Letno poročilo
štirirazredne ljudske šole
in
obrtne nadaljevalne šole
v Krškem.
Izdalo šolsko voditeljstvo na konci šolskega leta
1892193.
Založil krajni šolski svet v Krškem.
V Celji, 1893.
Tiskal D. Hribar v Celji.
Letno poročilo
štirirazredne ljudske šol
in
obrtne nadaljevalne šole
v Krškem.
Izdalo šolsko voditeljstvo na konci šolskega leta
189293.
Založil krajni šolski svet v Krškem.
Naša šolska delarna.
A.	Šolska delarna v letih 1890 91. in 1891/92.
Vrnivši se z Dunaja od učiteljskega tečaja za deška ročna dela leta 1890., namenil sem se takoj na ljudski in meščanski šoli ustanoviti šolsko delarno. V ta namen sem prosil slavni c. kr. šolski svet v Krškem, naj mi da v to primerni prostor v šolskem poslopji; prosil pa sem tudi podpore za napravo potrebnega orodja. Kot prostor se mi je na to dovolilo obstenje v telovadnici. Za orodje se mi je pa iz okrajnega šolskega zaloga vsled razpisa sl. c. kr. okr. šolskega sveta z dne 15. decembra 1890, št. 1289, dovolil znesek 60 gld.
Iz teh novcev se je naročilo pri „Pelikanu“ sledeče orodje: 5 stržnikov, 5 ličnikov, 5 spahalnikov in 5 pil (žag); drugo orodje, kar ga je bilo najpotrebnejšega, vzelo se je pri domačih trgovcih, nekaj ga je pa imel že učitelj sam. Pri domačih trgovcih se je kupil tudi les in druge potrebščine, kakor lim, olje, cveki in drugo.
Mizar Kos nam je izdelal po učiteljevem navodilu prav primerne mizarske klopi. To so prosti stoli iz 5 cm debelih težkih borovih desk s hrastovimi štirivoglatimi nogami na konceh in ob sredi. V vznožji so napravljene police, podobne nizkim žlebovom, kamor se vlaga orodje in les; na vzadji imajo tudi žleb za orodje. Ob vsakem paru nog je napravljena močna stranska spona; na sredi pred nogami pa je izpah, 1 dm široka deščica, ki se da po potrebi izbiti; tu notri se opre les, ki ga hočemo postružiti.
Naša podolgasta miza služi prav tako dobro, če ne bolje, ko vsaka navadna mizarska; zadosti je težka in trdno stoji ter nima nikakega železa, kamor bi mogel otrok s stružcem zadeti, kar ji je posebna prednost; stane pa s tremi prostori samo
8	gld., torej manj kakor sicer klop z jednim prostorom.
S temi pripravami se je pričelo delati dne 5. fVbruvarja leta 1891.
Z odlokom z dne 21. oktobra 1891. 1., nam je za popolnitev orodja podelila „Kranjska hranilnica“ v Ljubljani 120 gld.
Iz tega se je nakupila druga vrsta orodja po 5 stružcev, ki so nekoliko večji in težji. Naročili so se pri Karolu Mayer-ji ter so veliko boljši od prvih; tvrdka je vsega priporočila vredna. Vzelo se je pri njem tudi žag: 5 začepnic, 5 zakroževalk in 1 listarica z dvema šopkoma listov; troje vrst po 10 mizarskih dlet; pet vrst po 10, 2 vrsti po 2 in 2 vrsti z 1 rezbarskim dletom. Naročilo se je tudi 10 šestil, 5 finih in 5 debelih (navadnih) lesnih pil; omislile so se 3 svetilke, 6 stolcev, veliko dleto za trikotno predrez v ilovico, 30 železnih spon, zvezek „Hohenfeldskih pred log“ in 14 listov „Monakovskih predlog“, inventar za šolsko delamo in blagajniška knjiga; naročila se je velika omara in kupil potrebni les deloma pri domačih trgovcih, deloma na žagi „Bo-štanjske graščine“. Tako se je pričelo delo tudi v rezbarstvu,
Dne 28. junija 1892 je podaril kranjski deželni odbor z odlokom z dne 21. junija 1892, št. 2301, delarni znesek 120 gld.
S tem denarjem se je zopet popolnila zbirka orodja, kupili so se stružci: razni venčenjaki, prečkarji, zarezači in posnemači, palčarji in žlebnjaki. Plačala se je tudi učitelju njegova zbirka mizarskega in rezbarskega orodja in se nakupila potrebna tvarina za to leto.
K potrebni delarniški opravi se je naredilo že doma nekaj orodja, kakor: 2 brusnici, 10 vogelnic, 10 betov, nad 30 ravnil z vsekanimi dtn in cm in 10 mizarskih lat z vsekano mero. Napravila so se iudi shrambišča (škatlje) za raznovrstna dleta, za šestila, ravnila in svinčnike, naredila so se vešala žagam, police za orodje in izdelke. Tako je sedaj naša delarna popolnoma opravljena; preskrbljena je z vsem potrebnim orodjem za 10 mizarjev in 10 rezbačev, ki vsi hkrati lahko delajo, ne da bi jim bilo treba drug od druzega orodje si izposojevati; tudi mojster ima poleg tega še svoje orodje.
Iz zadnjega zneska se je nakupilo tudi še najpotrebnejše orodje za obdelovanje kovin, kakor: različne pile za piljenje železa; ščipalke in ploske klešče, pločne škarje; zbirka zareza-ških svedrov za vrezovanje matic in vijakorezilnik; durgelj z zbirko svedrcev, železopilni precep (Feilkloben) in kovaški pri-
maž (Schraubstock). Tako je tudi v tem delu preskrbljeno vse potrebno, kar se more pri izdelovanji najrazličnejših stvarij v šolski delarni rabiti. Jedino, kar še pogrešamo, je strugalo (Drehbank), brez katerega se tudi še prebije, ker je učitelj brus tako priredil, da mu v sili služi tudi za strugalo.
Dela se v naši delarni ves zimski čas vsak četrtek in vsak šole prosti dan, razven praznikov in nedelj, ravno tako tudi vse počitnice, če je le učitelj doma, in sicer v sledečem redu: zjutraj ob 8. uri pridejo večji učenci iz 3. meščanske šole ter delajo do 10. ure; sedaj pridejo učenci 2. meščanskega razreda in delajo do 12. ure; popoludne od 1. do 3. ure delajo učenci
1. meščanskega razreda in od 4. do 6. ure učenci 4. razreda ljudske šole.
Manjši učenci, oziroma novinci, pričnejo z žaganjem drv na kozi; temu sledi prir^zavanje lat. Po tej predvaji prirezujejo deske po vogelnici, poskobljajo late s stržnikom, spretnejši jih z ličnikom in spaltalnikom tudi popolnoma obdelajo in zbijejo v okvirje. Najmanjši in najokornejši izdelujejo sedaj v modelu mizarske cveke in grabeljske zobe ter preidejo k imenim deščicam in imenim klinom, večji pa k vrtnični palici, metrični palici in ravnilu.
V	tem se že vnetost in hitrost nekoliko poleže, tedaj se jim da delati po sledečem učnem načrtu, kakor je kdo spreten, lažje ali težje izdelke.
Podrobni učni načrt za deška ročna dela:
Dela na stružnici.
I. Naprava lat.
A. Narezovanje z žago začepnico.
B. Struženje: a) s stržnikom, b) z ličnikom in c) s spahalnikom.
C. Uporabe.
1. Cvetlična palčica, 2. cvetlična lestvica, 3. cvetlični podstavek, 4. nastenska polica za sadje, 5. polica za kruh, (5. jed-nojni okvir, 7. dvojni okvir, 8. vešalo za obleko, 9. lata z mersko naseko, 10. gnojiški oklep.
II.	Učila.
1. Lesne vezi, in sicer: a) Vezanja: 1. vezanje s sklopom,
2. s čepi, 3. s preklopom. 4. z naklado, 5. z grebenom, 6. z zarezo,
7.	s stopinjo, 8. s čepom in 9. stopinjo.
b) Nasadi: 1. polnostopni nasad, 2 priostri nos topni nasad,
3. čepnovglobni nasad.
c) Okvirne zveze: 1. peresna zveza, 2. poševni začep.
III.	Uporabe.
1. vogalnica, 2. poševica, 3. visarski vogelnik, 4. kosisče,
5.	grabeljšek, 6. meter, 7. telovadska palica, 8. vrtnična palica,
9.	nasadilo kladiva, 10. toporišče, 11. ročica, 12. ročnik, 18. nasad motike, 14. nasad lopate obračalke (lopatišče), 15. nasad lopate pobiralke.
Obdelovanje deščic.
A. Narezovanje, vodeč žago pokončno.
B. Struženje a) s stržnikom, b) z ličnikom, c) s spahalnikom,
Skladi.
1. peresni sklad, 2. dražni sklad, 3. enostranski poševni vtop.
4. dvostranski poševni vtop.
Uporabe.
1. zajec, 2. nakitne rezi (nakitja), 3. koritce, 4. škatljica za rudnine, 5. škatljica za semena, 6. peresnica, 7. škatljica z iz-vlečnim pokrovom, 7. brusnica.
Učila,
1. poševna planota, 2. klin (zagvozda), 3. vzvod, 4. trgovska tehtn:ca, 5. navadna (pristrana) tehtnica, 6. decimalna tehlfiica,
7. eprovetno stojalce. S. retortno držalo.
Obdelovanje desk.
A. Prirezovanje po narisu z vogelnico.
B. Struženje: n) s stržnikom, b) z ličnikom, c) spahovanje, d) limanje.
Vezi.
1. odkriti sklop, 2. jednostranokriti sklop, 3. polnokriti sklop. Uporabe.
1.	polica na vrvicah, 2. nastensko podstojalce, 3. deska za valjanje testa, 4. deska mungalnica, 5. deska likalnica, (i. cvetlični obojček s pokončnimi, 7. obojček s poševnimi skrajnicami,
8. pljuvalnik, 9. zaboj. 10. čebelni panj, 11. krmno koritce, 12.
krmno korito, 13. perilnik, 14. krušnica,	15.	tasa,	16.	žličnik,
17.	solnica, 18. svečnik, 19. podnožnica.
Učila.
1.	štirjak, 2. pravokotnik, 3. trikotnik: a) pravokotni, b) ostro-kotni, c) topokotni, </) jednakokotni; 4. pitagorejski izrek, 5. kocka, 6. prizma: a) štiriroba, b) šesteroroba; 7. piramida, 8. perspektivna dokaznica, 9. projektivna dokaznica, 10. kamera obskura, 11. fotografska priprava.
Šolska delarna ima tudi svoja pravila,	po	katerih	se
morajo učenci strogo ravnati. Ta so:
1. V delarno priti je o pravem času, ne prezgodaj, ne prekasno.
2. V šolskem poslopji se je vesti mirno in spodobno.
3. Telovaditi pred ali med delom je zabranjeno.
4. Prepovedano je govoriti in popraševati o tem in onem.
5.	Zaukazano je pazljivim	biti, kadar	se kaže	ali	razlaga.
6.	Vsak učenec izdeluje svoje	delo samostojno	ter	ne	nad-
leguje druzega, tudi ne učitelja. Kadar je delo izgotovil, prinese je učitelju, ki mu napake pokaže, delo vsprejme ali odkloni.
7. Delo se najprej nariše v naravni velikosti, potem se še le izdeluje.
8. Izdelki se izroče učitelju, ki jih hrani do konca leta in potem uvrsti, da se razvidi napredek, in postavi na ogled (razstavi).
!). Po razstavi se razdele dela izdelovalcem, vender je učitelju dovoljeno, da si jedno ali drugo izmed ličnejših izdelkov ohrani v razstavne ali učne namene. Tudi je vselej učencu dovoljeno, da si sme narediti nov jednak izdelek, učitelj mu da potrebni les in posodi orodje.
10.	Vse poškodbe, izvirajoče	iz	hudobe,	predrznosti	ali	klju-
bovanja, dolžen je poškodovalec poravnati.
11. Obiskovanje ima biti redno; vsak učenec dela le 2 uri na teden, zamude se opravičijo; neredni obiskovalci se izključijo ter namesto njih vsprejmejo drugi.
12. Vsak učenec je odgovoren za oddano mu orodje, začetkom ure je odnese ter koncem zopet vrne.
13. Izposojila se vedno vknjižijo, pri vrnitvi pa izbrišejo; to ima učenec sam zahtevati in se ne oddaljiti prej, predno se to ne izvrši.
14. Hudomušno kvarjenje lesa so prepoveduje; vsak košček, ki se izroči, se porabi, ostanki pa vlože na polico.
15. Prepovedano je med ukom zapustiti svoj prostor in le v resnični sili sme se iti iz sobe.
V	Krškem, meseca julija 1893.
Florijan Rosman,
učitelj.
B.	Šolska delarna v letu 1892 93.
S pričetkom šolskega leta 1892/93. se je pričelo tudi delo v šolski delarni. Poučeval je g. Florijan Rosman 36 učencev v
4	oddelkih vsak četrtek zjutraj od 8. do 12. in popoludne od 1. do 3. ter od 4. do 6. ure, vsak oddelek po 2 uri. V spomladnem času, ko se je delo pričelo v vinogradih in na vrtu, prenehalo se je z delom v delarni.
31. decembra in 1. januvarja je napravila delarna v zahvalo svojim podpornikom razstavo izdelkov in orodja. Obiskal jo je sl. c. kr. okr. šolsk. svet korporativno, veliko odlične gospode in mnogo prostega ljudstva.
Dne 14. aprila je delarna prejela vsled sklepa sl. c. kr. okr. šolsk. sveta z dne 8. apr. 1893, št. 59, znesek 40 gld. za nakup materijala; za ta dar se izreka tem potem najpresrčnejša zahvala.
Od 27. maja do 19. junija, ko je bila šola zaradi bolezni zaprta, izdelal je učitelj novo šolsko klop in tablo. Oboje je popolnoma novega zloga. Tabla bode v praktiških zahtevah tolikanj zadostovala, kolikor nobena do sedaj. Dve ploči se dvigujete ob stebrih gori in doli, obedve ste vdelani v okvirja in se sučete v njih ob pokončni osi. Obedve strani prednje ploče se rabite od spredaj, strani zadnje ploče pa od zadaj. Na zadnjo stran izdela jeden učenec nalogo, med tem jo drugi izdelujejo v zvezke; ko je izdelana, popravi se naloga in tabla zasuče; učenci imajo takoj popravljeno nalogo pred seboj in lahko svoje izdelke popravljajo. Razven tega ima tabla vešalo za zemljevide na palicah in brez palic ter vešalo za stenske table; tudi ima ruski računski stroj v jako veliki meri in računski stroj za prvence do števila 20 s sedmerimi nazorih.
Klop je jako jednostaven izdelek močne sestave z dvema sedežema, katerih vsak je zaseben in se dviguje samomočno.
Gornja ploča — pult — so deli v 2 polovici, katerih spodnja se izvrača na gorenjo.
Tako dobi učenec, ako stoji, od mize do naslonjala oziroma sedala, ki sloni sedaj na naslonjalu, 40 cm prostora, v katerem se lahko prosto giblje, opravlja svoja ročna dela in telovadi. Ko se otrok vsede, pritisne z desno roko sedalo, z levo pa preobrne zaobrnjeno polovico mize k sebi ter sedi tako v klopi z distanco
—	0 — 3 — 5 — 7 ali 10 cm, kakor so ravno na zahtevo klopi izdelane. V tej distanci se ne more na prsi naslanjati, tudi ne more iz mesta na desno ali levo, ker je sedež samo 30 cm širok; roki ima polahkoma do komolcev na mizi naslonjeni, ker mu je tako najpriličneje, nasloni se pa tudi lahko nazaj. V podnožji ima klop mrežo, da pade prah skozi in se ne dviguje z nogama in obleko.
Sicer je klop izdelana popolnoma po otročjem telesu z izbočenim sedalom in naslonjalom, natančno po merah, kakor so predpisane. Klop stane samo 5 gld., sedež 2\50 gld., torej nič več kakor sedaj navadne klopi.
Izumitelj hoče na te klopi napraviti tudi primerno stružišče (Hobelbank), na katerem bodo otroci tudi lesna ročna dela lahko izdelovali.
Šolska poročila.
A. Učiteljsko osobje.
1. Fran Gabršek, c. kr. okr. šolski nadzornik, stalni nadučitelj
in šolski voditelj, poučeval je razen pisanja, risanja in petja vse predmete v IV. razredu in telovadbo v III. razredu; 21 tedenskih ur.
2. Ivan Knavs, svetni duhovnik, katehet, poučeval je verski
pouk v vseh razredih; 7 tedenskih ur.
3. Florijan Rosman, stalni učitelj, poučeval je vse predmete v
II.	razredu, prirodoznanstvo v III. razredu, petje v I., III. in
IV.	razredu ter dečke v ponavljalni šoli; v I. poluletji 2(i in v II. poluletji 24 tedenskih ur.
4. Marija Bezlaj, stalna učiteljica, poučevala je razen petja vse
predmete v I. razredu, pisanje in risanje v IV. razredu, ženska ročna dela v II. in IV. razredu in 1 uro v dekliški ponavljalni šoli; v I. poluletji 24 in v II. poluletji 23 tedenskih ur.
5. Ana Schmidinger, stalna učiteljica, poučevala je razen pri-
rodoznanstva, petja in telovadbe vse predmete v III. razredu in 1 uro v dekliški ponavljalni šoli; v I. poluletji 25 in v
II.	poluletji 24 tedenskih ur.
Šolski sluga: Ivan Orešnik.
B.	Letopis.
Šolsko leto 1892 93. se je začelo dne 16. septembra 1892. 1. s slovesno sv. mašo v vikarijatski cerkvi.
Šolska mladina je imela nastopne bogoslužne vaje:
—	Dne 4. oktobra 1892. 1. je šola praznovala god Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I. in dne 19. novembra 1892. 1. god Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete s skr
vesno sv. mašo v vikarijatski cerkvi. — Dne 10. aprila 1893. 1. se je praznovala 50letnica Nj. Svetosti papeža Leona XIII. s slovesno sv. mašo ob 8. uri v vikarijatski cerkvi. V šoli se je otrokom razložil pomen tega dneva. Ta dan je bilo pouka prosto.
—	Praznik sv. Alojzija dnt5 21. junija se je obhajal s sv. mašo v vikarijatski cerkvi. — Dne 28. septembra, 14. decembra, 3. marca, 24. maja in 18. julija je bila šolska mladina pri sv. spovedi in sv. obhajilu; koncem leta pa je prejelo več otrok prvo sv. obhajilo.
Od 9. januarja do 21. februarja je imela učiteljica gospa Marija Bezlaj zaradi bolezni dopust; nadomestoval jo je učitelj g. Florijan Rozman s poludnevnim poučevanjem v I. in II. razredu.
Od 27. maja do 19. junija je bila šola zaprta zaradi davčne bolezni v obitelji g. ravnatelja Ivana Lapajneta v šolskem poslopji.
Dne 3. julija je otrokom koze stavil okrožni zdravnik g. dr. P. Varda.
Dne 19. julija 1893 je bila v šolskem poslopji redna, dne
10.	novembra 1892. 1. pa izvanredna okrajna učiteljska konferenci ja krškega šolskega okraja.
Od 20. julija do 20. avgusta je imel učitelj g. Fl. Rosman dopust, da se udeleži tečaja za deška ročna dela na Dunaji. V šoli ga je nadomestovala učiteljica gospa Marija Bezlaj s poludnevnim poučevanjem v I. in II. razredu.
Šolska naznanila so prejeli otroci dne 17. decembra, 6. marca, 19. junija in 31. julija.
Domače učiteljske konferencije je imelo učiteljstvo vsak mesec; pri teh konferencijah se	je	razpravljalo	o	došlih
razpisih in odredbah, o šolski disciplini, o	vedenji otrok	v šoli
in zunaj šole, o učnih vspehih, o šolskem obiskovanji in meto-diškem postopanji v posameznih učnih	predmetih.
Šolsko leto se je sklenilo dne	31.	julija 1893.	1.	Po za-
hvalni sv. maši, pri kateri so otroci peli, zbrala se je mladina v telovadnici, kjer je, po primernem nagovoru g. voditelja dekla-movala in pela; najpridnejši otroci so bili očitno pohvaljeni; slednjič so se razdelila šolska naznanila in letna poročila.
C.	Šolski vrt in ameriški vinograd.
V drevesnici so se na novo posadile in pocepile 3 grede z 90 drevesci. Iz jedne grede se je spomladi oddalo in prodalo 70 doraslih drevesec; ta greda se je do prihodnje zasaditve zasadila z okopavinami. Na ostalih gredah se na,haja 700 cepljenih dreves in 250 divjakov. Ob rabatah so pritlikovci in ameriške trte za špalir.
Na zeljenadnih in cvetličnih gredah so se pridno sadile zelenjadne lastline in cvetice.
V ameriškem vinogradu so se na mestih, kjer se lanske zasaditve niso prijele, na novo zasadile jednoletne vkoreničene trte, ki so se vzele iz trtnice. Poleti se je mnogo trt cepilo na zeleno. V trtnici so se ključi na novo zasadili. Jeden del vinograda se je tudi pognojil.
C.	Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev.
Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. maja 1892, št. 808, govori v neprimernosti pouka v I. šolskem letu od S.—9. ure dopoludne zlasti v ženskih ročnih delih.
Razpis c. kr. okrajnega glavarstva z dne 2. avgusta 1892, št. 14815, in razpis c. kr. okr. šol. sveta z dne 6. avgusta 1892, št. 1065, naznanja določila in navodila o koleri in ukazuje osnaženje šolskih prostorov.
Razpis c. kr. okrajnega glavarstva z dne 3. septembra 1892, št. 17692, pošilja deželni zakonik, VII. kos, s katerim se razglaša poučilo o koleri.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 9. septembra 1892, št. 1153, določuje risanje brez stigem ter točno reševanje uradnih dopisov. Knjižničnemu odboru se imajo naznanjati knjige, ki naj se nakupijo za okr. učit. knjižnico.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 20. septembra 1892, št. 1275, naznanja vsprejemne pogoje šolskega zavoda c. in kr. mornarice za mlade mornarje.
Razpis c. kr. dež. šolskega sveta z dne 17. oktobra 1892, št. 2571, in z dne 16. februarja 1893, št. 25, govori o proti-zdravstvenih nedostatkih na šolah in njih odpravi.
Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 27. aprila 1892, št. 888, določuje pobiranje šolskih naklad po političnih in ne po šolskih občinah.
Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 27. novembra 1892, št. 2147, odobruje učno knjigo „Prvo nemško slovnico in Prvo nemško berilo za slovenske ljudske šole“, spisali Praprotnik, Razinger in Žumer, v zalogi Ign. pl. Kleinmayrja in Fed. Bamberga v Ljubljani.
Naredba c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 3. februarja 1893, št. 281, določuje, kako je obravnavati šolske zamude.
Naredba c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 3. febiuarja 1893, št. 282, določuje, kako je popisovati šolodolžne otroke.
Okrožnica dež. odbora z dae 29. marca 1893, št. 2840, priporoča pokončevanje škodljivih mrčesov.
Razpis c. kr. okrajnega šolskega sveta z dne 14. marca 1893, št. 478, določuje, da se dne 10. aprila primerno draznuje škofovska petdesetletnica sv. Očeta Leona XIII.
D.	Solarska kuhinja.
P. n. udje „šolarske kuhinje“, katera obstoji že 7. leto, pripomogli so tudi letos s svojimi mesečnimi doneski, da je dobivalo meseca novembra, decembra, januarja, februarja, marca in nekaj dni meseca aprila povprečno po 26 otrok na mesec opoludne gorko jed, katero jim je pripravljala gospa E. Gabršek.
Izkaz o dohodkih in stroških „šolarske kuhinje“.
a) Dohodki:
Gospod Anžiček Ferdo, 6 mesecev po .	—	gld.	50	kr.	3 gld.		—	kr.
Gospa Bavdek Marija, 6 mesecev po	—	n	30	n	1	11	80	11
„ Bezlaj Marija, 6 mesecev po . .	—	n.	40	n	2	11	40	11
„ CrnovSek Marija, 6 mesecev po	—	n	60	n	3	11	—	n
„ Čečelič Marija, 4 mesece po . .		„	40	n	1	11	.60	n
„ Čečelič Marija, 2 meseca po . .	—	n	30	n	—	11	60	n
Gospod Friila Anton, 1 mesec po . .	—	n	50	n	—	11	50	n
Gospa Gabršek Ernestina, 6 mesecev po	—	n	50	n	3	n	—	n
„ Gabršek Ernestina, podarila . .		„		n	—	n	87	n
Gospod,Gregorič Fran, 1 mesec po . .	—	n	50	n	—	n	50	n
„ Gregorič Fran, 3 mesece po	—	n	25	n	—	n	75	n
„ Gregorič Fran, 2 meseca po	—	n	20	n	—	r>	40	n
fiospa Gregorin Josipa, 6 mesecev po .	1	n	—	n	6	n	—	n
Gospod Hočevar Ivan, 5 mesecev po	1	n	—	n	5	n	—	„
Gospa Hotschevar Josipa, C> mesecev po	5	n	—	n	30	n	—	„
„ Jugovič Amalija, 0 mesecev po .	—	„	50	n	3		—	„
	Odnos				62	gld. 42		kr.
Prenos			62	gld.	42	kr.
Gospod Kalan Ivan, 6 mesecev po . . .	—	n 40 „	2	H	40	n
„ Križman Anton, 6 mesecev po	—	, 30 „	1	V	80	n
Gospa Krsnik Berta, 6 mesecev po . . .	—	n 50 »	3	n	—	n
Gospod Lapajne Ivan, 6 mesecev po . .	—	* 4Ü „	2	n	40	n
„ Mattesich Ivan, 6 mesecev po . .	—	. 40 »	2	n	40	n
Gospa Mencinger Marija, 6 mesecev po	1	n n	G	n	—	n
„ Perhavc Franja, 6 mesecev po . .		n HO „	1	n	80	n
„ Pfeifer Marija, 6 mesecev po . . .	1	n n	6	n	—	n
Gospod Pirc Alfonz, 6 mesecev po . . .	—	n 50 „	3	n	—	„
Gospa Presker Marija, 6 mesecev po . •		* 50 „	3	n	—	ii
Gospod dr. Pučko Jurij, 6 mesecev po	1	rt n	6	n	—	n
„ Reichel Karol, 6 mesecev po . .	—	„ 50 „	8	n	—	n
„ dr. Romih Tomaž, 6 mesecev po .	—	* 50 „	3	n	—	n
„ Rozman Florijan, 5 mesecev po .	—	„ « „	2	n	—	ii
Gospa Schener Alojzija, 5 mesecev po . .	—	n 50 n	2	n	50	n
Gospod pl. Schiwizhofen Lud., 6 mes. po .	—	» 30 „	1	n	80	n
Gospodč. Schmidinger Ana, 6 mesecev po	—	n 40 „	2	v	40	n
Gospa Sterle Marija, 6 mesecev po . . .	—	. 30 „	1	n	80	ii
„ Tavčar Marija, 6 mesecev po . .	—	.. 20 „	1	»	20	n
Gospod Vanič Ferdo, 6 mesecev po . . .	—	„ 20 „	1	jj	20	ii
Gospa Vanič Marija, 6 mesecev po . . .	—	n 50 „	3	>5	—	n
Gospod Vilfan Ivan, 1 mesec po ... .	—	n 20 „	—	i»	20	ii
Gospod Weiglein Heinrik, 6 mesecev po .	1	11 11	G	n	—	ii
Gospa Wirgler Karolina, 6 mesecev po	—	„ 50 „	3	n	—	ii
Gospod Žužek Josip, 6 mesecev po . . .	1	n n	G	n	—	n
Skupaj b) Stroški:			137	gld.	32	kr.
Meseca novembra za 35 otrok — 388 porcij po 0 kr.			23 gld. 28			kr.
„ decembra „ 30 „ — 488 „	11	6 „	29	ii	28	11
„ januarja „ 15 „ — 324 „	1?	6 „	19	ii	44	11
„ februarja „ 22 — 350 „	11	6 „ .	21	ii	—	11
„ marca „ 29 „ — 539 „	n	6 „ .	32	n	34	11
aprila „24 „ — 98 „	n	6 „	5	n	88	11
Razni stroški				(i	ii	10	n
Skupaj Dohodkov je bilo	 stroškov 				kr. n	gld.	32	kr.
Stroški se torej krijejo z dohodki — gld. — kr.
Vrhu tega so dajali čč. oo. kapucini in nekateri drugi dobrotniki več revnim učencem hrano brezplačno.
Šolsko voditeljstvo si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potem v imenu šole in učencev vsem dobrosrčnim udom „šo-larske kuhinje“ najtopleje zahvaljuje, in prosi, da bi tudi v prihodnje ne odtegnili svoje krepke pomoči.
Drugi predmetje	1	Slavček, 1. stop., A. Nedved. Samozaložba; 20 kr.	Slavček, 2. stop., A. Nedved. Samozaložba; 20 kr.		Schulatlas, Roth-aug. Prag ; Tempsky ; 85 kr. Slavček, 3. stop., A. Nedved. Samozaložba; 30 kr.	
Računstvo	Prva računica, dr. Fr. i v. Močnik. C. kr. zal. šol. knjig; 8 kr.	Druga računica, dr. Fr. ! v. Močnik. C. kr. zal. j šol. knjig; 12 kr.	Drittes Rechenbuch, Dr. Fr. R. v. Močnik. K. k. Schulb.-Verl.; 13 kr.		Viertes Rechenbuch, Dr. Fr. R. v. Močnik. K. k. Schulb.-Verl.; 16 kr.	Viertes Rechenbuch. 16 kr. Fünftes Rechenbuch, Dr. Fr. R. v. Močnik. K. k. Schulb.-Verl.; 22 kr.
Nemški jezik	Prva nemška slovnica in Prvo nemško berilo. Praprotnik, Razinger in Žumer. Ljubljana; pl. Kleinmayr & Bamberg; 35 kr.	Prva nemška slovnica. C. kr. zal. šol. knjig; 24 kr.	Druga nemška slovnica. G. kr. zaloga šol. knjig; 36 kr.		Lesebuch, Dr. Ullrich, Ernst & Branky, 4. Th. der 8 th. Ausg. K. k. Schulb.-Verl.; 42 kr. Tretja nemška slovnica. G. kr. zal. šol. knjig; 30 kr.	; Lesebuch, Dr. Ullrich, Vogel & Branky, 5. Th. der 5. th. Ausg. K. k. Schulb.-Verl.; 58 kr. Tretja nemška slovnica. G. kr. zal. šol. knjig; 30 kr.
Slovenski jezik	Abecednik, Razinger & Žumer. Ljubljana; pl.Kleinmayr & Bamberg; 20 kr.	Prvo berilo in slovnica, Razinger & Žumer. Ljubljana; pl. Kleinmayr & Bamberg; 24 kr.	Drugo berilo in slovnica. C. kr. zal. šol. knjig; 35 kr.		Tretje berilo. C. kr. zaloga šolskih knjig; 40 kr. Slovenska slovnica, P. Končnik. C. kr. zal. šol. knjig; 45 kr.	Četrto berilo. C. kr. zaloga šolskih knjig; 60 kr. Slovenska slovnica, P. Končnik. C. kr. zal. šol. knjig; 45 kr.
Verski pouk	Kratki katekizem v vprašanjih in odgovorih za ljudske šole. Ljubljana; Blaz-nikovi nasl.; 16 kr.	d 'S	dto. •		dto. Zgodbe svetega pisma, dr. Schuster-Lesar. C. kr. zal. šol. knjig; 5o kr.	
T3 <1>			I. Odd. ;	II. odd.	I. odd.	II. odd.
N		►—1				
d						
			£3		>	
						
1						
F.	Statistiški pregled koncem šolskega leta 1892 93.
			B a !		r	e	d					Ponavljalno fcola od 15. okt. 181)2		
	I.		II.	m.			r	IV.						
					o d	d	e I	e				do konca		
			"	i.	II.			I.	II.		c?			
	J* •o 0) -3	.H 2 v	u j — »O : v : o -o ! rs		 4> ; .H o	dečki	O 2 C	•Z3	deklice	dečki	OJ U . S 1 O "3	Jž CO		deklice j	skupaj
1. Število: Štev. otrok dne 16. septembra 1892 1. . .	35 36		42 26	18 19	7	4	15	15		10	227	5	9	14
Med letom jih je vstopilo	—	2	1 1	1 2	1	—	i	2	—	—	11		—	—
Med letom jih jeizstopilo	—	1	1 1		I		1	—	—	2	—	1	7	1	—	1
Med letom jih je umrlo			li-	1 -	—	-	—	—	—	—	2	—		—
Število otrok dne 31. julija 1893. 1		35	37	li 26	18 21	7	4	16 15		—	9	229	4	9	13
2. Starost: ! 6— 7 let		5	6		1									11			
7-12 „		30	31	39 20	14 20	5	1	8	9	—	2	179	—			—
12—13 „		—	—	2 6	4 1	2	3	5	3	—	4	30	—	_	—
13-14 „	 1 nad 14 „		-	—		1	-			2 1	1 2	—	3	6 3	3 1	4 5	7 6
Skupaj .	35 37		41 26	i8;2i	7	4	16 15		—	9	229	4	9	13
3. Vera:														
Rimsko-katoliška . .	35 37		41 26	1821	7	4	16 15		—	9	229	4	9	13
4. Govori jih z doma:														
Slovenski		33 35		38 25	15 19	7	4	15 12		—	5	208	4	9	13 !
Slovenski in nemški .	2	2	3 1	31 2		-		3		4	21			
Skupaj .	35 37		41 26	18 21	7	4	16 15			9	229	4		13
5. Stanuje jih:														
V Krškem		8 20		20 1.3	7 13	2	2	14 10				7	116	—				
Zunaj Krškega . . .	27:17		21 13	11 8	5	2	2	5	—	2	113	4	9	
Skupaj .	3537		41 26	18121	7	4	1615		-	9	229	4	9	13
6. Solo jih je obiskovalo.														
Prav pridno ....	7	15	24 12	7 10	3	1	8	7	—	8	102	1	3	4 i
Pridno		10	5	8 6	6 6	2	2	5	4	—	1	55	2	2		
Manj pridno ....	5	9	5j 4	3 2	2	1	3	4	—	—	38	1	4	-
Zanikamo . . . . .	13	8	4 4	2 3		—	—	—	—		34			-
Skupaj .	35	37	41:26	18 21	7	4	16	15	—	9	229	4	>)	13
7. Za višji razred ali oddelek, oziroma za izpust je: Sposobnih			21	21 14	14 15	7	4	13 10			9	143	3	6	9 i
Nesposobnih ....	18	13	19| 10	4 5	-	—	3	5			—	77	1	•.>	4 1
Neizprašanili je ostalo	2	3	1 2	1		—				|	—	9			1
Skupaj	35 -1	37	41 26	18,21	7	4	16	15		9	229	4	i)	13
G.	Imenik učencev in učenk po abecednem redu.
(Debeli tisek pomeni odliko.)
Dečki:
Amigoni Josip z Gore.
Arnšek Fran s Čreteža.
Cener Fran s Trške gore.
Divjak Josip s Trške gore. Drnovšek Ivan z Gore.
Gracar Vinko iz Zg. Pijavškega. Jazbec Ivan s Trške gore.
Juvačič Maks iz Zg. Pijavškega. Kočnar Josip iz Zg. Pijavškega. Kosem Vinko iz Krškega. Koštemaj Ivan iz Zg. Pijavškega. Koštemaj Rudolf iz Zg. Pijavškega. Kovač Fran s Čreteža.
Kranjec Josip s Čreteža.
Krejan Fran z Gore Ki-evelj Anton a- Trške gore. Lavrinšek Karol iz Krškega. Lesjak Karol iz Krškega.
Levičar Fran s Ceste.
Levičar Fran z Gore.
Lopič Štefan iz Krškega. Mattesich Egon iz Litije.
Mavsar Alojzij z Gore.
Mavsar Martin z Gore.
Osteršek Anton s Straže.
Osteršek Martin s Čreteža. Prešiček Ivan s Trške gore. Puntar Miha s Trške gore. Roštohar Rupert s Trške gore. Rup er Rihard od sv. Križa.
Vanič Adolf iz Krškega.
Vodopivec Anton z Gore.
Zalokar Ivan s Trške gore.
Zorko Fran s Trške gore.
Župevec Fran s Trško gore.
I.	razred.
Deklice:
Ajdenek Frančiška iz Krškega. Božič Terezija iz Mladovin.
Cener Antonija s Ceste.
Cener Marija iz Krškega. Delorenco Frančiška iz Krškega. Delorenco Hedvika iz Krškega. Gracar Terezija iz Zg. Pijavške ga Gregorič Ljudmila iz Krškega. Hodnik Terezija s Straže.
Jazbec Marija z Gore.
Jurčec Cecilija iz Krškega.
Keber Marija iz Zg. Pijavškega. Koletič Ivana iz Krškega.
Koletič Julijana iz Krškega. Koritnik Marija iz Krškega.
Kriger Josipina iz Krškega. Lavrinšek Amalija iz Krškega. Lavrinšek Marija iz Krškega. Lavrinšek Rozalija iz Krškega. Levičar Antonija iz Krškega. Levičar Frančiška s Trške goie Levičar Marija z Gore.
Majntinger Ana iz Kamnika.
Mirt Marija iz Gore.
Naglič Leopoldina iz Krškega. Naraglav Ana iz Sr. Pijavškega. Novak Marija iz Strmorebra. Pavlin Marija s Senožet.
Petelin Marija iz Krškega.
Salamon Kristina iz Krškega. Simončič Terezija iz Ženj.
Sluga Ana s Trške gore.
Sodec Neža s Trške gore.
Stari Elizabeta iz Krškega.
Tofant Ema iz Krškega.
Vanič Josipa iz Krškega. Župevec Marija s Trške gore.
Dečki:
Arnšek Ivan iz Krškega. Bogolin Alojzij iz Zadovinka.
II.	razred
Božič Ivan s Čreteža. Čučnik Fran s Čreteža. Dinacher Fran iz Pulja.
Divjak Anton s Trške gore.
Grozina Josip iz Krškega.
Hodnik Josip s Čreteža.
Kastelec Martin iz Velike vasi. Kerin Alojzij s Ceste.
Keszler Friderik iz Krškega. Kocijan Fran iz Sp. Pijavškega. Kocijan Ivan iz Sp. Pijavškega. Kolešnik Josip iz Krškega.
Koletič Karol iz Krškega.
Kriger Anton iz Krškega. Lavrinšek Fran iz Krškega. Lavrinšek Ivan iz Krškega.
Levičar Fran s Straže.
Levičar Josip s Ceste.
Lesjak Rudolf iz Krškega Löbel Friderik iz Krškega.
Mavsar Josip z Gore.
Naglič Karol iz Krškega.
Naraglav Vinc. iz Zg. Pijavškega. Pažon Fran iz Zagreba.
Perhavec Julij iz Krškega.
Petelin Ferdinand iz Št. Jurija ob S. PJeifer Viljem iz Krškega.
Račič Alojzij s Senožet.
Renier Gottfried iz Hetzendorfa.
D. Avstrijsko.
Sluga Anton s Ceste.
Sluga Peter s Ceste.
Sotlar Martin iz Volovnika.
Tofant Fran iz Krškega.
Tofant Viljem iz Krškega.
Zalokar Martin s Trške gore.
III.
I. O (
Dečki:
Cener Alojzij s Ceste.
Cener Ivan s Ceste.
Golob Fran s Trške gore.
Jazbec Albin iz Krškega.
Kosec Albin iz Krškega.
Kovačič Ivan iz Zadovinka.
Krejan Jakob z Gore Lavrinšek Josip iz Krškega. Levičar Josip s Ceste.
Zorko Anton s Straže.
Žener Josip iz Krškega.
Župevec Alojzij s Trške gore.
Deklice:
Božič Ana iz Mladovin.
Božič Frančiška s Čreteža. Brinovec Josipa iz Krškega.
Cener Josipa s Trške gore.
Cener Leopoldina s Trške gore. Gabrič Frančiška iz Zg. Pijavškega. Gabršek Vida iz Radeč.
Gabršek Zorka iz Radeč.
Gregorin Josipa iz Litije.
Hodnik Kristina s Čreteža.
Kosem Marija iz Sr. Pijavškega. Lavrinšek Ivana iz Krškega. Levičar Ana s Ceste.
Levičar Terezija s Ceste.
Levstik Matilda iz Zdol, Štajersko. Lipar Terezije s Straže.
Naraglav Josipa iz Zg. Pijavškega. Planinec Amalija s Čreteža. Pongrac Marija iz Krškega. Prešiček Terezija s Trške gore. Prosinec Marija iz Sevnice.
Puntar Miirija z Gore.
Račič Alojzija s Senožet.
Rott Leopoldina iz Krškega.
Zorko Ana s Trške gore.
Neizprašana:
Božič Vinc. iz Sp. Pijavškega. Pirec Terezija iz Drenovic.
razred.
d e 1 e k.
Levstik Beno iz Krškega. Mattcscb Rudolf iz Lošinja Mal. Pene Jakob iz Zg. Pijavškega. Pirc Fran iz Velike vasi.
Robavs Ignacij iz Zagorja. Roštohar Fran iz Maribora. Stanzer Leon iz Krškega. Španiček Kristijan iz Zagreba. Šuln Fran s Trške gore.
Deklice:
Jerman Frančiška iz Krškega. Koletič Marija iz Krškega.
Kovač Alojzija s Čreteža.
Lajovec Marija iz Zagreba. Lavrinšek Ivana iz Krškega. Levičar Ana s Ceste.
Mavsar Ana z Gore.
Morelli Marija iz Krškega.
Petelin Josipa iz Celja.
Podpac Terezija iz Krškega. Presker Melita iz Celja.
I I. o
Dečki:
Bogolin Josip iz Zadovinka.
Kodrič Josip od Sv. Križa.
Koletič Vinko iz Krškega.
Levičar Alojzij s Ceste.
Levičar Ivan s Ceste.
IV.
1. O i
Dečki:
Agrež Josip iz Osiedka.
Arnšek Martin iz Krškega.
Bavdek Vladislav iz Krškega. Caharija Alojzij s Ceste.
Gričar Karol od Sv. Duha.
Grozina Fran iz Krškega.
Kosem Leopold iz Sr. Pijavškega. Kranjec Alojzij iz Krškega.
Levičar Josip iz'Sela.
Magerl Ivan iz Trsta.
Majntinger Alojzij iz Kandije pri Novem mestu.
Mavsar Martin z Gore.
Naglič Anton iz Krškega.
Perhavec Fran iz Krškega.
Stari Josip iz Krškega.
Šuln Fran iz Krškega.
1 I. o
Deklice:
Bavdek Leopoldina iz Krškega. Golob Antonija s Trške gore. Kalan So.'ija iz Ljubljane.
Knavs Julija iz Krškega.
Puntar Amalija s Trške gore. Račič Marija iz Zagreba.
Sluga Marija s Ceste.
Škofljanec Sofija iz Zagreba. Šmon Josipa iz Sr. Pijavškega. Vanič Marija iz Krškega.
Virk Antonija iz Črnomlja.
Zore Terezije iz Krškega.
Žulič Gabrijela iz Zadovinka.
Neizprašana:
Levičar Marija s Ceste.
d d e 1 e k.
Vrščaj Josip od Sv. Duha.
Žarn Alozij s Trške gore.
Deklice:
Koletič Ana iz Krškega. Lavrinšek Marija iz Krškega. Pahle Alojzija z Gore.
Vergles Terezija iz Krškega.
razred.
S d e 1 e k.
Deklice:
Božič Marija iz Mladovin.
Čučnik Ivana s Čreteža.
Jerman Ana iz Krškega.
Keszler Elza iz Krškega. Kolešnik Josipa iz Krškega Koletič Marija iz Krškega. Kranjec Josipa iz Brežic.
Levičar Marija z Gore.
Planinec Marija iz Vidma.
Riedl Ema iz Leskovca.
Simončič Frančiška iz Leskovca. Tavčar Evlalija iz Senožeč. Tlapak Marija iz Krškega. Vergles Karolina iz Krškega. Vivoda Alojzija iz Krškega.
d d e 1 e k.
Orehek Kornelija iz Krškega, Perhavec Marija iz Krškega. Rupert Antonija iz Krškega. Tofant Ivana iz Krškega.
Žulič Antonija iz Zadovinka.
Obrtna nadaljevalna šola.
A.	Letopis.
Šolsko leto 1892/93. se je pričelo dne 4. novembra 1892. Poučevalo se je ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih od 7. do 8., ob sredah in petkih pa od 6. do 8. ure zvečer.
Z razpisom vis. c. kr. dež. vlade z dne 18. januarja 1893, št. 1026, je bilo prijavljeno, da sta vladnima komisarjema imenovana gg. Julij vitez Siegl in Fran Kneschaurek, c. kr. profesorja na državni obrtni šoli v Gradci.
Razpis vis. c. kr. dež. vlade z dne 1. januarja 1893. št. 16133, določa postopanje pri predlaganji pravil, proračunov itd-Za obrtno nadaljevalno šolo so se sestavila posebna ustrahovalna pravila in ista slovesno razglasila učencem v šoli dne 27. nov. 1892 vpričo prebl. g. c. kr. okr. glavarja H. Weiglei na, vsega učiteljskega osobja, mojstrov in trgovcev.
Šola je prejela sledeče subvencije:
1. Državna	subvencija	.	.	.	,.......... 300	gld.
2. deželna	subvencija.....................................150	„
3. podpora	trgovske in	obrtniške zbornice..................50	„
4. podpora	občine krške....................................40	„
5. cesar Franc-Jožefova ustanova........................35	,
6. podpora kranjske hranilnice..........................50	„
skupaj	.	625	gld.
S	tem denarjem se plačajo učitelji za poučevanje, poravnajo troški za pisarno, za razsvetljavo in za postrežbo ter kupijo vsem učencem knjige, pisalno in risalno orodje.
Sklep šolskega leta je bil dne	28.	maja	1893.
Tega dne so se javno na	ogled	razstavili tudi izdelki	iz
risanja, spisja, računstva in knjigovodstva z menicami, katere so učenci izvršili tekom šolskega leta.
B.	Učiteljsko osobje.
1. Fran Gabršek, voditelj obrtne nadaljevalne šole, poučeval je
risanje in obrtno računstvo v I. razredu; 4 tedenske ure.
2. Ivan Knavs, katehet, poučeval je verski pouk v obeh tečajih;
1 tedensko uro.
3. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole, poučeval je obrtno
spisje v I. razredu; 2 tedenski uri.
4. Josip Bezlaj, c. kr. okrajni šolski nadzornik in meščanskošolski
učitelj, poučeval je risanje v I. in II. razredu; 3 tedenske ure.
5. Dr. Tomaž Romih, meščanskošolski učitelj, poučeval je obrtno
računstvo, obrtno spisje in obrtno knjigovodstvo z meništvom v II. razredu; 4 tedenske ure.
(j. Florijan Rozman, ljudskošolski učitelj, poučeval je spisje in računstvo v posebnem oddelku; 3 tedenska ure.
C.	Razvrstitev pouka.
Učni predmet	I. razred	II. razred
Verski pouk		1‘)	1’) 1
Risanje		3»)	3»)
Obrtno spisje		2	1
Obrtno računstvo		2	1 3
Obrtno knjigovodstvo				)
Skupaj . . .	8	8 1
Č. Inventar.
1. Šolska oprava in razno orodje.
1. 4 velike bliskovne svetilke.
2. 6 manjših svetilk.
3. 1 velika omara.
4. 20 risal (Reisszeuge).
5. 20 risalnic (Reissbretter).
B.	20 risalnih deščic (Reissschienen).
’) Verski- pouk v obeh tečajih skupno. -) Risanje v posebnih dveh oddelkih.
7. 5 risalnikov (Reissfeder).
8. 20 trikotnikov 45°.
9. 20 trikotnikov 60°.
10. 10 skledic za tuš.
11. 1 škatljica risalnih žrebljičkov.
12. Razni svinčniki, čopiči, barve, tuši, tinte, gumiji, brisalne gobice, risanke, risarski papir, peresa, peresniki, spisovnice, številnice itd.
2.	Učila.
1. Wildt Josef — Vorlagenwerk für geometrisches und Projec-tionszeichnen. 26 Blätter sammt Text,
2. Gerhart Emanuel — Vorlagen für das Fachzeichnen. 26 Blätter
sammt Text.
8.	Gottlob S. & Grögler K. — Einführung in das technische Zeichnen nach Modellen als Vorschule für den Unterricht im Maschinenzeichnen. 2. Auflage.
4. Gottlob S., Šimerka V., Kohn M. und Michl A. — Vorlagen für Schmiede und verwandte Gewerbe. 30 Tafeln sammt Text.
5. Hesky Karl — Anleitung zum Zeichnen einfacher Objecte des Bau- und Maschinenfaches. 2. Auflage. I. Th., II. Th. mit 36 Tafeln sammt Text.
6. Riewel und Schmidt — Bautechnische Vorlageblätter für Maurer, Zimmerleute, Bautischler etc. 2. Auflage.
7. Rothe Josef — Vorlagen für Bau- und Möbeltischler. I. Serie, 20 Tafeln; II. Serie, 20 Tafeln.
8. Storck Josef — Einfache Möbel im Charakter der Renaissance, Vorlagen für Möbeltischler etc. Folio.
i). Kunc Matija — Knjiga krojaštva. Die Zuschneidekunst. 3 izvodi.
10. Herdtle Ed. — Vorlagenwerk für den Elementarunterricht im Freihandzeichnen. 60 Blätter in Folio. 24 Bl. Farbendruck Grossquart. Text.
11. Kunc Mathias — Schnitt-Vorlagen mit Constructions Tabellen für Männer-Kleider.
12. Rothe Josef — Vorlagen für Maurer. 20 Tafeln sammt Text.
13. Photographie des Netzhautbildes im Insectenauge von Dir. Dr. J. M. Eder.
3.	Knjižnica.
1. Dr. Fr. R. v. Haymerle — Centralblatt für das gewerbliche Unterrichtswesen in Oesterreich. B. VIII. 1889.
2. Entwicklung von Industrie und Gewerbe in Oesterreich in den J. 1848—1888. Vom Niederösterr. Gewerbeverein.
3. Die wichtigsten Normen über die Organisation der gewerblichen Fortbildungsschulen. Nebst einem Verzeichnisse der für dieselbe zu'ägsigen Lehrmittel und Lehrtexte. Wien, k. k. Schulbücher-Verlag, 1890.
4. Kopetzky Aug. — Anleitung zur Errichtung gewerblicher Fortbildungsschulen. Brünn, 1890. Selbstverlag.
5. Ruprecht E. — Die gewerblichen Geschäftsaufsätze. Wien,
K. Guiser.
6. Ruprecht E. — Die Buchaltung. Wien, K. Gräser.
7. Klauser Ad. H. — Das gewerbliche Rechnen. Wien, K. Gräser.
8. Gruber Johann — Die gewerbliche Buchführung und das
wichtigste aus der Wechselkunde. Wien, K. Gräser.
9	Lehr- und Lesebuch für Schüler an gewerblichen Vorbereitungsund Fortbildungsschulen. Wien, K. Gräser.
10. Rothaug Joh. Georg — Grundriss der Handels- und Verkehrsgeographie. Wien, A. Holder.
11. Schiller Rud. — Lehrbuch der Buchhaltung für höhere Han-
delslehranstalten. I. II. und III. Theil. Wien, Pichler.
12. Schiller Rud. — Aufgaben-Sammlung für Handelslehranstalten. I., II. und III. Theil Wien, Pichler.
13. Villic.ius Fr. — Aufgaben-Sammlung zur gew. Buchhaltung. Wien, Pichler.
14. Villicius Fr. — Die Wechselkunde in kaufmännischer Hinsicht. Wien, Pichler.
15.	Villicius Fr. — Aufgaben aus dem kaufmännischen	Rechnen.
I.	Theil. Wien, Pichler.
16.	Funtek Anton — Slovensko-nemška	slovnica	z	berilom	za
obrtne šole. Dunaj, c. kr. zaloga šol	knjig.
17. Funtek Anton —- Obrtno spisje. Celje, Drag. Hribar.
18. Dr. Romih Tomaž — Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Celje, Drag. Hribar.
19. Uebungshefie zu J. Gruber: Die gew. Buchführung I. u. II. II.
20. Sedlak M. — Oesterreichisches Postheft. Ausgabe A und B. Wien, Freytag & Berndt.
21. Mayer A. und Obenheimer J. — Corresponden/.hefr. Wien, Frey tag & Bernd t.
22. Mayer A. und Obenheimer J. — Buchhaltungsheft. Wien, Freytag & Berndt.
D.	Učne knjige.
1. I. razred: Funtek A., Obrtno spisje; Peta računica dr. Fr.
vit. Močnikova; das gewerbliche Rechnen von A. Klauser.
2. II. razied: Funtek A., Obrtno s-pisje; dr. Romih T., Obrlno
knjigovodstvo; die gewerblichen Geschäftsaufsätze von E Ruprecht; das gewerbliche Rechnen von A. Klauser; die gewerbliche Buchführung von Joh. Gruber.
E.	Statistični pregled.
			I. razred	II. razred	Skupaj
1. Število vseh vpisanih učencev			27	17	44
2. Učni smoter jih je doseglo . .			16	13	29
Ü. Učnega smotra jih	ni doseglo .		7	1	8
4. Izstopilo jih je			4	3	7
	Skupaj .		27	17	44
5. Rojstveni kraj:					17
Kranjsko . . .			9	8	
Štajersko . . .			14	9	23
Hrvatsko . . .			4	—	4
	Skupaj .		27	17	44
G. Materinski jezik:					
Slovenski . . .			25	17	42
Hrvatski . . .			2	—	2
	Skupaj .		27	17	44
7. Vera:					
Rimsko-katoliška			27	17	44
8. Starost: 14 let ....			2	2	4
15 „ ....			1	1	2
16 „ ....			3	4	7
17 „ ....			7	4	11
18 „ ....			o	3	8
19 					0	2	7
20 „ ....			2	1	3
21 „ ....			1	—	1
215 „ ....			1	—	1
	Skupaj		27	17	44
Obrt: Kleparjev . Kovačev Kolarjev Mizarjev . Strojarjev . Pekov .	.
Mesarjev . Trgovcev . Klobučarjev Sedlarjev . Krojačev . Črevljarjev Dimnikarjev
Skupaj
[ I. razred	II. razred	Skupaj
1		1
3	—	3
1	—	1
2	2	4
5	—	5
2	1	3
2	—	2
2 O	7	9 O
0 1			0 1
4	. 4	5
1	2	6
—	1	1
27	17	44
IV.
Začetek šolskega leta 189394.
a) Na ljudski šoli se prične šolsko leto 1893/94. dne
16.	septembra 1893. 1. s slovesno sv. mašo ob 8. uri dopoludne. Po sv. maši je v šolski pisarni vpisovanje otrok, ki na novo vstopijo v šolo. Le-ti naj prinesö s seboj krstni listek in spričevalo o stavljenih kozah.
b) Na obrtni nadaljevalni šoli se prične šolsko leto 1893/94. dne 3. novembra 1893. 1.
Voditeljstvo ljudske in obrtne nadaljevalne šole y Krškem
dne 31. julija 1893.
Fr. Gabršek.
.