Poštnina plačana v gotovini 8 ŠTEVILKA 11 LETNIK XXXVII NARODNI GOSPODAR 8 GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. NOVEMBRA 1936 8 If O C I Jkl A e Uredba in pravilnik o likvidaciji kmetskih dolgov. — Pravilniki k uredbi W C t# 11 v! Ali # o likvidaciji kmetskih dolgov. .................................................................. Priloga „Narodnega Gospodarla" štev. 11,1.1936. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol nre kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Homcu, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 22. novembra 19% ob pol 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega po- ročila. 2. Volitev nadzorstva. 3. Podeljevanje podpor. 4. Slučajnosti. Izredni občni zbor Gospodarske zadruge na Koroški Beli, r. z. z o. z., se bo vršil dne 22. novembra 1936 ob tl. uri v poslovnih prostorih. Dnevni red: Premcmba pravil. Izredni občni zbor Električne strojne družbe v Mozirju, r. z. z o. z„ sc bo vršil v nedeljo, dne 29. novembra 1936, ob 2 popoldne v prostorih osnovne šole. Dnevni red: Električna razsvetljava iz Marijingrada. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 134.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 98.—; kalijeva sol po 100 kg Din 156.—; kostni superiosfat Din 118; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 143.—; klajno apno Din 275.—; lanene tropine Din 2.—; modra galica Din 4.95; žveplo Din 3.—. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—; slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; repo- reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rnpp« Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni. Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze. NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI ("lani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol lela I 2"50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Uredba in pravilnik o likvidaciji kmetskih dolgov. Ministrski svet je na podlagi el. V. Za kmete se smatrajo (pod pogojem, da izvirajo njih obdavčeni dohodki pretežno iz kmetijstva in da njih orna zemlja ne presega površine >0 ha) tudi naslednje osebe: a) ki ne morejo zaradi bolezni ali zaradi drugih neuklonljivih zadržkov same obdelovati svoje zemlje, dalje ncdoletni otroci kmetov, dokler traja njih nedoletnost. in slednjič zapuščine za kmeti, dokler se ne izroče dedičem. Te osebe se smatrajo za kmete tudi tedaj. če dado svojo zemljo v z a k u p. Kot neuklonljiv zadržek se smatra tudi slučaj, ko se posestvo nahaja v krajih, ki so toliko oddaljeni eden od drugega, da je kmetu fizično nemogoče obdelovati vse svoje posestvo osebno ali s člani svoje rodbine ali v lastni režiji. Kot neuklonljiva zapreka se smatra tudi visoka starost, odsotnost zaradi odsluženja kadrskega roka, odsotnost zaradi zaslužka (sezonsko delo) in slično; b) ki o bdel ujejo s a m e ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo — kmetijski delavci, če jim je to glavni poklic in če ne plačujejo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka: c) ki se bavijo kot starešine (poglavarji) posamezne družine ali kot člani p o s a m e z n i h družin, živeč v hišni skupnosti, z drugimi po-s t r a n s k i m i pri d o b i t n i m i posli. kakor s predprodajo, domačim obrtom (z hišno industrijo), ribarstvom, prevozništvom, brodarstvom in podobnim, da pridobe več zaslužka svoji rodbini. ki je obdržala vse oznake kmeta. Kadar osebe, kakor so sluge, ženjci, poljski delavci in slično, obdelujejo tujo zemljo, se smatra lak dohodek iz obdelovanja tuje zemlje za dohodek iz kmetijstva brez ozira na to, ali imajo te osebe svojo zemljo ali ne. Da se morejo take osebe smatrati za kmete, je potrebno. da ne plačajo nobenega drugega davka razen davka od hiše, v kateri stanujejo ali sami ali s člani svoje družine, in razen uslužbenskega davka. Tudi oni gospodarski posli, ki jih kdo izvršuje z obrtnim dovoljenjem ali pooblastilom. se morejo smatrati za postranske posle, a ko niso dot i e n i k u glavni poklic. Značaj kmeta ob-drže tudi tisti, ki so vstopili kot začasni sluge v službo zasebnih uradov in javnih ustanov. U* Pri ocenitvi velikosti obdavčenili dohodkov se po uredbi (čl. 2, odst. 7) ne upošteva obdavčeni dohodek od hiše, v kateri kmet stanuje sam ali s svojo družino. Po pravilniku se ta obdavčeni dohodek nanaša na hišo brez ozira na to, ali stoji hiša v vasi, mestu, kopališču, letoviškem kraju ali pa kje drugje. Obdavčeni dohodek od onih prostorov takšne hiše, ki so dani v zakup, se vzamejo v poštev pri oceni velikosti obdavčenih dohodkov. Potrdilo, da je dolžnik kmet. Noben kmetski dolžnik ne more brez nadaljnjega zahtevati, da se njegovi dolgovi priznajo kot zaščiteni. Po uredbi (čl. 2, odst. 8) mora dolžnik na zahtevo upnika ali drugega interesenta preskrbeti potrdilo o tem, da je kmet. To potrdilo izda o b č i n s k o o b l a s t v o (občinska uprava). Takšno potrdilo sme od občinske uprave razen dolžnika zahtevati tudi vsak interesent. V potrdilu morajo biti navedena vsa stvarna dejstva, iz katerih se da nedvoumno ugotoviti, da izpolnjuje dolžnik vse pogoje, ki jih navaja uredba. V ta namen si mora občinska uprava preskrbeti od pristojne davčne uprave podatke o višini posameznih dolžnikovih obdačb. Občinska uprava mora v 14 dneh izdati potrdilo ali pa sklep, da potrdilo odklanja. Če občinska uprava tega ne stori, pozove nadzorno oblastvo na zahtevo interesentov občino, naj mu v 14 dneh pošlje potrdilo ali pa sklep, da ga odklanja. Na. predlog interesentov preizkusi sodišče resničnost potrdila in izda o tern sklep. K tej določbi uredbe obsega pravilnik (čl. 8) sledeča navodila: Dolžnik, ki prosi za potrdilo, da je kmet, mora izjaviti v prošnji, oziroma dati pr i občini na zapisnik, da njegovi s k u p n i d o I g o v i n a d a n 26. s e p -t c m b ra 1936 znašajo več kot 230 Din. oziroma manj nego 300.000 Din. Izjavili mora tudi, če je ob času vsake po s a m e z n e zadolžit ve bil kmet v smislu uredbe. ko prejme občina prošnjo za izdajo potrdila, bo zahtevala podatke o viši n i davčne osnove za z e m -I j a r i n o od pr istojne 'k a t a s t r s k e uprave. Podatke o višini osnove za ostale davke bo zahtevala od pristojne d a v č n e u p r a v e. Katastrska in davčna uprava morata poslati občini te podatke v osmih dneh. A ko zainteresirana oseba bodisi pred izdanjem potrdila pred občinsko oblastjo, bodisi v pritožbi proti izdanemu potrdilu pred sodiščem osporava, da bi bil dolžnik krnel tudi v trenutku zadolžitve in za to trditev navede podatke, mora dolžnik doprinesti dokaze", da je tudi tedaj izpolnjeval vse pogoje uredbe. A ko dolžnik, ki ima v e č d o I g o v . dokaže, da je bil kmet tudi ob času svoje najstarejše, pod uredbo spadajoče zadolži Ive, potem se domneva, da je to svojstvo obdržal vse do časa, ko je uredba stopila v moč; ta domneva se pa more izpodbijati. li predpisi veljajo tudi za ona P o t r d i 1 a, ki jih m ora j o d e -n ar ni zavodi predložiti Privilegirani agrarni banki. A ko dolžnik ne predloži občinski oblasti potrebnih d o k a z o v . da je bil ob določenem času kmet v smislu uredbe, potem bo občinsko obla- sivo odbilo potrdilo in o tem obvestilo z 1 i tl a r n e g a dolžnika, ravno tako kakor za glavnega dolžnika in sicer Iudi v slučaju, ko porok ali solidarni dolžnik ni k m e t. 3. P r i za d rugah z n e o m e -j c n o zavezo, ki so pod zaščito, se uporabljajo glede jamstva njihovih članov (določbe čl. 5, odst. č) uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug (da se namreč neomejeno jamstvo pretvori v omejeno v višini desetkratnega zneska deležev in največ do 1.000 Din). 4. Smatra se. da mora s o 1 i d a r n i dolžnik, o d n o s n o porok izpolniti obveznost tedaj, kadar upnik zahteva o d n j e g a plačil o. Od tega dne začno za njega teči roki po uredbi. Kateri dolgovi se ne smatrajo za kmetske dolgove? V čl. 3 (odst. 4) odreja uredba: 1. Za kmetske dolgove se n e s m a -t r a j o : a) dolgovi kmetov, če skupaj ne p r e s e g a j o 230 Din ali če presegajo 500.000 Din; b) javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; c) blagovni dolgo v i d o 500 Din, nastali izza 20. oktobra 1931, če niso izpremenjeni v menične terjatve; č) dolgovi, če so kriti z ročno zastavo; d) terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika kmeta po dolžnikovi vzdrževalni dolžnosti; e) terjatve, ki izvirajo iz kazni-v e g a d e j a n j a ; I) terjatve za plačo (mezdo) oseb. ki so zaposlene v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; g) terjatve obrtniku v do 500 dinarjev za opravljena obrtna dela, nastale izza dne 20. oktobra 1931. Priznanice, obveznice in druge pisane listine, v katerih se navaja, da izvira dolg iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela. ne dokazujejo, da je terjatev nastala res s te osnove. Pravilnik (čl. 13) dodaja temu mestu sledeče tolmačenje: 1. Pod p r istoj b i n a m i, ki so predpisane z zakonom, se razumevajo tudi pristojbine prič, izvedencev, članov sodnih komisij kakor tudi prispevki okrožnim uradom za zavarovanje delavcev. ne pa nagrade javnim notarjem in duhovnikom. 2. A ko je porok dal ročno zastavo zaradi zavarovanja kmetskega dolga, sme upnik pridržati zastavo samo do vrednosti, ki je potrebna za zavaro-nje dolga v višini, odrejeni po uredbi. Vin kulaci j a vložne knjižice in dolg v tekočem računu z ročnozaslavnim pokritjem se smatrajo kot dolgovi, ki so pokriti z ročno zastavo. Ne smatrajo se kot ročna zastava listi predmeti, ki so se na dan, ko je stopila uredba v moč, nahajali v rokah dolžnika. 3. Terjatve, ki izvirajo iz kazni-v i h d e j a n j . poleg denarnih kazni in odškodnine, obsegajo tudi vse ostale terjatve brez ozira na to, ali jih je določilo kazensko ali civilno sodišče ali upravno oblastvo; poleg ostalega obsegajo tudi nadomestilo kazenskih stroškov za izvršitev kazni. II. Dalje določa uredba v čl. 3 (odstavek 5). da. se za kmetske dolgove n e s m a t r a j o : h) obveznosti, ki izvirajo iz deti o v a n j a ; i) obveznosti iz nas I e d s t ve n i h pogodb katerekoli vrste (darilna pogodba. izročilna pogodba in slično). te misli dolžnik dedič ali sopogod-henik, ki je kmet po tej uredbi, da je dobljena n e p r e m i e n a i m o v i n a , iz katere se mora izplačati drugim dedičem ali sopogodbenikom dedščina (nasledstvo) v denarju, i z g ubil a v e č k o 21 % svoje v r e d n osti v času, ko je dolg nastal, sme v letu dni od dne. ko je ta uredba dobila moč, zahtevati, naj sodišče ta dolg zniža sorazmerno z zmanjšano vrednostjo te nepremične imovine. Ta znižba ne sme presegati 50% p r v o t neg a dolg a. Važna je določba čl. 5, odst. 6 uredbe. da se z a d o I g o v e , nastal e i z z a d n e 20. a pril a 1052. smatrajo le tisti dolgovi, ki so d e j a n s k o n o -v i , ne pa tudi dolgovi, ki so nastali z nov a c i j o (prenovitvijo) starega dolga. n. pr. z običajno prolongaeijo menic. Ob prenosu imovine ali dela imovine osebe, ki je kmet, na drugo osebo, uživa novi lastnik olajšave glede prevzetja dolga samo tedaj, če se je izvršil prenos po dedovanju (nasledstvu) in če je novi lastnik kmet po tej uredbi. Pravilnik (čl. 14) tolmači izraz uredbe po d c> d o v a n j n (n a s I e d s t v u) tako, da je tu razumeti nasledstvo kakršnekoli vrste, torej tudi slučaje, ko gre za prenos po darilni pogodbi, izročilni pogodbi in podobno. Izvzete od zaščite so po uredbi (čl. 5, odst. 7) ter j a t v e Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke, kolikor v uredbi ni kaj drugega predpisano (I \ . in VI. poglavje). Cedi ra n e in lombardiranc terjatve (čl. 5. odst. 8). t e je upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, s to uredbo obseženo terjatev odstopil s cesi jo, 1 o m b a r d i r a 1 ali r e e s k o m p t i - r a I pri kakem k redil n e m zavori u , ne more od tega zavoda zahtevati tistih olajšav, ki jih mora sam dati dolžniku po predpisu te uredbe. P r a v i 1 n i k pojasnjuje, da je tak u p n i k d o 1 ž a n d e n a r n i z a v o d obvestiti, katere od teh terjatev spadajo pod predpise uredbe. Če je upnik. ki je terjatev cedi ral. lom bardi ral ali reeskomptiral, tudi denarni zavod, tedaj mora dali drugemu denarnemu zavodu (upniku po cesi ji, lombardu ali recskomptu) nalog, da izroči listine dolžnika Privilegirani agrarni banki, če se ne sporazumeta glede zamenjave pokritja; če pa se oba zavoda med seboj dogovorila glede zamenjave kritja, tedaj obvestita o tem Privilegirano agrarno banko. Če ne pride do sporazuma o načinu zamenjave kritja, tedaj služi terjatev prvotnega upnika, ki je dal kmetu posojilo, kot garancija upniku po cesi ji, lombardu ali reeskomptu. Čc te terjatve niso dovoljne za kritje vsega dolga in če se zainteresirana denarna zavoda drugače ne sporazumeta, tedaj je dolžniški denarni zavod dolžan dati upniškemu menico z akceptom in rokom, ki ni krajši od treh mesecev. Če pa dolžnik po cesi j i, lombardu in reeskomptu ni denarni zavod, tedaj ostane upniški denarni zavod nadalje upnik na osnovi istih listin. Prvotni upnik (ccsijski, lomim rd ni dolžnik) pa je za odpisano vrednost kmetskega dolga dolžan dati novo pokritje. Terjatve siromašnih upnikov (čl. 5, odst. 9). Za kmetske dolgove nasproti siromašnim upnikom, ki nimajo svoje imovine niti d r u g i h d o h o d k o v z a n u j n o v z d r ž e v a nje, ne veljajo predpisi te uredbe. Siromašnost ugotovi sodišče na upnikovo zahtevo. Pravilnik so izraža k lej točki ta-ko-le: Siromašnost v smislu uredbe se ugotavlja po ra z m e r a li v t r en u t-k n . ko upnik zahteva, da so hoče okoristili s tem predpisom. Od tega trenutka izgubi dolžnik olajšavo po uredbi, če upnik dokaže siromaštvo. Kako se določi višina dolga? Po čl. 4, odst. I uredbe se določi višina kmetskega dolga na ta način, da se g 1 a v n i c i p r i r a č u n a j o dogovorjene. toda do 20. aprila I9"S2 še no p I a -o n n e o b rosi i . vendar pa ne večje kakor po 12% na leto. lako ugotovljeni znesek dolga je podlaga za z n I ž bo dolga po določbah uredbe. Uredba je bila \ tej točki nejasna, ker ni ničesar omenjala, kaj se ima zgodili z odplačili n a g I a v nic o , ki so bila izvršena v času po 20. aprilu 1912. To nejasnost odpravlja pravilnik, ki odreja v čl. 16: 1. Vsa o d p 1 a č i I a glavni e e, izvršena do dneva, ko je stopila uredba v veljavo (torej do 26. septembra I9i6), se odbijejo o d d o 1 ž n e gl n v -n i c e p r e d z n i ž a n j c m. Zgled: Nekdo je bil 20. aprila 1932 dolžan na glavnici 9.000 Din. na neplačanih obrestih 1.000 Din, skupaj 10.000 Din. V času od 20. aprila do 26. septembra 1936 je odplačal na glavnico 4.000 Din. Glede tega odplačila uredba ničesar ne omenja, pravilnik pa odreja, da se ima ta znesek odšteti od glavnice še pred zman jšanjem. torej od glavnice v iznosu 10.000 dinarjev. Po odbitku 4.000 Din ostane dolžne glavnice še 6.000 Din. ki služi po pravilniku kot podlaga za znižbo dolga. 2. V maksimalni znesek letnih obresti (12%) so vračunana tudi vsa ostala p o s t r a n s k a plačila ali d a j a Ive, za katere se je dolžnik obvezal poleg obresti, kakor so: provizije, konvencionalne kazni, režijski stroški in podobno. V smislu čl. 4. odst. 2, uredbe s e dolžni glavnici, ki je preračunana za znižbo dolga po gorenjih predpisih, n e z n i ž a n o p r i š t e j e j o š e ne pl ač a n e in ne z a s ta ra n e 0 b rest i , kar se jih je nabralo v času od 21. aprila 1932 do 13. novembra 1936, ki so priznane z zakonom in z uredbami o zaščiti kmetov in z odo-br e nim i o d plačil nim i n a črti z a družnih zve z. Glavnici dolga se prišteje jo tudi pravomočno prisojeni j) r a v d n i in iz v r š i I n i stroški do 20. aprila 1932, nadalje d e j a n s k i 1 z d alki za zavarovalne premije, jav-ne davščine, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe, predznambe), kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika. Tako povečana glavnica ima isti vrstni red kakor s hipoteko ali zaznambo (vknjižbo, predznambo) zavarovana prvotna glavnica. Upniku, ki je pobral izza 20. aprila 1932 od dolžnika kmeta višje obresti kot so priznane z zakonom in uredbami o zaščiti kmetov in z odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se odbije presežek obresti od glavnice dolga. lem določbam uredbe dodaja pravilnik (čl. 17) naslednja pojasnila: 1. Z a s tar a nje dospeli h o b -r e s t i je prekinjeno z uveljavljenjem zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932. 2. O b r e s t i o d 20. a pril a 1932 do 13. novembra 1936 (oziroma pri denarnih zavodih do I. novembra 1936) se obračunajo n a p o d I a g i n e z m a n j - š a n e glavnice in sicer z ono obrestno mero, ki je bila priznana s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov, oziroma z odplačilnimi načrti zadružnih zvez. Za kapitaliziran j e takih obresti veljajo roki, določeni v zakonu in uredbah o zaščiti kmetov, oziroma v odplačilnih načrtih zadružnih zvez. D e -n a r n i m zavodom bo Privilegira na a g r a r n a b a n k a z a r a d i enotnosti dal a potrebna navodila za obračunavanje teh obresti. 5. Z a v m e s n o d o b o od dneva uveljavljenja uredbe (t. j. od 26. septembra 1936) do 15. novembra 1956 se bo obrestna mera, ki je odrejena z uredbo, rač n n a 1 a od z m a n jša ne gl av -n i c c. 4. Pod stroški do 20. a pril a 1952 se razumejo stroški, ki so nastali do t e g a d n e brez ozira na to, kdaj so bili formalno pravomoćno prisojeni. 5. Hipotekarno zavarovanje ostane v polni veljavi, če ne presega zneska znižanega dolga: če pa presega znesek znižanega dolga, se briše. Odredbe za dolgove kmetov, ki imajo nad 50 ha orne zemlje. V čl. 5 uredbe so določene posebne odredbe glede dolgov onih kmetov, ki imajo nad 50 ha orne zemlje. Katere parcele je prištevati v površino 50 ha orne zemlje, bo predpisal minister za kmetijstvo s posebnim pravilnikom. Skupna vsola dolga brez vsakršne znižbe se pri takih kmetih deli s skupnim številom hektarjev orne zemlje. Če znaša dolg na 1 ha več ko 5.000 Din, odplača dolžnik svoj dolg v 15 letih; če pa znaša dolg na 1 ha 500 do 5.000 Din, ga odplača v 10 letih v enakih letnih obrokih, katerih prvi zapade v plačilo dne 15. novembra 1956. Obresti znašajo 4.5%. Za dolg, ki odpade na preostali del posestva (čez 50 ha), kakor tudi za dolg, ki je manjši od 500 Din na I ha na vsem posestvu, ne veljajo predpisi uredbe. Teh terjatev Privilegirana agr. banka n e bo prevzela. Pravilnik obsega v čl. 18 za odplačevanje teh dolgov dva odplačilna načrta, enega za odplačevanje v 15 letih in drugega za odplačevanje v 10 letih. Dolgovi zavarovalnicam in raznim občekoristnim ustanovam. Čl. 6 uredbe določa, da plačajo kmetje svoj dolg zavarovalnim zavodom, zavodom delavskega in nameščenskega zavarovanja, cerkvenim skladom ter kulturnim, človekoljubnim in prosvetnim ustanovam brez vsake znižbe po posebnem odplačilnem načrtu v 12 letih s 5% obrestmi na leto. Odplačilni načrt je obsežen že v uredbi. IB. Dolgovi kmetov pri dcinirnili zavodih. Za kreditne zadruge so posebno važni predpisi uredbe in pravilnika, ki urejajo tiste dolgove, ki so jih kmetom dovolili razni denarni zavodi, občinske hranilnice, kreditne zadruge itd., to je predpisi III. in IV. poglavja uredbe (členi 7 do 54), oziroma predpisi pravilnika v čl. 20 do 55. Kmečke dolgove prevzame PAB. Po čl. 7, odst. I. prevzame Privilegirana agrarna banka (kratica PAB) plačilo pod to uredbo spadajočih dolgov, ki jih imajo kmetje pri denarnih zavodih, pri kreditnih zadrugah vseh oblik in pri drugačnih zadrugah, ki so smele dajati kredite svojim kmetskim zodružnikom — izvzemši nabavljalne in potrošniške (konsumne) zadruge vseh oblik — nadalje dolgove kmetov pri zadružnih zvezah. PA B dobi pooblastilo, da uredi te obveznosti na rač un d r ž a v e po določbah uredbe in da i z -ter j uje terjatve iz teh obveznosti. V dvomu, ali je kako ustanovo smatrati za denarni zavod ali za označeno zadrugo, odloča minister za trgovino in industrijo, oziroma glede zadrug minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance. Navedene denarne ustanove (banke, hranilnice, kreditne zadruge itd.) morajo izročiti Privilegirani agrarni banki v 3 mesecih s posebnim seznamom vse upniške listine o teh dolgovih in vse listine o izvedenih zavarovanjih, supergarancije, zavarovalne police, proteste in vse ostale spise, na katere je vezano dokazovanje in realiziranje (ostvarjanje) gorenjih terjatev. Predložiti morajo tudi vse podatke o nepremičninah zavezanih oseb. Te ustanove izroče Privilegirani agrarni banki poseben seznam terjatev, ki so po bilanci dokončno odpisa-ne. Z izročitvijo teh listin in spisov se prenesejo vse pravice iz takih terjatev na PAB, ki pri d o b i g 1 e d c njih vse upniške in ostale pravice in postane s tem imetnica vseh zastavnih pravic (vknjižb, predznamb, hipotek in zaznamb) dosedanjih upnikov v istem vrstnem redu. Zadruge izroče te listine v 3 mesecih pc svojih revizijskih zvezah, če so včlanjene v takih zvezali. PAB je upravičen a pre- gledovati po svojih organih knjige in listine pri navedenih ustanovah in ugotavljati verodostojnost podanih izjav. K tem določbam uredbe dodaja p r a v i 1 n i k (čl. 20) naslednja pojasnila: 1. Rok treh mesecev, v katerem je treba Privilegirani agrarni banki izročiti zgoraj naštete listine, začne teči od dne, ko je stopil v moč pravilnik (t. j. z dnem 31. oktobra 1936). Imenovane ustanove bodo predložile v tem roku Privilegirani agrarni banki spisek v s c h dolžnikov z o b r a č u n i i n n ujni m i podatki, banka pa jim bo na njihovo zahtevo dovolila p o t r e b e n r o k za popolnitev podatkov v spisku, ki ga je že prejela. Prepis teh o b r a č u n o v bodo označene denarne ustanove izročile tudi svojim dolžnikom. 2. Denarni zavodi bodo izročili Privilegirani agrarni banki seznam onih svojih dolžnikov, s katerimi so doslej postopali kot z zaščitenimi dolžniki, razen ako se iz vsebine dolžnikovih listin, potrdil in drugih podatkov jasno vidi, da ti dolžniki niso k.me tj e v smislu sedanje uredbe. Denarni zavodi bodo v seznam privzeli tudi one svoje dolžnike, kateri doslej niso bili zaščiteni, toda ima denarni zavod podatke, da izpolnjujejo pogoje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. 3. Za vse dolžnike morajo denarni zavodi dostaviti Privilegirani agr. banki potrdila občinske uprave, da je dolžnik kmet v smislu uredbe, oziroma dokaze, da se je iako potrdilo zahtevalo. 4. Denarni zavodi lahko tudi po pre- teku trimesečnega roka pošljejo Privilegirani agrarni banki upniške listine o kakem dolžniku, ako dokažejo, da jim je dolžnik naknadno predložil potrdilo ali sodno rešitev, da je kmet v smislu uredbe. V čl. 21 pravilnika so obseženi še sledeči predpisi: 1. Poleg ostalih podatkov bodo denarni zavodi dostavili Privilegirani agr. banki številke zemljiškoknjižnih vložkov z označbo katastrske (davčne) občine vseh o b vezanih ose b (t. j. glavnih dolžnikov in porokov). 2. V s e oblasti in u radi, ki vodijo podatke o nepremičninah, so dolžna na zahtevo denarnih zavodov ali Privilegirane agrarne banke izdajati potrebne podatke h i t r o in brez plačila takse. i. Denarni zavodi morajo izročiti Privilegirani agrarni banki tudi poseben s e z n a m t e r j a t e v , ki s o v b i -1 a n c i d e f i n i t i vno (dokončno) od -pisane. Kot dokončno odpisane terjatve je razumeti one terjatve proti kmetom, ki so odpisane ali celotno ali le deloma in se v zadnji, po občnem zboru odobreni bilanci več ne nahajajo med aktivi. Seznamu teh odpisanih terjatev, ki so zavarovana s hipoteko (vknjižbo), je treba priložiti tudi vse listine o izvedenih zavarovanji h. 4. PAB bo zaradi enotnosti postopanja določila obrazec za sezname v smislu o d stavka 2 čl. 7 u r e d b e in bo po en izvod teh obrazcev poslala interesentom, če ga bodo zahtevali. Upniki (denarni zavodi) bodo naznanjali banki svoje terjatve po takih obrazci h. 5. V vmesni dobi od uveljavljenja uredbe do izročitve seznamov, listin in podatkov Privilegirani agrarni banki bodo denarni zavodi izvrševali n a r a č un n g ra n e banke vsa neodložljiva opravila, kakor tudi prejemke in izdatke v zvezi s temi terjatvami. Sprejete vsote so denarni zavodi dolžni takoj dostaviti Privilegirani agrarni banki z obračunom po seznamu, omenjenem v 4 odstavku tega člena pravilnika. Čl. 8 uredbe ponavlja v Podstavku deloma to, kar je bilo izraženo v čl. 7 uredbe, da namreč s prenosom terjatev prenehajo biti kmetje dolžniki denarnih zavodov in postanejo dolžniki Privilegirane agrarne banke. S tem, da postanejo kmetje dolžniki Privilegirane agrarne banke, postanejo po pravilniku čl. 22 deležni privilegijev, ki jih uživajo njeni dolžniki. Važna je določba 2. odstavka čl. 8 uredbe, po katerem obdrže še nadalje svojo popolno pravno obveznost dolžniške listi n e p re-vzetih kmetov, po katerih je bilo zamujeno kako pravno dejanje, n. pr. protest, notilikacija, izmenjava listine, vložitev tožbe itd.; smatra se, da zamude sploh ni bilo in ostanejo prvotno zavezane osebe v zavezi. Pravilnik čl. 22 dodaja, da obdržijo polno veljavo tudi one listine, po katerih je zamujeno kako pravno dejanje v času od uveljavljenja uredbe do izročitve listin Privilegirani agrarni banki. Pregled listin. Znižba terjatev. Po odredbi 1. odst. čl. 9 uredbe pregleda PAB, ali imajo izročene ji listine pravno vrednost in če spadajo izročeni dolgovi pod predpise te uredbe. Nato napravi morebitne potrebne i z p r e m e m b e, nakar odobri obračun o višini dolgov posameznih dolžnikov, ki so ga napravili denarni zavodi. Od tistega dela terjatev, ki so ugotovljene po predpisu uredbe odst. I čl. 4, se o d bije j o ž e po knjigah dokon č n o odpisani zneski terjatev, toda le tedaj, če niso terjatve zadostno pokrite z vknjižbo. Tako dobljena vsota se zniža za 25%, temu znižanemu znesku se pa doda še terjatev, ugotovljena po 2. odst. čl. 4, t. j. obresti, stroški itd. izza 20. s c p t e m b r a 1932. Po pravilniku (čl. 23) bo PA 13 po knjigah definitivno (dokončno) o d p i -san e terjatve, kolikor so zavarovane s hipoteko, odobrila d e n a r n i m z a v o d o m. Vrednost hipotekarnega pokritja dokončno odpisanih terjatev se ugotavlja po pravilniku, ki je določen v 5. odst. čl. 24 uredbe. Za posojilnice je važen 2. odstavek čl. 9, ki se glasi: »Če nima upniška ustanova dolžniških listin, mora izročiti Privilegirani agrarni banki izpisek iz poslovnih knjig, ki ga podpišejo upnik in dolžniki, in potrdilo pristojnega sodiš č a , da se izpisek ujema s knjigami. Če dolžnik izpiska iz knjig noče podpisati, ugotovi 0 I) s t o j d o Iga s o d i š č e. Č e i z -j) o d b i j a P A B veljavnost ali pravilnost izročenih dolžniških I i s t i n . ali če odkloni prevzem terjatev zaradi pomanjkljivosti, odloči sodišče na upnikov p r e d - 1 o g ali na njegovo tožbo o o b stoj u, višini in značaju dolg a.« K gornji določbi, da ugotovi obstoj dolga sodišče, ako dolžnik noče podpi- sati izpiska, dodaja pravilnik (čl. 23), da to ugotavlja sodišče po čl. 54 uredbe o sodnem nepravdnem postopku. Nasprotno pa postopa sodišče po civilnem pravdnem postopku, če bi PA 13 izpodbijala veljavnost ali pravilnost izročenih dolžniških listin ali če bi odklonila prevzem terjatve. Pokritje 25%-nega odpisa. V čl. 10 uredbe je določeno, da se kmetov po predpisu uredbe preračunani dolg zniža za 25%. Kdo trpi to znižbo? Uredba določa o tem v čl. 10, da morajo omenjeno z n i ž b o trpeti u p n i -š k i denarni zavodi, ki morajo v ta namen dati na razpolago vse svoje dejanske rezerve in poleg tega še polovico vrednosti svoje glavnice, ozi-r o m a z a d r u g e polovico deležne glavnice. Znesku rezervnega z a -k 1 a d a , ki se porabi za pokritje 25%-nega odpisa, se prišteje vsota vseh odpisov, izvršenih iz rezervnih fondov po 20'. aprilu 1952. Kolikor bi vsota rezervnih zakladov in polovica deležne (delniške) glavnice ne zadostovala za pokritje 25%ne znižbe, bo razliko pokrila država, ki bo v ta namen izdala denarnim zavodom za znesek te razlike obveznice. Za zgled navajamo sledeča primera: I. Pri neki posojilnici znašajo vsi kmetski dolgovi, ki jih je treba oddati Privilegirani agrarni banki, 500.000 Din, rezervni zaklad 50.000 Din. deleži 2.000 dinarjev. Vsota teh dolgov se bo pokrila: I. z dobropisom pri PA 13 v znesku 250.000 Din; 2. ena četrtina (25%) se pokrije z obligacijami v znesku 125.000 dinarjev; 3. nadaljnjih 25% se pokrije z odpisom vsega rezervnega fonda v znesku 30.()()() Din in s polovico deležne glavnice v znesku 1.000 Din, skupaj 31.000 Din: za pokritje vse četrtine 123.000 Din manjka še 74.000 Din: ta primanjkljaj se pokrije z izdajo obligacij v znesku 74.000 Din. S tem je pokrita vsa vsota dolgov. 2. Pri drugi posojilnici naj za zgled vzamemo iste številke kakor zgoraj, do-denimo pa še. da je ta posojilnica v letih po I. 1932 odpisala od svojih rezerv 29.000 dinarjev. V tem primeru bi dobili o pokritju sledečo sliko: I. dobropis pri PAB 230.000 Din: 2. za 23% se dobe obligacije v znesku 123.000 Din: 3. za pokritje ostale četrtine se vzame rezervni fond po 30.000 Din. polovica deležev 1.000 Din. odpisi iz let po I. 1932 v znesku 29.000 Din. skupaj 80.000 Din: ostane nepokritega še 43.000 Din: ta primanjkljaj pokrije država z nadaljnjimi obligacijami v znesku 43.000 Din, tako da je sedaj pokrita tudi zadnja četrtina, oziroma je pokrita celotna vsota vseh kmetskih dolgov te posojilnice. Natančnejše odredbe o tem se objavijo v posebnem pravilniku. Pokritje, ki ga da Privilegirarna agrarna banka in pokritje v obligacijah. Čl. I I uredbe določa, da odobri PAB denarnemu zavodu v tekočem računu 30% neznižane prevzete terjatve, ki se izračuna po I. odst. čl. 4 in poleg lega odobri še ves znesek terjatev iz 2. odst. člena 4. Za ostanek v v išini 23% skupne neznižane terjatve da država denarnim zavodom obveznice, ki jih izda za njen račun PAB. Te obveznice se obrestujejo po 3% na leto in se amortizirajo v 20 enakih letnih obrokih. Denarni zavodi smejo postaviti v bilanco to terjatev iz tekočega računa pri Privilegirani agrarni banki in obveznice po imenskih zneskih (po nominalu). To obračunavanje po I. in 2. odst. čl. 4. po čl. 10 in II uredbe najbolj nazorno pokažeta sledeča zgleda: 1. Kmetov dolg dne 20. aprila 1932 znaša 9.000 Din. neplačane obresti, stroški in drugo 1.000 Din, osnova za znižbo torej 10.000 Din. PAB odobri posojilnici polovico osnove, t. j. 3.000 Din. prišteje pa tej vsoti še znesek obresti in stroškov, narastlih po 20. aprilu 1932, na primer v vsoti 1.800 Din: celotno odobri banka torej 3.000+ 1.800 = 6.800 Din. Četrtino (23%) osnove odpiše posojilnica po čl. 10 iz svojih rezerv in deležne glavnice, v tem slučaju 2.300 Din, za ostalih 23% — torej v tem primeru tudi 2.300 Din — pa dobi posojilnica obligacije. S tem je pokrit ves dolg. 2. Kmetov dolg znaša 20. aprila 1932 10.000 Din z obrestmi do 20. aprila 1932 vred. Po 20. aprilu 1932 je dolžnik odplačal 4.000 Din. Ostanek dolga znaša torej 6.000 Din. Od te vsote prevzame PAB 3.000 Din, z odpisom iz rezervnega fonda in deležne glavnice se pokrije 1.300 Din. za ostanek 1.300 Din prejme posojilnica obligacije, s čimer je ves dolg pokrit. Državna garancija. Za terjatve, ki jih PAB odobri denarnim zavodom in za izdane obligacije, prevzame v smislu čl. 12 uredbe poroštvo država. Amortizacija terjatev. Vsakemu denarnemu zavodu, ki odstopi Privilegirani agrarni banki kmetske dolgove, se odpre pri banki te- koči račun in izda banka potrdilo o višini terjatve v tekočem računu. Besedilo in obliko potrdila predpiše minister za finance. T e r j a t e v , ki je denarnemu zavodu priznana v tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki, se izplačuje d e n a r n i m z a v o d o m v 14 letih v enakih letnih obrokih (anuitetah), obrestujejo se pa po 3% na leto. Obresti na te terjatve tečejo denarnim zavodom od 16. novembra 1936 (čl. 25 pravilnika). Prva anuiteta zapade v plačilo 31. decembra 1937. ker bi vsled dolge amortizačne dobe utegnile priti posojilnice v zadrego nasproti vlagateljem, jim sme ministrstvo za kmetijstvo dovoliti podaljša-v o roka glede odložitve plačil. Vsote, ki jih prejemajo denarni zavodi s to a m o r t i -zaci j o ali z lumbardom obveznic, m o r a jo denarni zavodi porabiti izključno za p I a č i 1 o s v o -jih starih vlagateljev in upniku v. Zavrnitev listin. Če ugotovi PAB ob prevzemu upniških listin ali med urejevanjem pravnega razmerja po teh listinah v letu dni od prejema, da je kaka listina ali terjatev kakorkoli p o m a n j k 1 j i v a ali pa da dolg ni obsežen s predpisi te uredbe, potem vrne tako listino denarnemu zavodu, od katerega jo je prejela in mu zniža za prej priznani znesek terjatev v tekočem računu dotičnega denarnega zavoda (člen 13 uredbe). O zavrnitvi listin obvesti banka tudi dolžnika. Če PA B upniku listine vrne, začno teči za upnika od dne prejema takih listin novi zastaralni roki, ki so določeni po obstoječih zakonih, če ni bila terjatev že zastarana v trenutku izročitve Privilegirani agrarni banki. Pravilnik (čl. 26) pojasnjuje, da začne teči zgoraj omenjeni rok enega leta od dne, ko je prejela PAB poslednjo listino v zvezi s prevzemom posamezne terjatve denarnega zavoda. Novi zastaralni roki po 2. odst. čl. 15 uredbe se nanašajo tudi na zamujena pravna dejanja. Sklad za odplačevanje kmetskih dolgov. Da se denarnim zavodom zagotovi redno odplačevanje njihovih terjatev v tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki, se osnuje pri banki poseben »sklad za odplačevanje kmetskih dolgov«. V ta sklad se stekajo (čl. 16 uredbe): a) pobrani letni obroki, ki jih prejme PAB od dolžnikov, b) vsi drugi prejemki od dložnikov, e) prispevek iz državnih sredstev po čl. 32 uredbe. Boni. Po čl. IS uredbe sme PAB dajati denarnim zavodom na njih zahtevo bone do višine njihovih t e r -j a t c v. I i boni se imenujejo »boni za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki« in služijo denarnim zavodom za to, da si z lombardiranjem teh bonov preskrbe denarnih sredstev. kmetje, ki so postali dolžniki Piivilegirane agrarne banke, lahko od p 1 a čujejo b a n k i svoje d o I -g o v e s temi boni, ki si j ih pre-skrbe z odkupom pri denarnih zavodili. Za znesek bonov, ki jih PAB prej- me zn odplačilo dolga, zniža dolg posameznega dolžnika in zniža seveda za isio vsoto tudi terjatev dotičnega denarnega zavoda v tekočem računu. Natančnejše določbe predpiše minister za trgovino s pravilnikom. Posebne odredbe glede obveznic. Obveznice, izdane po tej uredbi, se smejo v smislu čl. 19 uporabljati za p 1 a č i I o d a veni li z a s t a n k o v , nastalih do konca I. 1912 in za plačilo d o polnilne p re nosne takse, ki ni bila plačana do konca I. 1931. Natančnejše predpiše minister za finance s pravilnikom. Zaščiteni d e n a r n i z a v o di in kreditne z a d r n ge in njih zveze, ki uživajo.zaščit o po uredbi z dne 21. novembra 1934 št. 81.070/V, morajo starim vlagatelje m i n d r n g im st a r i m n p n i k o m n a njihov o z a h t e v o p r opustiti prejete dr ž a v n e obvezuic e s ora z m e r n o z * n jih vloga mi in terjatvami. Zavarovanje terjatev na dolžnikovem posestvu. Za zavarovanje prevzetih dolgov je dana po čl. 20 uredbe Privilegirani agr. banki pravica, da sme na podlagi dobljenih listin p o s t a v 1 j a t i hipoteko v celotni višini dolga na vse n e p r c m i č n i n c v s e h zavezanih oseb. Sodišče vpiše hipoteko na zahtevo banke na podlagi overovljenega izpiska iz njenih knjig. Dolžnikovo privoljenj c za vpis hipoteke ni potrebno, pač pa mora sodišče dolžniku dostaviti o postavljeni hipoteki odpravek dotičnega sodnega sklepa. Obremenitve, ki so postavljene v letu dni od uveljavljenja uredbe na nepremičnine oseb, ki so postale dolžniki banke, imajo vrstni red šele za hipoteko, ki jo postavi Privilegirana agrarna banka. Pravilnik (čl. 27) določa, da bo PA 13 zahtevala pri pristojnem sodišču, naj v zemljiški knjigi prenese nanjo vse upniške pravice denarnih zavodov. Glede prevzetih terjatev, ki še niso z a v a r o v a n e , bo banka zahtevala vknjižbo zastavne pravice, toda oseba, na katere nepremičnino sc bo postavila vknjižba, obdrži pravico do uporabe rednih pravnih sredstev. Ustavitev sodnih dejanj. Po čl. 21 uredbe morajo denarni zavodi, preden izroče listine Privilegirani agrarni banki, zahtevati pri sodišču ustavitev vseh sodnih d e j a n j , započetih glede dotičnih terjatev. Sodišče ustavi postopek tudi na zahtevo dolžnika kmeta. — PAB pa sme nadaljevati postopek zoper dolžnike, ki sc ne ravnajo po odplačilnem načrtu uredbe. Pravilnik (čl.28) pojasnjuje te predpise natančneje iu določa, da je pod izrazom »sodna dejanja razumeti samo sodna dejanja v postopku po zakonu o izvršbi in zavarovanju, stečajnem zakonu in zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja. Na tlolžnikovo zahtevo ustavi sodišče postopek šele, ko se ugotovi, da je kmet po uredbi. Znižha dolgov nad 25.000 Din. Po čl. 22 uredbe se znižajo za 50% samo kmetski dolgovi, ki ne presegajo po stanju 20. aprila 1932 vsote 25.000 dinarjev. Za znižbo dolgov, ki znašajo več kakor 2’).000 Din, so merodajni predpisi čl. 24 uredbe. Dočim se v prejšnjem primeru znižajo dolgovi linearno brez razlike, se postopa tu i n -divi d u a 1 n o , ves dolg kmeta se zniža za naj več 30%, pri čemer je ocenili razmerje dolga in imovinskoga stanja vsakega posameznega dolžnika posebej. Izjema velja za dolžnike, katerih ves neznižani dolg znaša več kot 30% vrednosti njihove imovine. Tak dolžnik sme zahtevati znižbo tudi do 30%. Merodajna je vrednost imovine v času, ko se obravnava znižanje dolga. Znižbo dolgov vrše okra j n a sodišča, ki so za dolžnike krajevno pristojna. Vrednost zemljišč se določa po katastrskem čistem dohodku, način cenitve pa določa poseben pravilnik. Dolžniki, ki hočejo po gornjih predpisih doseči znižbo svojega nad 25.()()() dinarjev znašajočega dolga do 30%, oziroma do 50%, se morajo v 2 mesecih od dne razglasitve pravilnika obrniti s prošnjo za znižbo d o I g a do krajevno pristojnega o k r a j n e g a sodiš č a. Ta pravilnik je bil podpisan dne 50. oktobra, priobčen pa je bil v Službenih novinah dne 31. oktobra 1936. Rok za vlaganje teh prošenj poteče torej z 51. decembrom 1936. V tem času mora biti vložena prošnja, potrebne priloge predloži lahko dolžnik kasneje v roku, ki mu ga določi sodišče (člen 29 pravilnika). Prošnji na sodišče za znižbo dolga mora dolžnik priložiti naslednje listine: a) potrdilo, da je kmet v smislu le uredbe; b) seznam vseh upnikov z navedbo višine in pravne osnove dolgov; po pra-vilniku (3. odst. čl. 29) spadajo med te dolgove vsi kmetovi dolgovi, ne glede na to, kakšne vrste je dolg, kdaj je nastal in ali je obsežen z uredbo ali ne; e) seznam in označbo vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen pohištva) kakor tudi vseh dohodkov, najsi izvirajo od koderkoli; k imovini spadajo tudi terjatve; č) potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, ki ga daje ali jemlje v zakup; d) potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, ki jo ima. Dolžnik, ki bi v določenem času ne vložil prošnje za znižbo, izgubi pravico okoristiti sc z znižbo d ol ga. Po pravilniku (čl. 29) pošl j e-j o sodišč a z a r a di p r eiz k us a o d m ere davka n a r e n t e p r i -stoj ni m d a v č ivi m upravam seznam v s e h up nik o v, navedenih v teh prijavah, ki j ! h predlože dolžni k i. Tudi dolgovi, ki so bili po členu 24 uredbe znižani do 30%, oziroma do 50 odstotkov, odplačajo dolžniki Privilegirani agrarni banki s 4.5% obrestmi v 12 letih v enakih letnih obrokih. Odplačevanje dolgov. Dolgove, ki jih prevzame PAB, o d p I a č u jejo d o-l ž n i k i banki v smislu čl. 28 uredbe v 12 enakih letnih obrokih s 4.5% obrestmi. Prva anuiteta zapade v plačilo I. novembra 1950, naslednji obroki pa dne I. novembra vsakega prihodnjega leta. Dolg v znesku 100 Din na dan l.no- vvmbra I ()"i() se amortizira, začenši z dnem I. novembra 1956, ob obrestova-nju po 4.5% in ])lačilu 12 leinili anuitet po 10.60 Din po sledečem odplačilnem načrtu (čl. 31 pravilnika): Plačilni rok od dne Ob- Otlnlu- čilo Ostanek dolga KM) Din 1. XI. 1936 4.21 6.39 93.61 1. XI. 1937 3.91 6.69 86.92 1. XI. 1938 5.60 7.— 79.92 1. XI. 1939 3.26 7.34 72.58 t. XI. 1940 2.92 7.68 64.90 1. XI. 1941 2.56 8.04 56.86 1. XI. 1942 2.18 8.42 48.44 1. XI. 1943 1.78 8.82 39.62 1. XI. 1944 1.37 9.23 30.59 1. XI. 1945 0.93 9.67 20.72 1. XI. 1946 0.48 10.12 10.60 1. XI. 1947 0,— 10.60 — Vsled prevelikega števila dolžni- kov k o n č n i 1 z r a č i u n o d p I a č i 1 - u i h o b r o k o v ne b o m i ogel biti hitro i z d e 1 a n. V vmesnem času bodo dolžniki opravljali plačila po za-č a s n e m i z r a č u n u , ki ga napravi banka [)o seznamih in listinah, ki jih ji izroče denarni zavodi. Če bodo začasni obroki višji nego dokončni obroki, bo banka dolžniku ali vrnila presežek ali ga bo porabila za znižanje naslednjih obrokov (čl. 29 uredbe). V čl. 30 uredbe je predpisano, da vložitev prošnje za znižbo dolga po čl.24 uredbe ne vpliva na redni potek pobiranja dolgovanih obrokov. PAR pobere tudi od takih dolžnikov, ki so vložili prošnje za znižbo, tiste obroke, ki ustrezajo velikosti njih nez niža nega d o 1 g a. Če sodišče naknadno dovoli znižbo. mora PAB napraviti nov izračun zn odplačila in preveč pobrane zneske porabiti v korist dolžnikov. Denarni zavodi mo ra j o PAB-i ob predaji seznamov turi i izr o č i 1 i napravljen izračun enoletne anuitete glede d o I go v izpod 23.000 Din za znesek dolga, ki je znižan za polovico, glede ostalih pa za ne-znižani znesek dolga. Po meri tako izračunanih obrokov' da PAB denarnim zavodom predujem na račun prve anuitete. Pravilnik določa v tem oziru v členu 32 še sledeče: V 20 dneh* od razglasitve tega pravilnika (razglašen je bil 31. okt. 1936) morajo d e n a r n i z a v o d i pozvati vse kmetske dolžnike (t. j. one. ki so jih doslej smatrali za zaščitene, izvzemši tiste, o katerih imajo podatke, da niso kmetje po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov), da naj plačajo PAB-i svojo prvo anuiteto. Prav tako naj pošljejo tak poziv onim dolžnikom, ki doslej niso bili zaščiteni, o katerih pa imajo podatke, da spadajo sedaj pod uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Denarni zavodi pošljejo istočasno PAB-i s e z n a m tako pozvanih dolžnikov obenem s kopijo poziva in dolžniku poslanega z a č a s n e -ga i z r a č u n a p r v e anuitet e. Če ji dolžniki ne plačajo pravočasno predpisanih zneskov, zahteva PAB plačilo z izvršbo preko davčnih uprav. Letne o d p 1 a č i 1 n e obroke (anuitete) plačujejo dolžniki PAB-i pri pristojnih dav č n i h u p r a -v a h. Če dolžnik ne plača ob določenem času, izterja davčna u prav a zapadle letne obroke takoj z izvršbo, pri čemer zaračunajo odpadajoče izvršilne stroške po zakonu o neposrednih davkih (čl. 31 uredbe). Pravilnik (čl. 33) odreja v tem po- * Kakor smo poučeni, bo ta rok podaljšan. gleuu,