llnina plačana v go
Leto II.
)Tini.
V Kočevju dne 15. februarja 1939.
■	r 7 f	""N /'" r"-	\ !	#'
		
		hi j t.
'j nnn
I u
1______
1
" T j \
U. . _1 \daid
J
I ( J-
■S v teče'
■ 5 1.
3 <a
v->'
C K V .

"Zl
■
zv.
—	. .	-.V
X
Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na lak dan praznik,, dan prej. — Pos. štev. i'50 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — Poštao-ček. rač. št. 17.785. Oglasi po ceniku.— Izdaja konz. lista, čigar predst. js Karel Škulj, župnik v Bol. vasi pri Babnici. — Urednik Fran Eadešček, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje.

: 'V*	%
v\

—-
iini
XI.

,<\V ■
V - Jt v
Že dolgo je poholeh&val, pa ko se je zdravje spet mu izboljševalo, je zatisnil trudne oči in plemenito dušo izročil svojemu Gospodu v petek dne 10. t. m.
P.odil se je v Desio v Italiji 31. maja 1857, v mašnika posvečen 1879, postal doktor „Ambrosianeu v Milanu, papežev prelat, načelnik vatik. knjižnice, pa vizitator Poljske ter tam tudi apost. nuncij, pa nadškof, kardinal in končno za papeža izvoljen 6. febr., slovesno kronan pa 12. febr. 1922. Bil je torej polnih 17 let papež. Blagopokojni sv. oče se je mnogo trudil za mir na svetu, zlasti za mir Kristusov na žemlji za izročeno mu sv. cerkev in s plemenitimi nagibi podpiral državnike v njihovem prizadevanju za srečo in blaginjo vseh ljudstev, zlasti da bi zmagala v svetu odrešilna misel krščanstva: Kristus kraljuj !
Vprav v teh razburkanih časih je njegov predirni duh objel vso zemeljsko oblo, ne brez sadov za duše in blaginjo vseh narodov, za mir med državami; zlasti Slovencem je bil blagopokojni sv. oče Pij XI. izredno naklonjen, ker nam je dal slovenski cerkveni obredni k, ki ga niti veliki katoliški narodi nimajo v svojem jeziku. Zato smo Slovenci še prav posebno zavezani, da velikega pokojnika ohranimo v hvaležnem in pobožnem spominu!
Naš enako plemeniti škof dr. Ivan Gnidovec je kot zvesti sin sv. cerkve odšel v nebesa pripravljat sprejem velikega pokojnika — sv. očeta Pija XI,
Molimo za rajnkega sv. očeta, ker ho tudi on prosil za nas pri Gospodu!
Mir, mir — o Jezus! N. p. v m,!


ki. ..A

• ......
-T

Odgovor na kočevsko-nemški izpad na Kočevski zbornik CM D.
„Kočevjeer Zeifung" je v svoji letošnji 4. številki iz „Deutsches Volksblatta“ priobčil, nek izumeti :	na Ko-
čevski zbor,Ib. Zraven je seveda po svoji stari navadi razigrano pridala svoj neizbežen, zlohotni pripis, ki ž njim hoče pokazati, da bi moral pisec „D. V.“ biti še bolj udaren in ne skopariti z raznimi na-dimki. K temu še oholo pristavlja, češ da sestavljala zbornika niti slutnje nimajo o kočevskem narečju. S tem pokaže, da zbornika niti toliko ne pozna, da bi vedel, da je v njem izkušen strokovnjak napisal sicer kratko, toda temeljito razpravo o kočevščini, nikar da bi bila avtorjem kočevščina kakšna s sedmimi pečati zapečatena knjiga. Iz ponatisnjenega članka je dobro razvidno, da je pisec v „K. Z.“ in „D. V.“ docela nedo-rastel pravi znanstveni kritiki, sicer ne bi onegavi! s podtikanji, zavijanji in izzivanji, pa je pisec članka v „Deutsches Volks-blattu“ docela nepoklican in nezmožen za znanstveno objektivno presojo, pokaže takoj sam v svojem naglem zaletu k luni, da se začuden vprašuje, ali morda učenjaki, ki so Pisali v zbornik, žive na luni, češ da je tako visoko povzpelo blizu vse, kar je v njem. Pri tem pa v svoji nelogiki ni po-jnislii, da, ako bi živeli pisci zbornika na unh pač ne bi opazili majhnega kočevskega ozemlja — kaj šele, da bi ga tako izredno ocno poznali, in sicer bolje ko kočevski Nemci sami.
Iz
Piscu
vsega članka sledi, pscu ni bilo do tega, da bi se po: •azojno in točno vsebino zbornika, očm!bl S'edal na dejstva z obje1 °oni . Sicer pa ni čudno, ker mu da /ya[nost> ampak je nestrpno isl« jeGi v e našel kakšno tendenco, voli? ?nri e Uvidel’ da ie kliub n j ege da Vf 1'? deJo <rclno znanstveno sovra« etlden-ca Pokrita in preobh
gv.aacst. Ze znanos, sc »mu .
zbadal " c,el° sovražna, kako bi intrlfih ’ ,ak0 bi bil' Članki zgolj , pišei > p6 b,ez dokazov, kakor so tis “ A ‘°vevški in od njih naprošeni
je zefo ^ tako ni za resnico in st nejevoljen, zakaj si Slovenc
upamo o Kočevarjih pisati! Pa še kar znanstveno! Saj misli, da sploh ne bi smeli, ker se vprašuje, komu naj bi se s tem izkazala usluga? Torej Slovenci niti o lastni zemlji ne bi smeli pisati! — Pri tej priliki prav glasno povemo, da je bilo takšno delo Slovencem že dolgo nujno potrebno 1 Slovenci pač moramo pc-anko >n v svoji lastni besedi vedeti, kakšna je kočevska zemlja in čiovek na njej.
Stvarnost Kočevskega zbornika je v tem, da ima trdne znanstvene in jedrnate prikaze, katerih veljava je neizpodbitna in trajna. Zlasti prve štiri razprave so tako dokazno tehtne, da ni najti v nobenem nemškem spisu o Kočevski tako nazornega geološko-geografskega prikaza, celotnega zgodovinskega razvoja, žive socialne in gospodarske problematike ter stvarne etnološko muziko-ioške slike. Ostali manjši članki pa od svoje strani nazorno sliko kočevskega prikaza krepko dopolnjujejo. Vrh tega prinaša zbornik toliko novih dognanj in izsledkov, da ne bo mogel iti mimo tega dokumentarnega dela noben pravi znanstvenik, ki bo v bodoče pisal o Kočevski. Zbornik namreč navaja kopico novih ugotovitev in izsledkov, ki jih ni najti v nobenem nemškem spisu o Kočevski. To je tudi poudariti, ker vsi nemški spisi redno potvarjajo ali pa se izogibljejo povedati, koliko je Slovencev in slovenskih prvin na Kočevskem.
Stvarnost Kočevskega zbornika potrjuje tudi to, da z vso odkritostjo prizna, da imajo kočevski Nemci s ponemčene! lepo večino na kočevskem ozemlju, a dokaže tudi, da so že pred prihodom Nemcev in vedno med njimi na Kočevskem živeli v velikem številu tudi Slovenci, kakor kljub ponemčevanju še sedaj žive. Zato je tudi povsem upravičen izraz kočevsko jezikovno ali recimo narodnostno mešano ozemlje in nikakor „kočevski jezikovni otok“. 6484 zavednih Slovencev, ki so naseljeni med 11.753 kočevskimi Nemci ja ne bomo z neupravičeno in napačno označbo jezikovno in narodnostno mešanega ozemlja kar zaslepljeno prodali Nemcem 1
Dejstvo je tudi, da je slovenski kmet z večjo ljubeznijo navezan na svojo zemljo nego kočevsko-nemški, ki toliko lahkoživo bega po svetu in lepo zemljo zanemarja. Seveda niso vsi kočevski Nemci taki. Pač pa ni dovolj opore v izgovoru, da je kraška zemlja kočevskemu kmetu preskopa, ker
vemo, da je v splošnem še bolj skopa kmetu v Suhi krajini, a je kljub temu tako zvest iii trdno zasidran na svojo zemljo 1 Pač pa tiči pravi vzrok v kočevskem značaju in v tem, ker se kočevski Nemec še vedno čuti priseljenega tujca na slovenski zemlji. Pa nikar ne mislite, da mora biti človek zaradi tega, ako pove resnico, tendenciozen ali celo sovražen.
Zakaj je torej kočevskim Nemcem Kočevski zbornik odveč in zakaj jim je tako zoprn? Zato, ker prikazuje slovenske prvine med njimi ter tudi kočevske Slovence med kočevskimi Nemci, in ker dokaže, da je Slovencev zelo veliko med njimi naseljenih ne samo ponemčenih, ampak tudi še sedaj zavednih. In zato, ker je to tudi vsak dan v oči govoreča resnica.
EBei® ilou S£3eI©uS
Z ozirom na članek, ki ste ga priobčili v svojem listu z dne 5. februarja 1939, št. 4 na strani I. v 3. stolpen in na strani 4. v 1. in 2. stolpcu pod naslovom „Delo in sadovi11, Vas v smislu čl. 26 tiskovnega zakona pozivam, da natisnete v prihodnji štev. lista naslednji popravek :
-'ffi res, da je zastrupljeno ozračje v Kočevju po nacijonalizmih obeh narodnostnih barv, res pa je, da je iskati zastrupljenja ozračja povsem drugje. Ni res, da bi bil jaz prejel odlok banske uprave o odpustitvi šolskega sluge v katerikoli svoji funkciji, to j o niti kot predsednik občine Kočevje-mesto, niti kot predsednik krajevnega šolskega odbora, res pa je, da je prejel šolski upravitelj v funkciji šolskega upravitelja tak odlok od bauske uprave, vsled česar ril res, da sem jaz sploh mogel stikati o upravičenosti ali neupravičenosti odloka banske uprave, vsled česar ni res, da sem jaz sploh mogel stikati o upravičenosti ali neupravičenosti odloka banske uprave. Ni res, da bi jaz kot izobraženec moral razumeti, da odpuščeni in njegov neposredno bivši predpostavljeni ne moreta živeti več pod isto streho, najmanj pa po divjaškem napadu, res pa je, da kot izobraženec moram razumeti, da lahko živita oba nasprotnika pod eno streho, eden v pritličju, drugi pa v drugem nadstropju. Ni res, da bi jaz rad s pomočjo Medičeve družine spravil šolskega upravitelja v tako brezizhodno stanje, d le ta sam zaprosi za premestitev, res pa ie, da želim spraviti šolskega upravitelja s pomočjo nadzorne
oblasti v tako stanje, da bo sam zaprosil za premoti lijev. Ni res, da vedrijo člani Mediceve družine v isti organizaciji, ki sem ji jaz predsednik, temveč je res, da člani Mediceve družine ne vedrijo v nobeni taki organizaciji, kjer sem jaz predsednik. Ni res, da dokazujejo ta dejstva številne tožbe in pritožbe proti šolskemu upravitelju, res pa je, da tega ne dokazuje z moje strani niti ena tožba, pač pa nekaj utemeljenih pritožb v funkciji predsednika krajevnega šolskega odbora proti podrejenemu organu, delovodji. Ni res, da so bili merodajni oni nagibi, ki jih omenja člankar, da sem zadržal slugo kot hišnika, pač pa je res, da je to sklenila tudi občinska uprava, ker ni bilo drugega izhoda za stanovanje šolskega sluge, da rešim istega mučnega sobivanja s šolskim upraviteljem. Ni res, da je na moj predlog zavrnil občinski 'odbor — proti glasu zastopnika JRZ—, pritožbo šolskega upravitelja, res pa je, da je bil to predlog občinske uprave, ki je bil sprejet od navzočih 23 občinskih odbornikov z večino glasov in je bil samo eden proti, dva člana J11Z pa sta tudi glasovala za predlog občinske uprave. Ni res, da sta oba nacionalizma složno udarila po slovenskem državnem uradniku, res pa je, da je občinski odbor zavrnil neutemeljeno pritožbo šolskega upravitelja. Ni res, da je občina zapravila samo na pravdnih stroških kar 100.000 din in pravdam še ni konca, res pa je, da ne more biti govora o zapravljanju 100,000 din, dokler ni znan izid te znane tožbe. Ni res, da zopervuje banski upravi župan in občinska uprava, res pa je, da so župan in občinska uprava ne zoperstavljata odlokom banske uprave. Ni res, da sem jaz predsednik onemu nacionalističnemu društvu, kateremu plačuje obema pe 20.000 din, res pa je, da nisem jaz temu društvu predsednik. Ni res, da ta žalostni primer pokazuje, kako ozko je sodelovanje obojebarvnih nacijonalistov proti slovenskemu narodnemu življu, res pa je, da ta primer tega ne pokazuje.
Kočevje, dne 9. februarja 1939.
Z odličnim spoštovanjem:	Lovšin Anton
notar in predsednik občine Kočevje-mesto.
• Dr. k«;los Prešeren
V zadnje desetletje si z neugnano in stalno vzrnnoževano silo delamo pot v prvo ■stoletnico, odkar se je utrgala najzvočnejša struna na slovenski liri. Neutajljiv njen zven, ki ga nikoli in nihče proti naši volji udu-šiti ne bo mogel, glasnč in krepkč oznanja vsemu svetu našo narodno samobitnost in voljo za življenjem vrednim velikega naroda.
TL belim ©plem
Fran Radešček (Nadaljevanje.)
Tiskovni odsek je bil v visokopritlični hiši. Sluga je naju naznanil in vstopila sva v tesno predstojnikovo, preprosto opremljeno sobo. Predstojnik je bil Ceh. Sploh so Čehi bili med tujci v državnih uradih razen Srbov prečanov v večini.
Bil je bradat starček srednje postave in izredno prijazen. Zame je govoril Mitrovčan, ker je meni srbščina bila čisto hov svet. Vendar sem razumel, kar je kdo govoril, prav tako pa so tudi drugi mene razumeli. S tem pa seveda ni rečeno, da smo s Srbi enoten narod. S slovenščino sem dobro shajal tudi med Čehi in tudi s Poljaki sem se čisto dobro razumel. In vendar ne bo menda nihče trdil, da smo Slovenci ene narodnosti tudi s Čehi in Poljaki.
Včasih se je kar na splošno trdilo in še sedaj se dobe taki malomiselneži, češ z nemščino lahko ves svet preromaš. Če je kaj resnice na tem glede nemščine, velja toisto tudi za slovenščino, ker po vsem svetu dobiš ljudi, ki znajo kak slovanski jezik.
S temi pripombami sem se malo oddaljil od predmeta.
Predstojnik tiskovnega odseka mi je ponudil, da bo vse uradne vesti pošiljal v mojem imenu brzojavno na uredništvo lista, ki sem mu bil poročevalec, prav tako pa naj tudi svoje posebne vesti za list prinašam v ta odsek, da mi jih bodo brezplačno
Že tisoč let je bilo takih, in so še danes, ki so s poljubom za srebrnike izdajali svojo kri in se udinjavali tujcu, ki jim je s prezirljivo ljubeznivostjo spletal iz slovenske kože vrv za Judeževo njihovo usodo.
Iz vrednot v tisočletju izzorenih, izostrenih v trpljenju, kaljenih v preganjanju, zgo ščenih v številčnem krčenju in uglajenih v suženjskih žuljih — je zažarela svetla zvezda vodnica v visoki pesmi, vklesani v granit zvestobe slovenskih src. In ta granit sega iz ene davnine v drugo. In samo velikanu, kakor je Prešeren, je bilo dano, da ga z drobcano knjižico svojih pesnitev vsega popiše.
In glejte, ni še temu tako dolgo, in pozabljeno nikoli ne bo, da so se izkoreninjenci v svoji plitki majhnosti, da bi za vselej uničili slovenski narod, prizadevali potisniti tega velikana slavonskega — v pozabo.
Zato nam še vedno doni Prešernovo vprašanje, po sto letih njegovih „Elegij rojakom" :
„Kaj da vedno še zakriva zemljo našo temna noč, kaj da slave ljubezniva zarja Kranjcem ne napeč’ ?“
In vendar
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, in milše zvezde kakor kdaj sijale
če bomo zvesto ohranili v vsem našem bitju Prešernovega duha in podrli vse malike, najsi jih ponazorjuje katerokoli znamenje.
Ali je na' svetu kje kako znamenje, ki bi bilo bolj vredno naše goreče ljubezni, kakor je znamenje, ki nam ga je iz vernih slovenskih src tako lepo vpodobil Prešeren v spevu „Krst pri Savici", in nam v njeni še vedno označuje vso našo bit — križ in slovenstvo?
V Bogu in narodu je vsa naša moč. ves naš ponos, ves naš ogenj!
Ta prelepa slovenska pesem, ki jo križ prepleta, po Prešernu tako živo vtelešena v vso našo stvarnost, je razrastla v ogromen obseg pesnikovo drobno knjižico, ki posto-terja Številčnost našega naroda.
Kakor je v Prešernu slovenska kri vzne-tila visoko pesem, ko je bil pritisk avstro-nemštva najhujši, naj tudi v vas, kočevski Slovenci, ki živite med ponemčenci, d/o-živkami in izkoreninjenci, dvigne vašo narodno zavest v neugasljiv plamen ljubezni za — Boga in narod!
V tem geslu ustvarjajmo našo narodno skupnost, prepojeni s Prešernovim duhom,
. ■ Da bi m i srca vnel za t dežele,
Med nami potolažil razprtije,
In spet zedinil rod Slovenlč’ne cele,
Da-b’ od sladkote njega poezije Potihnil ves prepir, bile vesele Viharjev jeznih mrzle domačije."
□ov./n wlkicHa
Dragiša Cvetkovič je sestavil 5. t. m. popoldne naslednjo vlado:	Dragiša Cvetkovič,
preda. min. sveta in notr. minister; dr. Mehmed Spaho, promet; Stevan Čirič, prosveta; dr. Miha 'Krek, gradbe ; dr. Džafer Kulenovič, min. brez listnice; general Milj uti n Nedič, vojska in mornarica; Ante Maštrovič, min. brez listnice; Fran Snoj, min. brez listnice; dr. Aleksander Cincar-Markovič, min. za zun. zadeve; dr. Viktor Ružič, pravosodje; Jevrem Tomič, trg. in ind.; Jovan Altiparmakovič, pošta; Ljubomir Pantič, šume in rude; inž. Nikola Beslič, kmetijstvo; dr. Vojislav Djuričič, finance; Milivoje Rajc.kovič, soc. pol.; D j ura Čejovič, tet. vzgoja in dr. Branko Miljuš, min. brez listnice, časopisi poročajo, da so zaceli poslanci zapuščati bivšega min. predsednika dr. Stojadinoviča in da ima vlada že zagotovljeno večino, ker da je že 200 poslancev za vlado. Vlada je pooblastila finančnega ministra Djuričiča, da predloži skupščini proračun, kakor ga je izdelala prejšnja vlada. Proračun bo le malenkostno spremenjen. Takoj po sprejemu proračuna bo vlada zaprosila skupščino za pooblastilo za izdajo tako imenovanih političnih zakonov. Te zakone bo min. predsednik Cvetkovič napovedal že v vladni deklaraciji. Za deklaracijo vlada že sedaj največje zanimanje v politični javnosti. Posebno se zanima za deklaracijo tudi Zagreb ter bo v znatni meri od deklaracije odvisno, kako stališče do vlade bo zavzel Zagreb. Pričakujejo, da bo v deklaraciji zlasti naglaaena potreba sporazuma med Hrvati, Srbi in Slovenci.
Marsikaj je dalo odprtim očem že pred volitvami spoznati, da Stojadinovič skuša posnemati Pasica. Toda če je za malo Srbijo bila politika „nadmodrivanjau in zavlačevanja uspešna, v Jugoslaviji se ne obnese, ker med čuvarji Jugoslavije imamo tudi Slovenci močno državniško besedo v svojem voditelju. Posebno kočevski Slovenci imamo dovolj vzroka, da novo vlado iz vse duše pozdravljamo in ji želimo ' mnogo uspeha, da ob pravilni rešitvi hrvatskega vprašanja tudi Slovenija ne bo prikrajšana!

brzojavno odposlali v mojem imenu. Večje uslužnosti si zaenkrat pač nisem mogel želeti. Seveda je od tega imela Srbija dvojno korist: nadzorstvo nad vestmi, ki gredo v tujino, in zagotovilo, da bosta tak list in njegov poročevalec upoštevala koristi Srbije. Da je tako tudi bilo, dokazujejo vse "številke „Dneva", dokler ga niso avstrijske oblasti pred svetovno vojno nasilno zadušile.
„Stanovanja menda tudi še nimate," se je ponudil moj spremljevalec, ko sva stopila na ulico.
„Ne. In to je zdaj poglavitno. V hotel ne morem, ker bi mi sicer prehitro skopnelo tisto,' kar imam," sem mu odkrito razodel svoje žepno stanje.
„Torej želite skromnejše stanovanje. Opremljene sobe, če so količkaj boljše, so tukaj neznansko drage, dasi jih ne manjka."
Zavila sva torej po prečnih ulicah kar na Aleksandrovo cesto. Spotoma sva tu in tam vprašala po ceni in si ogledala „sobe za samce". Toda cene so bile nedosegljive za moj žep. Šestdeset, sedemdeset in še več so zahtevali za sobo. Srb je namreč ves vzhodnjaško navdahnjen. Ceno določa, ne po vrednosti tega, kar ponuja, marveč po zunanjosti kupca. Tista strast po skub-ljenju odbija tujski promet, zlasti je snaga posebno na kmetih pastorka. Menda tudi danes ni dosti bolje.
V Aleksandrovi ulici, nasproti sedanje državne zbornice, torej v središču mesta, sva naletela v hiši štev. 18 na stanovanje, ki je končno le nekako šlo v skladje z mojimi računi. Hiša je bila menda kar lesena stara turška stavba z žalostno zuna-
njostjo. Vhod je bil, kakor po večini vsa belgrajske hiše, skozi avlijo (dvorišče). Lesene stopnice, ki sta jim vreme in čas zapustila neizbrisne sledove, so vodile v prvo in, edino nadstropje Majhna vežica se je uokvirila v samih vratih. Iz kuhinje je prišla stasita ženska. Prosila sva jo, naj nama pokaže sobo.
Bila je je sama prijaznost. Vstopila sva v tesno kuhinjico, iz katere so vodila spet vrata v sosednji prostor. In to naj bi bila — soba za samca!
Ta prostor je bil tako tesen, da v njem res ni moglo stati drugega, kakor postelja, majhna mizica in stol. In ta postelja je bila, kakor zasilni mrliški eder. Obledelo pregrinjalo je do tal prikrivalo grobo z žeblji zbito ogrodje. Na tem ogrodju je samevala s slamo trdo natlačena, prešita blazina. Mizica je bila prava sirotica na eni sami, majavi nogi. Nekaj žebljev na steni je nadomeščalo omaro.
In to je bila — opremljena soba!
Vprašam za ceno.
„Pet in dvajset dinarjev, gospod," je odvrnila in začela hvaliti vse drugo, ie svoje sobe ne. „Tu imate blizu na Terarije. Tu, skozi okno vidite na dvorski park. Tramvajska postaja je takoj pred hišo. Res na takem tako udobnem kraju za to ceno pač ne boste dobili stanovanja."
Vse to sem ji moral vsaj v srcu priznati. Toda soba, soba! Tu naj torej pišem! Zdaj po zimi in brez peči!
Končno sva se pobotala za 18 dinarjev mesečno.	(Se bo nadaljevalo.)
>
K C ^ j ~i L# v u
t-.»‘ W V V :..3
Velik govor je imel nemški vodja Hitler, ki je bii tokrat' znatno umerjen, poudari! pa je trdnost osi Rim-Berlin za vse primere. — Nenavadno močan odziv je bil Roos-veltov, ki je v tajni seji vojnega odseka govoril o ameriških mejah, češ, da so le-te v Franciji. Nato je pa javno izjavil, da ni res, da ima Amerika svoje meje v Franciji. Prvo je govoril v pomenu obrambe Francije, preklic pa pomenja, da Amerika res nima meja v Franciji. S tem prvotna izjava ni prav nič izgubila na svoji tehtnosti. — Tudi Chamberlain je izjavil, da je Anglija v vsakem primeru odločno na strani Francije. Halifax pa je odgovoril Hitlerju, da ne gre za to, da se Nemčija izključi s svetovnih tržišč, ker je vprav nemška svetovna trgovina tudi Angliji koristna. To, kar uničuje svetovno trgovino, je zapravljanje ljudskega denarja za oboroževanje. — Arabci zahtevajo, da se Judom prepove naseljevanje in kupovanje zemlje v Palestini in da se ustanovi arabska država, ki bo s pogodbo v zvezi z Anglijo. — General Franco je dokončno posedel celo Katalonijo, ki je jiaj-bogatejši in industrijsko zelo razvit del Španije. Republikanska vlada s svojo razoro-ženo vojsko je zdaj po milosti Francije na tujih tleh. Anglija in Francija se priprav-Jjata, da priznata nacionalistično vlado v Španiji, katere popolna zmaga je zdaj samo še vprašanje kratke dobe. — V Angliji še vedno pokajo bombe irske skrivne vojske, ne da bi oblasti mogle učinkovito poseči vmes. Predsednik irske republike de Valera je sicer izjavil, da ne odobrava, kar počenjajo irski ustrahovala, toda zahteva, da Anglija umakne svoje oblasti in svojo vojsko iz severne Irske. S tem bo tudi konec bombnih atentatov. — V Franciji so začeli stopati na prste avtonomističnemu gibanju in obdolžili voditelje veleizdaje. Centralizem ima povsod težave, četudi niso vidne, so pa vedne. Avtonomistična misel je na pohodu. Srečne države, kijo pravočasno spoznajo in upoštevajo. — Češko-Slovaška se v novem svojem stanju utrjuje v krščansko-narodni smeri. Najbolj ovira redno državno življenje Podkarpatska Ukrajina," ki je pod močnim vplivom madžarskih ustrahovalcev in agitf :jev. Pripravljajo se velika javna dela, zIastivavtomobilska cesta, ki bo \ >-dolž c c* 1 e CSR vezala vzhod z zapadom. V pogodbi z Nemčijo je določeno 30 cesti kjer bo nemoten prehod nemških avtomobilov čez CSR. — V Romuniji je Železna garda resno ogražala državni red. Vlada je ustanovila enotno narodno stranko, v kateri imajo razne narodnostne skupine svoje posebne odseke, ki jim načeluje državni podtajnik. — Italijansko časopisje trdi, da je med Francijo in Anglijo prava vojaška zveza za vse primere. S tem se opravičuje naglo oboroževanje Italije. Pred Džibutijem, kMe francoski, se zbirajo italijanske čete. Zdi se, kakor da je smodnik že v zraku, vendar upajmo, da se bo končno vse lepo razmeglilo. Vojske, ognja, potresa — reši nas, o Gospod j
lDp©8tmSBl Ki S Qyum
^°D$i, VpS! bo cVe£t Tol 1 n? -m Urejena- To se veselijo otr in hntPrrC|Cjv ?,a 50 s!:rbi staršev in bo
lene? fn ii K°Čevju pa b0 treba’ da
imšn lii,n -ernc! Prav posebno izkažemo
nfh si mv en, ‘n vdano spoštljivost dul kneza in škofov do Prevzvišenega na J Szi ?" VPfav zato, ker se z n
ko veirogC"vivVa °Vje-,protlverskega g‘ba
' 3 PoginskeglnJcLaliz
Slovenci	• bonm v cerkvi
da eni in driiri T£’ 6"ega duha- Prav
tearhžiF-«
13 m ne bo nemška, kar spriču
imena prebivalcev in krajev. Ko je blago-pok. škof Jeglič odhajal iz župnije, je imel priložnost brati na slavoloku napis: „Weg nach Jugoslawien!“ Do takega ali enakega izzivalnega napisa (Pot ali proč v Jugoslavijo) menda nikjer več ne bo prišlo, ker so se končno kočevski Nemci in ponemčena mogli do dobra prepričati, da kvečjemu svoje osebice lahko prenesejo na kraj svojih želja in si pri tem kar sami lahko postavijo kažipot „Weg nach.. . . kamor hočejo."
■acEzz&r:v.^33sssc;saas*sK. wzz~
Vprav, ko slavimo obletnico kronanja bla-gopok. sv. očeta papeža Pija XI., ki je prav te dni izročil svojo veliko dušo Bogu, se spomnimo, kaj je nam katoličanom papeštvo. Božja ustanova nam je, v kateri imamo vso zveli-čansko resnico in jo bomo zmerom imeli. — Vso resnico, predragi! ki nam je potrebna za zveličanje, nam je razodel Kristus, Sin božji. Povedal nam je z gotovostjo, odkod smo, kaj smo, kaj hočemo na zemlji, kam gremo, kako pridemo do cilja — vse. A komu je zapustil Kristus to resnico, da nam jo nepokvarjeno ohrani? Nikomur drugemu nego svoji učeči Cerkvi, Petru in apostolom ter njihovim naslednikom, papežem in škofom. Zlasti sv. Petru in papežem. Sv. Petru je dejal: Ti si Peter —- skala — in n‘a to skalo bom sezidal svojo Cerkev (Mt 16, 18) ter: Simon, jaz sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera (Lk 22, 31). S temi besedami je Kristus zagotovil sv. Petru nepremakljivost v božji resnici — ti si skala —, nezmotljivost v razodeti veri — da ne opeša tvoja vera —. Sv. Peter pa ni prejel tega zagotovila kot privatna oseba, marveč kot poglavar Cerkve Kristusove. Zato so v njem taisto zagotovilo prejeli tudi vsi njegovi nasledniki, poglavarji taiste Cerkve. To pa. so rimski papeži. Kot legitimni, postavni dediči Petrovi prevzemajo papeži vso dediščino njegovo, torej tudi dediščino skate, tudi dediščino, da ne opeša njihova vera. O velika in prevažna dediščina, o neprecenljivi zaklad, shranjen v papeštvu, zaklad prave vere, vse resnice Kristusove, brez katere se zveličati ne moremo, s katero pa se gotovo zveličamo, čc le h .vemo! Zmerom, predragi! bomo imeli 'v papeštvu vso zveličavno resnico. Zakaj pa-peštva e bo konec, ker Cerkve ne bo konec do sodnega dne. Umrje papež ta in oni, papeštvo ne umrje. In vsak papež do konca sveta bo skala resnice, nobenega vera ne bo opešala, te.kor je to obljubil Kristus, ki je pot, resnica in večno življenje. —
Predragi! Zahvalimo Boga za papeštvo, za vsakega posameznega naslednika sv. Petra, za blagopok.velikega Pija XI. Prepričani katoličani zlasti ta današnji tolikanj razburkani čas bodimo zvesti temu, kar nam je govoril od Kristusa nam postavljeni poglavar sv. Cerkve. Kar sv. oče uči, to je resnica; kar on zavrača, to je zmota; kar on zapoveduje, to je krepost; kar on prepoveduje, to je greh. In slej-koprej iz srca molimo za našega blagopok. sv. očeta Pija, zlasti pa za srečno izvolitev novega papeža.	p0 dr. m. opeki.
< -	- y ; ■ - ' ~c	. - v..
To velja seveda za tisto posebno smetano, ki sta jim vera in cerkev deveta briga, pa v svoji prenapetosti hočejo prav tu imeti prvo besedo.
Skrbeli bomo, da se ne pojavi nikjer noben napis, ki bi kakorkoli žalil prevzvišenega nadpastirja ali Slovence.
*
Naj ob tej priložnosti obudimo še tole spominčico.
Ko je cesar Franc Jožef obhajal 65 letnico svojega vladanja, so se mu poklonila odposlanstva vseh narodov in dežel. Vštuiili so se seveda tudi Kočevarji, ki se hočejo tudi med Nemci šteti za posebnost. Cesar se je zanimal za kočevsko deželico, pa je vprašal visokega gospoda: „Ali je vaša deželica čisto nemška?" — „Da, da, Vaše cesarsko Veličanstvo, čisto nemška." Cesar pa je bil menda bolje poučen in ni zaupal človeku, ki je bil v njegovi visoki službi. Menil je, da mu bo pač duhovnik, ki je bil v deputaciji Kočevarjev, vsaj ta povedal popolno resnico. Vprašal ga je torej: „Ali
je vaša župnija tudi popolnoma nemška ?“ — „Da, da, čisto nemška, Vaše cesarsko Veličanstvo 1“ In vprav ta župnija je slej ko prej z doberšnim delom slovenska.
Danes so se razmere temeljito spremenile. In vendar, kakor priučena papiga, tista peščica Nemcev z najetimi ponemčenimi Slovenci, kolikor jih je Še, bi še vedno enako odgovarjali, če bi jih kdo kaj vprašal. Resnica pa je vprav nasprotna: Slovenci bi danes vsaj z enako upravičenostjo lahko trdili, da je Kočevsko popolnoma slovensko, ne da bi se tako debelo lagali, kakor so se Kočevarji cesarju v brk.
Draga. Kr. banska uprava prireja tudi v Dragi gospodinjski tečaj, ki je zelo dobro obiskan. Občinska uprava od svoje strani izdatno podpira tečaj, ki bo dal mnogim dekletom koristnega znanja. Zal, da v tečaju ne opažamo slovenskih deklet iz Starega in Novega kota. — Do sedaj je prispevala kr. banska uprava za popravilo obč. poti Stari—Novi kot—Prezid din 40.000. Za ta iznos so se znižali glavni preklici j aji, se pot na več mestih razširil in na novo --napravil. Potrebno je še, da se v Preski izvrši nova trasa in da se nad Prezidom v toliko popravi, da bodo ovinki širši in prehod na banovinsko cesto zavarovan. Če se bo še to izvršilo, potem bodo imeli Staro in Novo kolarji vsaj na eni strani najnujnejšo zvezo z banovinsko cesto. Upravičeno pričakujejo, da jim kr. banska uprava se nadalje priskoči na pomoč. — V Starem kotu pripovedujejo neke ženice, da jim v Gabru branijo, da bi „Kranjci8 hodili v hrvatsbo cerkev v Čabru k sv. maši. če je to res, potem mi „Kranjci8 povemo tem prenapetežem, da ni katoliška cerkev kraj za politična obračunavanja. Sicer pa, kdo ima več koristi, oni od nas, ali mi od njih. Mi Slovenci smo stoletja lahko živeli brez Čabra, le k sv. maši smo hodili tja, smo pa zato tudi prispevali k vsem cerkvenim dajatvam, a da ne govorimo o denarju, ki ga puščamo pri hrvatskih trgovcih v Čabru. Še to naj vedo, da se jim mi prav nič ne vsiljujemo in še celo želimo mi „Kranjci8 nazaj na „Kranjsko8. Slove;: ev v čabarskem okraju je več kot tretjino vsega prebivalstva, pa mislimo, da bi se bo moralo to dejstvo upoštevati čim prej, tem bolje. — Tc dni se je vršil v Dra ji pvvL I to val cev, ki prosijo-za umetna gnojila, cement in razna semena po znižani ceni. Odziv ni bil zadovoljiv.
Štalcerji. Z veseljem je sprejelo naše ljudstvo vest, da se je, kakor tudi drugod, kjer ni bilo dovolj nemških otrok, tudi v Štalcerski šoli črtal nemški oddelek. S tem smo dosegli popolno slovensko šolo! Zdaj ni več dvoje vrst otrok in se poslej ne bo mogel nihče, ki ni nemške krvi, pritoževati, češ zakaj ne more njegov otrok v nemško šolo. Vsi pametni prebivalci ta odlok z zadovoljstvom odobravajo. Tudi mladina je prav rada odšla v slovenske razrede. Samo neki večni godrnjač, ki pa ga redi slovenski kruh, nekaj zabavlja čez uredbo in učiteljstvo. Toda povemo mu na tem mestu, da naj nemudoma neha s svojim zabavljanjem v njegovo lastno korist. Kdor zna državni jezik v govoru in pisavi, bo šele popolni naš državljan. Zato moramo samo čestitati novi pridobitvi v Štalcerjih, ki bo koristna vsem, tudi drugorodnim prebivalcem.
Donava - Morava—Vardar. Pod tem naslovom belgrajska „Samouprava8, oslanjajoč se na poročila dunajskih listov, je tik pred padcem Stojadinovičeve vlade zagovarjala politiko, ki jo naj pospešujejo prometna pota. Med drugim omenja tudi plovbeni prekop, ki naj bi se napravil od Donave po rekah Morava in Vardar v Egejsko morje ter bi se t-ko zvezal Belgrad iz Smedereva s Solunom, hkrati pa naj bi se napravil preko Donave še most za zvezo z Romunijo. To bi požrlo ogromne milijarde! Po vsem tem je seveda razumljivo, zakaj se je ogreval prejšnji predsed lade dr. Stojadi-novič za doslejsnji centralizem. Vse severne in severnozapadne p okraj j bi z neizmerni
žrtvami kopičile državno bogastvo na eno samo ^ točko. Enako je bilo tudi z industrijskimi podjetji in s finančno politiko državnih denarnih zavodov, ki so vsa cvetela na jugu države in se tja stekal tudi ves denar. Zdaj bo menda konec temu. Za kočevsko zvezo z morjem se mora tudi najti denar!
Da se odpravi centralizem, se „Trgovski list" v svojem uvodniku krepko zavzema in odpravo utemeljuje zlasti z gospodarskega stališča, ker vpr&v na tem področju najhuje trpimo Slovenci in Hrvatje. Po pravici trdi list, da je prav za prav centralizem tisti, ki ustvarja hr-vatsko vprašanje. Tu je hvaležna naloga nove Cvetkovičese vlade.
Na zborovanju evangeljske cerkvene občine, je med sedtnograškimi Nemci prišlo do hudega prerekanja, ker je kurator cerkve obsodil preganjanje krščanskih cerkva in duhovnikov. „Siid-Ost" obširno dokazuje, koliko Nemčija stori za versko življenje svojih državljanov.
Internacionaluost nacionalizma dokazuje švicarski dnevnik nNational-Zeitungu. Zveni sicer to skoraj nemogoče, da bi se poudarjeno nacionalistično gibanje moglo vjemati z nacionalizmom drugega naroda. Da je to neverjetno skladje res možno med dvema nacionalizmima, se vidi na kočevskih tleh, kar smo v zadnji številki z dejstvi dokazali, članek „V narodno skupnost11 je krepko odmel v slovenski javnosti.
Prosvetno društvo v Kočevju je v svoji dvorani na rudniku 5. t. m. priredilo Doboviškovo komedijo, „Krok po receptu11. Vloge so bile zelo posrečeno razdeljene in se je zlasti Bam-beku, ki ga je podal g. Ineinger, rojen komik, vsa dvorana prav iz srca nasmejala. Njegova žena Cecilija v osebi gosp. Kuntarjeve je bila sicer zelo dobra, mestoma j a je bila le premalo odločna. Njuna liči Jelka, gdč. Kristanova, je za svoje krasno petje, zlasti v II. dejanju, žela splošno odobravanje. Njena sestrična Vanda, gdč. Veselova, bi nam pa kot mlada vdovica v večji razgibnosti in življenju bila bolj všeč, sicer pa je bila imenitna. Kovač Jaka, g. Vidovič, in Katrca, gdč. Regina, sta s svojim ljubkim petjem žela pri občinstvu popoln uspeh. Etelka, gdč. Kužnikova, bi se kot temperamentna Mad-žarka bila morala v igro bolj vživeti. Na-splošno so zadovoljile tudi ostale vloge, zlasti sta bila
rečena. častnika. Pečečnik PoloviJ, ki ga jo izvajal g. Lipovec, bi v bolj strumni drži lahko napravil živahnejšega častnika. Kapitan Meden v osebi g. Kocjančiča je bil kar dober. Zadovoljile so tudi gostilničarska gospa Ogreva in natakarica gdč. Vodnikova. Režija posrečena. Vloge so bile dobro naučene in videlo se je, da je urednikov kritični pogled na minulo igro „Trije potepuhi" imel uspeh. Brez kritike ni šole. Dvorana je bila do zadnjega kotička razprodana. Takih nastopov si želimo še videti, uspehom pa iz srca čestitamo.	Fr. L.
Uredništvo in uprava „Kočevskega Slovenca" bo poslej v novih prostorih Ljudske posojilnice v Kočevju.
Dr. Korošec je kot predsednik senata odložil oba poslanska mandata in prideta v skupščino oba njegova namestnika dr. Adolf Golia in zas. uradnik Smersu. Prvi je zastopnik industrijskih krogov, drugi pa narodnega katoliškega delavstva. Obema želimo mnogo uspehov 1
Bivši minister dr. Blagaraševič je bil izvoljen v dveh okrajih. Obdržal si je mandat v rumskem okraju, mandat v vraear-palanškem pa je prepustil svojemu namestniku dr. Tischlerju, da imajo sedaj Nemci tri poslance.
Dva medveda so lovci vendar ustrelili te dni, in sicer v Golobinjaku 230 kg težkega, v kočevskem gozdu pa mladiča, ki je tehtal 50 kg.
Med darovalci za župno cerkev v Kočevju opažamo v tukajšnjem nemškem listu lepo' število slovenskih darovalcev. To omenjamo zato, da ne bi kdo nšpak sodil, češ kako brezbrižni smo Slovenci za cerkveno življenje. Imen pa, žal, ne moremo objaviti, ker nam jih nihče ni poslal.
Te dni smo pokopali go. Amalijo Koritnik roj. Hofman, vdovo po trgovcu in posestniku v Kočevju. N. v m. p.!
Trije vročekrvni „Kočevarji so se okajeni zravsali na Hribu ob 1 popolnoči, dokler ni mrtev obležal Rudolf Stalcer, star 38 let. Zapušča vdovo s štirimi otročiči. Storilca sta se sama zglasila pri orožništvu. — Kaj vse ne stori pijača!
Cepljenje otrok zoper koze. Starši naj v občinski pisarni priglasijo vse najmanj tri^mesece stare otroke, ki se niso bili cepljeni. Šoloobvezne otroke bodo priglasila šolska upravi-teljstva. Natančnejše podatke dobijo starši v občinski pisarni. Dan, ura in kraj cepljenja se bo naknadno naznanilo.
V Ameriki, v Windkam, Mont., je umrl Jožef Bartol, star 59 let, doma iz občine Loški potok. Tja je prišel že pred 40 leti. Zapušča tam brata in dve sestri.
Volilni imenik je stalno razgrnjen v pisarni občine Kočevje-mesto na vpogled. Opozarjamo, da smejo pri volitvi glasovati samo tisti, ki so vpisani v volilni imenik.
Brezposelnost v Ameriki popušča. V šestih mesecih je dobilo delo 1,200.000 delavcev.
Slavni četniški vojvoda Jonko Vapcarov, ki se je leta 1903. udeležil ilijindanske macedon-ske vstaje, je nedavno v Sofiji umrl.
3000 omoženih učiteljic odhaja v ČSR iz drž. službe deloma prostovoljno, deloma po odpovedi. Tudi mestni magistrat v Ljubljani je načel to vprašanje, da se omožena žena vrne svojemu pravemu poklicu v zakonu. Ca tudi naša država reši to pereče socialno vprašanje na pravičen način, bo znatno ublažila brezposelni st in p< nožila število rodbin s tem pa tudi število r J te v, hkrati pa omejila velike socialne in moralne rane.
Komaj 35letna mati v francoski vasi Eu ob reki Seini je dala življenje dvojčkom in ima sedaj kar 15 otrok živih in zdravih. Francoska akademija ji je določila visoko nagrado. — Da se dvigne na Francoskem število rojstev, je poštni minister izdal odlok, da se eno četrtletje prodajajo znamke s poviškom, ki se bo porabil za pospeševanje rojstev.
Bajeslovno bogastvo že umrlega kralja črncev, Lo Bengula, v portugalski koloniji Angoli leži baje zakopano v nepredirni goščavi. Pravijo, da so našli neki načrt. Odpravila se je posebna ekspedicija iskat ta zaklad. Na tisoče ljudi se je pridružilo tej ekspediciji. Zapustili so domove in šli — za zlatim teletom.
Bolnega moža je neka „dobrosrčna" žena na Češkem odvlekla v drvarnico in zaprla, češ naj se obesi, čez tri dni so ga našli sosedje vsega oslabelega in ga oddali v bolnišnico, ženo pa orožnikom.
Ves presežek madžarskih prašičev bo pokupila Nemčija. Še te dni se bo iz Madžarske izvozilo 10.000 živih in 5000 zaklanih prašičev.
Jugoslovanski bojevniki so v močnem odposlanstvu obiskali Italijo in sta jih sprejela kralj in Mussolini.
'	[ ik
Kri	lavca. Sa .
100.000 podpisov na prošnji, ki jo bodo izročili sv. očetu, da razglasi tak pi ik. Kri Kristus-Delavec oba se dopolnjhjeta vKri globokem pomenu Reg človek in Kralj-D
Judje v Jugoslaviji se kar v gruč:h j Oglašujejo v katoliško in p ' o v, >. so katoliški škofje imeli v Zagrebu konfero teo in sklenili, da se brez škofovega d noben Jud ne sme krstiti. Tudi med pravoslavnimi škofi prodira mnenje, da se Judom kar najbolj otežkoči prestop k pravoslavju.
Dva otroka, eden pet, drugi sedem let stara sta na madžarsko-slovaški meji tihotapila denar. Ko sta carinarjem postala sumljiva, so ju preiskali in našli v žepih 50.000 romunskih lejev.
Cel plaz snega je s strehe sprožil neki mož v Parizu ponoči na mimoidoče. Gasilci so ga komaj dosegli. Stanoval je v isti hiši v pritličju in v spanju splezal skozi okno v spodnjem perilu po žlebih na streho, pri tem pa nezavestno sprožil sneg, ne da bi sam padel.
Vsa katoliška mladinska društva' v Nemčiji so razpuščena.
Vulkan Himalagira v belgijskem Kongu (Afrika) je začel spet delovati. Ogromna površina pragozdov je zaradi tega v ognju. Strašne nesreče zadevajo sveti
0gg:jC;:.:’ :	v' ) vr-;,: v'/;
Premoženjska uprava v Kočevju. Kakor je iz razglasa tukajšnjega okrajnega sodišča razvidno, bi se morala 8. t. m. vršiti javna dražba vsega imetja kočevske mestne Premoženjske uprave, ki je pa odložena na nedoločen čas, češ da iz zemljiške knjige ni razvidno, kaj je last Premoženjske uprave in kaj Mestne občine. Potrebna bo k vsemu temu bržčas še ugotovitvena tožba, ki pa je po ugotovitvi lastnine za javnost brez pomena. Dražba se bo ponovno razpisal*. V danili razmerah nas zanimajo okoliščine, ki so Premoženjsko upravo dovedle do tega, da stoji to nekdaj cvetoče več milijonsko premoženje pred javno dražbo. Premoženjska uprava gre na javno dražbo za pokritje dolga, ki so ga napravili leta 1929 zastopniki Premoženjske uprave in Mestr.e hranilnice v Koč :vju pri Mestni hranilnici ljubljanski za nakup vile in žage tvrdke A. Kajfež. Zakupnino so prevzeli v plačilno obvezo Premoženjske uprave v hipoteki od 4 milijonov din, ki jo je imela Mestna hranilnica ljubljanska tknjjž .. .. č fiju£& ninah. Ko bi bili prizadeti -prevzeli v jamstvo za kupnino z že obremenjenimi nepremičninami, ne bi bilo treba za varnost te hipoteke zastaviti še vse premoženje tedaj neobremenjene mestne Premoženjske uprave, vredne takrat okoli 12 milijonov dinarjev. Ker pa mestna Premoženjska uprava teh plačilnih obveznosti ni izpolnjevala in skozi leta in leta niti obresti ni plačevala, Mestni hranilnici ljubljanski ni preostajalo drugega, kakor da je zastavljene nepremičnine postavila najavno dražbo. S tem seje izognila očitni zgubi. Te nepremičnine obsegajo poleg dveh hiš in vodne moči v mestu, še dva velika gozdna kompleksa v območju mesta, vsako po približno 250 ha — torej z lastnim loviščem. Zlasti kompleks Šahen, ki leži v ravnini tik mesta, ima za milijon dinarjev za posek godnega lesa. Izklicna cena temu kompleksu je 715.000 din, na kar opozarjamo z vsem poudarkom slovensko javnost.	Fr. L.
Dekle
uporabljivo za vsa hišna dela, takoj sprejme Poje, kino, Kočevje.
3	11	* * 1	.m ioeraiCi
Lsudska posolilmca	dlomačih obrti
J	5	J a f	v	*	r. z. z o. z.
v Kočevju	- trgouoki oddelek v Sodražici
	Prodaja na debelo in na drobno
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	vse' vrste lesnih izdelkov za go-
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje,	spodarstvo in gospodinjstvo kot tudi razne igrače.
daje posojila proti zastavi ali poroštvu.	Cenik na razpolago.
Za varnost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno premoženje.	Cene zmerne in solidne.