Knjižna hiperprodukcija V Sloveniji je po letu 1990, ko se je z neoliberalizmom začelo uveljavljati divje založništvo, izšlo veliko število knjig, tudi v samozaložbi, pojavili so se novi literarni festivali in podobno. Generacija samozaložnikov, ki je zrasla v tem obdobju, je začela merkantilizirati branje in bralno pismenost, o katerih so govorili s stališča knjige kot produkta, in ne s stališča književ- nosti kot artefakta. V času digitalizacije je merkantilizem bralne pisme- nosti izumil tudi evolucijsko preživeli davek na fotokopiranje po šolah. Zaradi knjižne hiperprodukcije se je pojavila potreba po novih nagra dah na področju mladinske književnosti. Motivi za pisanje slikanic Področje otroške in/ali mladinske književnosti je postalo do neke mere literarno zavetišče za ranjene in ranljive, ki so začeli pisati zato – kot sami dostikrat izjavijo –, ker so dobili otroka (npr. Kje so doma dobri možje, 2008), vnuka (npr. Nono z Bleda, 2010, zbirka Slikanice za vnuke in vnuki- nje, 2005–) ali diagnozo (npr. Radovedni medvedek: to je pravljica o  medvedku, Milena Mileva Blažić Slovenske nagrade za mladinsko književnost 1746 Sodobnost 2020 Razmišljanja o(b) knjigah deklici in trenutku, ki je pravljico spremenil v resnično zgodbo, 1998). Slikanice, zasnovane na življenjskih prelomnicah oziroma ob življenjskih preizku- šnjah (bolezni ipd.), so lahko snovno pretresljive, vendar pogosto nimajo velike literarne vrednosti. S pomočjo Cobissa lahko sledimo objavam, iz katerih je razvidno, da avtor/avto rica raste ob svojih otrocih (npr. Pravljica o Nejki, Nejka gre v malo šolo) ali poskuša podoživeti otroštvo ob vnukih (npr. Kje so doma dobri možje, Špela in nono). Motivi za pisanje slikanic so v teh primerih predvsem osebne narave; enako velja tudi za dela t. i. slavnih (npr. Tomaž Domicelj, Zmago Jelinčič Plemeniti, Barbara Lapajne Predin, Darja Lovšin, Jernej Kuntner, Adi Smolar), v obeh primerih pa dela po navadi ne dosegajo praga kakovosti. Veliko je t. i. poučnih ali literariziranih pravljic/slikanic (npr. Miška Mica v arhivu Nataše Budne Kodrič, zgodovinske zgodbe Žige Gombača z glavno junakinjo Živo (Živa in Prabled, Živa in stiška kneginja, Živa in skrivnost mumije …)). Skrb vzbujajoče so merkantilizacija in trivi- alizacija avtorja, besedila in literarnega področja ter seksualizacija otrok v literarnih delih in medijskih člankih: trivializacija npr. v zvočni knjigi Čarobne melodije (Disney), seriji mlečnih pravljic (trgovina Spar), slikani- cah Prdeča princesa Gi-Seona Janga in Zmajček Malček čofne v lužo Jureta Černiča (Založba Lekarna Ljubljana), v pravljici Vila Eksena. Dinozaver Tiko in veliki zob (založba Eksena); še posebej problematična je seksualizacija otrok v medijih, npr. besedilo popevke Muca je v puberteti za glasbeno sku- pino Pupe (album iz leta 2009), zgodba Iva Zormana Lepi striček, objavljena v reviji Kekec (1997, 2014). Slikanice so, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, v trendu. Soočamo se z dejstvom, da nekateri avtorji (pisatelji) ne berejo leposlovja, kar razkriva tako njihov skromen besedni zaklad kot dejstvo, da črpajo navdih iz medijev. Dobri avtorji berejo leposlovje (ne le slovensko), so razmišljujoči in imajo razvit besedni zaklad. Laični recenzenti, donatorji in sponzorji Hiperprodukcija tovrstnih slikanic je zgrajena po vzorcu: laični recenzenti, donatorji in sponzorji. Eno od ministrstev ali kateri od lokalnih veljakov denimo odkupi veliko število slikanic in jih podarja otrokom (npr. Saša Eržen, Maruša Ivančič in Kobrowsky: Rozagroza in Plavalava, 2016), javne ustanove priredijo delavnice za otroke (na primer delavnice “Spoznavanje integritete v vrtcih”, na katerih obravnavajo slikanico Polomljena kočija 1747 Sodobnost 2020 Slovenske nagrade za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić Barbare Fürst (2016)), tudi v porodnišnicah podarjajo slikanice dvomljive kvalitete … V času pandemije covida-19 se znova opozarja na slikanico Než- ka se cepi Blaža Mencingerja (2019), s katero nagovarjajo k cepljenju proti gripi. Slikanica je hvalevreden projekt Društva študentov medicine, hkrati pa slab zgled, saj recenzenti in uredniki Mladinske knjige niso strokovno opravili svojega dela, rezultat – tipičen primer linearnega slikaniškega besedila, ki tradicionalno pojmuje literarne like in površinsko obravnava tematiko – pa gre v škodo Društva študentov medicine in tematike. Tre- tjino naklade je odkupilo Ministrstvo za zdravje. Literarni sistem: pisatelj in proizvajalec Posledica družbenih sprememb je tudi redefiniranje pisateljskega poklica – iz poslanstva v proizvajalca. Odvisnost od nagrad, nominacij, prevodov, prodaje, statistike izposoj, subvencij … je prevelika. Pogovor o kvaliteti je nadomestil pogovor o kvantiteti nominacij, nagrad, izposoj in subvencij. To je paradoks in odmik od romantične podobe nerazumljenega pisatelja, ki je morebiti še žrtev preteklega sistema. Na primer biti žrtev komuniz- ma je disidentska poza in ena izmed vstopnic v angloameriški svet; disi- dentsko valuto nekateri avtorji uspešno unovčijo s prejetjem nagrad, celo mednarodnih. Kot primer naj omenim le češko-ameriškega ilustratorja Petra Sísa: njegova slikanica The Wall: Growing Up Behind the Iron Curtain (2007) je odlična, vprašanje je le, koliko je tema relevantna za današnje mlade bralce. Po eni strani je logično, da se večina mladih umetnikov oziroma prekar- cev bolj ukvarja s svojim socialnim kot pa z umetniškim položajem. Tudi sistem profesionalizacije slovenskega (mladinskega) pisatelja se je spre- menil (Marijan Dović: Profesionalizacija slovenskega literarnega proizvajalca, 2006). Redko kateri izmed pisateljev živi od pisanja. Številni avtorji so v začetni pisateljski fazi pisali za otroke, pozneje pa so to opustili, ker pisanje za otroke domnevno velja za marginalno, manj zah- tevno področje. Ob pogledu na statistiko knjižnične izposoje je razvidno, da se izposojajo – vprašanje, ali se tudi berejo – predvsem knjige za otroke, slikanice in morebiti dela za mladino. Odgovor je verjetno v vzgojno-izo- braževalni infrastrukturi, ki funkcionira kljub družbeni krizi in pandemiji. Zasledimo pa lahko še en paradoks: nekateri pisatelji za odrasle so začeli pisati tudi za otroke, ker otroci predstavljajo številčno večji delež bralcev, morda pa tudi zato, ker na področju otroške in mladinske književnosti ni 1748 Sodobnost 2020 Milena Mileva Blažić Slovenske nagrade za mladinsko književnost resne kritike, zato se dogajajo sistemske anomalije, kakršna je denimo ta, da nekdo za literarni prvenec za odrasle dobi nagrado za “odličen mladin- ski roman” in ga celo državne ustanove promovirajo v tujini. Če analizi- ramo otroško/mladinsko produkcijo na osnovi relacij znotraj literarnega sistema, postane razvidno, da avtorje večinoma vodi zakon želje (Slavoj Žižek), želje, da izdajo knjigo/slikanico, dobijo recenzije, se recipročno prevajajo, kar samo po sebi ni slabo kot študijski projekt, vendar se tudi recipročno nagrajujejo. Marijan Dović v poglavju Literarni proizvajalec v slovenskem literarnem sistemu (v: Slovenski pisatelj, 2007) piše o slovenskih pisateljih kot proizva- jalcih in meni, da so pomembne tri kontrolne točke. Prva so avtonomizaci- ja slovenskega literarnega sistema in parametri (politične razmere, šolstvo, ideologija v kulturi, pravna relacija; knjižni trg; medijski sistem (časopisi, revije, bralci, knjižnice in knjižničarstvo)) in metadiskurz (kritike, ese- ji, poetike, literarna zgodovina), predvsem literarni kanon. Druga točka je profesionalizacija literarnega proizvajalca (socialni in krajevni izvor, status, povezava s politiko, financiranje, avtorski honorarji (in pravice)). Tretja točka je percepcija avtorjevega družbenega položaja, npr. samoper- cepcija pisateljev, družbena percepcija avtorjev, vloga avtorjev v družbi. Cenzura in samocenzura Vsak sistem ima ideologeme. Filip Lipe Haderlap, na primer, je iz nem- ščine v slovenščino prevedel Tisoč in eno noč: pravljice iz jutrovih dežel (1880–1891), pri tem pa vse prvinske arabske kulturne znake kristjaniziral. Kristina Brenk je ob prevajanju Pike Nogavičke božič prevedla kot silvestro- vo (Pika Nogavička, 1958). Primere (samo)cenzure v Bratovščini Sinjega galeba ob izdajah iz let 1936, 1948 in 1952 podrobno analizira Peter Svetina (Metuljčki in mehaniki, 2019). Takih primerov je veliko, lahko so dvosmerni. Smiselno bi bilo omeniti tudi druge ideologeme, na primer pesem Otona Župančiča Zlato jabolko (ZD, 1959) in dejstvo, da je bil Ciciban v Dachauu. Oton Župančič namreč ni želel podpisati domobranske izjave zoper OF, zato so domobranci njegovega sina Marka, ki je bil pesniku navdih za Ci- cibana, poslali v taborišči Gonars in Dachau. Na srečo se je vrnil živ. Seveda je otroška/mladinska književnost tudi v sodobnem času do do- ločene mere povezana z različnimi ideologijami. Veliko elementov prafa- šizma (Umberto Eco: Prafašizem, 2013) je tudi v sodobnih besedilih (npr. Vit Vrhovec: Deček Anže brani vas Svetje, 2018). Tudi v pandemskem letu 1749 Sodobnost 2020 Slovenske nagrade za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić 2020 so na primer v reviji Mladina kritizirali cenzorske posege založbe Mladinska knjiga, ki je brez vednosti in brez soglasja ilustratorke Jelke Reichman izbrisala zvezdo z ilustracij v knjigi Anice Černej Igrače korakajo (1983, 1987 …), čeprav je na ilustraciji jugoslovanska zastava. V prvi polovi- ci leta 2019 je še zvezda na zastavi, v drugi polovici leta 2019 je bila zvezda izbrisana in leta 2020 je ponatisnjena ilustracija brez zvezde. Poimenovanja nagrad Večina nagrad na področju literature in pisne kulturne dediščine je po- imenovana po književnikih (Aškerčeva, Grumova, Jurčičeva, Stritarjeva, Štrekljeva, Trubarjeva, Župančičeva …), le redke nagrade so poimenovane po avtoricah (npr. nagrada Kristine Brenkove). Nekatere nagrade nosijo ženska imena (nagrada Urška, Veronikina nagrada …) ali so poimenovane po literarnih likih (npr. desetnica) ali po rekvizitu (npr. deklica s piščal- ko, rastoča knjiga …). Literarna zgodovinarka dr. Silvija Borovnik je tako prakso ubesedila v naslovu monografije Kliči me po imenu – navezuje se na neenakopravno poimenovanje nagrad po priimkih avtorjev in po ženskih imenih in/ali rekvizitih. Pri poimenovanjih nagrad je pogost pridevnik zlat (Lirikonov zlat, Lirikonfestov zlat, zlata hruška, zlatnik poezije, zlata ptica …). Po leksikonu literarnih simbolov (Michael Ferber: A Dictionary of Literary Symbols, 2007) je zlato prva kovina, ki domuje v literaturi od Pindarjevih od, atribut zlat naj bi poudarjal nesmrtnost, odličnost, prese- žek ipd. Slovenske nagrade za mladinsko književnost Slovenske nagrade za mladinsko književnost je treba postaviti v kontekst mladinskega literarnega sistema. Polisistemsko teorijo Itamarja Even-Zo- harja (Polysystem Studies, 1990, 1997) je apliciral Marijan Dović (Literarni polisistem in mehanizmi medkulturnih stikov, 2003), ki obravnava književnost kot del celote ali del polisistema, v pričujočem članku pa Even-Zoharjevo teorijo apliciramo na polisistem slovenske mladinske književnosti, in sicer ob upoštevanju specifike področja mladinske književnosti. Even-Zohar je s komunikacijsko shemo šestih elementov (avtor, institucija, trg, reper- toar, knjiga, bralec) poskušal razložiti dinamiko (med)kulturnih stikov, interference in transferja. Področje nagrajevanja mladinskih avtorjev je 1750 Sodobnost 2020 Milena Mileva Blažić Slovenske nagrade za mladinsko književnost del procesa zunajliterarne kanonizacije in dinamike center (književnost za odrasle) – obrobje (mladinska književnost) ter relacij med elementi literarnega sistema, npr. ali je avtor hkrati urednik ali predsednik kakšne literarne komisije/ustanove … Slovenske nagrade vplivajo tudi na medna- rodne nominacije, naj omenimo le spominsko nagrado Astrid Lindgren (Astrid Lindgren Memorial Award, ALMA) ter nagrado Hansa Christiana Andersena oziroma častno listo IBBY, dve najrelevantnejši mednarodni nagradi, za kateri tudi slovenske ustanove nominirajo avtorje, dela, pre- vode, pripovedovalce in promocijo branja. Nominacije v slovenskem in mednarodnem prostoru je treba razumeti, kot pravi Even-Zohar, relacij- sko, na osnovi dejavnikov/akterjev/oseb mladinskega literarnega sistema. O nagradah na področju kulture bi Ministrstvo za kulturo moralo voditi evidenco z vsemi stvarnimi podatki. Vse nagrade in priznanja bi morala biti transparentna (denimo formalni pravilniki, sestave komisij itd.), vsa bi morala presegati konflikt interesov. V Sloveniji bi, kljub relativni majhnosti države, morali razlikovati med direktnim in indirektnim konfliktom inte- resov. Direkten konflikt interesov je jasen, indirekten konflikt interesov pa dejansko obstaja, ker moramo poznati delo, ki ga opravljamo. Posreden konflikt interesov, ki se vzpostavlja z recenzentovim poznavanjem avtorjev in del, pomeni večjo odgovornost in vse recenzije bi morale biti objavljene ter podpisane z imenom in priimkom dveh recenzentov. Problem nastopi takrat, kadar recenzenti nimajo pravih kompetenc in referenc; tudi na nekaterih založbah delujejo uredniki, ki imajo priučene in ne pridobljene kompetence. Prav to je “področje sivine”, da tudi uredniška mesta za otro- ško in/ali mladinsko književnost v nekaterih založbah (za samozaložbo to velja še toliko bolj) vodijo tisti, ki imajo večje ambicije kot kompetence. Včasih zato najamejo zunanje (literarne) urednike, ki imajo bistveno vlogo pri odločanju o nagradah, priznanjih in subvencijah (so na primer zapo- sleni v institucijah, ki imajo možnost vplivanja na dodeljevanje sredstev ali podelitev nagrad). Dović tematizira poklic umetnika že leta 2007, v letošnjem, pandem- skem letu pa je poklic svobodnega umetnika vir negotovosti, ne omogoča niti osnovnega preživetja. Zato tudi nagrade sodijo v proces, kot ga imenu- je, konsekracije, posvetitve (na primer kipi (Boris Pahor), komemoracije, portreti, poimenovanja ulic …). Če apliciramo Dovićevo teorijo, potem so tudi člani žirij nomoteti – posvečevalci. Nagrajevanje oziroma nagrada je vrednost oziroma produkt skupnega truda niza ljudi, od avtorja, star- šev, učiteljev, založnikov, rezultat članstva v društvih/sekcijah/žirijah … Dović piše o t. i. simbolnih bojih za posvečevalca – nomoteta. Pri analizi 1751 Sodobnost 2020 Slovenske nagrade za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić prejemnikov nagrad lahko opazimo, da so med njimi redki klasiki (Fran- ce Prešeren, Ivan Cankar …) ali sodobni klasiki (Vitomil Zupan, Tone Pavček …). Opaziti je generacijski premik, mlajši avtorji poskušajo biti drugačni v strukturi, predhodno generacijo definirajo kot nemoderno, sebe kot moderne. To je izraz iskanja distinkcije na vsak način, denimo s problemskimi temami in celo s problematičnimi priznanji. Desetnica, nagrada Kristine Brenkove in večernica Slovenske nagrade za mladinsko književnost so seveda potrebne, vendar je čas za analizo obstoječega stanja na področju nagrad in priznanj ter za njihovo redefinicijo, izboljšanje, osmislitev. Slovenski in celo mednaro- dni projekt Rastoča knjiga, projekt Državnega sveta Republike Slovenije, ki obstaja od leta 2000, je na primer tipičen primer deklarativnega in ne dejanskega pojmovanja knjige; projekt je larpurlartističen, osnovnošolci nastopajo kot del scenografije Državnega sveta RS. Tako večernica kot tudi nagrada Kristine Brenkove in desetnica pa imajo najvišji simbolni kapital, so kakovostne in utemeljene. Srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede je odličen lite- rarni festival, ki poteka od leta 1995 in na katerem se od leta 1997 pod pokroviteljstvom časopisno-založniške hiše Večer vsako leto podeljuje tudi večernico, nagrado za najboljše mladinsko literarno delo v preteklem letu. Društvo slovenskih pisateljev, Sekcija za mladinsko književnost, od leta 2004 vsako leto podeli stanovsko nagrado desetnica najboljšemu sloven- skemu otroškemu ali mladinskemu knjižnemu delu, ki je izšlo v zadnjih treh letih in ga je napisal član društva. Nagrada Kristine Brenkove je nagrada za najboljšo izvirno slovensko slikanico, ki jo vsako leto podeli Strokovno združenje založnikov in knji- gotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Nagrada se pode- ljuje od leta 2004, do vključno leta 2011 so jo podeljevali okoli 2. aprila, na praznik izvirne slovenske slikanice, od leta 2012 pa nagrado podeljujejo 22. oktobra, na rojstni dan Kristine Brenkove. Od leta 2014 podeljujejo tudi priznanje Kristine Brenkove nove poti za inovativnost na področju slikaniške produkcije. V pandemskem letu 2020 so tudi podelitve nagrad in spremljajoči jih literarni dogodki potekali v izrednih razmerah, zato nekaj utrinkov o treh nagrajenih knjigah – kronološko. 1752 Sodobnost 2020 Milena Mileva Blažić Slovenske nagrade za mladinsko književnost Desetnica 2020. Nagrado je prejela Jana Bauer za Ding dong zgodbe; knjigo je ilustrirala Bojana Dimitrovski. Ljubljana: KUD Sodobnost Internatio- nal, 2018. Podelitev je potekala 4. 6. 2020 v Ljubljani, v prostorih Društva slovenskih pisateljev. Pravilnik za nagrado desetnica opredeljuje, da se nagrada podeljuje najboljšemu otroškemu/mladinskemu delu, ki je izšlo v zadnjih treh letih, najpomembnejši pogoj, ki je protisloven, pa je, da je avtor eden od 315 članov Društva slovenskih pisateljev. Žirija: predsednica Neli Kodrič Filipić in člani/-ce Marko Kravos (pred- sednik Društva Bralna značka Slovenije), Maša Ogrizek, Slavko Pregl, Ivo Stropnik. Širši izbor literarnih del za nagrado desetnica je pripravila dr. Dragica Haramija. Nominiranci za desetnico 2020: 1. Jana Bauer: Ding dong zgodbe, 2018 (zvočna izdaja 2019); prevod v hrva- ščino (Ding dong priče, 2019) 2. Cvetka Bevc: Božiček v ušesu, 2018 (zvočna izdaja, 2019) 3. Jure Jakob: Tri vrane s platane: o živalih, otrocih in drevesih, 2018 4. Gaja Kos: Obisk, 2019, 2020 5. Vesna Radovanovič: Petelinček se zaljubi, 2017 6. Andrej E. Skubic: Babi nima več telefona, 2018 (serija Trio Golaznikus) 7. Cvetka Sokolov: Bo res vse v redu?, 2019 (e-izdaja 2020) 8. Bina Štampe Žmavc: Kraljična onkraj ogledala: Pravljičnih devet in ena za nasmeh, 2019 9. Anja Štefan: Škratovske oči, 2018 (Ciciban, 2014, Cicido, 2018) 10. J ani Virk: Brez imena, 2018 (e-izdaja 2018) Večernica, 2020. Nagrado je prejel Andrej Rozman Roza za pesniško zbir- ko Rimuzine in črkolazen; ilustriral jo je Zvonko Čoh. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019. Podelitev je potekala 25. septembra 2020 na Očesu besede v Murski Soboti. Žirija: predsednik Igor Saksida, članice Kaja Bucik Vavpetič, Dragica Haramija (tudi izbor knjig za desetnico), Darka Tancer Kajnih (tudi pred- sednica žirije za nagrado Kristine Brenkove, članica Slovenske sekcije IBBY), Petra Vidali. Nominiranci za večernico 2020: 1. Boštjan Gorenc: Si že kdaj pokusil Luno?, 2019 2. Igor Karlovšek: Pobeg (Ognjeno pleme 1), 2019 (e-izdaja 2020) 1753 Sodobnost 2020 Slovenske nagrade za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić 3. Vinko Möderndorfer: Babica za lahko noč, 2019 4. Andrej Rozman Roza: Rimuzine in črkolazen, 2019, 2020 5. Peter Svetina: Timbuktu, Timbuktu, 2019 Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, 2020. Na- grado je prejel Peter Svetina za knjigo Timbuktu, Timbuktu; ilustriral jo je Igor Šinkovec. Dob: Miš, 2019. Nagrajeno delo je bilo razglašeno 22. 10. 2020, in sicer na spletni strani Zbornice knjižnih založnikov in knjigotrž- cev, saj epidemična situacija ni dovoljevala izvedbe javne prireditve. Žirija: predsednica Darka Tancer Kajnih (tudi članica žirije za večerni- co), člani/-ice Ciril Horjak, Zdravko Kafol in Maja Logar. Nominiranci za nagrado Kristine Brenkove 2020: 1. Milan Dekleva, Huiqin Wang: Mala Alma na veliki poti, 2020 2. Helena Kraljič, Tina Dobrajc: Strašni Karlo, 2020 3. Brane Mozetič, Ana Lucija Šarić: Ahil in Patrokles, 2020 4. Slavko Pregl, Marjan Manček: O fantu, ki je lepo pozdravljal, 2020 5. Anja Štefan, Jelka Reichman: Imam zelene čeveljčke, 2020 6. Damijan Stepančič: Baraga: Črna suknja med Indijanci, 2020 7. Peter Svetina, Igor Šinkovec: Timbuktu, Timbuktu, 2019 Preglednica prejemnikov večernice, desetnice in nagrade Kristine Brenkove večernica desetnica nagrada Kristine Brenkove 1997 Pavček, Tone: Majnice in fulaste pesmi 1998 Muck, Desa: Lažniva Suzi 1999 Vidmar, Janja: Princeska z napako 2000 Kovač, Polonca: Kaja in njena družina 2001 Lainšček, Feri: Mislice 2002 Pikalo, Matjaž: Luža 2003 Moškrič, Marjana: Ledene magnolije 1754 Sodobnost 2020 Milena Mileva Blažić Slovenske nagrade za mladinsko književnost 2004 Pregl, Slavko: Srebro iz modre špilje Dolenc, Mate: Leteča ladja Perrault, Charles, Čoh, Zvonko: Obuti maček 2005 Karlovšek, Igor: Gimnazijec Pregl, Slavko: Usodni telefon Prap, Lila: Mednarodni živalski slovar 2006 Dim, Dušan: Distorzija Vidmar, Janja: Zoo Peklar, Andreja: Fant z rdečo kapico 2007 Koren, Majda: Eva in kozel Velikonja, Irena: Poletje na okenski polici Štampe Žmavc, Bina: Živa hiša Štefan, Anja, Reichman, Jelka: Sto ugank 2008 Fritz, Ervin: Vrane Rozman Roza, Andrej: Kako je Oskar postal detektiv Svetina, Peter, Škerl, Peter: Klobuk gospoda Konstantina 2009 Vidmar, Janja: Pink Moškrič, Marjana: Stvar Mav Hrovat, Nina, Bricelj, Suzi: O kralju, ki ni maral pospravljati 2010 Štampe Žmavc, Bina: Cesar in roža Zupan, Dim: Hektor in male ljubezni Schmidt, Matjaž: Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu 2011 Dolenc, Mate: Maščevanje male ostrige Dekleva, Milan: Pesmarica prvih besed Štampe Žmavc, Bina: Cesar in roža Rozman Roza, Andrej, Čoh, Zvonko: Urška 2012 Zupan, Dim: Hektor in zlata hruška Lainšček, Feri: Pesmi o Mišku in Belamiški Zupan, Vitomil, Stepančič, Damijan: Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo 2013 Svetina, Peter: Ropotarna Vidmar, Janja: Kebarie Prešeren, France, Stepančič, Damijan: Zdravljica 2014 Möderndorfer, Vinko: Kot v filmu Möderndorfer, Vinko: Kot v filmu Wang, Huiqin: Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu 2015 Štefanec, Vladimir P.: Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov Dolenc, Mate: Mali princ z otoka Kastelic, Maja: Deček in hiša 2016 Svetina, Peter: Kako zorijo ježevci Moškrič, Marjana: Sanje o belem štrpedu Mlakar, Ida, Škerl, Peter: O kravi, ki je lajala v luno 2017 Svetina, Peter: Molitvice s stopnic Möderndorfer, Vinko: Kit na plaži Peklar, Andreja: Ferdo, veliki ptič 1755 Sodobnost 2020 Slovenske nagrade za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić 2018 Štefan, Anja: Drobtine iz mišje doline Kermauner, Aksinja: Žiga špaget je za punce magnet Tratnik, Suzana: Tombola ali življenje! Cankar, Ivan, Škerl, Peter: Skodelica kave 2019 Skubic, Andrej E.: Babi nima več telefona Rozman Roza, Andrej: Pesmi iz galerije Peklar, Andreja: Luna in jaz 2020 Rozman Roza, Andrej: Rimuzine in črkolazen Bauer, Jana: Ding dong zgodbe Svetina, Peter, Šinkovec, Igor: Timbuktu, Timbuktu Nagrade in priznanja so eden izmed vzvodov v mladinskem literarnem siste mu; nanje se sklicuje in se jih navaja še dolgo po podelitvi, dela, ovenčana z nagradami in priznanji, se uvršča na bralne sezname, v kata- loge, učne načrte in se jih promovira v mednarodni prostor. Nagrade in priznanja so tudi vzvod vzpostavljanja prepoznavnosti avtorja oziroma avtorice, vendar sta navsezadnje vedno čas in prostor tista, ki pokažeta, ali je bila nagrada dodeljena na podlagi znotrajliterarnih ali zunajliterar- nih lastnosti določenega dela. Predsedniki in člani žirij, uredniki itd. so nomoteti ali posvečevalci, ker avtorja ne postavljajo kot literarnega pro- izvajalca, temveč ga razglašajo za priznanega umetnika, kar je del procesa kanonizacije posameznikov in ustanov, književna besedila pa postavljajo tudi v kontekst literarne zgodovine in v sočasno mednarodno književno produkcijo. Čeprav imajo včasih knjižne in knjižnične kriterije, ne pa književnih, so del slovenskega mladinskega literarnega sistema in njihovo delo si zasluži vse pohvale, ker temelji na znanju, entuziazmu in želji po izboljševanju, povsem razumljivo pa je, da včasih prinaša različne poglede, saj so ti sestavni del izboljševanja in vizionarstva. 1756 Sodobnost 2020 Milena Mileva Blažić Slovenske nagrade za mladinsko književnost