svojega labratza ipriicibijeme. Nitti je proizvajal, da, jpcd3 ja, irodil ikr. policijo, kr tudi todi tako »uspešno« nastopa. Res je, da so etnoeki z:a to policijo tako ogromni, da res ne vemo, kako se ta Mčna ustanova strinja z geslom: Proizvajati en*— varčevatL Sicer pa je jasno, čemu je bila ta policija ustanovljena, ta .porcija, ki je danes že obsovražena -po vsej ItaSji. Kr. redairs’t'VO .ima pač nalogo, osobuto tekom raznih stavk, braniti buržua.zijo in njene polne vreče. Nekoč se je v to z man.j4i.mi stroški uporabljalo vojaštvo. Danes pa se vlada in buržuazija ne more .vač glepo xaneTtj na vojaštvo ipri tem. Torej redarstvo, t. i>. belo gartdof Zdi se pa r.ccn, da bo ta bela garda kmalu tudi povsem v našem socialističnem taboru, Je že sm^ila v gotcivih podjetjih!
NiSti se je izkazal -tedaj kakor velik branitelj bur-žuazije in je sledil njeni policijotski ideologiji.
Kaj pa njegova vnanja politika? Krasna! Če bi jo nam drces cigan ukradel, ne bi btio škoda zanjo.
Napranl Rušnjt je z besedama zasledova1! najpamel-nejšo, najbolj miroljubno politiko; -v resnici )e pa -prafc «ji kovaril z Anglijo, Francijo i. t. d. šn to dosledno v jrguiblček Italije. Plftčaj, .revna paral
■V jedraaskem vprašanju ni bil mili 'k:aj posebno originalen. Prevzel je Orlamdcvo in Sonr.1 *-o.vo ,po-litSko, ipoV.fko be^edičenlja, javkanja-, govorano t. d. Jasee bes^ede .nikoli, jasno začrtanega programa 'nikjer, cdločtr.ega nastopa niti za eno stcitinlko lire. Jed-.a danes direktna pogajanja z Jugoslavijo, ki pa se ravno redi njegovega odstopa prekinejo, oz,roma .ki se morajo prekiniti, ker je on hotel odstopit'., menda ravno radi prakinjenja teh pogajang.
Podal nam je Nitti brezplodno parado -v sv. Remu, ■in povzročil neplodnost one v Pallanzi. Nitti loadcor zastopnik buržuazi je pač ni mogel ravnati drugače. Buržoazrja se navdušuje osa nas:lni' zavnatni, slepilni mir. Drugega ne pozna, in Nitti — njen eksponent -tudi ne.
Za naše pokrajine je Nitti dobro poskrbel. Hoče se le še eno talko ministrstvo, da pridejo te dežele povsem na boberi; -poka in ropota itak že na vseh
konoiJh in (krajih.
Kaj ipa je dalo Ni ttijevo amniatrisitvo O ašr.m pokrajinam? Nove darke ?n kr. —loterijo! Blagor ti brum-na duša, kr sanjaš pravilne številke! Drugače pa je vjibtbjeva vlada -pustila, da do danes gospodujejo pri
f______—:	ouicifrMcllfrtda Tia.lcDtJiikil. tduCO
Kaj smo zgubili z Nit lijem? Nič! Kaj pridobimo z njegovim naslednikom? Nič! Naj mu sledi tudi klerikalni ministrski predsednik, vedno bo le eksponent buržuazije; in kaj imamo pričakovati od teh, to 'vemo. dobro. Mi ne pričakujemo rešenja od bur-žuaznih ministrstev, mi pričakujemo — naš dan, ki pride z vso gotovostjo.
Osvoboditev proletarijata bo gielp proletarijata samega!!!!
Delovni posoli o Rosili
Buržuazni listi kaj radi lažejo, češ, kaj pa se usajate vi delavci, ko se vam tukaj tako dobro godi kakor v sedmih nebesih. Poglejmo v Rusijo 1 Tam mora delavec delati po 12 do 14 ur dnevno.
V prvo to ni res, in če bi bilo, kdo brani delavcu, da se žrtvuje tudi nekaj ur več na dan za svojo domovino, Če je ista v nevarnosti; saj ve, da mu domovina ne bo nehvaležna, in slajši bo počitek po končni zmagi.
AU kako stoje v resnici stvari ? Po cčividcih posnemamo, da je po zakonu določen osemurni delavnik; za nočno delo pa se d.e murni Nikogar se ne sili, da bi delal preko tega časa. aU navdušenje za svojo ljudovlado žene delavce k prostovoljnemu podaljšanju delovnega časa.
Začetkom revolucie je bilo res nekaj stavk, trajale so pa kratko in se niso več pojavile, ko so se razmere uredile. Delavstvo izvršuje svoje nadzorstvo v vseh podjetjih, tudi v orožarnah. In v svesti si je, da z večjo produkcijo v teh obratih brani ljudovlado, brani — sebe in svojo svobodo proti napadom protirevolucijonarce v. V tem
Italijanska zbornica
Je dva je začela zborovati, je že črnela svojo ministrsko krizo in je danes vsled tega edgodema. Še 8. t. m. je pedal ministrski predsednik Nitti zbornici svoja pojasnila o vnanji politiki Italije. Povedal ni nič novega, vedno ene in iste besede. Pač, poudarjal je, da je Italija (cficijelna namreč) sila miroljubna, da, naravnost »element miru« v Evropi. Pozabil ie pa dostaviti, da Italija (vedno ona cficijelna) koraka lepo ob vrvici enterte, ter z njo povsod sodeluje, kjer so sestavlja in podpisuje kakšna mednarodna pogodba, ki pa imajo vse to lastnost, da grmadijo r.etilo za prihodnjo svetovno vojno. Tako je govoril Njilti, potem >pa je šel. Šel pa je na ta način.
11. t. m. je bila vnovič zborniška seja. Govoril je klerikalec Meda-, ki je v nekoliko meglenem govoru Drščel prijemati Nittijevo vlado, ki je baje znala podaj.at'i krasne opomine, katerih pa nihče ni upošteval. ^Dežela pa,« je dejal Meda, »mora čutiti, da jo nekdo vodi, podpira in bodisi ‘tudi — biča, da čuti, kako drži trdna roka za vajeti.« Lepa svoboda ta gospoda Mede, ki je sicer tudi dejal, da je vlada šibka in da dopušča stocijalktom, da strahujejo bromne državljane.
Odgovoril je Medi naš sodrug Cazzamalli prav te-melVto. Pokazal je potem na zaslepijo-ost italijanske burž^zije, ki se upira uvedbi obratnih svetov- Dokazal je, kako imorejo edinole obratni svett in de-iatvska komfcrcda v industrijskih {podjetjih pomnožiti proizvajanje (ter rešiti krizo, v kateri se .nahaja dežela. Več se bo .proizvajalo, ko hitro bosta kmet in delavec vedela, da poide sad njunega dela naprej njima v prid in ne izkoriščevalnemu 'kapitalizmu, kakor je to danes. Buržuazni diktaturi, ki je diktatura manjšine, mora slediti diktatura proletarijata ki bo diktatura ogromne večine. Ko se to zgodi, bo znala socijaFstičoa stranka preurediti in 'preobraziti deželo. Z 'buržoaznimi strankami ipa ne sodeluje.
Za tem zahteva sodr.ug .poslanec Donati, da se sprejme kot točka dnevnega reda • juira,;šnje seje r?;zprava o interpelaciji glede gibanja poštnih in brzojavnih uslužbencev. Vlada je namreč odklonila pezi v, da bi se ob priliki stavke teh uslužbencev po gajala z zastopnika njihovih organizacij, medtem Ico so uslužbenci se izjavili, da prenehajo s stavko, .ako bi bila vlada pripravljena pogajati se z orgarni-zp.cijomi. V tem je videti reakoijonaren duh, ki se iz-raiža tudi v kaznih, ki so se naložile te dni kot represalije raznim poštnim in ibrzojarcroVn. uslužbencem Tomu predlogu se pridruži tudi posl. Micheli. Nitti pa se predlogu upre, prosi, da ga predlagatelj cdilegne, in ko ta na- predlogu ustraja, izjavi s to'vij a vipra^ainje zaupanja.
Sledita je 'glasovanje <o predlogu. Izid je bil fledeči: Prisotnih 309 poslancev, glasovalo je 305, večina bi bila torej 153. Za predlog jih je glasovalo 193; proti predlogu pa le 112.
Nliiti je sprejel svojo nezaupnico, kakor si jo je morda žeflel. Izvajal je seveda takoj posledice, ter naznanil s vej odstop 12. t. m. v zbornici, ki je bila nafto odgodena.
S tem pa so odgodena tudi pogajanja v Palanzi Minister vnanjih zadev Scialoia, ki ni več i nis t er je že odpotoval 12. t. m. iz Pallanze. Delegata Pašiča rn Trumbiča pa so baje naprosili, naj se malček iz-prehajata ob krasnih bregovih Lago Maggiore
1. _ i. P n.11 a .n r i.n	<
nas famozni paragrati avstrijskega zakonika, taieo tudi ^paragraf 19 tiis.k. izakena in drugi pcuicijoteki paragrafi 'pokojne Avstrije, ki bi se je ne spominjal noben pes več, da sc ni Nhbtijeva vlada ravno v te paragrafe tako silno zaljubila.
Sicer ,pa je Motiti poslkitibel, da oo se prekmili vsi trgovski odnošaji z Jugoslavijo* ■Ceslto-Slovensko S. t. d. talko, da smo res dobro postlani. Res dal je mašim deželam v dar ono staro razvalino, ki odgovarja na ime Salata. S tem pa svoie solate že nismo zabelili. ObtjubBjal je nam prebivalcem novih .pokrajin res mnogo, Itako 'tudi Slovencem v JuKjski Benečiji. Julija meseca leta 1919. je položilo odposlanstvo slovenskih socij»listov naše pokrajine spomenico s 5oJsk3mi zahtevami slovenskega zavija Nitti ju v roke. Spomenico je 6premljai boigat statističen 'materija!. Od,poslanstvo je vodil naš stodrug poslanec Musati. Nitti je obljubil vse, priznal «!pravi'čenost zahtev i. it. d. Uspeh — po hudih■ mukah dovoljenje za otvoritev sila reduciranih C. M. zasebnih šol v Trstu in pozneje dveh ali treh slov. razredov v Gorici. To je tudi vse. Več iz — »proizvaja^ečega« Nit-tija ni bilo možno iztisniti do njegovega ^padca, tako da je še tik pred tem padcem naš sodrug poslanec Repossi' moral vložiti interpelacijo na vlado: »če se strinja1 s civilnimi metodami ki jih je hotela vlada vpeljati v nove pokrajine, tudi to, da se zapirajo po Istri šole ie ise zatira pouk, ki se vrši v drugačnem jeziku aegoli italijanskem.« , ,	...
da
ob
katerem jezeru leži Pallanza in da počakata, da se sestavi novo ministrstvo. Nu, in za ministre pri današnjih zahtevah.ni take s:ie; dobrega, in cenega krojača najdeš težje.
SESTANEK V PALLANZI
V Pallanzfi se seutanejo italijanski in jugoslovanski delgatje, M naj tpetam direktnega 'dogovora rešijo or.o štfeno, ki so fj nadeli' ime 4a*^!ransko vpraSanje«. Z jugokuvansfke sitrani sta že dospela Palic in Trum-btč. Dne 11. t. m. se je vrSil prvi sestanek z italijanskimi delegati v dvorcu Oaisanava.* Glalvni pogovor 9e siika (krog oelintkih. nnej med obemia -državama, krog reškega vprašanja krog vprašanja raznih otokov ter Soadra v Albaniji. Zdii se pa, dai 'bo ta sestanek -edgoden radi' minJstrtske kifee, iki je hote ali nehote počila v Rimu prav na dan prtvega sestanka, ker delegat Scialoia izgubi svoj 'čin kakor minister vnanjiih zadev. Dosedaj so sicer zastopniki obeh vlad le podali (izjavo o svojeon stališču .glede jadranskega vprašanja in to T dveh sejah. Stališči, sta si ostro nasprotni.
Jure, kaj meniš, bo li iz te moke kaj kruha? Pravilni ti, 'da ga ne 'bo, iSn če bo, ne bo dosti prida
IM! spor y Moro.
{Dopis iz Maribora.)'
Pred kratkim so se uprli v Mariboru trije vojaški pešpolki, med temi tudi sedanji 45. pešpolk. Upor se je izvršil briez vsakega ‘vodstva in brez vsake organizacije. Upor je veljal1 majorju Poljancu in njegovim bivšim avstrijskim, sedaj	j ugoslo venskim
častnikom. Pravzaprav so ti po mišljenju še sedaj avstrijski. Le uniforma je jugoslovenska. Vojaki so hoteli odstraniti .majorja in njegov suženjski sistem, ki ga je upodabljal pri vojaštvu. Upor se ni obnesel, in major je dal vsakega šestega vojaka zapreti. Pri tem je .pa1 naletel major na drug odpor. Vojaki so hoteli zaprte tovariše osvoboditi. Toda vsled slabe organizacije te akcije in ker je bil tudi ta upor brez vsaltih 'voditeljev, so se morali vojaki kaj kmalu udati številni premoči, ki je prišla iz Koroškega. Major in njegovi tovariši so bili še vedno v zadregi, ker niso vedeli sedaj kako in 'kaj naj poročajo javnosti. In glejte, izbrali so si zdravilo, ki je sedaj v navadi im ki ga uporabljajo vsi, ki se hočejo očediti svojih grehov, in oni, ki so preleni ali preveliki duševni revčki, da bi si upali bodisi povedati resnične vzroke važnih dogodkov, bodisi raziskavati take vzroke. Dolžili sto boljševizem, ki naj 'bo odgovoren za vse. Uradni komunike o tem uporu se je glasil dobesedno takole:	»Zadnje čase se je širila med
vojaštvom iz inozemstva zanešena boljševiška pro-pag^jida, katere uspeh je bil ta, da se je nekaj zaslepljenih vojakov uprlo. Sedaj so na varnem. Vezi propagande (rdeče niti) segajo po konštatiranju na Dunaj in v Budimpešto; sumi se pa, da ima tudi [talija svoje prste vmes. (■Čudno, da še Gulukafrov ne obdclžiujejo sokrivde!)
Tako je, kadar je človek v zadregi in bi se rad opral svojih grehov, ali se ipa hoče pokazati kot globokega politika, pa išče, išče in dobi vedno, da je -vsemu zlu, kar ga je na svetu, kriv... boljševizem^ Sedaj si pa oglejmo, kako sto konštatiraii, da segajo vezi na Dunaj, Budimpešto, in ako bi .bili gospodje sumničili še nekaj časa, da segajo celo do Lune.
Koj po uporu jc bil proklamiran preki sod, sešlo se je sodišče in to je zaslišalo vojake. Med temi tudi Leopolda Tušarja, ki je vojni' invalid in služi prostovoljno pri vojakih. Obdolžen je, da je hujskal vojaštvo na upor. Sodu je predsedoval prijatelj majorja Poljanca, vojaški sodnik Dragotin Pestevšek. (Poznan dobro, ker je bil avstrijski vojni sodnik V Bcsni-Herccgovini, kjer je s pomočjo vislic in bajonetov širil avstrijsko mišljenje in zatiral ter moril J u;f oslov ene!) Sedaj je dobrodošel J ugosloveno Si, da pomaga tem moriti avstrijske, jugoslovenske in sploh vse boljševike. Sodnik mora biti energičen in ne sme imeti srca. In zasliševanje se je -»Silo tako-.
— Kako se imenujete?
— Leopold Tušar! Sem oženjen tin timam dva mala otroka; moja' družina prebiva na Dunaju. Vsled zasebnih razmer sem prisiljen .bivati tukaj in služim pri mariborskem 45. pešpolku, dasi sem invalid.
— Vi ste bili na Ruskem?
— Da! Bil sem ujet in potem sem ostal tam, vt> nil sem se pred osmimi messeoi.
— Vi ste tv Rusiji -občevali z boljševiki!
— Da! Ker sem videl, da je pravica na njihovi strani, sem obiskoval njih zborovanja rn bil vpisan v njihovo stranko.
— Kam ste šli iz Rusije?
— Na Dunaj, k družinil Pozneje »cm prišel v Maribor, ker sem tu rojen.
— S te bili na Dunaju tudi pri komunistični stranki?
— Da! Občujem vedno rad s tovariši enakih mit misli!
- In si dopisujete še vedno s temi- tovariši?
- Da, kot 'prijatelji si ob prilikah pišemo, kaka se živi tu in kako se živi tam.
— Vi ste komunist?
— Da, videl sem razmere v Rusiji., videl odrešenje ruskega ljudstva ter spoznal veliki nauk v resnici. Kot delavec tudi imam pravico in dolžnost biti komunist.
— Odgovarjajte samo na to, kar vas vprašanji Vaših pridig tu ne .potrebujemo. Ste li vi .odkrit značaj ?
— Da!	'	•
— Govorite torej to kar mislite?
— Da, vedno gcivorim rad resnico.
— Občujete z vojaki?
— Ker somi tovariši občujem vedno z njima, tembolj kŽr sem sam vojak.
Sodnik mu še pove, da je obtožen, da je vojake nahujskal na upor. — Tušar to zanikuje, ter ipove, da je s tovariši vred pomagal iz ječe osloboiiti zaprte vojake. Govorili pa so vsi in ne samo on.
Obsodba se je glasila: Vi' kot boljše vik, kar ste sami priznali, ste širili is svojim odkritim značajem mied viojaštvo.m državi nevarno propagando tor hujskali proti častnikom in za vojaške svete delali agitacijo že s tem, da ste pravili kako je v Rusiji. Ko ije major dal zapreti'. nekaj tovarišev, ste pomagali osvoboditi .jih, ter tudi druge na to nagovarjali. Krivi ste torej hujskanja proti vojaški disciplini ter upora z orožjem ter ste obsojeni na smrt z ustrelitvijo, ki se ima izvršiti 24 ur po razsodbi. (Družinski oče, sirote otroci, lačrii naj umrejo brez očeta.)
Tako so bile ugotovljene zveze z dunajskimi komunisti. Sodnik je predlagal, naj se ustreli štiri upornike. Po daljšem barantanju so sklenili, da uštrele dva, šest jih je bilo obsojenih na lOletno ječo, ;da se. pokaže moč države, in da se pokaže ostalem. vojakom, .kako zna biti država dobra s svojimi sinovi. Poročnik D.ujc je izvršil prihodnji dan obsodbo.
Slava, slava, o ti »svobodna« Jugoslavija, toli že-ljena domovina vseh Jugoslovenov. Vojaštvo te je naredilo. Vojaštvo ho povzročilo skupno z delavstvom, da vstaneš iin da postaneš svobodna komunistična republika.
Leonid Bissolati. 'v ^
Dne 6. maja je preminul Leonid Bissolati poslanec reformistične stranke v rimski zbornici? visoko nadarjen in delaven mož, odličen govornik, ki je nekoč trdno stal v socijalistični strank?, a je med libijsko vtojno izstopil iz nje. Bil je »imferventist«, t, j. za vstop Italije v vojno, ter se je vojne osebno udeležil.	-	-	.	....
Delavci!
tMite m širite „1219". U je mt lisi, li t
iili in
Slibe Iz jugoslovije
I Duhovnik J. Kalam, iki1 je bii pri ikrtviarvdh izgredih v Ljubljani slučajno navzoč ter je ob tej pršilki s strani razjarjene množite sprejel ,par neljubih »po-BdrtajvoV«, piše o Ibean v 101 štefv, »Nalpirejia;« sledeče vrstice, ki postavljajo na laž orne, lot so hoteli to srečanje demonstrantov z g. Kalanom jErabilja/ti v svoje umazane namene.
Duhovnik J. Kalan pnavi med1 drugim:
»Prav imate! Nekaj bunk in pljunkov — ikaj je to v primeri; s (trinajstimi, in če se kri pocedi, 'kaj je to? Umijemo se, c ib rišemo, ramo obrvnežemio, da se zaceli, pa je nesreče ikone c. O terni res ni vredno več govoriti. Prav iimlatel —
Če mi verjamete ali ne, rečem, kakor mislim: j Prav rad t» se dal ubiti', ko hi mogel teh trinajst relitv! sRt&zneiili so glas, da sem streljal na množico1. Presnim vais, gg. vcdilteljii, od katerih nekateri me osebno dobro poznate in dobro veste, da to ni res; če ste poštenjaki, bodite tako prijazni in povejte jim' tof Povejte, da nisem Se nikdar v svojem žiVljeinju ustrelil, že nikdar revolverja imel ne, in ga splch v roke ne primem.
Gospod Kristan me dobro .pozna, da setm sovražnik militarizma, vsakega pobijanja’ in surovosti.
Objavite tudi, da razpisujem 10.000 K tistemu, kdor mi dokaže, da sem sttrelpti. — Povejte jito, prešini, tud£‘ to, da ni res, kar i rosijo okoli, da sem s# smejal mrtvecem im ranjencem — ko. bi bilo to res, bit bel vreden, d'a bi me -ubili! — mrtve sem gledal z grozo in bridkostjo, s*n#ja! seim se le gorečnost* tisličib. ki so mahali* po menit in pat sam sebi, da sem 90 tako skupil. To <vas prosim, jim. povejte, ne tcitlko zaradi mene, ampak zaradi' račjega stanu in zairladr — resnice.
Ali mislite, da smio res va&i sovražniki)? Da vam ne privoščimo kosa, in tudi malo boljšega kosa kruha? Iz srcai vam gai privoščimo! Kaj imamo mi od tega, če vi stradate? Kak vzrok naj br mi imeli braniti mjikijonarje, oderuhe in goljufe?
Ce je res, da imajo, kakor vi prialvšte, železničarji, strojevodje in podobni uslužbenci z družinami le po 1300 K, priznavam, rad, da’ je to zai -tako nevarno službo v teh časih slaba plač«. In mislim, da bi se to moralo popravili. Jaz ne vem, zakaj se to ni že nfcredik)! — Kar se tiče sedanjega družabnega reda priznam, da je krivičen in nevzdržljiv. Rekel sem že v sSIovencu«, da so temeljite iin hitre sotijaine reforme poti ebne, du je kupičenje bogastva v rokah posameznikov nesmisel, blaznost. — Ali nesem rekel, da sem za to, da se zemeljske dobrine pravično raz-deie, da jih uživajo* vsi? Air menite, dk ne bi rajši v&3el po naših- graščinah slovenskih delavcev kakor graščake? Mi ne obso;amo vašega boja, za gmotno izboljšanje, ampak le surov način, tega boja.,,«
Seveda je g. Kalan zasolil ta svoj popravek z raznimi osebnimi ražmotrivanji verskega značaja, ki pa bistvu njegovih idej nikakor ne Škodujejo.
Tembolj pa je gnusno pisarjenje buržoaznega dnevnega titeka, osofoiito »Slovenca.'*, —
(»Naprej« paše:
j Četrtkovi »SJotvenecs je nap:sad uvodni čfeunek, v (katerem v prav hilnav&ki, to je niavitdeiz »blagohotni« obliki ponavlja stare laži o pučti iln o delavskih voditeljih, ki so hotteli' uničiti državo in so zapeljali delavstvo ob zadnji železničarski1 stavki. Dokazali ftnao že prav temeljito, da ni nobenega pravega1 povedal za streljanje ljudi na Zaloški cestt, dokazali, da na dvanajstih krepkih prsih leži plašit zemlja, frtava klSje nad njimi in močne roke so vsahnile na veke (?) po krivdi sistema vladajočih eftrnmk in po knrvdiž »katoliškega« časopisja', ki so hoteli z umetno nemoralno svojo politiko zadeti delavstvu čim viečji udarec. To dokazujejo Koroščeve majnovejše odredbe in vsa klerikalna lažnjiva poročila. Da bto-j mo mi za delavstvo, to je pa jasna sltvar, tembolj, ker ga vi obrekujete. In kako naj oznaČftnO vse tO klerikalno postopanje? Noben očitek, nobena psovka ni dbvdj krepka, dla bi to prav označili. Veliko po-trpljenje imamo, da ne sežemo po najostrejšib besedah, zakaj, ni je večje zlobnositit na svetu, kakor današnja slovenska klerikalna žurnalistika. Priznaj-I te, da lažete, priznajte, da je pisava vaših fcstov neiskrena, da bomo vsaj lahko reki?, da ste — spokorniki. Dokler tega ne storite, vas obsoja in vas mora obsojati vsa poštena javnost. Žrtve pa ste povzročili vi s svojim »delom«.
FRANCIJA *
> Poleg že naznanjenih stavk (glej štev. 12.) se javljajo sploSne stavke premogarjev, razkiadačev, težakov in drugih delavcev. Stavke se sedaj udeležuje nad pel milijona delavcev, kr so vsi edini v sklepu, da se ne povrnejo k delu, dokler ne bodo izpuščeni iz zaporov oni djjfevci, ki jih je aretirala o priliki slavja 1. maja policija. Pnomet preko monjai v Korsiko je povsem obustavljen. Tramvajski sprevodniki v več mestih so izjavili, da se bodo protssvili prevažanju zamorskih in drugače barvanih krumirjev, ki jih .rodoljubni kapitalisti ob tej priliki uvažajo. ,
Kaj pa vlada? Ministrski svet je poveril pravosodnemu ministru, da započne s tožbo pnoiti Splošni delavski zvezi. Tožba in sledeče ji preganjanje se boSta vršila na podlagi nekega paragrafa iz leta 1884- (glej, glej, napredek!), ki sindikatom m sindikalnimi zvezam .predpisuje le »proučevanje in hrambo gospodarskih koristi delavstva.«
Francoska zbornica je z zadovoljstvom vzela ta sklep na znanje; o senatu se niti ne goviori, stari gospodje so se ginjenja kar solzili, kako bodo sedaj na »zakoniti« podlagi paragrafov na meh odrli ubogo delavsko paro.
Tako si je minister pravosodja toraj zavihal to kave in šel je lovit peklenske tkomunarde, t. j. sam ni šel, ker gosp. minister sam sebe preveč spoštuje, in sicer tudi varno ne bi bilo. Poslal je svoje palici-jote. In ti so najprej pograbili Dumiarerya>, delegata splošne delavske zveze, nato pa Tha&a, delegata železničarske organizacije. Oba sta zdaj obtožena rovarjenja prati državi. Prav tako kakor v vsaki drugi državi,, pri nas, na Nemškem, na Ogrskem, v ,., itd.
Stavka pa traja nezlomljena dalje. Ponosi« in močni francoski proletarijat ne bo popustil, ker ne bo dopuščal takega nasiistva.
NEMČIJA.
»Druga Iniernacijonala« — kar je še stoji na sl bih nogah — je te dni sklicala deseti kongres. Njen tajnik lluy6«iaais je h kongresu povabi! tudi stranko neodvisnih socijaKstov v Nemčiji, Odgovorili so mu: »Sprejeli smo vaše povabilo k kongresu v Ženovo. Nočemo navajati podrobnih raziogov, ki na® opravičijo, da vsled sklepov kongresa v Ijpekem ne moremo prisostvovati vašemu kongresu, tipski sklepi nam naravnost nalagajo, da se vzdržimo vsakega dotika z »Drugo Internacijcnafok«. Ponavljamo to, da ne nastanejo pomote in nesporaz muljenja.« — »Druga Iniernacijonala* naj likvidira, ker njen čas je potekel. Živela > Tretja Internaicijonala«!
Tragična usoda Reke.
j Položaj v Reki postaja od dne do dne žalostnejši | izvem« za one, ki sede pri koritu, t. j. ki temu nesrečnemu mestu ukazujejo. Zadnje čase smo videli v Reki očitne spore med vojaštvom samim. Vojaštvo je, sito te tragične pajacade, deloma zapustilo me-j sto, tako ka-rabihjerji in vojaki brigade Firence in Sesia. Seveda so se na meji pri Kantridi Se popre) j udarili z arditi, ki so sedaj edini gospodarji Reke, kes počenjajo kar hočejo, jemljejo* kjer Jim. kaj ugaja, in — se poročajo z onim dekletom, ki jim je .všeč, seveda vsak teden z drugim. Slavni »komando« [le brez moči proti njim, zato pa daj a občutiti tembolj svojo krutost delavcem,
D'Annunzio je namreč uvidel, da s — »sovjetsko« republiko reškot ne bo nič, ker mu delavstvo v Reki •n Italiji ni hotelo sesti na te limanice. Sedaj naravnost taji, da bi sploh kedaj resno mislil s tem svojim načrtom. Ali užaljeni pesnik je takoji spustil svojo Jezo nad reškim proletariatom.
iZa pretvezo so mu dobiro prišle delavske stavke v Reki. Začel je kar oa debelot aretirati, uganjati in močiti tisoče delavcev. Italijanska vlada mu gre toli na roko, da vse iz Reke izgnane delavce enostavno zapira v ječe', kjer gromadi te ljudi, iki ne vedo čemu se jim je vzela osebna svoboda.
IMaivtil sami' so izdali 4. maja proglas na ves proletariat v Italiji. Proglas slika v pretresljivih besedah bedno stanje reškaga delavstva* ki je brez vsake zaščite izročeno besnenju ardiitov in jkn ljudem. Ne samoi da se delavci pozapirajo po £nustnih temnicah, temveč tudi mučijo jih prav po srednjeveško z mukami, da človeka prav groza pretrese, ko to bere.
In vse to početje pokoriva pesnik D'Annunzio s svojim imenom in podpira Nittijev* vlada z delavskim dematjfem.
Vendalr tudi za Reko in njen proletarijat pride ura rešenja. Muke zadane delavstvu se bodo maščevale same ob sebi, ’*
NA POLJSKEM.
Dnevnik »Swiet« objavlja progiaB poljskih delavcev na delavstvo vsega sveta, ki naj prctfestira proti reakciji, katera je zavladala z ententino pomočjo na Poljskem.
»Reakcija* je dosegla višek v poljski ijudovladi. Tu vladajo palica, bajonet, ječa.« Ječe vseh večjih meot so polne tisočev pciitiičnrli ujetnikov. Po kmečki stavki so pozaprli osem tisoč kmetov, jih bičali in mučili. Med ujetniki se Sirijo epidemične bolezni. Poldrugi milijon brezposielnih strada' na Poljskem, Nujna pomoč je potrebna.
»Scdrugi«, sklepa proglas, -potreben je v tej uri odločen protest proti zvezi entente s poljsko reakcijo, kateri pošilja orožje in munirijo. Naši sodrugi po ječali se bore še z zadnjim orožjem, ki jim je ostalo: s stavko giadovanjal Kličejo vas na pomoč. Delavci vsega 6veta, protestirajte prati reakeijomami poljski vladi' iin protr vladam entente, ki podpirajo krvoločno poljsko buržuazijo. 'Sodrugi preprečite prevoz vojnega materijala, ki je namenjen zločinski vojni. Poljski in ruski proletarijat ne želi vojne. Poljski proletarijat hoče, da Poljska sprejme mirovno ponudbo sovfetake Rusije!«
Proglas prosi tudi za podporo političnem kaznjen-
cem.
tEHO-SLOVAŠKR.
Kritičen položaj v Čeho^Slovenski je dovede ljudstvo do nasilnih protestov proti oderuhom. V Pragi je ljudstvo izpraznilo mnogo prdajaien. Tufcfi v raznih mestih po deželi se je ljudska množica1 polastila živil, hi so ležala po prodajalnah.
Lep opomin vsem odiraloem in verižni kom tudi v naši pokrajini.
Nove fturSke mefe
V Evropi je Turčija omejena na najskrajnejše zemljišče krog Carigrada, Črta Čaltaldže tvori prilične mejo. Zemljino nekdanjih turških posestev v Evropi dobi Grčija z Galipoljem vred. Bolgarija izgubi vso Tracijo! V Azijrizgpbi Turčija Smirno z okolifco vred, ki pripadle Grčiji. Armenija postane samostojna (?) Ob morju bo imela izhod Itake Batom, iki ppstane mednarodna. Arabske pokrajine se poKtififiO jedva preurede — s sodeiovanjeani AngSje. Trdnjave ob Bosporu ih Dardanelih se razrušijo; nadzorstvo nad tema dvema ožinama prevzame mednarodna pomor ska> ptofietja (AngKja). Turška vojska se zniža na 50.000 mož, vojnega ladjevja Turčiija ne sme imeti, »Svete dežele« prevzame Anglija v svojo upravo. Določbe so pravične in dobre; v Mali Aziji' pa traja oborožen turški protiupor. In tako $e mšr ustanovljen in zajamčen. Sosed Jaka1 lahko mimo zaspi, ker vsaj Torkov ne bo več k njemu, —
Reakcija v Pulju
-V Pulju ije po krvavih dtogedkih o priliki prazno-vanja 1. majniika zavladala najčfetejŠa reakcija D Aimrauinziijeve barve. Karabinjerji, ardtrB, policisti so' zaptfčelj z javoim Sa-amotenjem na ulici proti na-arn naj>boij znanim sodfeagouH. V zapore se meče ^luida povsem brez febfcre. Seveda so stavili pod ključ •tudi našega sodnuga Stelfa, sousednika puljskega »rroletarija«. Priičelo je sef-ada tudi blatenje naših spdrugotv. Prepovedali1 so cel'» rdeče — žepne robce. S to prepovedjo je menda domovina definšbiivno rešena. Ali morda ne? —
IZ STRANKE
Socijalističen strankin svet v Milanu.
V dneh 18., 19., 20„ 21. in 22. aprila t. I, je zboroval v Milanu strankin svet maže socijalistične stranke. Prvotno je bil sklican v Turin. Ni se pa mogel vršiti v tem gjLaivnem mestu Piemonta, ker je bila tam v ravno istih d!neb splošna' stavka.
Strokovni svet, za kojega je vladalo veliko zanimanje v vsemi meščanskem časopisju, je imel to pot »allogo, dla reši dve izredno važni točki. In sicer točko o ustanovitvi sovjetov v predrevohicijonarai dobil in točko o strankinem časopisju, Vsled intenzivnega delavskega gibanja v vseh državah in vsled položaja notranje in 'zunanje politike, je razpravljal svet tudi o strankini italkfciikJ. Razpravljal je o njej ne, da bi bila na dnevnem redu in sicer takoj po poročilu strankinega vodstva, ki ima nalogo in dolžnost, da dela po sklepih strokovnega zbora, ki se je vršil v Boionšji pretečeno leto.
Slovenski sodrugi niso še poslali to pot svojih zastopnikov na ta svet, To se bo moralo zgoditi pač prihodnjič, ker so sedaj naše sekcije že ustanovljene. Dejstvo, da se zanima za naša strankina zborovanja tudi buržuaena javnost in dejstvo, da vplivajo ta naša zborovanja četo na borzni trg, kakor se je to zgodijo to .pot, je pač očiten dokaz, da verujejo pač že vsi V skorajšnjo revolucijo. Razlika je le v tem, da v revolucijo mi upamo, dočim se je meščanstvo boji.
Sklepi strankinega zbora so sledeči:	„	1
Politični.
Glede na udiranj© politiko in oa strarfckio taktiko je sprejeli strankin »vet sledečo resoluožto, ki jo je predlagal sodrug Cazzamalli:
»Z ozirom na sedanji, socijalmr in politični položaj v Italiji in v vseh državah, ki kaže očitne znake naglega dozorevanja revolucionarnih dogodkov in vznemirijivih priprav buržuazne reakcije ter z ozirom na dejstvo, da ima stranka napram temu položaju dolžnost defalti za zmago komunističnega reda v 6mislu načel in taktike tretje internacšjonale, Btran-kin svet
potrjuje svoje zaupanje strankinemu vodstvu za delo, ki ga vrši v korist moralnih, političnih in tehničnih priprav revolucsjanameiga1 gibanja;
sklene, da se morajo odpraviti takoj vse zapreke mat etri jeln ega in 'denarnega značaja, ki ovirajo hifcro akcijo vodstva in prip roča vodstvu samemu naj izvoli iz svoje srede * odbor, potom katerega bo mogoča takojšnja nsa- nosit vodstva in stranke pn vseh gibanjih;
opozarja na potrebo skupnega, harmoničnega delovanja vseh strokovnih in zadružnih organizmov s stranko, da se pripravil ono sitoi, ki je pottrebna za to, da se izv.ojnje in ohrani proletarsko diktaturo, potom katere samo je mogoče udejstviti in sistemih ziradi komunizem;
priporoča strankinemu vodstvu naj aktivno skrbi, da bodo izpolnjene sledeče nujne na&oge:
1. da se zagotovil v okvirju intemacijo<nale minimum delavske solidarnosti;
2. da se izvrši uspefoa zveza z vsemi deli: tretje iritemacijonale;
3, da se pospeši ono delo, ki ima nalogo razkrajati državno oboroženo silo in pripraviti oboroženo meč prdetarijata;
4, da se ojači agitacija zaf komunistična načela, zlasti med' politično nezrelimi masami;
poživlja nadalje vse strankine organizacije — sekcije in deželne zveze — naj ohranijo tesno vez s Strankinim vodstvom in naj se podvržejo Strogi disciplini. Pri tem naj absolutno onemogočajo, v splošno strankino korist, vsakršno lokalno akcijo in vsakršno tendenčno izjavo, ki ne bi' bila v soglasju s strankino-taktiko;
nazadnje predlaga, naj se izda na delavske množice manifest, ki naj vsem mzjasni sedanji narodni in mednarodni položaj W potrebo revolucionarnega dela v svrho komunističnega osvobejevanja, vabeč vse strankin« sekcije in vse sodruge naj ojačijo ko-n”m£stično propagando zato1, da bo strankinemu razvoju odgovarjala tudi intenzivna komunistična priprava.«
K tej resoluciji j« sprejel slrankin svet Se dodatek sodruga Laze arija, s katerim se pozdravlja akcijo poljedelskih delavcev, ki zasedajo polja in ono indu-strijelnih delavcev, kil zasedajo obrate. V obeh teh akcijah vidi strankin svet resno voljo in živi jensko silo prdetarijata, ki stremi po svoji osvoboditvi in po socijalni revoluciji.
Radi organizacije mednarodne propagande in radi discipline in dela v smisla načel in taktike tretje mtemacijonale je sprejel strankin svet resolucijo, ki sita jo predložila sodruga Scrrati in Vacirco, s katero se konStaitira potrebo, da se pride do čan tesneje zveze med vsemi deli tretje intemacijonale in se poživlja strankino vodstvo, da izvrši vse potrebne korake v ito, da se ustanovi en sam skupni ura<c tretje internacijonaie v zapadnih deželah in, da fene nuje vsaka stranka posebnega sodruga, ki naj skrbi za zvezo s sodrugi* drugih dežel.
Poleg tega Sta bili sprejeti še dve drugi resoluciji in sicer enai, ki nalagal vodstvu aktivno delo, da se pridobi komunistični ideji žaosSiaie kraje južne Italije in drugo, ki si želi tesne zveze z organizacijo vojnih pohabljencev in oškodovancev.
Ustanovitev sovjetov.
Glede ustanovitve sovjetov v predrevolucdjo-‘narni dobi je razpravljal *trahkia svet o načrtu ki so ga izdelali in predložili v imenu strankinega vodstva sodrugi, Gennari, Regent in Baldei'. Pri tem je Strankrm svet odobril k^enovani projekt in sprejel sledečo resolucijo, ki jo je predložil sodrug Sardelli.
»SocajaJetični strankini svet smaJtra Ustanovitev sovjetov kot nujno sredstvo revdud^oname priprave in revolucionarnega udejstvovanja1, potrebno za uresničitev proletarske diktature ki zato, da bo mogoče nadomestiti sedanji buržoazni s komunističnim so-cijalnim red-otn. Sprejema tozadevni predlog strankinega vodstva in splošne delavske zveze in nalaga vsem strankinim deželnim zvezam in sekcijam, da prično jelo za ustanovitev sovjetov v smislu predloge strankinega vodstva, ki hoče, da bo ohranjeno harmonično medsebojno delovanje med stranko in strokovnimi organizacijami.*
Za to resolucijo je b3o oddanih 94.936 glasov. Proti 21.930, d o čim se je 4,749 vzdržalo vsakega glasovanja,	*
Projekt strankinega vodstva objavimo v eni izmed prihodnjih številk.
Občinske volitve.
Glede na pred s to ječe občinske volitve je bila sprejeta enoglasno sledeča resolucija:
»Strankin svet, razpravljajoč o predstoječih občinskih volitvah in jemajoč v .poštev sklepe strankinega zbora v Boloniji, sodi, da je pridobitev kolikor mogoče velikega števila občin od strani neže stranke koristna političnim stremljenjem stranke same, iz sledečih razlogov:
!. Iz taktičnih raziogov, v kolikor ima stranka, ki hoče v začetku revolucionarne dobe pozitivno zagotoviti zmago revolucije, interes na tem, «fa el osvoji tudi sedanje organizme, ki naj se jih poslužuje, da podpira potom njih z vsemi sredstvi revolucionarno delo In, da .?*h poltem nadomesti s komunističnimi organizmi.
2, Iz posestnih razlogov, v kolikor je občina v sedanjem buržuaznem režimu naravno središče javnega življenja in bo pridobitev tisočev občin od naše strani ugodno vplivala zlasti na množice po deželi, privlačujoč jih v socijalizem.
3. Zabo 'ker tudi v zadevah upravnega Življenja omogoča stranki pridobitev lokalnih organizmov, nadaljevanje onega pirotšdržavnega dela s tem, da izdaja, glede najnujnejših potreb, strogo proletarske zakone, s tem, da ^kdpikartt občanske dohodke neodvisno od mej, ks so določene od države, s tem, da organizira loonzum in izloči vsakršno formo špekulacije in da reši radikalno vprašanje ljudskih stanovanj, ljudske vzgoje in i/udskoga skrbstva.
Iz vseh teh razlogov strankin-svet določi:
1. Boji pri upravnih vofevah in potem funkcije socialističnih uprav morajo imeti strogo politični značaj in značaj proletarske revolucije;
2. občinske uprave izvsojevane po samih strankinih pristaših bodo morale sodelovati pri komunistični agitaciji, pri udejstvovanju komunizma v smislu protimeščanske opozicije. Da to dosežejo, se bodo morale te uprave osvofoditi vladnega nadzorstva zn bodo morale obratno, prikrojiti svoje delo željam in zahtevam proletarskih organizmov;
3. da dosežejo svojo avtonomijo in da si pridobe politično moč, morajo se podvreči skupni distipJfc* potom zveze soriijaliatičnrb občan in potom vseh onih organizmov, ki ao podvrženi ineimsJim strankinega vodstva;
4. Da se omogoči in podpre povsod tako admmi-atMotivr© delo, naj se poskrbi za ustanovitev tehničnih deželnih in meddežekiah kcnsuliivnih organizmov;
5. V krajih kjer obstoje tudi sovjeti, se morajo naše občinske upranre podvreči njihovemu mnenju za vse
stvari, kr se tičejo lokalnih problemov. Tako bodo priznale te nove proletarske organizme, katerim se bo moralo izročiti kasneje popolnoma vso lokalno in deželno oblast.
Sotfruš Inž. Gustinčič aretiran
V zadnjem hipu, ravno ko smo že zaključili list, nam je dospelo obvestilo, da je bil sodrug inž. Gustinčič tu v Trstu aretiran. Kakor smo že poročali, je Gustinčič dospel v Trst ravno med železničarsko stavko v Jugoslaviji in sicer par dni pred krvavitvi dogedki v Ljubljani, ker je na povabilo naših »Delavskih kohs. zadrug« moral nastopiti službo pri kmetijskem odseku istih. Ob tej priliki je »Edinost« ponovno pisala, da .je Gustinčič zbežal iz Ljubljane na italijanskem avtomobilu, ter namigovala, da je prišel v Trst po podporo italijanske vlade, ki baje tudi lajno podpira »pretidržavno« gibanje v Jugoslaviji. Danes je ta italijanska vlada aretirala Gustinčiča, in ga odvedla čez mejo..
Kako se to strinja z mi-zkotnim' natolcevanjem »Edinosti«?
Pač, strinja se! Gustinčič je komunist, in kot tak »nevaren« teli* slovenski, kolikor italijanski fcuržu-aziji, ki si gresta vzajemno na roko kakor po nekem tajnem dogovoru. Takrat je italijanska vlada napravila uslugo slovenski buržuaziji, prihodnjič bo-seveda jugoslovanska vlada napravila proti uslugo italijanski buržuazijj, ker obe buržuaziji druži em* sveta vez, vez reakcijonarstva. Slovenska in italijanska gospoda drži trdno skupaj, kadar treba preganjati delavca in kmeta. To smo že neštetokrat videli in danes zopet. Potem je pa še tako drzoa, da govori o nacionalizmu.
Vendar potrpljenje gospoda v kavarni rBalkan« in po drugih kavarnah; ne veselite se prezgodaj. M-Gustinčič se bo vrnil v Trst, med nami bo prosto nadaljeval svoje koristno delo za našega kmeta. To vam že danes zajamčimo. —
O tej aretaciji bomo seveda poročali ob času.
ost variti sodiafetam, jer je Rusija vijena država.
Umjereni socijaiizam u Njemačkoj je t»4«r»ljTT w.
dk> protiv proletarske revolucije. On je nui\|» 1
pi taiietičku parlamentamu republiku m jest o pmin tarske diktature.
Stvar u Nijemačkoj se ali nije dala onako »oprav« dati« kao u Rusiji. Njemačka je industrijakw> bilei potpmro raz vije ca-. Njene ekcnoensa&e prilike b^ahrt zrele, da se oatvari socijaiizam. No umjereni soci-jalisii. su i tu za bacili revolucijonarni rad i revolu-i cijonami zadatak.
Običoa politika karakterizira umjereni socijaiizam»• sbvačanje države. Iz shvačanja, da je huržoaska par-i_ lamentama država podloga za cs(varanje sociali« fflia, raz vic se umjereni socijaiizam izravno n koatrai revducijonarai pokret.
Sodlollzoni i Komlzam
znači prelaz od starog tamjerenog socijah'zma do re-voiucijcBarne prakse u Komunističkoj Internaci-jonali.
Umjereni sodjahzam, koji je izopačio revohrcijo-narni socijaiizam Prve huternarijcnale, stavto je nje govu sudbdnu u ruke ■»konstruktivnih« socijalnih reformi. On je popri mio buržoasku državu za po«8o-gu svojega rada i pejačao je tu državu. Ou je razvio polAtilru klasnog >izmirenja< ivrdeči, da1 doLazak socijalizma ima bili stvar -svih klasa«, a zapastio je Marksovu tvrdnju, da ostvaranje socijalizma' ima biti zadača samo revolucijonamog proietarijata. To je dakle b*o jedan mješoviti pokret, keji je nepovolj-no djelovao i na misao i na rad socijalizma: s jetlne Strane je izučene radnike gonio u strokovne organizacije, stvarajuči od njih jedmi poluprivikgovanu k as tu, s druge strane je pobitrao u svoje redove klasu propath malih proizvadjača, kojt su btt» satrveni od usredotočene velike industrije. 1 kako je jedas išao gore« a drugi dolje, tako su se oni sastali i na-činili n eku političku smjesu, da izrabe državu u s vrhu pobcljšanja svog stanja. Umjereni socijaiizam je beo izraz toga kompromisa. On je jazrvio politiku zakonodavnih reformi i državni kapitalizem.
Cijeli taj proces je b*o vrlo jednostavan. Radoici su se imali ujedmiti sa srednjom klasom, a državno vlasništvo industrije imaifo je oelobodčti radnu kiasu. Parlamentarizam je imeo revotucijoruziratj etan po-redak ropsttva * močf] otlačivanja i razaranja.
To je brlo jednostavno ali epasem. Oriševa kao vlasnik industrije sije oslchodda radnike, nego jih je joi više okovala. Pariamentaarai latifiniri radbika su sudjelovaft u padamentamof komediji, dok je n isto vrijeme kapitalkam razv^ao nore sile tlačenja š razaranja.
Imprijalizam je ali konačno pokazao niitavosJ svoje politike. Imperijatutin je ajedinio neprdetar-ske klase pornoču državnog kapitafama u svrhu irviernactjonalnog osvajanja i graheža. MaK, kapitalisti, srednja Uasa i eatitička attotoredja — knji su pr ije radili protiv •csredotočivaaja industrije — sklopile kompromis i vjedinde se sa koncentrira-nom industrijo«!* i fžumci^&itatm kapitalom u — impe-rijalizam.
Mali kapitalisti su priznali gospostvo haanctjal-nog kapitala, buduč im je biio dopn&teno sndjelovati u p us tolo vinama i nežmjemom profitu imperijaS-zma, o kopem dan as ovfej oijela industrija m promet. Srednja klasa ulaže n ovac u moaopdistička pod«, zeča; dohodak sada oviei o imancijakiotn kapitalu; njezini članovi dotivaju »mjesta i nadgiednktvo«, njezini tehničari i intelektualci dobivaju poeta a vanjs^umr zemljama, kamo se -izvaža i k oje ae imaju razviti industrijalao. Radnicima privHegovamih unija je zajamčeno stafco uposlenje i razmjemo doota visoka plača iz profita, Sto se dobiva divtjačkim tzrab-Ijivanjem koiota^alnth naroda. Sve črve nepraietar-sfee sodjaine grupe su prihrvatile ideje i postale u rukama imperializma srestvo, da se zavode narodne mase. Imperijalizam traži centraliziranu tfežavu, boja je sposobna ujediniti sve sile kapitala, industri-alni proces i održati »klasni mir« te mobilizirati cijelu nacionalna snagu, da se bori za imperijaltzaiB. Jriivni kapitalizam je Izražaj istperifalimt sc po-najpače onaj državni kapitalizam. koji eu zsgovarali umjereni socialisti. Sve, ito je parlamentarni socijaiizam učimo, bijaSe tek pomoč kapitahstičknj državi, 'pomaganje državnog kapitalizma, — oiačaa^e imperij aHzm a.
Umjereni socijaiizam se razvio, dok j« kapštaii-zam bio u konkurenci. Kad je ali doSao monopol i imperijalizam, š socijaiizam je imao preči u nora epohu — u epohu, koja je tražfa noro I sate agre-s»vnu (navalnu) taktiku. Kapitalizam je etefrao Ogromnu moč u industriji i državi. Koncentracija osredotočenje^ industrije, podločaost parlamenta imperijalističkrm zahtjevima te prenos nfftovog delovanja na izvršni organ vlado — sve to je jamo pokazalo, da se parlamentom ne može osvofHi moč u državi, S:ari unicnizam š umjereni »odjatoata je jasno pokazao nesposobnost, da se bori u novim prilikama. Ove prikke sa razvile potrebu mm iochatri-jalaa unionrzam n Sjedmjenim Državama s potrebu za aketju masa a Evropi. Imperijalizam je damo potrebu, da se soettaterički pokret k temelja preuredi.
No umjereni sodjaksam se mje promijenio prema potrebi dogadjaja. i podjedica toga bijaše, da se je 8lomio pot teretom rata i proletarske revolucije u Rusiji i Njemečfeoj.
U rusko; revoluciji je proletarijat zajedno sa si-romašnjjim seljaštvom, osvojšo vlast države, nakon Uo je prva revoiucija uapostav^a demokratsku par-lamentarou republiku. On je uspoe»tav«o diktaturo proietarijata. Ova proletarska revolucija bijaše prevedena usprkos opozicije od strane umjerenog soci-jalizma, kop s« sastupaH menieviki i sodjaim revo-lutifonarci. Ovi um^erenjacj su dokaživa*, da je u Rusiji preuranjeno izvesti proietarsku mokrija i
PrcMeml KomunlsflčKe stranke
Sjedm|enje Države su danas svjetska sila. One s« razvijaju u jednu centralizovanu, autokratsku fede-» raln-u vladu, prikupljajuči financijalno i vojno zaledje u svrbu navale i ratova za osvajanje, Imperijalizam daoas vlada nad cijelom intemacijonalnom politikom.
Rat je ojačao američki kapitalizam mjesto da ga je csiabio kao onaj u Eraopi. Ali pd kapitalizma u drugim zemljama če imeti upKva i na dogadja,;e U ovoj zerjlji. Američki kapitalizam grozničavo razvija brc talim kampanju terorizma. On je do skrajnosti nemočan u problemima rekonstrukcije, koji pritišču društvo. Njegov rekonstruktivni plan ima jedaoatav-no za cilj da razvije snagu za osvajanju i robljenje svjets'kih tržiš ta. I dok ovo nije čas zbiljske revo-incjje, to je čas borbe, koja je preteča revolucije.
Javljapr se štrajfoovi, koji med jaše sa revokucijo-namom akcijom i u kojana izbi>aju aahAjevi n dikta turi prcJetanjeJta. Radnici štrsjkaii nastoje osvojiti industriju i vladu, kako je to bilo za generatoog štrajka u Seattlu i Wkmrpegii.
Kao ma«fa faza pTcrtet&rskoga nemira je nastala Labor Party, ko^i sau organizirale sitrukovne unije, u svrku, da cčuvaju ono, što su si osigurale keo prl-vilegovana kasta. Labor Party nije srestvo agresivne radmčke klasne borbe; ona ne može 6lomiti moč kapitalista i prolit — sistem tlačenja i mazerf;e, -bu-duč priznaj e privatno vkmniitvo i oprava kapitaki
Praksa Labor Party je u glavnem praksa Socja-Kstrčke Stranke — kooperacija sa bnržoaskim »naprednim« strankama i reformiranje kapitalizma na podloži kapitakstičke parlamentarne države. Labo-rizam je isto tako opasan proleterijatu kao i umjereni sitno faoržoasin s očija Hram — dva izraža je. jed-ne te iste socijdne (tendence i politike. Ne može biti nskakovog kompromisa ni sa laborizmem ni sa reakcionarnim sorijnliamom.
Pdaazuje se ab jedna življa tendenca, tendenca da radnica otpočnu sa štrajkovima mase — štrajkovi-ma, koji su jedbaki ostanku protiv birckracije unija i kapstaKstu. Kotrstmistička stianka če nastojat! proškiti ove št roj kov e i pretvoriti ih generalni r borbeni, stvarajuči generalni političtB Mrajk.
Kii?-I!i eej piHdn sli knasimm m?
Ce se delavci pivtožtio zarada dragmie, tedaj pxn od povsod odmeva nazaj: Prodatarajte več, pa bodo cene podle 1
Tako vpije buržoazno časopisje, tako kriče izkoriščevalci vseh vrst, tako govore kot papige vsi po-titičarji starih srtrank, ponavljajoč klic, ki jim ga su-gestira buržuazno časopisje.
Ali res premalo produciramo? Ali je draginjo res
zakrivila nezadostna produkcija?      ^	,|
Poglejmo, če je <0 res, kajti prepričati se moramo, če smo premalo aH zadosti producirali, preden lahko napravimo svoje zaključke.
Ofkajelne številke govore, da je bife v letu, ki je končalo s tridesetim jtmjem 1919 zn 13,351, 906,082 blaga več »roženega iz Združenih držav kot pa uvoženega. Kaj to pomeni?
Tisti, ki delajo v industriji in na polju, niso producirali' le tcilrko blaga, da so prehranli sebe in tiste ljudi v Združenih držaVah, ki nič ne producirajo, ampak njih delo je bilo tako produktivno, da sa lahko izvozili iz Združenih držav še za 13,351,906,082 produktov.
Posamezne postavke nam povedo, kakšne vnete produkti so bdi izvoženi v tem letu.
Izvozili so 178,563,000 bn&iev pčenice, 27.540,000 btd^ev rit, 24,190,000 endiov plenlEne moke. 1,488^)00 sodov ržene moke, 1,115,865,000 ftmlov sladkorja, 1,239^40,000 hmtov prekajene slanine in 33,740,000 kmtov sirovega masla. Za temi postovkami pridejo druge, ki pripovedujejo, koliko ao izvozili iz Združenih držav umetnega masla, kendenakanega mleka, koruze, svinca, srebra, dja, obleke M Številke so ogromne, k» pripovedujejo, kcUko so producirali industrijski! delavci in farmarji produktov, ki niso ostali dcina za domač loonzma, ampak so bili izvoženi v tcjecemstvn. Ali so unrk delavci ▼ ind—lri|l in na polja ed te pn—infimi produkcije kaki ra dobiček, ali so se is#ačc njih vloge na beskjk po—o-« 28e. da laUv starosti in nelkaMoči tesoodar-ski krizi Btkan gt**\n v okras? Detevd vprašajta se in odgovorit« sl sami aa to vprašanje.
Prebivalstvo Združenih držav pa Svari le eno i*-stisko vsega prtbfc akt »a oa svetu, njKt zemeljska povr&ina pa le eno sf^šiJin vse poartiae. Kam bomo torej prišli. Če bomo tako pemnotevafc produkcijo kot zadnja leta. Ah ne bomo ea*ess<htje ves svet inlitgnli s >'i'n|lni pmkdbti? Kaj se bo pa zgodilo, kadar prično pta&mšn* v <kugih deželah, katere mi soda^ »ilagaaar s pnsAAM7 Ali so že « tem ragmWQai» on/, k» kar tjevcmkin kriče: Prod*, cčrajte več, pa bodo cene pmMei Ak se na bo trg v tnjeaemsftra akrčd za ameriške produkte in prev duktt bodopriflaiientafati doma? Kdo bo pa pdkupH te prodokte, ki ne bodo mogli več odbapati na tuje-zrmeke trge? Delavci jih gotovo ne bodo pckuptlt, ker imaj komaj za sproti v časa neznosne držanje.
Kapital«ti ph ne bodo prikupili, ker kapitalistični želodci niso večji od delavstdh, torej ne morajo kon-cmnirati, kar delavci ne morejo kenzumirati. Pro-dubti pojdejo torej v skladišča, ki bodo nekega !•> pega dne prenapolnjena, da ne bodo mogli niftasar več stlačiti vanja. In kadar ao vsa ddhdiifte zvrhaniI z blagom, kaj pa sledi zopet temu? Produkcijo V tovarnah in na polju bodo znižali, ker se bo adjs 1 malcev na trgu. Zaiparati bodo pričeli tovarne, od« puičati delavce, pridelki na polju bodo gnik, ker ne bo zahteve po r^ib na trgu. Z dragimi besedami; Gospodarska kriza bo tukaj.
Ali se je mogoče izogniti gospedeeski krizi? Da, toda kako? Povišati je treba konzam. Ksko se naf p® poviša kionzum? Znižati je treba tsateno nagnane profit a rek e cene, mezde naj pa oataoajo, da bo mogoče l^idsrbvu več ktonzumiratf. A® fe pa mogoče po sedanjem gospodarskem sistemu to larr&ti, ne da' b." se preuredilo gospodarstvo? Ne, 4o nikakor ni ntogoče izvrSiti, če ne preuredBbm gospodarstva, ker po današnjem sistemu prododramo zara^ profita la ne zaradi ljudskih potreb. AH fe pa mogoče preurediti gospodarski sistem tako, dfc bo služil ljudstvu in ne pnoffctarjeot, m kda naf #a preuredi ? Da, mogoče fe preurediH gm|i »tonM sktens tako, da »e blagostanje razlije čez vse ^akitvo, in io moč lata \ delovna budri »o v svojih ««*ek.	- f>Prosveto>.^i
hsshhš
tam
Kmecla zadrag? ali kisedie tomne?
(Konec.) '
, Ce vzdržuje sod^afaern dteio 'tet tta# gcejpodor-skega ki soojalneg* SMjettja človeške družbe, treba i je, da je osvobodimo vseh Mteiih. zastkaih kapitalističnih, nacijo« a&nih zaprek, da Je v danem slučaju osvobodimo -vBeh mnogobnojnife tuejiic m mej. Delo iMttra najti odprto po&je svnpega udejstvovanja, mora dobiti metodo, tki pospešuje njegovo produktivnost.
, Že egoističen kapdtalizem je opredel v svojo službo velike priTodne in tehnične stle; izkoriščal je daljine koJonije in agrarne dele sveta; razpredel je svojo organizacijo v širokem načrtu. To je preobrazilo naše srednjeveške žrvljensfce raamere. M* smo po-etaii člani svetovala gospodarstva, in življenja. Nazaj nam na mogoče* Socrealizem hoče naprej; on
•	aprejema to spoznanje i? kapitalistične dobe in le stremi, da ohrani in fe pospeši to široko organizacijo dela, da stopi z najoddalnejšimi narodi v delovno skupnost; da pa odstrani izkoriščanje kolonij in uvede bratsko izmenjavo dela in ploda ki da nadomesti egofcifičae principe s amotrenim gospodarskim skopnim delom.
Cesto slišano preko naše dežele tarnanje, da se : v naše kraje ne povrne vet prejšnje »blagostanje*.
' R*b, se ne povrne večJ. Danes stojimo pred dejstvom, 'da se je Rusija osvobodila, se je Balkan osvobodil, jutri ve o6v*i»ode še Indija In druge kolonije. Danes ni več na mestu narodna sentimentalnost; mi1 smo iftu revni na zemlji1 in rudi. Do vojne smo stali v ob-moiju razrušene Avstrije, ki je bila 6 svojo indu-; strijo tudi precej udeležena na izkoriščanju agrarnega juga in vzhoda Evrope in kolonij, »deloma neposredno, deloma posredno. Danes je to že proč,
, oziroma, bo v kratkem proč. Zaman se trkamo na pesi z našo narodno pestjo. Ne bo več dohodkov od »obute tretjih. Trdba, da s svojo delovno silo sto-, jAno v interaacijonalno srvezo, ki nam odstopi zemljo i in rudo za skupno delo in uživanje. Zupančič se z boks imim dvomom vpraša:
4 *
•	, Kje, domovina, si? Ali na poljih teh?
Se pod Troglavem, okrog Karavank?
.,:	AH po plavžih si, ali po rudnikih?
Tu? Preko morja? in ni ti meja?
Za nas ni dvounr, ni bolesti, to -je resnična naša .domovina! Tega se mora posebno naš kmet zave-;da&, kajti vea ta domovina «c rodi po kmečkih kočah. Zastonj, da! hrani svojo rodno grudo razdrobljeno v tisoč in tisoč pravic in 'pravtčflc, ampak treba, da heranž pravico in svobodo dela in pesem domačih fantov bo tudi na »tuji« grudi vesela.
i Če pa postaja delo podlaga našega gospodarskega jan družabnega življenja, je treba, da -dvignemo prin-; <5p ‘deis, da ga. očistimo staroveške in buržuazne | navlake in osvobodimo topoh predsodkov. Starorežki ! polnopravni državljan je smatral še delo zdravnika !«a nedostojno opravilo. Srednjeveški feudalec je z visokega gledal na svojega kanceiista, dandanašnji •e delavec »z glavo* povzpemja «rad delavcem »z «At>s ee ktoče indutsrijaiec Odražati od kmetovalca. iTo je preživelo stališče. Takemu naziranju se mora upreti kmečko delo, a more se upreti te v kmečki komuni, kjer se tudi kmečka de!o osvobodi vsieh drugih ptti&mesi in nastopa kot važno družabno delo brez vsafcoršrrih svojih predpravic. Novo razmerje človeka do dela mora postati intimno. Delo, osvo-:fcoyeno vsaikioršnih privilegijev se mora prilagoditi ;člove3ki«Bp«»chifenosiii.e takrat najde delavec že v delu samem uteho, mšfen posebno duševno utehe, Id ni srnje važtrosti v procesu produkcije, od ma-♦erjafee utehe v procesu kensuma. Brez tega- momente ni mogoč socializem. Socijalizem ne «ahteva ugonobitve poedenca v delti, kakor bt se rada s to žrtvijo postavljala puhloglava inteligenca proti emancipaciji »navadnega« dela, ampak zahteva le delo po močeh človeka. V tem zmteiu pojmujemo Leninovo teao: razvoj mora iti' v smeri uravnanja materialne odškodnine za. vsakoršno delo; in Buharinov: Vsok po zmožnosti — vsakemu po potrebi.
V	kmečki komuno* in labrifei ustvarim« -temelj komunalstične družbe. Ro kmečki komuni in fahriki se kcTOurtizjna delo in plod »jegor. Delo in plod njegov peefeajate v upravo splosnostr, ki nahaja v sovjetu Svoj upravni in organizatorico* organ. Na me sto in5dj«itivc pcsameeirikov, stopa inicijativa sovjeta, na mesto fconkurenaneg« dela stopa smo tre -no dele ekupnosti. Sovjet organizira novo gospodarstvo novo družbo preko vseh zasebnih naoijonalnih držav®* mej v internacajonalni smeri na podlagi prtrodnih faktorjev. Kogar je vojna premetala šinom 'Evrope, ta je gotovo priSel do spoznanja, da je gojenje narodnostnega principa, le smešen, izživel kampanilizem {politika domačega zvonika). Bil sem ,V Rusiji med tovariši Madžari, Čehi, Nemci, Srbi
1.	dr. O nikdo ni imel kaj brantr od s*v«jih narodnih principov spričo boljševizma. In je naravno; kjer se ideja socojaUzma udejstvuje, padajo pred' njo izžeti ideali, fe to je tudi v bistvu življenja.
A ko smo komunizurali' delo in plod, smo izvršili egranan eocijalmi preobrat, ustvarili smo komunisti-&w> dražbo. Po tej pot* je Sta in gre ruska revolu-djbu S komuettarnom prenašamo merilo gospodarske j uspešnosti oetronm neuspešnosti od špekulatšvde .(banke m borze na polje In iabriko, v blagovno skladišče. Stopamo preko denarnega zfetema v neposredni strk s produkcijo ki konsumom. Komuna centra lizina banke in jih - likvidira. Privaja dela spodobne od Spefctdacrje k delu. Denar vedno bolj Sz-•podrivat delovna izkaznica. Naravno izpada davčni »istem izginjajo datearji’ in financarji, zamirajo soci-jalne uredbe demokratične družbe. Starostno zajva-'rovanje, bolniške blagajne, zavarovanje proti nezgo-
~7T
Čitatelfem! Zadnjič nam je bil pri sestavi številke ponagajal stroj, tailto da je prvi strani sledila tretja, mesto daruge. Na rta nua&n je nadaljevanje dopisat iz ^oloske, ki pričenja jta III. strani v zadnjem stolpcu, iskati na II. strani v prvieni s^toJ.pcu. •ČitateLp so to gciicvo že opazili.
Shod članov »Delav. kons. zadrug« V. okraja (Bar-riera vecehia), ki je bil določen za 13. maja, se je odgodH na poznejši čas.
Krušni odmerek se nam je skrčil na 250 gramov zn osebo, To se je zgodilo radi tega, da ne bi kdo menil, da smo v deveti deželi-, kjer je vsega dosti. Da se ta skrčit e v manj občuti, se je ta teden razdeljevala: ameriška moka in sicer po 20 dkg na odmerek. Kaj pa prihodnji teden? Menda se z onimi 20 dkg motke nismo prenajedli, tako da nam zdaj m treba več jesti?
Cene tolščam so zopet —
Prvovrstno - naravno maslo L vadno maslo L 14, mešano polovice umetno L 12'50, umetno maslo L 13, soljena slanina L 13'50, prekajena slatnina. L 15,
dam in dr. postajajo drag, nezmiseln aparat, Komuna deti brest posredovanja dragega in mnogoštevilnega uradiništva kruh delasposobnim in prizadetim. Komuna zavrže do snaešnosti zavozlan pravniški red kapitalistične družbe, ker zapostavlja človeške dolžnosti in pravice. V ruski revoluciji je propadla vsa finančna in trgovska modrost huržuazne ekonomije, je prepadla *taxska sodnija in šola, izginila debela plast parasitov in inteligenčnih statistov in vedno v jasnejih obrisih stopa na.dan granitna stavba komunizma, ki nahaja po'danem ekonomi čnetm i n socijalnem napredku v kmečki komuni in fabrrki svoj temelj. A socijalna revolucija ne pozna mej in pojde tudi na zapadu isto pot od fabrike do — kmečke komune.	^	SR*
Delavci I Naroiajte fn širite „DELO<f. To je vaš lis«, list iz-korittanih In brezpravnih.
Donfl oestnik
StavUnski delavci (zidarji) ▼ Gorici so započeli
6 stavko. Zahtevajo, dai zadobi tudi zanje veljavo pogodita! veijavna) za Trst.
GORICA
Kakor smo že v zadnji številki »Dela« otaenali, so gorišk® stavbiinski m^o^stei hoteli usiliti delovne pogoje, ki bi bili zta delavce popoln poraz. Hoteli so postaviti v delovtnio1 pogddfco raamie razrede po-pofaomij 'kv »lifrjcitranih lin mtamj kvaliMcbanih zidarjev, kakor tudi težakov, kar bi imelo posledico, da bi 90% ’ delavstva bilo postavljeno v zaidnji raizred.
Ko sol delavci videli ftedavraitnost delodajalcev, so v petek, 7. t, m. na veSikem shodu z 960 proti 140 gjlaSoVal odklonili predlogi© podjetnikov in so na predlog sodruga Petejana sklenifit stopiti v stajvko v ponedeljek, 10. t. m., eko do Itega dne podjetailii ne sprejmejo delavske zahteve,
V	ponedeljek zjutraj ko vsi delavci namesto na delo, šli na shod, na katerem sta poročala sodruga Petejan in Štolfa o adgov^lru *. eiodajjalcev, ki je bil v vsakem oziru nesprejemljiv. Lelavci sio sklenili, da ne gredio na delo toliko časa, dokler podjetniki ne diajio povcljnega odgovora. Tako se je 'tudi zgodilo. Stavka je bila popolna, dela&> se je samo v smislu sklepa shoda — to je pri »Delavski stiavbinski zadrugi« in pri tehničnem oddelku (Gienio c i vile).
Ta d'elavska manifeeitacijia šn dSlsciplina .je napravila mučen utis na delodajalce, kateri so še tisti dan povabili stavkujoči odbor na pogajanja, ki' so se vršila od 6—10 ure zvečer, in pri katerih se je doseglo sporazum, port‘om katerega so delavci dosegli popolno moralno zmago, kakor tudi' precejšen ma-terijtulen uspeh.
Odpravili so se vsi razredi; zidarji so razdeljeni samo v zidarje in zidarje praktikante. Za težake obstoji samo en razred. Doseglo se je posredovalnico za delo, priznanje zaupnikov, btezposdni fond, v ka/terega prispevajo) delavci' z eno uro> minimalne ■plače «a> teden t« gospodarji s pel ure na teden za vsakega delavca. Revizija plač se vrši vsake tri mesece.
nekoliko porasle.
16J50 en kg, na maslo, t, j. do L 12'50, umetno maslo L 13'50, prekajena slataiina L
od L 13'50 do
14, južno/ anrerižka
razna slanina za prigrizek L 15, se vero ameriška mast L mast L 13.
Mast potrpljenja pa ne stane nič, ker je »božja m«ust«, s katero se brumra državljan lahko vsak dan maže pod pazduho.
Roparski napad. - Varnostne razmere v Trstu
postajajo res bolj in bolj uzomejše. Odkar imamo ir. redalrje gre stvar kakor pO loju. Prej so kradli, *<Saj še bolj, prej so ulomljaii, zdaj še fcofj. Da ta patentirani tatiči' res nimajo nobenega strahu pred kV. redarja?! Saj sot vendar ti kr. redarji tako ■bahki Paliftiči dl» tako podjetni*pri- — dlekletih!
V	no1« od sobote na nededjo je par v ardatsko obleko uniformiranih ulomilcev poskušalo okrasti gostilno Justa Boleta na Trsteniku, tik ob carinski meri naš« okolice. Bde Je branil sebie in svojce epetevairimi streli iz samokresa, ki' so jim napadalci odgovarjali 9 pravcatimi salvama. Ali klijaibti kriku in streljanju od nikoder nobene pomoči«. Dali je carinske moja tako stefco zastražena? Sledlnjič je Bole vendarle ust*afooiv«l tn. zapodil rokovnjače, ali redar-stvetiifc organov n(: biio bliau. —
DflMisM weMel
Stavka bančnih uslužbencev je prenehala! vsled odločbe zveze bančnih uslužbencev v Milanu. Stavka ni bila zmagovita in so si uslužbenci pridobili le nekaj priboljškov. Banke, dobro organizirane, podpirane po vladi in veleindustriji so znale uspešno ustrajati. Zato je zveza proglasila stavko kot zaključeno, Nad bamčnim osebjem pa, ki se je vrnilo k delu izvršujejo gotovi bančni zavodi represalije, t. j, odpovedali so službo temu in onemu uslužbencu, ki jam je manj všeč. — Tukajšnja »Delavska zbornica« je v zadevi intervenirala.
\J Stavka kovinarjev, ki je trajala trinajst dni, je prenehala 12. t. m. z zmago delavstva, ki se je povrnilo na delo to-Id v Trstu, kolikor v Tržiču in Sv, Roku.
Stavka kemičnih delavcev nadaljuje. O pogajanjih še ni govora.
Stavka trgovskih uslužbencev traja dalje, iz-vzemši uslužbence v knjigarnah, Knjrgarji so namreč pogoje stavkujočih po veliki večini sprejeli in so se uslužbenci radi tega tudi že vrnili na delo.
Kletarji, gostilniški postrešček!, uslužbenci itd. so .dosegli s svojim gibanjem popolen uspeh. Priznala se je njihova' organizacija, zaposlovalni urad, osemurno dnevno delo, odprava napitnine, odprava »fraka1«, pripeznanje po enega zastopnika organi-zacije v vsakem podjetju, ki sme nadzorovati čc se delovna pogodba izvršuje, 50 odstoten povišek na Sedanjih plačah, vsakoleten krajši dopust, plačan po delodajalcu, ohranitev službe tudi v slučaju obolelosti itd,
Izdeloratetp zamahov tu v Trstu so slepili v stavko, ki kompaktno traja že več dni.
Čevljarski delavci v Testu sO pričeli s pondelj-kom, 11. t. m. stavkati. Zahtevajo 50 odstoten povišek fiksne percentuale. Nekateri mojstri so se že izjavili, da sprejmejo ta pogoj.
Minimalne plače so sledeče: ’ J<,<' . »
Zidarji, ki delajjo najimanj šest let, vštevši vajensko dobo dfcfce L 2'70 min/snalno plače na uro.
Zidarji (praktikanti), Iti delajo najmanj štiri leta dobe  ........................... L 2’10
Težaki brez razlike	1'80
Ženske	^	1'40
Vajcnci	1'—
Izredne deJavne ure se plačajo » 30% več kot normalne, nedeljsko in nočno deio s 100% več.
Plačilna pogodba stopi v veljavo1 s prvim majem t, 1. Prispevki' za brezposelni fond s« prično plačevati 1. junija, posredovalnica za delo se mora- ustanoviti najkasneje.do 1. julija t. 1,
Odpust z dela se sme obojestransko izvršiti na predzadnji delavni dan v tednu,
Ti pogorji so bili stavkujoči in javljeni na shodu, ki se je vršil v‘torek dopoldne, na katerem sta poročala sediruga Petejan in Štolfa; na kar so bili predlogi enoglasno in z velikim zadoščenjem sprejeti ter so z delom pričeli takoj v torek popoJdine.
Tako se je tudi to gibanje, ki je bilo preoej nevarno, končalo z lepini uspehom za delavce, kateri so razven moralnih uspehov pridobili tudi od 3—6 lar na dan več plače. Sedaj pa na delo, na nove boje — in nove uspehe do končne zmage.
KOMEN.
Pteteklo nedeljo se je vršil pri nas ogromno obiskan shod stavbinsk;h delavcev iz Komna in okolice. Na shodiu, kateremu je predsedoval sedr. Vrabec je poročal sodi,'Petejan, kateri je v obširnem referatu, popisal naloge strokovne organizacije v sedanjem času, kakor tudi produktivne in fconsuimne zadruge. Po končanem poročilu se je soglasno sklenilo . ustanoviti podružnico zveze stavbčnskih de lar/cev za Komen in bližnjo okolico, -ter se je v ta namen izvolil pripravljalni odbor. Nedeljski shod je jasno dokazal, da je tudi Komen postal naša dobra postojanka.
L A BIN J.
Stavka rudarjev, ki je trajala delj časa je končala z delnimi delavskim uspehom. V nedeljo, 2. t. m. se je vršil javen shod, nai katerem je poročal sodrug Petejan o poteku pogajanj ter uspehih, ki' so se dosegli. Po končanem sefeTCitu so navzoči soglasno sklenili, da sprejmejo nove pogoije, potom katerih dobi' delavec 5 lic «a dua več pfcče. Tako se jc tudi ta stavka končala z dobrim uspehom.
vaša trdna opora naj ji to napredovanje omogoči, I« kmečkih vrst se je porodila naša oadruga, dokazala je dosedaj .tudi, da kmet lahko odločajo svoji usodi čisto sam; na tem zborovanju napravimo korak naprej. NaJše delo, v primeri % drugimi delom, najkoristnejše, naj bo tudi primemo plačano! Zato vsi na zborovanje!	ODBOR.
Brci tečaj kmetijskem posojiiniitva
Sporazumno iz »Občnim zavodom kmetijskega po-sojalništva« s sedežem v Rimu, bodo Delavske Kon-sumne Zadruge za Trst, Istro in Furlanijo otvorile v- Trst« tečaj kmetijskega posojiilništva. — Trajal bo od 24. do 30, t. m. in njegov namen bo vzgojiti praktične organizatorje v posameznih kmetijskih okrajih, ki ha pouspešilt ustanovitev kmeitjekih zadrug in posojolnio, ter ob enem tudi delovali esa izpopolnjevanje že obstoječih ustanov. — .
Oziraje se na potrebe sed^ttnjega časa, se bo ta tečaj bavil poisebno z ziarrarovianjem živine, to je na jpoglavitnejši 'korak za intenzivno propagando, ki jo želimo uprizoriti v svvnho hitrega razvoja in povzdige naše živinoreje.
Tečaj bo vodil Dr. Marij Casalini, rciivnatelj gori-omenjenega zavoda, s sodelovanjem drugih izkušenih strokovnjakov. — Profesor F. Dramiš bo ilustrira! program poljedelskegia oddelka Delavslkrh Konsum-cih Zadrug, ter obdržal nekoliko lekcij o najpoglavitnejših vprašanjih (kmetijskega, zadružništva.
Onim, ki/ se bodo redno udeleževali lekcij, se bo izplačevala študijska podlpora v znesku L 25 dnevno; oni pa, ki ®2. bodo najbolje izkazali pri končnem izpitu, bodo prejeli cdKkovanje. —
Tečaja se lahko udeležbo vsi, kr bodo označeni se strani poljedelskih inštčtactj, udiruženih pri polje-dektkem oddelku Konsamcih Zadrug in s strani pripravljalnih cdl&orov ^kmečkih okrajev. — Omenjenim se prepušča izbirati med tajniki) zadrug itn kmečkih posojilnic, kmetiijskitoi .učitelji, žiivfirjozdr®vinrTku, krajevnimi agenitii' Običnega zarvaorovalr.iega zaveda i. t. d. Določenih je sto študijskih podpor in sicer ena za vliako občino. Več negcli ena se bo 'lahko izjemoma dfcvolila za večje občine.
Prošnje za vpc'Sovanra naj so pošljejo <ao 18. t. m. na' poAjedelski 'Ciddelek Delavskih Kc.nsu.nmih Zadrug v Tnstu, ul. S. Franoesco d'Assisi št. 21.
Z naaJednjifm oglasom so bo naizcanil 'kraj, kjer se to vršil tečaj. —
mm
-m
nje, jih krepko vepodbudil in pokazal bridke pode«; dioe neizobraženega' ljudstva, kar se je najlepS«; pokazala tudi za časa petih klavniških let, za' kar je žel fcrenetično odohtravanje navzočih. — W odbor 60 b<lt enoglasno izvoljeni' sledeči člani* Delpin Franc, predsedniik. Kocjančič Alojzij, Simo« netiti Peter, Klančič Mihael, Bandelj August, Samo« netti Marij, Bandelj Ivan, Delpin Peter, Bizjak Emil, Dean Anton, Coos Josip, odborniki. — s to podruž-t nioo je dosegla »Matica« število 22. Osem podr už-•nic že pripravljenih čaka samo ustanovnega občne* ga zbora.
USTNICA TAJNIŠTVA*.
Čepovan; Na naše pisano nismo dobili odgovora,
Kreplje; Je-li mogoče med tednom na večer?
Sv. Barbara; Podružnice so preveč oddaljene od vats, radi tega se nam zdi neumestno, dasiravno dobra idej'®. Podrobneje osebno ko se vidimo v Dekanih. Drugo ste pozabili?
Komen: Treba čakati najmanj še tri1 tedne,'Za isti d®Jn, napravi oz vrše vatni tajnik potrebne korake pri oblasti. Izkaznice v tisku. Do 23, t. m. nemogoče.
DOPISI
DM! Širite ml list ,Je!o“!!
Uudskl oder
RiettisM mM
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga v Trsta vabi vse svoje zadružnike in tudi one kmete in v-rtnar.;e, ki žele pristopiti k zadrugi na izredni občni zbor, kise vrši dne 30. maja t. 1. ob 10 predpoldne, v prostorih »Delavskega kensumnega društva*« pri Sv. Jakobu v Trstu (nasproti' cerkvenim vratom) s sledečim dnevnim redom:
1. Zadružna zavarovalnica živine. — Poroča zadružni nadzornik FeaB Kleinmayr,
2. Zadružna hranilnica^ — Poroča zadružni blagajnik Josip Klumpester.
3. Vprašanje o ddočHvš tržnih cen poljedelskih pridelkov, — Poroča zadružni predsednik Josip
Zlobec.	;	■	/idjažakikjikuil'
4. Slučajnost* in predlogi.
Kmetje, iz dnevnega reda izprevidite sami, da gre za velevažna vprašanja, pri'katerih jeneobhodno potrebno, da čujemo vaš glas. Zato pridite na naše zborovanje polnoštevilno. Zadruga mora napredovati in tudi hoče napredovati; vaš resen nasvet in
murnu revolucija
Francoska rev*i«dja ib dogodki, kf so ji sledili, je razhfla zw4nje okove srednjeveških predsodkov. Potom nje »e j* emancipinala.res le hiffžuazija, ali ta prevrat je pripravS tla novi dobi-, ki nas top uje v naših časih.
Do ruske revolucije smemo smatrati francoski veliki prevrat kot oajsSnejše poMt&no gibanje, ki je zorik> najMl-jkosežnejše posledice. Francoska revolucija je podobna krvavemu požaru, podobna pa je tudi nadepofed jutranji' zaTji, Trojno geslo si je napisala na svoj 'prapor:	enakost, svobodo, brat-
stvo; češ, kjer bi prišla v navskrižje svoboda in enakost, naj posreduje bratstvo, ki naj veže ljudi in na-rode, S tem trojnim geslom je šeJ francoski narod v M za suvereniteto naroda, za človeške pravice, kakor jčh je malo prej oznanjeval komunist Rousseau,
Francoska revolucija je osvobodila posameznika iz stanovskih okov, vendar prokletstva, ozirom« 'blagoslova rojstva tudi ona ni odstranila. Priviligirano mesto plemstva je sedaj zavzela bogata buržuazija, ali, abstrakno govorjeno: kapital. Ne moremo {ja na-navnost trditi, da bi brla ta zamenjava kaj dosti' pri-|da. Res plemstvo je izsesavalo narod, izsesuje ga ■pa buržuazija ravno , tako in še huje. Radika je le jte, da je plemstvo vsaj osebno hodilo v boj za 'svoje interese; buržuaz^a pa je v 'boj pošiljala in še l(K>šilja — druge t. j. nezavedni proletarijat.
Vendar je bil prevrat velik čin. Na mesto starih j stanovskih zastopnikov sta po revoluciji stopila 1 država in državljan. Ljudstvo pričenja postopoma sodelovati pri vladi in upravi. Deželni in državni zbori stopijo kroni ob stran. Sicer ti zbori še vedno niso izraz ljudske volje, ki 50 dušijo razni umetno sestavljeni volilni načrti, vendar je zlomljena neomejena niotč kabinetov. Razglasilo se je evangelije dela, in v ospredje stopa gospodarsko življenje. Pred silo mest se dežela bolj in bolj umika; industrija natepa svojo zmagovito, vrtoglavo pot. KapiU.l postane velesila.
Tudi je sicer francoska revolucija ustvarila mno-gekaj dobrega in dragocenega, aii tega ni ustvarila za vse narode enako, niti za vsak razred enega In istega naroda ▼ enaki meri, v najmanjši meri pa za delavski razred. Proletarec je po francoski revolu-caji postal »prost«, ali ta »prostost« mu je malo koristila, ker izročila ga je na milost in nemilost v roke velikega -kapitala, naredila je iz njega •— modernega sužnja.
Zato je in mora biti francoska revolucija objektivnemu zgodovinarju le nepopolen čin, ki čaka svo|o dovršiter.
Vendar je revolucija pospešila emancipacijo (ofevobojenje) prolet&rijata v toliko, da ga je z močno roko vrgla v modemi boj za obstanek, ter mu ni pustila več do sape, ker je tudi njemu vsadila v srce silno hrepenenje po izboljšanju svojega stamia, ker mu je dokazala* da na svetu ni nJ6 več-
nega, nič stalnega, (temveč da j£ možno vse iepre-metiiti onemu, ki čuti moč v to, ki verno upa v boljšo bodočnost človeštva, Buržuazija sama, ki je v francoski revoluciji nastopila za svoje pravice, je pokazala- proletarijatu smer in pot in način, kako naj postopa, ako hoče doseči svoje vzvišene namene,
V	tem smislu je francoska revolucija bila* res prava učiteljica.
Danes buržuazija to obžaluje. Najrajše bi buržuazija danes utajila svojo krvav^fcevolucijo, ter razglašala nauk, da se ob družabnem ustroju ne sme ničesar spremeniti. Aii proletarijat je nauk dobro razumel. Če nekoč 'buržuaziji priviligirani duhovski in plemiški stanovi niso bili »sveti in od boga postavljeni«, potem danes proletarijatu tudi' priviligiran buržuazni razred ne more biti ne svet, ne nedotakljiv.
Ali te logike se buržuazija silno brani. Zato se zgraža svetohlinsko nad delavskimi prevrati. To je pač plod njenega strahu za obstanek, je podla hinavščina. Buržuazija je bil upor, je bila revolucija nekoč povsem upravičeno du docela pravno sredstvo; ali tedaj je šlo za njene interese. Danes pa buržuazija nima več uzroka revokirati, oziroma ni ji več tako lahko izigrati zavednega delavstva, da bi to šlo v boj za njene koristi. Zato preobračanje oči1, zato hinavsko zgražanje. AH to so besede; svete?, jasen zgled pa stoji kljubu temu v zgodovini, in la je: buržuazijska velika revolucija v Franciji.
’	Urbanjakov.
Podružnica »Ljudskega odra« pri sv, Jakoba ima
v nedeljo 16. t. m, ob 10 uri v dvorani »Kensumnega dru&tva« predavanje o predmetu »Narodnost in komunizem«. Predaval bo sodrug D. Godina.
Ob tej prildki lahko dobe izkaznice oni člani, ki jih še niso dobili.
Sovranšče pri sv. Ivanu. V torek, 11. t. m. so delavci na Sovranišču in iz bližnjih krajev na sestanku sklenili tudi tam ustanoviti podružnico ^Ljudskega odra**, ter enoglasno cdrcdili ustanovni občni zbor za v nedeljo, 16. t. m. ob 10 uri v dvorani g. Zrrica št. 1374 s sledečim dnevnim redom: 1. .poročilo izvrševanega taijnika os.red. vodstva; 2. čitanje in odobrenje pravdi; 3. volitev odbora; 4. slučajnosti Vabijo se vci socedje Sovranišča, da se pedne-štcn-itlr.o udeleže ustanovnega občnega zbora.
Kontcveli. V nedeljo, 16. t. m. se vrši redni občini zbor podružnice Ljudskega odra v Kcnsumnem društvu na Komtovelju, ob 17ih, z navadnim dnevnim redom.; Vabimo vse člane, da se gotovo občnega zbora udeleže,
Trebče: V "nedeljo, 16. t. 111. ob 16ih predavanje v dvorani pri društvu. Predaval bo sodrug Alojzij Hreščak o »neznosnosti sedanjih razmer«,
Opčiaa:	V nedeljo, 16, t. m. ob 16ifh v dvorani
Kette predavanje. Predaval bo sodrug Ivan Regemt, Padrič-Gropada. Impozcintco zborovanje v svrho ustancvtilbvie podružnice »(Ljudskega odra« se je vršilo v sredo, dne 12. t, m. v Giopadi v prestam večernem zraku. ZborovS07|jie je pričelo ob 22 ter končalo ob 1 po polnoči. Daisiravno sami delavci, ki dan za dnem delajo od ranega ijubra, dio poznega večera, «e nus«. ganiiii z mesta, temveč pazno 'poslušali izvajanja izvrševalnega tajnika osrednjega odbora M. Lovka, ki jim je v poljudnih besedah obrazložil pravi namen kulturnega drušitva, ter navedel marsikaj, kar je navadno oviralo m »katera strankarska društva, delovati v pravemi s.mrslu. Njegovemu izvajanju se je pridružil tudi neumorni učitelj Pahor, ki je pozival navzoče k delu, kakor ga je cznačal zastopnik »Matice«. Maivdušenje. je bilo splošno, to je bilo videti z radostnih obrazov navzočih Gropaj-cev an Padričanov. Po ikončanem dinevnem redu, pa je ziatpel 'po učitelju Pahorju dobro izurjeni pevski zbor par krasnih slovenskih pesmi. Vsa čast g. Pa-biotrju in njegovemu požrtvovalnemu delovanju na polju kulture. Gropajcem in Padiričancm pa kličemo: Le splošno naprej po ravno zaičrtani poti in ne bodete zgrešili. Pevkam pa %'sa čast!
V	odfaor so se .izvolili sledeči: Križmančič Anton, Gropadia 29, predsedniik. Grgič Vinko, Padrič 55 in Križmančič Anton, Gropada 34, odbornika v ilntenu osr. vodstva. Nada'lj,ni odbor: Brce Rok, Groptada 2, Grgič Josip, Padrič 11, Grgič Anton, Padrič 7, Žagar Avgust, Padrič 34, Gngič Josip, Padrič 31, Pečar Mateja, Gropadia 49, PeSar Vincenc Grop-ada 10, Cck Antonija, UčštelijSca v Grotpadi, — Odbor na delo Sn bodio-čnost je vaša!
Kreplje pri Dutovljah, V nedeljo, 23. masnih a< se vrši ustanovni občni zbor pcd'ružnioe »Ljudskega cdra« v Krepljah s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor čizvršetvtalnega tajnidta osrednjega vodstva;
2,	Čitanje in odobrenje pravil; 3. Volitev odbora;
4.	Slučajnosti1,
Vsi, ki se zanimajo za resno delovanje na. kulturnem polju so vabljeni, da se polnoštevilno ustanovnega občnega zbora udeleže.
Podružnica »Ljudski oder« v Komnu priredi v nedeljo 6. junij ai, društveno veselico s petjemi »to igro »španska muha«, burka v enem dejanju. Tem po-iticSn bodo gostovali člani Kraške podružnice, katere neumorni delavci-na kulturnem polju izapočnejo s tem gostovanjem; ožjo stiko tudi z bratskimi podiruž-nicatmi.
Komenskim članom se naznanja, da se otvori knjižnica! v društvenih prostorih v pritličju sodnijske hiše, dtae 16. Trrajnika.
Podgora. — Ustanovni občni zbor. V nedeljo, 9. t. m. se je Vršil ustanovni: občni zbor podružnice ■»Ljudskega odra« v Podgori pri Gorici. Občni zbor je dvoril in vodil izvrševalnii tajnik osrednjega vod siva sodrug M. Lovko. Pozdravil jc in se zahvalil navzočim v imenu »Matice«, raztolmačil v jasnih ■besedah pomen in korist društva, zlasti za mladino. Stariše pa je vzpodbujal naj pošiljajo svoje otroke v io kulturno društvo, da se potom čtiva in predavanj izobrazijo, kar .bo v korist njim samim in celokupnosti. Naposled je prečita! in obrazložil podružnična pravila, M so bila enoglasno sprejeta. Videti je bilo z vseh obrazov skrajno' zanimanje. Nekateri so se oglasili k besedi v svrho malenkostnih informacij, katerim je v zaključnem govolru sodhigj Lovko odgovoril, podal glavna navodila za deiova-]
AJDOVŠČINA.
Dne 9. t, m. se je vršil shod .komunis tov v Ajdovi ščumi. Bile so zastopane vse vasi iz okoliščine: Lo-kavec, Skrilje, Štomaž, Štunje, Ustje1, Dobravlje, za-stopniki so bali tudi iz Planine in Vipave. Poročevalec fcdr. Turna je razložil pOrr.eai komunizma v politični in gospodarili smeri ter trojno smer organizacije stranke: politično, strokovno in gospodarsko. Uvcidom je dokazal, kako je vojna posledica vili kih gospodarskih kapitalističnJih pojavov, da je vojno dejanski vojeval delavec na polju in delavec v fabri-ki, a da je šel na bojišča ali prisiljen ali pa pod' vplivom meščanske in kapitalistične ideologije, katera se v moderni državi ustvarja, vzdržuje in vzgaja potom šole, cerkve, uradov in meščanskega podkupljenega časopisja. Slovensko ljudstvo je šlo v jarke pod geslom: »vse za vero, dom, cesarja,« prišlo ,je z jarkov nazaj, da je našlo raz.c!rte domove, razteptama polja in prodano domovino, takraj Hubla, onkraj pa mlado a že črno reakcij ona mo jiugoslo var siko državo, ki preganja delavstvo, tako kakoT za časa najhujše reakcije -1. 1880-1890. Avstrija in Ne«ičija. Po drugi ;trani ravno tam uganjajo prave orgije jugoslovanski inteligenti keritarji, verižniki in navijalci' cen.
Do skrajnosti propadla gospodarska morala je pri-dejb-ttev vojne mlcdi jugoslovanski državi' kakor vsemu civilnemu svetu. Italijanska država tudi ne more več vzdržati ogspedarskega reda’ in ®e mora opirati v borbi za svoj obstoj na klerikalizem. Italijanskemu in slovenskemu delavstvu ne preostaja nič drugega, nego razdreti gnili državni sistem ter ustvariti novo obiliket države potom svobodnih občin itn sovjetov, in novo obliko gospodarstva potom strokovnih organizacij in fabričnih sovjetov ter vseh producentov združenih v velikih imtemac ijonalnih konsumnih1 zadrugah,	-
Poročevalec je na kratko.polemiziral proti osebnimi napadicm v »Goriški Straži«, ki ,je organ gomš-kih d‘uhoivnikov in inteligence, Ziopet je pričela stara osebna gonja, namesto stvarne kritike političnega sistema. Po shodih sicer na videti nobenega inteli-genta! Dajejo si toraj poročati ,po svojih zaupnikih katere pošiljajo na shode, zavijajo izvajanja poročevalca1, da potem osebno napadajo na podlagi iz-tigenšh in pokvarjenih stovkov. Poročevalec ne napada učiteljev, duhovnikov, 6odn:kov itn advokatov, ampak državni sistem, po katerem služijo le kapitalizmu. Vsa nizkost zastopnikov združene narodne stranke na Goriškem se odseva iz »Goriške Straže«, Poročevalec je konečno pozval duhovno in posvetno inteligenco, naj pride ugovarjat na shode, da jim ne bo treba zavijali resnice. Na shodih dobe jasen odgovor pri čo prelet arij ata,
L O K A V E C,
Z ozirom na naš dopis iz Lokavca, ki smo ga priobčili v 10. številki »Dela«, .prejeli smo od strani učit. R. S.-ja pojasnilo v smislu, da se naš dopisnik, če meni njega, precej moti. Učitelj R. S, izjavlja1, da je dober naš sodrug in da se v protidelavskemi smislu ni nikoli izrazil. Dopisnik naj v prihodnje nekoliko bolj pazi na smisel njegovih besed. —
Mi hočemo za enkrat verjeti pojasnilu učit. R. S. ter prosimo naše dopisnike, naj se o. vsaki govorici poprej točno prepričajo, predno .jo nam sporoče. Beseda, ki gre od ust do ust, zadobi slednjič povsem drug pomen. Stvar dopisnikov je, da gredo resnici do dna. Najraje pa bi videli, da nosi vsak dopis overjenje dotične naše krajevne skupine, kjer ta že obstoja, kakor smo v eni prejšnjih številk omenili, Sodrugi, uredite tako. ^
►»Delo« ni in noče biti noben »revolveržurnal« in noče delati krivice niti onim, ki so nam. po političnem mišljenju nasprotni.
TRNOVO PRI GORICI,
Binkoštoo nedeljo, 23. t. m. ob 3, popoldne se vrši v Tomovem Javen shod. Poročal bo sodrug H. Tuma
o	-organizaciji slov. komunistične stranke«,
GRGAR.
Dne 23, t. m. na binkštoo nedeljo ob 3 popoldni se vrši v Britofu {Grgar) v prostorih Antona Zimi-< oa javen shod. Ponoča sodrug Franc Milost o »organizaciji slovenske komunistične stranke«.
'	DESKLE,
Tukajšnji pevski zbor se prisrčno zahvaljuje vsemi udeležencem za obilno posetdtev veselice,
SV. LUCIJA,
V nedeljo, 16. t. m. ob 10. uri dopoldne bo pri nas v gostilni Mikuš faven shod, na katerem bo poročni sodrug Tuma iz Gorice. Pridite vsi!
TOLMIN.
Javen shod bo pri nas v nedeljo, 16. t. m, ob 3 popoldne, v gostilni pri Modrijanu. Poročal bo 6odrug Tuma.
IDRIJA,
V soboto 22. t. m. ob pol 9 zvečer bo predaval V telovadnici ljudske šole sodrug I. Regent o predmetu »Krščanstvo in socijalitzem«.	-
SV. ANTON.
Kdor žel« izvedeti nekaj čudnega, naj pride k nam v vas. Naši' bolniki namreč, ako hočejo v bolnico, morajo v Pulj na skrajjio točko južne Istre. Kdo "je to uredil in zakaj je urejeno talka, ne vemo; verna samo, da je tako in da je rekla naša gospoda, da tiafccj mora ostati. Svojčas, in to ni' dolgo, smo se posluževali, v slučaju potrebe, bolnice v Trstu, To je bila1 za naše bolnike prava sreča. Kdor pozna le količkaj severno Istro, mora priznati koj, da ona gravitira po komunikacijah in gospodarstvu v Trst in’ne v; Pulj. Vse nas veže na Trst in nič na Pulj, Ne vemo torej čemu hi moralo biti prepovedano poslati bol«! nika v tržaško bolnico, ki je vendar, hi dejali, pred našim- nosom-. Gospodje, ki upravljajo imetje naše občine plačujejo lepe svote v Pulj, ne da bi imeli . ^ občani od tega kak dobiček, ker nihče noče v pulj-: sko bolnico. Nedvomno je ta odredba, ki nam pre« podeduje tržaško .bolnico precej gLupo. ker ne koristi'; nobenemu in Škoduje vsem, Mi pai hočemo bo-tnicctl v Trstu in io bomo iudi dosegla, ker moramo doseči«'
^	BUZET.
£ Prt«nW srt arom obfcčaju proekvto a« nat osobiHl na-■Ifon iriatdtai'6ki felagdan. Ranim® jutrom čttalvom kotli-f toom odzvanjali m z-vulkovi obadviftJ glazba. Gradsta glazba stopala je v povorctt gr-adsk-im1 uHičšcatrra-, dok -jptoa ?z ictkoltoe (»Sokol«) ipicajertiia je sd» Sv. Martin ji Sv. Ivatn. U seljama bilo je veliko zanimanje, t* 'tiU radonu« «rea dočelkaM dobrodošle glazbare Sl po-fttodHfr ib pičam. U Sv. Martinu, »gdje oprtaji »Gosp odarsiko društvo « »akupiio se 1 ipjeVatčikil zbor dio-< (mačih zemJjoraidintLkai. Puna dva sata (trajalo je iz-mjesnice sad sviraraje sad pjevamje. Sva je natda, da 'de u Sv. Martiiniu dbči do- prve orgauilzaiciije zemljo-
- r&dnlka na isocijalistiokoni temelju at biti osnovana ; kn-nsurmna zadruga.
- Daodamas okolica Buzet-grada -imadie mnogo,
- '{icscbšAo mladiča) koiji socijalistički -asječaju. Talhv.im načetima poviratiše se iz rata svojim fcučaima-. Jedilno
<|e još kr.ivnja na tam, što mije mor sklopljen, :dta mi je idorada doštlo dio socijofo bičke orgamnizaicije. Narad-mesn-a 'bomba -podpiriivana od naoiljomalistia, jo? naje fcčeaanula i ugasla. Bliža> se paik dan, da če svi ov-•dvjšrajK zeimljioradlnlci cdiu-čna uislctikinurti i kaZarti: »D orla nam je zasliijepljivanja i zavamatvamja!« Zemlje racSauk mora več jedmo-ro! presitattii biti tudjim oruidjem. Zemljoradnik je uvidiio, da ije njegova politika ona ista, foeja .i' radniika u gradovima t. j. soci-.jaVsrti-čka. 'P rije lili ka-snije ®vi demo so radin-ucii aači ped jedn-om zaijedniičkom iziastavom i S njom stupati .u borbu za bcuju -buckron-oirt. Da dio toga dedje treba mam se otresti s vrh niatnuha -gradijamskih sframaka, ikone au se preiživjele. Sa istclka zora rudi! Sa infcoka dol-a-zi spas racksištvu (bežacamia). — Drugovi, dajmo se na clkup i »tupajmo Oporedu sa radni/cima čirta-j vega »vijeta. O zemlje radmiciima samima ovisan je m;'hov tioljitaik.
GORENJA VAS PRI KANALU.
Za I. majniik so si izbrali (tukajšnji fantje in možje •krasen in velik .maj, ter ga postavili »redi vasi. Vrh maja je seveda zaplapolala še rdeča zastava. Tisti večer .ko so postavljali maj je vse delalo s posebnim veseljem. Zakaj že leta in leta je navada, da se postavlja v mesecu maju poseben znak — in fantovska je ta navada! Tudii možje postave niso imeli nič proti teinu, da se .postavi .maj in da vihra rdeča zastava. Naslednje dni so pa postajali nestrpni in rdeča zastava jih je bcdla v oči. Nastopili so proti fantom, češ: zastavo dol! Fantje tega niso hoteli. A drugi dan, 8. maja, so zahtevali naj izikopajo maj. Fantje bi ga bili tudi radi Izkopali, saj- pokazali so rtak že svojo fes rvd! A žandarji so bili že ipreveč v vroči«. Priklicali so vojake z oficirjem na čelu. In ti začnejo izpodkopavati. Pridejo -^e drugi vojaki vsi oboroženi iki se razpostavijo ob cesti in barakah. Zazdelo se ti je, da je vojno stanje v deželi. Ko »o vrgli maj je ta poškodoval kos strehe. Kraljeva karabinijerji so shranili zabavo; vojaki so odkorakali v svoja domov-ja in domovina je bila zaenkrat zopet rešena. Na vasi je v-lad&la grebna tišina; ne človeka nikjer. Dan prej je pa eden .izmed teh orožnikov samo radi tega maja In posebej še radi liste rdeče zastave zaprl vse gostilne, češ te-i'e podpirajo te puntarje-bo-ljševike. Zvečer so poklicali večino fartte-v na orožniško postajo. Fante so seveda po svoje ozmerjali ter napisali njih imena. Menda so jim tudi za žugali, da bo šla stvar še naprej. In tudi odškodnino, da bodo -morali fantje plačati medtem, ko so maj vojaki talko nerodno podrli. Seveda si mislijo orožniki pri nas, da smo popolnoma zapuščeni in da ‘bodo smeli delati Z nami .kar se jim bo zljubijo. No to se motijo. Najprej so pokazali fantje dovolj poguma. Drugo je pa to, da se fantom mi treba nič bati. V slučaju, jim bo ob strani vsa stranka. Mi ,jim kličemo: ie naprej pod edino našo rdečo zastavo!
VRTOJBA.
Preteklo nedeljo se je vršil tu javen. shod. Poročal |je sodrug Milost 10 sedanjem poBhLčnem položaju. Nato s* je ustanovila politična organizacija in imenoval se je politični odbor. Veliko (navdušenje.
|	S O VOD N JE.
V nedeljo popoldne se je vršil tukaj javen »hod ob veliki udeležbi- -delavcev in kmetov. Govoril je ead-rug Milost o sedanjem političnem položaju. Govoru so navzoči trmo pritrjevali. Ustanovila se je potem politična cr;'an’r-.c:ja in izvolil pek'tični odbor. Str ar k a ie j' -ta-.'vbila ilepo število pristašev. Le naprej f
■	Iff*	V«Hka	zaloga	odlikovan« strojamlce
USNJE PRATELLI ROCCETTI
  - '■1 ritmih i ■■ ™	Jesl	(Ancona)
Pristno usnja« počasi strojeno, zajamčeno po kemiški preizkušnji kr. sedlarske šole.^ Usnja belo in črno za sedlarje. — Jermenje. — Teleta bela. — Junice bele in črne. — Koze Zaloga inozemskega In domačega usnja. — Teleta oskarja, črna in barvana. — ChevreaoK. — Polu teleta boks. — Velika izbira vrhnjega usnja za fevtje. Surovo usnje, Inozemsko in domala. — MT Čevljarske Potrebiflne. "98
Preprodajalcem poseben popust
Podružnica v Trstu: Prodajalna na trgu Oberdan štv. 1, nasproti kavarni Fabris. - Skladišče v ulici Ghega štv. 17.
Veletrgovina s vinom Sganiml pljalaml m deželnimi pridelki
toči izborno belo In črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna.
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
ŽIVEC VINKO, ČRNIČE
Trgovina z mešanim blagom
Toči najflnejie belo in Črno vino tor vsakovrstne likerje bi grobna ta ni debelo
Postrežba točna in cene zmerne Priporoča se za obilen obisk
BRINJEVEC
se proda v via Oinnastlca 6 upravo jedilne sobe.
B1AT091Č KAROL, PflZlfl (IStTfl)
V Gorici
L Sr.s Kakor vidite, smo V«f vekzanonivi članek končati. Žal, da se je vried razmer moral vse preveč razkosa-tL Danes so se razmere ublažile nam v prid. Zato zopet kmalu kaj pošljite.
Neznanemu gospodu ▼ Nabrežini: Prijatelj, vi ste v zrnati ker nam podtikate misli in čuvstva, kd jih mi «e gojimo, v zmoti ste, ker menite, da je v Jugoslaviji »propadel« komunizem, ker se je ponesrečila čisto navadno mezdno gibanje delavstva, v zmoti ste, ker komunistom pripisujete imperijalieti-čne težnje, v najhujši zmoti pa ste, ker nam mislite i toponima ti, pa ste pozabili podpisati a«.
Izdaja za socialistično zvezo v Julijski Benečiji In odgovarja za uredništvo IVAN REGENT #
Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
'rnrnmmmmmmmmA
Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijafefjem in znancem prežalosinc vest, da je naš nad vse ljubljeni srn, ozir. brai
SHilJ DANEU
v dobi 18 let preminul. Pregreb nepozabnega nan pokojnika se vrši dne 14. maja ob 19. uri n< dopmače pokopališče.
KONTOVELJ, dne 13. V. 1920.
Žalujoči ostali:
HELENA DANEU, mati. — ALOJZIJ in KAROL ELIZABETA, sestra	bratje.
DELAVSKE JtOtiSBMHE ZADRUGE
za Trst, Ittro in Furlani jo
reg. zadruga z o. p.
Z dnem 5. t m., so se preselili v. ulico S. Francesco d’Assisi §4:. 4, stopnice št.
2, prehod skozi vežo 1. nadstropje, sledeči oddelki: Vpisovanje in evidenca članov, podpore v slučaju bolezni in smrti, živilske izkaznice. Urnik: od 8. do 12. in od 3- do 6. ure; ob sobotah odt8. do 2. pop. ___________________________ VODSTVO-
*OKno Konsutnno Mino I
V-Idriji	|
registrirana zadruga z omelenim ooroštvom !
Prostori, v katerih sc Izročajo boln. spričevala
Prostori, kjer se ordtidra
ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
I in IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — via Alvmraz
SL 16 — za prebivalce sledečih ulic:
Alvarez, VlU. Agosto, Angiolina, Arcadi, Andrea, A q uti e ja, AscaB, Bagai, Barca, Boschet to, BattLsti p., Bufolini, Broio, Čampi, Chiesa A., Cordaiuoli, Casale. Coronmi- Czernig, Dante, Gebi, Ginnattica, Galtlel, Giusti, Gknramoi, Goldoni, Ieonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroeo, Leopardi, Mauro (S.), Montecucco, Manzoni, Nuova, Orzoni, Oapitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Aodrona), Poggio, Petrarca, Saicano V., Seniinario, Settemhr«, Scala, Tomaseo P., Torrione, Trigemina, G. Verdi, Vandota, C. V. Em. IIL, Zor ut ti.
II in HI okraj: Dr. Maksimilijan Adtenteia — via
Rabat ta šL 18 za prebivalce riedečik ulios
Ariosto, Arcn-escovado, Antonio P., Antonio V,-Aipt Giulie, Aisovizza, Buoaarroti, Bertolini, Berto-lini P., BarzeUini, Blaserna, Bosco, Kanca, Baronio, Caprin, Caritž Vic., Codelli, Ciprassi, ContavaHe, Caserma, Cocevša, Ccceriutta, Cast«lk> V., Castello R., Castello L H, HI, CoHe, Cappncciai, Cipriani, Cravoe, Carducci, Como, Corno Rrra, Croce, Cristo P., CaeteUo jDieiro, CvppeUa, Catt-rim, Camposanto, Castalda, Casa rossa, De Amida P., Dogana, Duomo, Duomo P., Dreossi, Fonafca, Ferrorieri, Fornace, Magazzini, Molino, Munktpio V., Bono, Passaggio Edling, Grande P., Grabiaio, Laotieri, Lunga, Mat-tioH, Maggio (24), Morali, Monache, Macello, PelHco, Posta vecchia, Pietro V., Paccar, Pozao (Aodrona), Rafut, Rossini, Rot ta P., Rastello, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scude, Scooia agra-ria, Sauro, Stretta, Trieste, Trente, Tominz, Tosoolano, Teatro, Tomsig, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetturini, Vogel.
od 10. do 11. v bls-gajnilkih ambulatori-jih v via G. Leopardi Št 6;od 15. do 16. ure v zdravnikovem arabulatoriju v via Alvarez štv. 16
V>tanovlJeno let# 1898 ima 1127 članov, Lir 5.861.59 rezervenega In Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 6 lastnih hiš,
vallčni mlin
z električno razsvetljavo, zemeljsko posestvo, gozde ip travnike. - Ima centralno prodajal do spremljeno z vsemi potrebščinami, manufakturnlm, galanterijskim, kolonljalhim, špecerijskim blagom ter vsake vrste pjač in tri fiUJalke, Sprejema hranilne vloge ter jih obrestujejo
od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorfflh bolniške blagajne v via G. Leopardi itv. 6
ki so investirane v blagu katerega vrednost se rentlra dočlm denar malo v Tja.
Hranilne vloge se lahko vlagajo osebno ali * po nakaznici na zgorajšni naslov, 'proti takojšni izdaji brarllne knjižice.
VODSTVO
I	.	■»	■
M delavska nttnb zadroga
v Dobravljah na Goriškem
Ima o zadružni kleti oet do ML noJboUiegn noraoneSk
VINA
po zmerom vsakdanjih cenah.
Dale od 56 lit. nanrei.
I okrtj: Dr. Jmt — VW« XXIV maggio it 9 — za sledeče vasi:
Ajševico, Staodrsž, Bukovico, Bilje, Branico, Gradišče, Lokovec. Mirno, Osek, Srt. Peter, Peč, Pnra&no, Renče, Raraioo, Rihemberk, Rubjo, Rttpo, Dol Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnih, Vrh, Vrtojbo I. in H, Vogersko, Volčjodrago.
od 9. do 10, v blagajniških ambulato lijih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambu-Letoriju v vfale XXIV.
Maggio
»aSKfevVg^EfSfl Mm ®
■ taifi! OtfOH.
Zi!*r.w‘‘ • .. v. ■* / Združenih drža-.-c-i •> cifceio-(dt-.že :i-	potcisn čr.-:ir(p"?ja jlede s-pal-
mlh t-.:i.ezn'. V ,	-	p;(c4sčav;aa»ju o vzrokih spol*
dtih bvlerni jo j. 'le' io ž?riS;u:5ka, ida je veliko- csah fenlnih ra. .L r.'ii .Icleznih vsled nc'a'cst-nega po£r!.a o	k . ntrcdi m s^pedni L-g-jeni.
Vvfed tc-gk ,o t: J:g croL .J&n-U čdaaiek, v katerem poz' ’-;e /z -že. ~ 'j f ouu-čivejo ®-.ic.;e -ctrckc o tem z« življenje rr.jva/najšem ipreJmetu.
V 'tem čir., ku •.'•r-uf-ja-rja, dd vrši/o srtadft v c.ploš-nem svejo -d-rJžntcst glede peduka, -da pravijo svojim • otrckom, da -m-: roj o biti odkritosrčni, poslušni, ne-sebi jni itd. V -sclah 'dobijo -otroci poduk o sestavi •človeškega Itek-sa in splošni poduk o zdravstvu. Toda v obeh siluča-jih ©e je dosediaj rvedmo .ogibalo stvaijvažnejšega vprašanja, iin to je sjx>lne 'kontrole : in spolne higijene, dasiravno .je ,ta stvair najvažnejša , za celo življenje. To (je .podlaga najlepšega prijateljstva — 'ljubezni med zakonskimi, ljubezni oaatere •do svojega otroka,
Ako se sploni nagon izrablja, tnpi rs-sakdo tta po-' eledi-oah lega .izrabijenja, moralično propade, izgubi zaupanja v samega sebe, fizično oslabili in (Velikokrat še poleg zboli na spolnih organih. V»led tega ; je -dolžnost staršev, da ipodučljo svoje otroke ravno j v tenr vprašanju o spolnean naigonu in o posledicah azrafc-ljemja spolnega nagona.
j Iz raznih (proučevanj se soldi', da1 je povprečna splošna starost otrok 15 'let primerna, da- se jih po-;lduči temeljifto o spolu. In prvi- poduk v tem vpra-jianju je treba dati najkasneje v starosti devetih let. In ravno prvi poduk najbolj vpliva na vsakega otroka in je največ odvisno, 'kak vpliv feo imel ta poduk na vsakega otroka in kako bo živel pozneje, j Marsikateri starši napravijo največjo napako ravno ipri prvem poduku, 'katerega dado svojim Otrokom .o spolnem vprašanju.
Važno je vprašanje, ali dobijo otroci poduk o spod-nem vprašanju, toda še važnejše je, kakega dobijo. .Vsak mladenič in vaafloo dekle potrebuje <v današnjih (časih -temeljitega poduka o spolnem vprašanju, da *e zoa varovati, ko gre od -doma. Starši, ki zanema-,rijo v tem pogledu -svojo (dolžnost, ®o največ krivi, j da je toliko nesrečnih mladeničev in mladenk, ki so jlhioraliično propa-li- vsled tega, ker niso ibMi pravilno i podučeni -o »polnem vprašanju.
' .-Veliko staršev je še -onega nespametnega mišljenja, /dal se ne »spodobi« kaj takega govoriti otrokom ali ,-pa jih celo podučevati, češ, da je to »pregrešno«. ‘Da pregrešno je, ako se to opusti in otroci prepozno ali od drugih zvedo o vsem tem in sicer na način, la je v nasprotju z vsako moralo. Vsak otrok ,tak$p .capopade In se zna- varova ti potem-, ako dobi poduk iJb primernem času in ▼ .primerni vsebini
II okraj: Dr. Im Viliat — piazza Duomo št. 3 — za sledeče vasi:
Banjško, Cerovlje I in II, Koprivo, Komun, Faro, Lečnik, Medano, St. Maver, Sv. Martin, M0*0* iH. Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lctvrenc, Osla v j«, Trnovo, Tribušo, Vil puri ano in ostale furlanske vasice.
od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravo, ambuiatortjn, piazza Duomo 5tv. 3
od 17. do 1& v blagajniških ambulato rijih
Specijclna večerne služba za člane vseh mestnih in okoliških okrajev, za k-onsulte, nasvete a. rt. d. zdravniški šef dr. M. Adlerstein.
Zobozravniškn služba za vse člane blagajne, zdravnik
ki sprejema: dr: M. Adlerstein; zobotehnik SL Berce.
Kanal: provizorični vojaški zdravnik.
Tolmin: dr. Alf. Serjun — Tolmin. rv.,_________
*
Kobarid: dr. Feruccio Bsfiori — Kobarid.
Boveet provizorični vojaški zdravnik.
Cerkno: dr. Frančišek Sodčka — Cerkno. *
od 9. do 10. v blagajniških ambulato-rijih via Leopardi 6
Cevlianka zaitriga f lOni gi Gnid
V vojaškem tmbuiatoriju v Kanalu
vpisana zadruga z om. zavezo
ca blagajn« v v atubul. tolnrinsk. inu vsak dan zdravnika od 10-11. ?. do 12. ure in od 15. do 16. ure
V ambulatoriju kobarišk. zdravnika
^ Bovec: provizorični vojaški zdravnik.	V	vojaškem	ambulatoriju	v Bovcu
Cerkno: dr. Frančišek Sndčk# — Cerkno. *	V	ambulatoriju	drkniškega	zdravnika
Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, Dri katerem so usluibeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Dražlnski udi« blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potret* z izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so vfianjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo babico. Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravnike oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50*/» plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi Člani in udje danskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani.
Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnlb stroškov, ki so jih nare dili.člani ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjema je i* v slučaja, daje šlo za veliko življensko navarnost.
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
Gorki: zadružn. prodajalna v hiši centralne posojilnice — Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
V TrtfU ■ zadružna prodajalna v ul. .7	   dei	Retton	štv. 1.
¥ Vipavi: trgovina S. Beltram.
3BSaBSS=sEsS=SS=
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Oorici in sicer
Nekateri «ter£ se pm branijo podučiti svoje obroke veleči ibega, ker tokor-dkoč ie sami nimajo previdnega /y.n.nn^», k«r sami rano dobili poduka o tej stvari od svojih s»tairšeiv. Večina staršev je pa zmožna dati pravden odgovor na vsako ritrdkovo vprašanje in priimeroo rariožrti in m ta način -dati podlago na-daljneim« poduku. Zvezni državni zdravstveni urad je sedaj izdal itodl knjižke s primemo vsebino, v kateri se nahajajo rami podučni -članki gtede spolnega vprašanja za otroke, mladeniče in mladenk«, ktere so proste za vsakogar, kdor jih hoče naročiti. To je posebno važno za one starše, ki se čutijo, da so nezmožni za tak poduk.
Starši morajo Jbiti -vedno odkritosrčni napram svojim otrokom m -dati pravi odgovor na vsako otrokovo vprašanje. Otrok, ki stavi vprašanje svojim staršem kje so (dobili malčka, je že žrel, da se mu primerno razjasni. Ako mn starši -ne bodo dah zadovoljivega odgovora, dobil ga bo od osebe, ki nikakor ne bo -primerno pojasnila -tega defika-bnega vprašanja. Kajti, otrclk ki stavi -taka vprašanja, ni več tako neumen, da .bi verjel, da so ga prinesle rojenice, štorklja ali ivoda, ali da so ga kupili ali pa Se celo d-a ga je Bog poslal. Da starši vzbudijo zaupanje pri svojem (Otroku, je ravno v 'tem slučaju jako važno/ Ako .boido itak-oij na prvo vprašanje dali odgovor, ki bo zadovoljil otrdka, bo ta vedno prišel k svojim staršem v vseh enakih slučajih iin bo ie rto veroval,-kar mu bodo starši pojasnili, razumno, da tako, da bo otroku jasno. In ne bo veroval, kar trsu bodo mogoče njegovi tovariši na ulici pripovedovali.
Ako -pa otroci -ne izprašujejo o spolnem vprašanju, je dokaz, da o -tem že mogoče vedo in da so že dobili pojasnila.- o vsem tem. Tedaj je pa dolžnost staršev, da- sami od sebe pričnejo razgovor s svojim (otrokom o tem' predmetu.
Do mladeniške ali dekliške doz-crelostr, kar je navadno v teh deželah okrog 12 leta, je dolžnost •staršev, -da preudarno to. premlšljenio podučijo dečka ali deklico še -posebno o spolnem vprašanju m na ta način poduči jo ojtroke o spolnem nagonu in istega posledicah. Starši bi se ne smeli sramovati razložiti otrokom, kaj je spclni nagon. Matere maj -pedučujejo hčerke in očetje pa sinove. Ko je otrok star 12 let, naj ga starši temeljito podučijo, v kako dobo je prišel, in kaka izprememba bo nastala vsled dozorelosti. In ravno mateire veže n-ajsvetejša dolžnost, da podučijo; svoje hčerke, ko postanejo dozorele, o -ta-kozvanem mesečnem -čiščenju ali mesečnem »perilu«, kaiko 'da -morajo biti .previdne za časa »mesečnega čiščenja«. Lahk-o se reče,, da imamo' tisoče in tisoče slučajev, da -so ženske bolne za celo svoje življenje edino vsled tega, ker niso (bile <v mladosti (pravdno podučene *o tem predmetu. Sploh morajo starši s veje otroke od 12 pa -do 16 leta starosti, temeljito podučiti -o celem spolnem vprašanju, vse kar se tiče tega. Od 16 pa do približno 20 pa morajo starši še erlkrat temeljito podučiti o vsem spolnem vprašanju, o dolžnosti vsakega .člcvek-a in posebno pa še o spolnih boleznih. O spolnih boleznih naj starši že prej podučijo -otroka, da se jih znajo .varovalih- ker .je že za marsikaterega lahko prepozno v 'teh 'letih.
Sploh morajo biti starši zeil-o .previdni v temi predmetu in -nikar n a-j ne podcenjujejo ali omalovažujejo . to vprašanje. Vedno naj ga tako razlag-at;o svojim •obrokom, kot neka j vsakdanjega fin na rta način -bodo , napravili na- -otroka .deber vtis xn ta ne bo smatral spolno vprašanje za nekaj nenavadnega, ali- celo nekaj »pregrešnega«, -o čemur še besedice ne sme . spregovoriti. Bedimo -odkrrtcsrčm in priznajmo sami, ■da je ravno »polno vprašanje najvažnejša dečka ma-, šega življenja. Ako -je to zanemarjeno in ako otrok nkn-a pravega poduika o tem, je lahko nesrečen ža celo življenje. Ako je otrok pravilno podučen im ima pravi pojem o celem spolnem vprašanju, ne bo nik-dar Itako hitro moralično prapaj, kot pa oni, 'ki od svojih staršev ni d-cib:l pravega .poduka in je -dobil vpogled v to stvar šele takrat,. 'ko -je bilo že prepozno, in ostal bo celo življenje krepak in vrš.! ovo;o dolžnost, katero mu nalaga-človeštvo.
Poleg tega naj starši vedno pazijo, da bedo otroci vedno -dovolj na prostem in (dobili dovolj gibanja -in zabave, da ne -bodo nikdar zašli v njim neprimerno -družbo ali rt-o>varšijo, paziti morajo, da bodo debili starosti primerno hrano, da jim bo obleka -primerno urezana in -da jim ni nikjer .pretesna posebno še v nežni mladosti.
S primernim podukom o -spolnem vprašanju, bo za dobil vsak mladenič in vsaka mladenka- pravi | s-pogled v življenje, v ljubezen in očetovstvo i*v materinstvo. In ravno ta pod-uk je najsvetejša dolžno: t staršev do .svojih otrok, katero so .primoran! izpolniti, ako hočejo izvršiti svoje -očetovske ali materinske 'dclžnosH-i. Ne ozirajmo se na ono »ne-smi-
- selno katoliško« -moralo, ’ki je takorekoč maj večji vzrok tolfkVn neireč-nim življenjem. Ne smemo to
. s»:-'rs-ti za »pohujšanje«, ker to je poduk, katerega
- .potrebuje vo-okdo. »Pohujšanje« bi bil ta poduk le takrat, kadar ga -dobi -mladenka ali mladenič od ne-
i p; klicane osebe, kot se t-o .navadno dogaja pri -cnSi, ki vršijo dolžnosti, ki jim nalaga knjiga. »Morala sv. Alfonza di Liguori«, ne pa, kadar ga ‘dobi otrok cd svojih staršev. Staršev dolžnost je, podučeva,ti [ svoje otroke o spolnem vprašanju in nikogar drugega ne. In ti morajo izpolniti svojo dolžnost popol-i nema, iker le ti znajo soditi svoje otroke, kedaj so dozoreli za <ta poduik. Ne sm-ejo odlašati in ocBašati,
, da je -nazadnje že prepozno. Posebno ne pri svojih , hčerkah, kjer je pravilno umevanje ^spolnega vpna-šamja življenskega pomena za vsaiko mladeri^o. Ne | ozirajte se na kake nesmiselne predsodke.
Iz tega vadimo, da. j« dolžnost starišev .podučiti otroke o spotu že v rani mladosti, in da naj se prični
■ ta poduk najkasneje, ko je otrok star šest let. Bo-
• jasmjeno je (tudi, dla je prepozno, alko stansši .pričnejo
■ s podukom pozneje wi da povzroča velike .neprijet-l nosti', ako otroci ne dobijo iprav-dčasmo nobenega po-
> duka1 sploh o »polnem življenju.
1 Jn starišev dolžncst je, da (pravočasno pričnejo s item podukom iin mčfhče (drugi ne. Stariši so prvi uči-1 rtelji otrok, te veže dolžnost, da dado -otrokom -ves poduk o človeškem- spolu on pcoteriku človeka in " nihče drugi ne. Vsak otrok ima največ zaupanja r
* stariše, siarišem bo vse verjel, ako mu (pravilno in | jasno raatolmačiijio vse in stariše bo najprvo vprašal 1 za vsako pojasnilo, ako ve, da bo dobil pravile in ’ jasen odgovor.
i Ta poiuk ptf naj se vrši na podlagi prirodtoega po-tika, Iki1 ga> morata šola itn (dom čimbolj vestno in čim-. bolj mazoroo vrššti-. Pninadoslorvni pouk bo otroka , usposobil, da sprejme vase resnico »velžke -tajnosti«, i Kako naj se to vrši, bomo obrazložili v eoS prihod-i ojah številk.
USTNICA UREDNIŠTVA
> Prejeli smo z raznih strani mno-gokatere nasvete, kako nam- je ravnati, da čimbolj možno razširimo
., krog svojih bralcev. Za dobre nasvete — prisrčna i hvala. Vpoštevaii jih bomo. Le nekoliko potrpljenja, . Vendar gotovih nasvetov, češ, da naj poročamo o a posameznih dogodkih — škandalozne kronike itd. i, ne spr-ejemaano iin jih ne bomo, tudi če bi imeli1 iz-j hajaiti po trikrat na (teden. Ljudstvu (treba tečne i hrane. Za nacijanaiističnimi zgledi pa ne ibomo pobirali stopinj.
na drobno in na debelo. Ceniki se
pošiljajo na zahtevo vsakomur.