Te’efoz! št. 27S - Cefc. režu n št. 12853 O Cene inseratoro sso eSogsvsra. O Rokopisi se ne v:aeaj©. ■ - Rekiama-cije (nezaprte) s® poštnine proste. Stav. 20 @Iasi!@ narsdres demskrasii® sa mariborsko oblast. mmm mm petek Naročnina: Mesečno 0. 1-25, četrtletno m Din 3.75, polletno Din. 7'SS, celoletno Uredoiitvo In Mprarallfvo „Narodnega lista |e v liaribom, 1 Kn. is, izven shs 29 Dir. Narcčnma Surčičeva uika št. 4 1 se plačuje naprej ¥ Hari&©Fi29 ^ pefaic s@pte^bra 1f22. L@t© i. III im© mlgidin©! Statistika kazenski}!. sodiš« v vseli Erzavali pokaauja v zadnjik letin izvanredno naraščanje zločinov. Tako 'je čitati, da so se kazenske obtožbe zveznik sodišč v Zedinjenih ameriških državah pomnožile od 9503 v letu 1912 na 70.000 v letu 1921. In pri nas ni nič boljše, če ni še slabše,, Amerikanski statistik kriminalitete James M. Beek . pravi: »Tatvine pri transportih so dosegle enormno število. Čestokrat zločinci šiloma ustavljajo vlake, in to ne samo v necbljudenih de:iih dežele, Ne le v Zedinjenih državah, temveč tudi v Evropi se množijo taka zločinska na-Kilstva, tako da se je moral voziti znani evropski internacionalni ekspresni vlak z vojaško stražo. Cesto po naših mestih, svojeas varne pred zločini in napadi, so postale torišče pocestnih roparjev. Samo v Chicagu je bilo v enem letu ukradenih 5000 .avtomobilov. U-jffiOT je bil v prejšnjih''časih redek in nenavaden zločin. Danes so zgodi v naših' velikih mestih' skoro vsak dan.« (Glej . zelo zanimivo razpravo: .»Revolta, zoper- avtoriteto* v zadnji št. »Preroda« oz'peresa univ. prof. dr. Leonida fTtamica.) 'Da je objel -človeštvo po svetovni vojni val pcrurovelosii. hrezsrčaosd in nepoštenosti, to je - žalostno dejstvo, za katero nudijo dan na dan temni dogoditi’jasne dokaze..Vsakdanji človek stopa oropan skoro vsake srčne kulture slepo v negotovo, smer svoje bodočnosti. In I>ako naj ho drugače! Vojna sa je posluževala, do viška vseh bestijalnosti,-da se stre-sovražnik, mrzli generali so imeli dolga štiri leta v rokah absolutno oblast nad usodo trpečih sobratov skoro celega ■ sveta, meč je bil zapovedujoči in odločujoči bog, vse drugo jo bilo le njegova prtljaga oziroma oprema, okovano v brezpogojno suženjstvo, da je' primorano »posvečevalo« morjenje, požige, goljufije, ede-ruštvo, nemoralo itd. In vse to so .gledali z lastnimi očmi in slišali na lastna ušesa množja-očatje.sinovi-anladeniči in ko so prišli domov, so o vsej tej strašni moriji in propalcsti pripovedovali svojcem, -znancem, .prijateljem in.tudi __naša mladina je prisluškovala in se — prisluškuje. Sliši, kako so Boga poštenja, pravice in sočutja pribijali na križ in kako so veličali in s »hozann-klici« slavili in dvigali boga krumsii, brezsrčnosti, boga krivice, nemoralo m odf-rušva. In srce je zastrupi j eno Jn so zastruplja dalje — vsakdanji zlooiV.vU dogodki, odkriti in prikriti, v grozotni nagoti in rafinirano našemi,jeni s krinko poštenosti, kažejo to dovolj jasno. In treba temeljito misliti in naglo misliti, kako naj vsaj našo mladino ot-mezno, očistimo iz njenih src strup in jih pretvorimo v dom srčne olike, brez katare ni življenja po božji in človeški podobi. Že jih vidim prihajati, kihodo vpili: več krščanskega nauka v šolo, v šole versko vzgojo! Ne podcenjujemo pomena krščanskega pouka kot pomožnega sredstva pri vzgoji mladine, ako se vrši ta pouk v pravi obliki in od pravih ljudi. Ali s palico in pestjo v glavo vv tepen verouk, kakor to mnogi kateheti prakticirajo, da se učenci bojijo veroučnih ur, pač pri vzgoji,bolj škoduje nego koristi. Sicer pa, v vsaki župniji je veličastna stavba —- cerkev, le ia so naj prav izkoristi in m agar i ima kate-k.et ssak .dan sernnčno pro v njej. Pa božja beseda mora priti iz ust pravih ljudi in na pravi način, ako naj blažilno učinkuje. Današnji človek že zna misliti, presojati, Ako sliši mladina iz ust g. duhovnika lepe besede o ljubezni do bližnjega, pojasnjevanje slednje besede, ako sliši" o grehu sovraštva, sejanju prepira itd., ob drugi priliki pa vidi istega, gospoda- kar sovraštva besneti proti ljudem, ki se ne strinjajo z njegovim, strankarskim naziraujetn, ali mislite, da se s tem morala in srčna olika neguje? Sami nič ne verjamejo, sicer bi bili v dejanju drugačni« — take in enake besede, se slišijo čestokrat tudi iz ust priprostoga ljudstva. »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Tvoj bližnji pa je vsak človek bodisi prijatelj ali sovražnik. In tudi katoliški škofje sc po vseh vojujočih se državah blagoslavljali vojne zastave in bodrili odhajajoče vojake v ognjevitih' besedah k poboju svojega bližnjega. V srednjem veku je, bil človek še »slep in gluh«, danes pa že vidi in sliši. Toliko v zavrnitev Mica: več verske vzgoje v šolo. In katoliški shodi? Čisto gotovo, da •ti le še spopolnjujejo povojno posuro-velost in sovraštvo tor brišejo iz sre še eno trohico .srčne kulture, ki jo je kak vzgledan duhovnik vstvaril s svojo pravo besedo — keiv&Oc^^n^ja vera na takih shodih v dosego politične moči, pri čemur se bujska,' obrekuje, o-pravlja in seje sovraštvo. Zverinski mladenič, ki je na, prav bestijalen način napadel v Šmarjeti ob Pesnici tri mimo po cesti'peva joče-mladeniče, e-nega na mestu zaklal, drugega smrtno-nevarno, tretjega težko rainil, je, kakor se sliši, rad redno prihajal y cerkev k službi božji in pridigi. Koliko je koristilo, je pokazal na, strašen' način. Skoro na vsakem cerkvenem shodu ali »žegnanju« sc vršijo fantovski pretepi. kojih izid je mnogokrat uboj. Preč z »žegnanji«, ki nudijo le priliko k izgredom in pretepom. Mnogi razsodni duhovniki so že odpravili takoimeao-v-ane »zaohljublene« procesije v oddalje no župnije, ker so uvideli, da našim ljudem škodujejo moralno in gmotno. »Prižnica« in spovednica ste'odrekli za »povojnega človeka«, cerkev nima-za njega niti vzgojne sile niti sposobnosti več. To je resnica, ki hudo zadene, pa, je neizpodbitna. Poleg že o-menjenih vzrokov je tudi dejstvo, da je prišel naš človek kakor še nikdar poprej med .svetovno vojno v stik z raznovrstnimi drugoverniki in. njih duhovniki, od katerih - vsak trdi in so roti, da je njegova vera prava in edino zveličavna. Poslušal som nedavno razvnet dialog med duhovnikom in bivšim vojnikom. Duhovnik je vojniku očital, da ne gre vsako nedeljo k maši; pa jo hudo naletel. »Vaš pekel in vaša nebesa so le še strašilo oziroma, vaba za nevredne otroke in za stare babe — nas. ki smo spoznali življenje, ne boste več krmili s to prazno hrano! Saj pa vi duhovniki sami nič ne'verjamete, sicer bi drugače živeli, kakor živite!« Tako 'je odbil bivši vojnik' kaplanov napad in dijalog je bil končan. In tako govorijo bivši vojniki doma in v družbi in med otroci in ves grom in blisk in tresk' raz lece in na katoliških shodih ne pomaga nič — prižnica in spovednica, sta izgubili svojo vodilno in vzgojno moč lil to jo gtoi’ila svjetovna vojna*, Strali pred peklom in pred izgubo nebes se je spremenil po svetovni vojni v strah, ki je, »okoli in okoli votel, na sredi pa' ga nič ni.« Piscu teli vrstic bi bilo mnogo ljubše, da bi ne bilo tako, a resnici je treba pogledati v obraz in treba je iskati druge orijentacije, da se dvigne narod iz povojne kaluže, da ctmemo mladino, da se zasigura vsaj bodoči generaciji življenja dostojna pot. Najhujše posurovi'mladina od 14. do 20. leta. Izstopivša iz šole je malodane prepuščena sama sebi! Starši prepustijo v tej dobi otroke njih prosti kretnji v družbi delavcev in drugih. Nimajo vzgojnega vodstva, z naslado poslušajo razne nagnite ali že segnite širckoustneže, v šoli vsejano zdravo .'jedro se uduši. V mestu je, odkrito rečeno, kolje. Šoli odrasla mladina stopi v pouk raznih strok, obiskuje nadaljevalne obrtne šole, ima svoje, vzgojno vodstvo, na deželi tega ni. Zato je ne-obbodno -potrebno, da se osnujejo tudi na kmetih nadaljevalne šole ali poleti samo ob nedeljah, pozimi tudi med tednom, mladeniči pod vodstvom vzornih učiteljev, mladenke učiteljic, da dobijo etično oporo in vodstvo dotlej, da se razvijejo v značaj. Tukaj naj zakonodajni činitelji zastavijo dober de! svojega premišljevanja, pa nemudoma, ker čas- beži z naglimi koraki. „Straži**. (Iz učiteljskih krogov.) ""’rTr'r’ Na potovanju mi je blizu pred tednom dni prišla v roko »Straža«, v nji spis proti učiteljstvu. Preletel sem ga v največji naglici. Ne spominjam se vseh nakopičenih' klevet — ki so baje padle na šenkriškern shodu proti nam. Ena mi je ostala: »hlapci«. »Straža«, ti cunja vseh cunj! Mi učitelji nismo nikaki hlapci. Mi ne hlapčujemo nobeni stranki. Da, mi niti ne pripadamo vsi eni stranki. Nekateri go eselesarji, drugi (prav veiko) enesesarji, še drugi smo demokrati, zopet drugi so SKS-arii in zdi se mi, da je . tudi nekaj socialnih demokratov. Vsi skupaj v veliki večini, menda Slomškarji tudi — pa služimo naši državi, naši domovini, našemu jugoslo-venskemu naroda s »Sokoli« vred (če tudi žal, nismo vsi Sokoli).V toliko je res, da hlapčujemo, a. mi smo ponosni na to. A vj, klerikalci, vi pa želite, da bi vam učiteljstvo hlapčevalo. Tega mi učitelji ne želimo, nočemo, čujete: nočemo, pa žugajte nam, kolikor vam drago. Nikdar se vam celotno ne bomo vpregli v voz vašega gospodstva. Vani črni sužnji Rima, vam brezdomovincem! Najgrša vseh lumparij je vaša zvitarija, da starši naj odločujejo v vašem imenu pri šoli. Da! starši! Kako? Tako naj starši odločujejo, kot vi hočete. Najprej hujskate in hujskate etariše na prižnici, v spovednici, na shodih in v svojih lažnjivili cunjah (vaš izraz), kaj in kako naj starši store, Kot jih vi napeljujete, potem pa trdite: Stariši hočejo tako! Ne, ne, prijatelj; no starši, ne: gg. kaplani, fajmo-štri tehanti, Škofje hočejo tako, namreč, d-a bi se ves svet (to je. Slovenija) sukal skoz njihove prste. Duhovnik naj ki bil neomejen gospodar v cerkvi (je itak), pa v šoli. v občini, v e-kr. odbora, v srezu, v Sloveniji, na zato je treba avtonomijo. Vera? Kdo ruje na veri. Vi sami! Nam ni križ v šoli nič ha IK»ti. Lahko jo na vsaki steni »o en križ. Duhovniki iz šole ven? Ne! Ye-ronauk naj uče duhovniki, ne pa da bi duhovniki šikanirali otroke in učitelje, tega nočemo. Da, da. Ivancel-paragraf ja potreben v cerkvi in v šcii, čedalje bolj. Pika. Molimo za res dobre duhovnike !! Kvatemi teden je posvečen molitvam, da bi Bog dal dobrih duhovnikov; in da bi jih dal veliko. Da, dobrih duhovnikov je želeti. Duhovnikov, ki bi mirno vršili dušno pastirstvo, ki bi na prižnici razlagali zares božjo besedo, pa ne politiko, ne izbruhov svoje jeze na te in te osebe ali politične stranke. Duhovnikov treba, ki bi učili, naj človek ljubi vse ljudi-.ki bi ljudi tolažili, mirili, pa, ne ščuvali, hujskali. Dobrih duhovnikov smo imeli in še imamo, pa so Čedalje bolj bele vrane, kljub vsem kvaternim molitvam. Duhovniki trde na prižnicah, da je malo duhovnikov in da jih bo čedalje manj. Hm! Saj še ti, kar jih je, preostaja jo. Koliko je meni znano, vem, da samo v Mariboru žive 3 duhovniki, ki najbrže niso v službi, ki se raje pečajo z obrtaljo, časopisjem itd., niti se ne oblačijo več po duhovsko. Zakaj ti ne gredo duš past? Pa tako imenovani (s prižnice se to čuje) »naš voditelj« je duhovnik že menda eetrtstoletja, pa najbrže še ni pastire val. »Naš voditelj«? Kaj niso' 'škofje voditelji kristjanom?? Ali je troha še drugega voditelja, nadškofa, ki vse skupa j — tudi škofe — vodi? -Vernikom se torej nujno priporoča, da se taki duhovniki, ki so lucas a non lucendo (luči, ki ne svetijo) poboljšajo, da puste obrtnijo in drugo tako ropotijo, pa se posvetijo temu, za kar so. se pripravljali, to je svojemu duhovskomu poklicu. Če pa tj- nočejo biti duhovniki, naj: se nikar več ne vpije po prižnicah’, da primanjkuje duhovnikov, Kvaternik, Politični pregled. * Razkol v Radičevi stranki. V kri-! ževački županiji je imela Hrv. republikanska stranka največ pristašev. Radić je vedno s ponosom opozarjal na Križevčane. Izgleda, da bo ravno iz te županije prišel oni val nezadovoljstva, ki bo pokopal Radića z isto nujnostjo kot ga je bil prinesel na površje. Med poslanci, izvoljenimi v križevski županiji, je tudi hrvatski pesnik in publicist Karlo Hausler, ki je bil eden redkih intelektualcev, kateri so smeli vstopiti v Radičevo seljačko stranko. Hausler je opazoval vso faze Radičevo demagogije, navsezadnje pa se je vsega naveličal in se začel odkrito »buniti«. Nedavno je sklical brez Radičevega dovoljenja sestanek seljakov v Križevcih, am katerem so ostro kritizirali negativne uspehe Radičeve politike in njegovo osebno diktaturo v stranki. Zborovalci so se izrekli za aktivno politiko. Vi smislu tega sestanka, jie Hausler nadaljeval svojo akcijo, včeraj pa objavlja v zagrebških listih, da izstopa iz Radičeve stranke. V izjavi povdarja, da je Radie izrabljal seljaČKi narod y svoje osebne koristi. Radie je socialni parazit, ki hoče živeti na stroške ljudstva. Na zunaj se kaže socialista, v resnici pa je največji kapitalist. Hausler pravi, da Radič ni nikak republikanec. O 'š&ari( Sl obodnem domu« piše, da je bil na-aenjen le njegovemu osebnemu kultu, ladić je bil pravi tiran v tisku, svo-lodne besede ni dovolil. — Hauslerjeva z java je povzročila v Zagrebu mnogo pozornosti. Izgleda, da mu bodo sledili udi mnogi drugi, med njimi več radi-levskih poslancev. Po vsej verjetnosti ie bo tudi Radičeva, stranka raz-cenila. Del stranke bo stopil v aktivno politič-10 borbo na pozitivnem državnem programu. Poslanci te skupine se bodo napotili v Beograd in tam vodili parla-nentarno borbo. To bi seveda bil nov serak b konsolidaciji naših političnih 'azmer. * Kongres demokratske stranke bo lajbrže odložen na drugo polovico meječa novembra. * Ljubljanske občinske volitve. Ljubljanski »Naprej« v dolgem članku lomi kopje za sklep ljubljanske soc. dem. organizacije, naj bi pri bodočih _ obč. volitvah v Ljubljani vse opozicijske stranke (soc. demokrati in klerikalci in NSS) postavile skupno kandidatno listo. da tako dobe absolutno večino v obč. odboru. Klerikalci in NSS se drže za enkrat še rezervirano glede lega predloga. Kaj bodo rekli soc. dem. vo-lilci, če bodo morali voliti kake gospode iz ljubljanskega kapitelja, tudi ne vemo. Pa — kupčija je kupčija! Samo da s pomočjo klerikalcev vzame demokrate vrag! * Politična zmaga Trnkov. Po vojaški zmagi nad Grki so Turki zmagali tudi politično. Rezultat pogovorov glede turško-grškega spora v Parizu je dobil definitivno obliko. Turčija je pozvana na konferenco. V tozadevnem pozivu Turčiji je veliko presenečenje: zavezniki Turkom vnaprej obljubljajo Jedrenje pod pogojem,' da pridem na konferenco. Tako je naša neodločnost v zunanji politiki privedla do lega, da imamo Turke zopet na Balkanu. Ko je videla Anglija, da je osamljena s svojim stališčem, da se Turčija ne sme povrniti na Balkan, ker sta se Jugoslavija in Romunija držala pasivno, je popustila tudi ona, da reši najobčut-nejšo točko svoje politike na vzhodu: Dardanele in Carigrad, oziroma svobodo morskih ožin. Možno jo še, da se sprejme predlog Bolgarske: avtonomija vzhodne Tracije pod protektoratom Zveze narodov. — Dr. Korošec pojde v vlado? »Slov. Narod« prinaša iz Beograda poročilo, da je izjavil dr. Korošec svojo simpatije za resolucijo zagrebškega kongresa, češ da je v skladu z dozdajno akcijo jugoslov. kluba. Tudi je izjavil, da bi bila njegova stranka pripravljena, na podlagi te resolucije sodelovati v vladi. Človeku se skoro zdi, da se plete skupna, igra pod odejo med Korošcem in nekaterimi ljubljanskimi »reviziio-nisti« za revizijo ustave, ki bi naj Mariboru vzela oblast, ter za razbitje naprednjakov. * Češki socialisti proti komunistom. Voditelji čeških socialistov V. I. Klo- fač je v nedeljo na velikem zborovanju v Pragi odločno odklonil enotno fronto s komunisti in je dejal med drugim: Na naslov onih, ki se zavzemajo za enotno fronto in delavske svete, moram predvsem povedati, da je podlaga vsemu zln in gospodarskemu kaosu v Evropi ruski boljševizem. Izza boljše-viškega prevrata v Rusiji je ta ogromna slovanska država nehala biti dobavitelj in tržišče sveta, kar je glavni vzrok za dolgotrajno gospodarsko krizo cele Evrope. V tem je korenje vsega rikalnih krogov zoper ustanovitev mariborske oblasti. 3. Želimo, da narodna skupščina v Beogradu prične čimprej z izdelovanjem kmetijskih zakonov, zlasti glede zavarovanja naših pridelkov za slučaj točo in drugih ujm, glede zavarovanja naših kmetskih delavcev za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti itd. 4. Povdarjamo ogromno važnost obmejnega šolstva; konstatiramo, da so baš obmejne šole glede učiteljskih moči skrajno zanemarjene, ker so celo tri- slabega. Dokler v Rusiji ne nastopi razrednice s samo po eno učno močjo: red, dokler ho Rusija v rokah nekoli- obsojamo, da kompetentni činitelji te ko pustolovcev, dokler ne bo v Rusiji demokracije — tako dolgo ne bo tudi življenja. Kdor pa hoče enotno fronto s komunisti, naj se obrne na naslov teh par zločincev, ki vedo le uničevati in podirati, ne umejo pa gospodariti in zidati.« Poslanec dr. Kukovec v marnber-škem okraju. Včeraj dne 24. t. m. sla bila poslanec dr. Kukovec in urednik Špindler dopoldne v Vuhredu in Muti, kjer sta imela zaupne sestanke. Popoldne se je vršil v Marenberku pri Bru-dermanu javni politično-gospodarski shod, na katerem jo bilo zastopanih 9 občin marenberškega okraja. Otvoril jo shod in pozdravil poslanca župan g. Predan, shodu je predsedoval notar g. Kolšek. Dr. Kukovec je v daljših izvajanjih razmotrival politični položaj in zlasti živo slikal velik pomen samouprave v oblastih in srezih za gospodarski napredek naroda. Župan Predan (Marenberk) je želel, da se obmejne šolske razmere nujno urede Isto željo je izrekel župan g, Jenčič (Brezno), ki je obenem tudi želel remedure glede žel. prometa, glede trošarin na sladkor, kavo itd. ter je zavzel tudi stališče proti prevelikemu cepljenju političnih sil v mnoge stranke. Notar g. Kolšek je govoril za akcijo za ustanovitev gorskih pašnikov. Poslanec dr. Kukovec jo na razna vprašanja obširno odgovarjal in žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Izražamo svoje zadovoljstvo, da so naše obmejne razmere z Avstrijo .končno urejene, dasi nam je razmejitev žal odtrgala lep kos zemlje pri Soboti, ki po narodnosti prebivalstva in po gospodarskih razmerah pripada k nam. 2. Pozdravljamo ustanovitev posebne pokrajinske uprave za severni del Slovenije s sedežem v Mariboru, ker smo prepričani, da se bo naše gospodarstvo ter narodno in kulturno življenje veliko boljše razvijalo, ako bomo imeli v Mariboru svojega velikega župana in svoj deželni zbor. Želimo, da se veliki župan mariborski čimprej imenuje in da se razpišejo volitve za mariborski deželni zbor. Obsojamo gonjo gotovih ljubljanskih in naših kle- mu vprašanju ne posvečajo primerne pažnje ter zahtevamo, da višji šolski svet ukrene vse, da se bodo mogle obmejne šole zasesti z najboljšimi učnimi močmi. 5. Svojemu poslancu g. dr. Kukovcu izrekamo zahvalo in zaupanje ter ga prosimo, da vztraja v delu za naše gospodarske in splošne koristi. — Nato je predsednik shod zaključil. Krajevna organizacija JDS v Marenberku se je ustanovila v nedeljo 24. t. m. začasno za celi okraj. Na ustanovnem zboru sta govorila poslanec dr. Kukovec in urednik Špindler. Izvolil se je odbor s predsednikom g. notarjem Kolškom na čelu. Za vse občine okraja so izvoljeni zaupniki kot člani odbora. V Dravski dolini se pričenja novo živahno politično delo. Pomaže vesti. — Šestdesetletnica Slomškove smrti. V nedeljo dne 24. t. m je poteklo 60 let, kar je umrl v Mariboru slovenski narodni buditelj knezoškof Anton Martin Slomšek. Njegovo ime je v naših krajih dovolj popularno, zato mislimo, da ni treba posebej povdarjati, kaj je storil vladika Slomšek v onih časih in o-nih razmerah za prebujo obmejnih Slovencev. V današnji luči so njegove zasluge pač malenkostne, a promatrati ga moramo v tistih zgodovinskih ckol-ščinah, v katerih je pokojni vladika živel in deloval. Zgodovina se ne da popravljati; v dobi, ko je deloval Slomšek, je bilo treba pa-ecei poguma in ljubezni do naroda, da je mož na njegovem mestu storil toliko za svoj takrat se še probnjajočii narod. V ladika Slomšek ni bil »Weltmann«, kakor Stross-mayer, manjkala mu je Strossmaver-jeva silna inteligenca in velikopoteznost značaja. Slomšek je bil produkt naših razmer, v teli razmerah pa je bil daleko vidnejši kakor njegova naslednika na škofovskem sedežu v Mariboru. No smemo pozabiti na Slomškovo literarno delo. Škofove pesmi »Preljubo veselje. oj kje si doma«, »Že čriček prepeva« in dr. so postale narodne. A. M. Slomšek počiva v kapelici na starem mestnem pokopališču v Mariboru. Tekom šest desetletij so se razmere zelo izpremenile tako v svetovne kakor v domačem oziru. Slomškov grob pa ostane skupaj s njegov, deli časten spomin j Josip Sisak®, častni župan v Središču t 23. avg. 1922 Ob njegovem grobu govoril šolski ravnatelj A. Kosi. Žena mogočna dirja po svetu, nizko, visoko s koso podira; maha po pleši, maha po cvetu, večnosti, grobu vrata odpira. Teh besed pesnikovih sem se spomnil, ko sem izvedel žalostno novico o smrti moža, starčka, katerega zemeljsko. ostanke smo pravkar izročili materi zemlji. Kakor poda jeseni list za listom z drevesa, tako nas zapuščajo naši najboljši možje. Pred par meseci sem govoril ob odprtem grobu v slovo odličnemu tržanu središkemu Ivanu Kolariču, a. danes mi je naložena težka naloga, da govorim zadnji pozdrav blagopokojnomu Josipu Šinku. Čustvo globoke žalosti se nas poloti vselej, ako vidimo, da se loči od nas mož, ki si je steke! posebnih zaslug, bodisi za svoj narod, bodisi za svojo domovino, a nič manj bridka žalost nas ne prešine, ako zapušča za vedno torišče svojega delovanja mož, ki ima posebne, izredne zasluge za svoj domači kraj. In tak mož je bil blagopokojni posip Sipko, smo. pavoAkag snreaa-. Ijali semkaj k večnemu počitku. Starček je bil, a ne tak, da bi se o njem moglo reči, da ga jo upognila teža let. Nikakor ne! Njega je upognilo delo, upognila ga je skrb življenja, teža, ki jo je občutil blagopokojni bolj, kakor marsikdo drugi, o katerem mislimo, da ga tarejo težke skrbi vsakdanjega življenja. Dasi je bil pokojni Šinko človek mirnega značaja, je. vendar bilo njegovo življenje dokaj nemirno, lahko rečemo, večkrat razburkano, viharno. Rojen je bil Josip Šinko dne 14- februarja 1851. leta v Središču, torej od meseca februarja, letošnjega leta sem v 72, letu. Leta 1869. je dovršil učiteljišče v Mariboru. Najprej je služboval kot učitelj pri Sv. Miklavžu Ijliaa Ormoža, potem pa osem let v Središču v v občinski odbor tor bil občinski svetovalec do leta 1898., ko je postal župan središki. Županoval je nad. 20 let. Kot bivšega učitelja ga je zanimala vedno tudi šola in občinski odbor središki je to dejstvo upošteval ter ga izvolil leta 1882. v okrajni šolski svet, kateremu je dve dobi, torej skupaj dvanajst let načeloval. Kot načelnik krajnega šolskega sveta, zlasti pa kot župan se je kazal vedno in povsod odločnega narodnjaka; uradoval je vedno le v slovenskem jeziku ter ohranil s tem svojemu trgu Srdišče do preobrata narodno lice. Kot kremenit narodni značaj, ki ie stal ped avistrijsko-nmško strahovlado z vso doslednostjo na braniku pravic našega naroda in jezika, je imel v vojni dobi velike neprilike: tožili so ga veleizda- svojem rojstnem kraju. V dobi svojega je, postavili ga pred sodišče ter mu ho- uči tel je vanja v Središču je bil nekaj časa tudi organist. Leta 1878. se je oženil z Elizo Klobučar, hčerko, kolodvorskega gostilničarja in leto pozneje, io je leta 1879. je bil na lastno prošnjo odpuščen iz učiteljske službe. Posvetil se je sedaj zgolj gospodarski stroki ali če hočete »kmetovanju«, do katerega je imel kakor vsi Središčani posebno veselje. - feta i883..%.M. fievikrat izmoljen teli upogniti vrat — a hvala Bogu. ni se jim to posrečilo. Da označim nakratko pokojnega Josipa Šinka, smelo rečem: Pokojnik ni bil v Središču le eden prvih, _ marveč tudi eden najzmožnejšili bojevnikov za koristi trga središkega; njegova mirna in prepričevalna beseda je ostala le redkokdaj brez upliva. Pokojnik je bil tudi eden onih redkih mož. ki pri svojem delovaaju in nehanju ne na dobo, ko je tudi Slovence vstajal iz mraka zgodovine. t Dr. Pero Magdič. V petek’ popoldne je v Varaždinu umrl, zadet od kapi, eden najodličnejših hrv. politikov izza predvojne dobe. Bil jo član hrv.-srbske koalicije in podpredsednik hrv. sabora. Po zlomu je prišel v navskrižja z bivšimi pol. prijatelji in je zašel v. vodo brv. separatistov. — Preskrbite se z zimskim sadjem! Na dr. vinarsko in sadjarsko šolo prihajajo dan na dan naročbe za trpežno zimsko sadje. Ker je omenjeni zavod vse odvečno sadje letos že oddal, je v«, sako nadaljno povpraševanje popolnoma brezpredmetno. Niti dosedanjim priglašoncem vinarska in sadjarska šola ne more jamčiti, da dobe vse, kar, žele. Priporočamo torej, da se zani-manci preskrbe s potrebnim sadjem drugod, morda potom primernih organizacij, saj ga je dobiti letos povsod in dober kup. — Požar v Sirnišču. V noči 21. na 22. sept. okoli 141. ure je prebudil glas sirene prebivalce Strnišča, naznanjajoč jim, da je v taborišču ogenj. Gorela je glavna delavnica Mizarske zadruge, ki je s stroji vred noipolnoma uničena. Škode je precej nad 2 milijona kron, a; je z zavarovalnino le deloma krita. Nesreča bi bila brezdvomno še mnogo večja, ko bi bilo vetrovno in ko bi se na udeležilo gašenja ljudstvo s tako požr-ivovolnestjo. Posebno hvalo pa zaslužijo tu bivajoči Rusi. Le njih nadčloveškemu naporu je pripisovati, da niso zgorele še sosednje barake in vrli kadeti so popravili to noč škodo, ki so jo povzročili posameznikom v svoji mladostni nepremišljenosti. ) — Bestfjalen umor sta izvršila X noči od 16. na 17. t. m. brata Barišid iz Medruaa v Bosni. Iz zasede sta napadV la s streli iz puške štiri braco Nuiće in vse štiri ubila. Vzrok: rodbinski prepiri. Ubijalca so prijeli in priznala sin zločin. icvif- — Pozor, smrt potuje! Še je grozen zločin pri Sv. Marjeti ob P. v toplem; spominu, že mu sledi drugi strupeni izbruh povojnih prikazni. Kmet Josip Kronfogel iz Jarenine je hodil pretečene dni (v nedeljo) obiskat svoje sorodnike k Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Vozeč se mimo obširnega gozda! pri belem dnevu — plane proti njemu-liki pošast nakrinkan lopov. Zločinec je imel glavo našemljeno z velikim šopom mizar sitega ličja, da se mu mii nič obraz videl in je izglodal kakor iz}-; Krištof Kolumbovih časov. G. Kron-! fogel, misleč, da je še v gozdu skritih! več roparjev^ požene konja z vso nioč-l jo in naglici':' v dir, a že sliši strel int' obenem ga spKre v prstih na roki. Sreč-: ni slučaj je hotel, da ga je krogla za-' dela le v roko in v sredo je šel ž njo vi; zdravniško oskrbo. Zato bodite previd!-! ni, posebno če potujete po samotnih!’ obgozdnih krajih, kjer se skrivajo io! prežijo na popotnike razni povojni lo- mislijo vedno le na sehe in ma svoja koristi, marveč imajo pred očmi v prvi vrsti občni blagor in splošne koristi. , ' ij Pred par leti, ko 5e čutil pokojni* Šinko, da mu moči peša jo, da ne mora več delovati tako, kakor bi rad, je odložil županstvo — a bil je za svoje za-: sluge imenovan častnim županom; obdržal pa je načelstvo središke Posojil-, niče in hranilnice, katero je vodil odi njenega početka pa do svoje smrti, torej celih 15 let. ’■ <*| Kaj- je človek na svetu1! Kaplja na veji, popdhne vetrič, pa je ni veš. Kaj; je življenje! Pena, mehurček, ki sa razbline in ni ga več. Dragi prijatelj Šinko! Dih utrujenosti se te je dotaknil in zapustil si nas za vedno. A če- : tudi si nas telesno zapustil, dela tvoja ostanejo zapisana z zlatimi črkami vi: zgodovini središkega trga. Tvoj duh! nas hode bodril, da bomo hodili ondi,, kjer gre delovati za koristi domačega! kraja, po poti, ki si nam jo začrtal ti. Počivaj v miru — blaga duša — Zupančičevo gostino nekaj lojterskih govni vzorci za vsakih 50 gr 20 para, vozov. (Ob 1. uri popoldan.) V slučaju najmanj 1 Dm. Pnporoka 2 Din. Vrednostna pisma: poleg pristojbine za priporočeno pismo iste teže še vrednostna pristojbina in sicer do 100 Din. f Din., od 100 do 500 Din., 2 Din., od 500 do 1000 Din. 5 Din., od 1000 Din. do 5000 Din., 10 Din., za vsakih nadaljnjih 1000 Din., po 1 Din. več; cbvestnina 30 par. dostavnina 2 Din. Nakaznice do 25 Din. 1 Din., od 25. do 50 Dm., 1 Din. 50 par, od 50 do 100 Din. 2 Din., od 100 do 300 Din., 3 Din., od 300 do 500 Din. r4 Din., od 500 do 10OO Din. 5 Din. Za slabega vremena pa gremo drmgo nedeljo. , >■■■.: . ■ - ■:'4 “'li .a,;; ■ - Zalivala srbskih kmetovalcev. Srbski kmetovalci vrnivši se iz potovanja po Sloveniji v Srbijo, so dopo-slali Kmetijski družbi sledečo brzojavno zahvalo: Beograd, 18. septembra. Zdravi smo se vsi vrnili v Beograd. Po še svežih gospodar, dober sosed. Z Marijo Grafoner je bil njegov drugi zakon. S prvo ženo i,n njenim nezakonskim otrokom, ki je bil slaboumen, je lepo ravnal. Prva žena mu je umrla 1. 1919. Dne 7. jul. 1920. se je poročil, star 55 let, s takrat 25 let staro Marijo Grafonerjevo in jo vzej tudi na soposest. Zakon je bil že od prvega početka nesrečen. Ona je imela ljubezensko razmerje s Petrom Zemljičem, s katerim je imela že leta 1919 nezakonsko hčrko Alojzijo. Ker pa niti ona lužo je zabredlo naše ljudstvo. V ; #1 Gospodarstvo. V stiski la krm®. Po naših' 'krajih ho letos zopet veliko pomanjkanje na krmi. Nismo še preboleli težkih udarcev zadnje suše* pa nam zopet nova suša prizadeva težke skrbi. Tudi letos trpimo na ti ne-niti Peter Zemljič ni si a srečni uimi, ki nam preti znova znižati imela premoženja, se nista mogla po- našo živinorejo in zadati s tem največ-ročiti. Zato je sklenila se poročiti s jo škodo. Pri tem trpi pa tndi naše po- ni o se obvezane, da se Vam tudi tem potom zahvalimo za Vaš presečen bratski sprejem in za globoko iskreno ljubav, s katero ste nas povsod sprejemali, pogostili in spremljali skozi Vam ^vzetae nakaznice^ki so dovoljene do atisih našega bratskega objema čuti- starim, a premožnim Fdrstmiillerjem. Ijedelstvo pri raznih svojih pridelki®. Že kot nevesta je govorila, da ne zoni tako da bomo udarjeni na vse strani* »deda, ampak grunt in krave; treba bi Težko bo letos izha janje s krmo, p** bilo dedu kožo dol potegniti, pa Petro- tudi z nekaterimi drugimi živili. ^ vo gor, potem bi že šlo.« Seveda je tndi Na vsak način je treba vnovič ve< v zakonu nadaljevala, spolno občevanje like previdnosti pri vsem našem gomilo in tudi nam drago bralsko Slove- s Petrom Zemljičem, ki je stanoval pri spodarsbvu. Ta previdnost naj se kaže nijo. Vaša iskrena bratska ljubav je svoji materi, Forstmiillerjevi sosedi, zlasti v sledečih številkah: tudi v naših srcih vžgala občutek naj- To je bil povod večnim družinskim pre- 1. Pridelamo suho krmo morama dražjega in najmilejega bratstva in pirom v Forstmullerjevi hiši, Marija kolikor mogoče hraniti za zimo. Pazi ljubezni, kar naj služi v jamstvo za FonstmiiHer je povrh ravnala z možem naj se na to posebno tam, kjer gospo-skupno slogo na delu za ohranitev na- kot s psom, mu ni dajala jesti, ga zmer- darijo s krmo hlapci. Ker smo pride-»nrtna Kosa. v Urmožu je >Neiv York Times« pa ugotavlja, da je Francija najbolj ekonomična pri izdatkih za vojsko. Velika Britanija je določila za 1. 1922 znesek 272.800.000 dolarjev za vojsko, ki šteje 215.000 mož. Ameriški kongres je dovolil za armado Zedinjenih držav, ki šteje 125.000 mož in 12.000 častnikov kredit v znesku 271,000.090 dolarjev. Ob istem času je določila Francija, ki Bistrice, bili so vsi oboroženi s koli, se* kirami, kladvi ter so brez vsakega po* voda napadli mirno sedeče goste. Začul se je splošen napad in ker gostje niso bili pripravljeni na odpor, so o-stali napadalci do sodne obravnave tudi zmagovalci. Izmed napadenih je bilo 20 več ali manj poškodovanih, posebno težko pa je bil ranjen na glavi SSietnl posestnik Matjaš Jakšič iz Dolenje Bi- v^ujTpofckrat^nSšo ‘amado kot strice, ki so ga prepeljali v bolnico v je ameriška 76,000.090 dolarjev. Muraki Soboti. Njegova poškodba ?& - - --- smrtno nevarna. Kakor so sumi, ga je udaril s kolom po glavi neki Cabor, zet’, Lovrenca Titavša iz. Srednje Bistrice. ' — Stavka krojaških pomočnikov se zopet pripravlja v Celju. Predložili so Lov z zrakoplovom. Kakor poročajo listi so te dni vprizorili avijatiki v Ctthro Vientosu na Španskem z zrakoplovom lev na čaplje ter tudi res ustrelili dve. Letli so za pticami z zra- koplovom toliko časa, da so jih dobili mojstrom zahtevo po 35%nem povišku, na »id.uItc«. To pa ni pr;vi poiafcus lova 1-^ 1* oktobra jo tonnin za odgovor« na ptice z zrakoplovom, take ove, po- — Javno mestno ljudsko knjižnico sobno na gosi, so -prirejali med vojno ustanove-v Celju iz dozdajme knjižnice' tudi avstrijski avijatiki v Strasskofu in v Aspemu pri Dunaju in 10 z velikim uspehom. V bodočnosti pa se bo ta način lova na ptica, osobito velike, gotovo splošno udomačil. — Brezplačna vožnja zn invalide. Po odredbi prometnega ministra imajo invalidi pravico do proste vožnje po železnici in na parohrodili v slučaju kadar potujejo na pregled v zadevah' »Slov. ženskega društva«. Mestni obč. svet bo preskrbel lokal. — Ukinjenje obmejnih' čet. Po ocu, redbi vojnega ministrstva se definitivno odpravi dosedanje obmejne čete ter. se izroči obmejno službo organom finančne kontrole. Zamenjava mora biti izvršena do 3i. oktobre, t. 3. $ — Ukinjenje nadaljne podpore rus«, kim beguncem. Beograjski listi poro- podpore, v bolnice ali zdravilišča ter čajo, da so bile početkom tega meseca k zdravnikom, v invalidski ali ortoipe- 1290 ruskim beguncem v naši državi! dični zavod. Preste karte za te vožnje ukinjene dosedanje državne podpore.- 'S — Invalidske šole. Glasom poročila preskrbuje Središnji odbor udruženja ratnih invalida u Beogradu. — Nesreča j ugoslovenskega avijaii-ka v Južni Ameriki. O priliki zadnje ustaje v republiki Paraguay v Južni Ameriki je eksplodiral ravno nad ustaško vojsko motor pilota Antuna odetem za invalide, obstoje v Jugoslaviji sledeči zavodi za invalide: za slepce v Zemunu, Moslavini in v Kočevju; invalidske šole v Zemunu. Nišu, Za-, grebu in v Banjaluki; za začasne invalide pa obstoje poleg teh še zavodi vi- Kuzmaniča, paraguayskega Hrvata, Beogradu, Nišu, Kragujevcu, Zagrebu vsled česar je ta padel na tla ter se n- in v Ljubljani. ,, V M. Kuzmauović je bil vojaški pilot republike. Ženska, Id je govor Ha resnico. Ena edina ženska je govorila resnico, ko je rekla svojemu ljubimcu: »Ti si prvi — Praznovanje praznikov v vojski, bojno minisferetvo je izdalo te dni novo naredbo, ,v kateri določa, da morajo vojaki praznovati sledeče praznike; pravoslavni in trni jati — praznile s vi Seno, siam©, dres, lit©,: Scr©8f6piF9 in druge deželne pridelke kupuje in prodaja 63 ©SET, Maribor, Aleksandr. c. 57 moški, ki sem ga poljubila.« Ta ženska Save, Božič, Veliko noč in Duhovo po, je bila — Eva! _ dva dni ter dan Slave; rimsikoKatoliki! — Kongres gluhonemih. V dobi — Božič, Veliko noč in Duhovo po dva večnih konferenc, kongresov itd. se je dni ter Vsesvete in Telovo; muslimani! sestal v Kimu tudi kongres gluhone- — Kurbanski bajram in Ramazanski mili. V osrednji organizaciji gluhone- bajram po dva dni ter Mevluct, Židje pai mih je združenih čez 40.000 elanov. Ti Pasho, dva dni. / so poslali svoje delegate k ^ prvemu — Visoka starost. Nikšička »Svo-italijanskemu kongresu gluhonemih, bedna Misao« poroča, da je v Rubeža*. Bil jo to zanimiv prizor — pripoveduje nih v Crnigori umrl 5. t. m. Bogdan G, poročevalec rimskega lista. V dvorani Gjuraševič, ki jo bH star 116 lot ter ja £o_:::9 vršili živahni govori in debate, sodeloval v vseh vojnah', ki so se vr-Mjub temu pa je vladala popolna tiši- šile ma Balkanu za časa njegovega živila, ki jo je motilo le škripanje stolcev ljenja. Zapustil je 6 sinov in 6 hčera!1 ali premikanje nog. Govorniki so nam- ter 48 vnukov in pravnukov. $ Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju J: T rgoi skl iec močen, pošten in priden se pod ugodnimi pogoji sprejme v; usnjarski trgovini Josip Pirih, Ptuj 73 P E T O ¥ ! A « ; ..NHRODNI LSSf 2 S Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo] 5 Cene nizke, postrežba točna^ b-ast Narodnega. kgn20{c$a v'Maribor.«—Jisk M«riSP.£sfee;uU§k;aine d,’ d, — pdgpičorpL urgdpik Vekoslav ^Sp.indlec-