rrjHariumt!
 * r • i ■
Vsak sedmi dal življenje
V Zemlju so odkrili spomenik 18 padlim vaščanom
DOBREPOLJSKA DOLINA OB DNEVU BORCEV — Osrednje republiške proslave ob dnevu borcev se je udeležilo okoli 50.000 ljudi. Na sliki: prostor pred govorniško tribuno je bil poln že dobro uro pred pričetkom proslave. (Foto: Janez Pezelj)
Osrednja proslava za dan borca v metliški občini je bila v vasi Zemelj, kjer so v nedeljo, 2. julija, odkrili spomenik 18 padlim partizanom iz te vasi. Ob tej priložnosti so odprli tudi asfaltirano cesto skozi vas.
Na slovesnosti je govoril belokranjski prvoborec, predvojni komunist in eden od organizatorjev odpora v Beli krajini Milan Šimec. Opisal je življenje v tem delu naše domovine pred vojno, revščino, zaostalost v času, ko je bilo v celi Beli krajini zaposlenih manj prebivalcev, kot jih je danes iz ene same krajevne skupnosti. Tako kot drugi kraji je tudi
OCENA ODNOSOV V KMETIJSTVU
V četrtek, 6. julija, bo v Metliki seja OK ZKS, na kateri je osrednja točka dnevnega reda ocena spreminjanja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na področju kmetijstva v občini.
PODPISAN DOGOVOR O RAZVOJU SUHE KRAJINE
Na osrednji republiški proslavi dneva borcev je predsednik ObS Grosuplje Janez Lesjak zbrani množici sporočil, da so pred pričetkom proslave podpisali družbeni dogovor o razvoju Suhe krajine. S tem je tudi .uradno' priznano, da je Suha krajina nerazvita, podpisniki dogovora pa izvršni svet Slovenije, republiške interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije, izvršni sveti, družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti novomeške, trebanjske, ko-čevske in grosupeljske občine, Gospodarska zbornica, Združena zveza Slovenije in Kmetijske zadruge, ki delujejo v Suhi krajini.
Dan neustavljive sle po svobodi
Veličastna počastitev dneva borca v Predstrugah — Iz govora Janeza Vipotnika
V torek v dobrepoljskem polju ni bilo hiše, ki ne bi bila ozaljšana z zelenjem in trobojnicami. Dolina je z razprostrtimi rokami sprejela 50.000 glavo množico. V Predstrugah seje udeležila osred-nje republiške proslave dneva borcev, ki je bila obenem posvečena 35-letnici ustanovitve slovenskih divizij, korpusov in 4. operativne cone.
Čeprav se je prireditev začela šele ob 11. uri, je bil prostor pred govorniškim odrom nabito poln že dobro uro prej. Ob borcih so se pred tribuno postavili domačini, gostje iz novomeške, trebanjske, kočevske in grosupeljske občine, prišlo je nad 3000 pripadnikov mladinskih pohodnih enot, brigadirji iz Suhe krajine in ostalih slovenskih brigadirskih delovišč ter okoli 4000 rezervnih vojaških starešin.
Slavnostni govornik Janez Vipotnik, predsednik GO ZZB Slovenije, je govoril o pomembnosti narodno-sovobodilne vojne in dnevu borcev. Dejal je, da nam ta dan pomeni neustavljivo slo po svobodi in pravici, da je simbol skupnega upora, bojev,
NOVO, SODOBNO, PROSTORNO — Novi prostori no vomeškega tozda Tovarne čevljev v Bršljinu so velika pridobitev za kolektiv in občino. Posnetek je z otvoritvene slovesnosti. (Foto: R Bačer)
(ii
POKAL,,BORCA 78“ VLADU VAVPOTIČU
Skupni slovenski let športnih golobov pismonoš, ki ga je republiška zveza organizirala v počastitev 4. julija, je v deževnem vremenu osvojil Vlado Lopatič, član kluba „Pismo-noš“ iz Novega mesta z golobico 561—77—YU. Slovensko deseterico najboljših letačev sestavljajo golobi iz novomeškega društva: Lopatič (7), Dolinšek (1), Pavlovič (1), Fink (1). Zmagovalec v Kranju je dosegel 1028 m/min., v Mariboru 976 m/min., v Ljubljani 960 m/min.
Pokal „borca“ ‘78 bo prejel zasluženo Vlado Lopatič, ki že dvajset let vztraja pri tem nenavadnem športu, ki pa daje veliko dela in zahteva bogato strokovno znanje.
JAPONSKI SINDIKALISTI VIMV
29. junija je bila v novomeški tovarni IMV na obisku japonska delegacija sindikata rudnikov kovin. Po ogledu izdelovanja avtomobilov so se z odgovornimi pogovarjali o organiziranju samoupravljanja, aktivnosti sindikata pri sprejemanju samoupravnih sporazumov ter delitvi osebnega dohodka na osnovi rezultatov dela.
narodov in narodnosti Jugoslavije. Pri tem mislim na velikanski razvoj, mislim na novo podobo mest in vasi, na duh po plodni zemlji, na sijaj novih proizvodov, življenjske razmere ... pa tudi na vedno bolj trdno zavest in vedno bolj spremenjen značaj ljudi in na njihovo večjo kulturo. Predvsem pa mislim na zravnano hrbtenico delovnega človeka, na njegovo dostojanstvo, na pravico, da neposredno razpolaga in odloča o svojem delu in o delu ožje in širše družbe . . .“
Ob koncu izredno uspele proslave, na kateri so med naštetimi bili tudi Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Stane Potočar, Vinko Hafner in drugi, so udeleženci poslali tovarišu Titu pozdravno pismo, v katerem so ponovno zapisali, kako zaupajo njemu in novim rodovom, ki nadaljujejo delo, ki gaje začel on.
J. PEZELJ
Janez Vipotnik: z narodnoosvobodilno vojno smo Slovenci prvič enakopravno in suvereno stopili v družbo evropskih narodov.
zmage, ki je prinesla našim narodom in narodnostim uresničenje prvinskih teženj po bratskem sožitju in enotnosti ter prespektivo skupnega razvoja. Med drugim je tudi dejal: .Pravkar je bil končan 11. kongres ZKJ. Veliko število naših ljudi je ob njem razmišljalo o dosedanjem delu in načrtih za prihodnost. Zveza komunistov je v vsej svoji dosedanji zgodovini bolj usodno kot katerakoli druga sila posegla v življenje
DESETO LETO PRAVNE POMOČI
Na službo za pravno pomoč pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Brežicah se obrača vsako leto nad 500 delavcev in njihovih družinskih članov, članov ZZB NOV, upokojencev, invalidov ter drugih občanov in pravnih oseb. Prizadeti prosijo za nasvete, pojasnila, za sestavljanje vlog, ugovorov, tožb in pritožb. Pravna pomoč je brezplačna. Služba rešuje zadeve s področja delovnih razmerij, invalidskega, pokojninskega in zdravstvenega varstva, pomaga pri stanovanjskih in premoženjskopravnih zadevah, daje nasvete pri oporokah in drugih družinskih zadevah.
ji rešeni
25 milijonov dinarjev je veljala nova tovarna, ki so jo v Bršljinu slovesno odprli pred dnevom borca
1. julija je novomeška Tovarna čevljev — TOZD Obutev v navzočnosti več sto krajanov, zaposlenih in gostov slovesno odprla novo tovarno, ki zagotavlja širitev proizvodnje in boljše delovne rezultate.
„ Lahko ste ponosni na to, kar ste dosegli v preteklosti," je med dru„ gim poudaril slavnostni govornik Marijan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine. Ta dan so se večkrat spomnili časov v letu 1945, ko je nastal zametek današnje industrije čevljev. Začeli so v skromnih razmerah s 7 zaposlenimi na povsem obrtniški način dela. Kolektiv pa se je naglo večal in je v letu 1960 štel že 214 članov, ki so nare-
dili 125.000 parov obutve, že na principu tekočega traku. Deset let kasneje je znašala letna proizvodnja 290.000 parov, medtem ko so v letu 1977 naredili in prodali 583.600 parov čevljev.
Poudariti velja, da so zaposleni s prostovoljnim delom izvedli selitev v zelo kratkem času, tako da je bil zastoj v proizvodnji malenkosten in da so bili stroški selitve majhni.
- Industrija obutve je kljub skromnim razmeram vsa leta zgledno poravnavala družbene obveznosti, kar je bil tudi eden od razlogov, da je kolektiv lani za občinski praznik dobil Plaketo Novega mesta. Plaketo so ob otvoritvi nove tovarne slovesno predali.
R. B.
vas Zemelj dala velik prispevek med NOB. Na spomeniku sredi vasi je vklesanih 18 imen, kar pomeni, da je za svobodo žrtvoval življenje vsak sedmi prebivalec Zemlja. Med njimi sta tudi Alojz Jaklič in Alojz Muc, predvojna komunista, ki sta padla že 1941 na Gornjih Lazah kot borca prve belokranjske čete.
Ko so letos spomladi vaščani začeli zemeljska dela za posodobitev vaške ceste, sta krajevna skupnost in ZZB NOV začela akcijo za zbiranje sredstev za spomenik. Denar zanj so prispevali krajani, metliške delovne organizacije in Zveza borcev in s tem pokazali hvaležnost in spoštovanje do borcev, ki so pred 3C> in več leti dali svoja življenja.
V kulturnem programu so sodelovali metliška mestna godba, mladinci in učenci podzemeljske šole.
A. a
SPOMENIK PADLIM ZEME-LJČANOM — Hkrati z asfaltirano cesto skozi vas so na slovesnosti za dan borca v Zemlju odkrili spomenik 18 vaščanom, ki so padli med NOB. (Foto: A. Bartelj)
Okteti zapeli
Tradicionalnega srečanja v Senterneju se je udeležilo 27 oktetov
KO ZA POJO OKTETI — Prek dvesto pevcev je združilo glasove pod vodstvom Antona Nanuta na koncu tradicionalne prireditve Srečanja oktetov 78 na šentjernejskem hipodromu. (Foto: J. Pav-
-Hn) _	_	_	.	r'.	£ :	:
„Dajte, zapojte, v kup nas družite ...“ V znamenju tega Zupančičevega verza je potekalo letošnje sedmo Srečanje oktetov 78.
2e v petek zvečer so se kot lani po štirje okteti predstavili občinstvu na Brestaniškem gradu, v Žužemberku, v proizvodni hali tovarne IMV v Novem mestu v novem Zdravstvenem domu v Škocjanu, Dolenjskih Toplicah, Trebnjem in Šentjerneju.
Tudi letos je bila centralna prireditev na hipodromu v Šentjerneju, kamor je ob spremljavi godbe prikorakalo vseh 27 oktetov na čelu z gostiteljem in pobudnikom prvega srečanja, Šentjernej kim oktetom. Pokrovitelj, sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, se srečanja ni mogel udeležiti, zato je zbranim poslal pozdravno brzojavko, kjer se je opravičil in dejal: „Z velikim veseljem sem sprejel pokroviteljstvo, saj vaša prireditev predstavlja eno izmed najpomembnejših kulturnih prireditev in kot takšna izredno prispeva k nadaljnjemu razvoju amaterskih skupin, ki z ljubeznijo goje slovensko ljudsko in umetno pe-
Vsako leto temu srečanju s : slovensko pesmijo prisluhne množica Dolenjcev. Na sobot-; nem nastopu je bilo nad 2000 poslušalcev, ki so s ploskanjem še posebno nagradili goste Mostarsko klapo, ki je prispevala svežino z dalmatinsko pesmijo, in Zenski oktet iz Obirskega ter domače pevce: Kostanjeviški oktet, Boštanjske fante, Dolenjski oktett Scntjemcjski oktet, oktet Donit iz Sodražice in ženski nonet Rog iz Zeljn pri Kočevju.
Najveličastneje je pesem zadonela na koncu, ko so na oder stopili pevci vseh oktetov in pod j taktirko dirigenta ljubljanske opere Antona Nanuta zapeli štiri
l>~*._______________________ i.r:
YU ISSN 0416-2242
Št. 27(1508) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek,
6.	julija 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
/niP
ikfl
Dle‘
oje*
o«
a
nili*
i ce K ifO
kd<
Veliki tabor prijateljstva v Dolenjskih Toplicah, ki je že tri-^jstič organiziran v novomeški občini, ima letos prvič medna-r°dno udeležbo. V dosedanjih •aborih se je kovalo bratstvo in hotnost med pionirji naših republik in avtonomnih pokrajin, ‘et°s pa se je tej druščini priključi« še skupina 55 pionirjev iz Kube, Palestine, Madžarske, ^••gole, Alžira, Poljske, Sovjet-*e zveze, Finske, Francije, “°munije in Italije.
Na svečani otvoritvi tabora v Ponedeljek zvečer so še manj-p le skupine iz Angole, Alžira, f^rancije, Kube in Palestine, ki ® pričakujejo v naslednjih oneh. Na otvoritvi so se s kul-Unum programom, ki je vseboval narodno folkloro od pesmi o plesa, predstavile skupine iz seh držav udeleženk. Najbolj so l,0ste> med njimi je bil tudi rane Sali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, navdušili pio-^rji iz Prištine, ki so s svojim ?togramom zastopali barve ugoslavije. Z razvitjem zastave ^utjeska" je dr. Ičevič, pred-snik sveta za vzgojo in zaščito o rok Jugoslavije, odprl tabor in ko se je uradno pričel ures-čevati bogati program tabora, s svojo vsebino pri najmlajših *«yija bratstvo in enotnost, tra-cije nov in mednarodne odnose.
J. PAVLIN
PRIJETNA SUHORSKA ŠOLA V NARAVI
sct :ŠtV*
Uf1
4
lo
iotf
nsV'
e#
M
ut* ti» ot\
V*-d! y
lo**
v
Vseh 68 učenccv in pet učiteljev je teden od 21. do 27. SnaH'--? *° v v naravi v leta ;» * J** P°rcču. Kot prejšnja strošk *6tOS organizacijo *n vse lektiv 6 f3 *0l° v naravi prevzel ko-dolgol ’J^bljanSlCega Jugotekstila, vite« f , I" rcs radodami pokro Predstav Na poti 113 morJe so Ptičakar t. gotekstila v Ljubljani gostili orske šolarje in jih po-
^Padičih*^ tak° S° •*ih obiskali v Če , da so se sami prepričali,
domu °u,ro Postijo v mladinskem
horčan Ljubljana-Šiška. Su-
koristolS? ? morju PreživeH lep in
Vren*. teden, imeli so srečo
b^ °m’ ze>o Wa«jem
so zadovoljni z
^omcLČj0™ ^ Prijateljskim
Trojni praznik ^Senovem
a slavju delegacija italijanskih rudarjev
Vanje , en°vem so letošnje prazno-oneva rudarjev in dneva borca ja dorn *Petdeseto obletnico obsto-toi j . delavske godbe. V sobo-zvečer, so prebivalci
napo]'-,-! uJa zvečer, so prebivalci ®^zii •dVorano osnovne šole XIV. so	® prisluhnili programu, ki
Itjuj 8°dbeniki naštudirali za jubi-fria,- .ncert- Na prireditvi so se s "jihov oddolžili godbenikom za tn*d, za njihov delež v kul-*> oh? živ|Jenju krajevne skupnosti y lne-
le (t-ncdeljo so Sevničani pozdravili bo ; Spstujoče godbe: gasilsko godli^ , aP°l, rudarsko godbo iz Me-CelUi'n P'ba*n‘ orkester iz krške «o s0/?' ^upaj z domačo godbo o 0vale v svečanem sprevodu ‘•oves enovo, nakar so nastopile na vetj]j °st'> ki so jo Senovčani posta ^ P^niku rudarjev, dnevu bor-zlatemu jubileju senovske de-ditvi • g0<^be' Dobro obiskani prire-italij^ P^sostvovala tudi delegacija Hildi, jh rudarjev, ki jo je vodil r-eskovar.
drugi polovici nadaljevalo
tedna se nestalno
■•ue predvsem v zahodni °®ednji Sloveniji.
Svet v malem
&ol. Toplice:	tabor
..Sutjeska" odprt
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski mozaik
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
TELEGRAMI
za
Zakaj je pomembno, komu priznati, da je kmet? O tem v zadnjih tednih namreč spet veliko razpravljajo, zakaj ne bi ljudem prepustili, da bi jami povedali, ali se čutijo kmeta ali ne? Zakaj je treba z zakon orn o kmetijskih zemljiščih določiti natančna merila za ocenjevanje, kot zahtevajo nekateri kmetje in zadružniki?
Ob vročih razpravah nekateri že menijo, da bi delitev ljudi na kmete in nekmete lahko izpustili iz omenjenega predloga zakona in bi le opisali, kateri delavci smejo imeti več zemlje, kot določa maksimum za nekmete, in sicer v nižini 1 ha, v hribih pa 3 ha. Gospodarski učinek bi bil enak in se ne bi bilo treba loviti za besedo kmet.
Če vzamemo poleg zakona o kmetijskih zemljiščih še zakon
o	starostnem zavarovanju kmetov, imamo že dve različni delitvi ljudi na kmete in nekmete. Po prvem zakonu naj bi bil kmet vsak, kdor ustrezno obdeluje kmetijsko zemljo, po drugem pa le tisti lastniki posestev, ki niso redno zaposleni kje drugod.
Pri sedanjih razpravah o pravnem položaju kmeta pa ni bistveno to, temveč gre za zemljo. Ali bo zaposleni lastnik smel obdržati več kot 1 oziroma 3 ha zemlje ali ne? Kdor živi na kmetiji in ustrezno obdeluje
svojo zemljo, se mu ni treba bati, da *bi jo moral odprodati. Vprašljivo je pri takih lastnikih, ki menijo, da se zemlje ne splača obdelovati, četudi stanujejo na kmetiji, ali če bolj cenijo gozd kot obdelovalno zemljo.
Kmet mora obdelovati zemljo, kako naj bi sicer živel? Če ima toliko drugih dohodkov, da ne potrebuje še dohodka od zemlje, pa se menda ne bi smel imenovati kmet.
To še bolj velja za tiste, ki ne žive na svojih kmetijah, čeprav jim zemljo obdeluje kdo drug.
Pravimo, da je položaj človeka v socialistični družbi odvisen od njegovega dela. Kdor svoje zemlje ne obdeluje sam, ampak to delajo drugi, pobira od nje le rento in običajno čaka, kdaj bi jo lahko dobro razprodal za gradnjo počitniških hiš ali kaj
Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Mirko Kalezič je posredoval izjavo zveznega sekretariata za zunanje zadeve o nedavnem govoru predsednika državnega sveta LR Bolgarije Todora Živkova v zvezi z odnosi s SFRJ.
V svojem govoru je Todor Živkov izjavil med drugim, da je Bolgarija pripravljena z Jugoslavijo podpisati deklaracijo o nedotakljivosti meja in odrekanju ozemeljskih teženj, in sicer, takoj, brez kakršnihkoli pogojev in brez odlašanja. Toda Živkov ni ničesar rekel o bistvenem problemu, ki obremenjuje naše odnose, to je dejstvo, da v LR Bolgariji vztrajno zanikajo obstoj makedonske narodnostne manjšine in tvajajo politiko asimilacije.
Govor Todora Živkova je v celoti izzvenel tako, kot da je bolgarska stran pripravljena storiti vse za dobre sosedske odnose, vendar da je krivda, ker to ne uspe, na jugoslovanski strani
Zamolčana dejstva
V zvezi z izmenjavo dokumentov v Sofiji so bili septembra 1976 jugoslovansko-bolgarski pogovori, vendar niso dali pozitivnih rezultatov, ker bolgarska stran ni pokazala pripravljenosti, da bi spremenila svoje stališče do vprašanja makedonske manjšine v Bolgariji Ob tej priložnosti želimo poudariti, da so bila obdobja, ko je imela uradna politika Bolgarije povsem drugačna stali-
Sča- Na podlagi številnih državnih in uradnih dokumentov iz tedanjega časa izhaja, da je bolgarska vlada ne samo priznavala obstoj makedonske manjšine, temveč je sprejemala tudi ukrepe za izboljšanje njenih raz-. mer. Se leta 1956 je bilo po uradnih statistikah v Bolgariji 187. 789 Makedoncev. Zdaj pa poskušajo zanikati, da bi Makedonci sploh kdaj živeli v Bolgariji.
Hkrati so v Beogradu objavili, da je jugoslovanska vlada januarja 1976 izročila veleposlaniku Bolgarije v
Beogradu osnutke treh jugoslovanskih dokumentov: skupno izjavo, slavnostno izjavo Z1S v skupščini Jugoslavije o bolgarski namd-nosti v SFRJ in slovesno izjavo o spoštovanju ozemeljske enotnosti in nedotakljivosti meja, v katerih so obrazložena poglavitna načela za urejanje odnosov med državama ter za odpravo ovir za nemoteno dobro sosedsko sodelovanje. Kot je znano, so septembra 1976 v Sofiji potekali pogovori med državama, vendar niso privedli do pozitivnih rezultatov, ker bolgarska stran ni izrazila pripravljenost, da bi spremenila svoje stališče.
V	osnutku teh dokumentov je med drugim rečeno:
Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz-Tito in prvi sekretar CK bolgarske KP in predsednik državnega sveta Bolgarije Todor Živkov sta v prijateljskem ozračju, ob vzajemnem spoštovanju, razumevanju in odkritosti skupaj s sodelavci osebno izmenjala mnenja o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Predsednika menita, da so enakopravnost, dosledno spoštovanje suverenosti ozemeljske enotnosti in nedotakljivosti meja, miroljubno reševanje sporov, nevme-šavanje v notranje zadeve drugih držav, upoštevanje posebnosti notranje ureditve in mednarodnega položaja vsake države poglavitna načela za razvoj prijateljskih odnosov in sodelovanja med SFRJ in LR Bolgarijo.
Predsednika Tito in Živkov sta med drugim poudarila, da je treba razvijati odnose in vsestransko sodelovanje med ZKJ in KP Bolgarije. Strinjala sta se tudi, da je položaj in zaščita narodnostnih manjšin v Bolgariji in bolgarskih v Jugoslaviji, kot tudi dosledno spoštovanje in uresničevanje njihovih pravic, pomemben dejavnik za zaupanje ter krepitev sodelovanja. Zato bosta obe državi posvetili vso pozornost trajni krepitvi pravic narodnostnih manjših, posebej na področju uporabe jezika, izobraževanja, kulture, informativne dejavnosti in v javnem življenju.
JANEZ ČUČEK
Dobrepolje so bile letošnje slovensko prizorišče svečanosti ob dnevu naših bojevnikov.
Pivi julijski dnevi so namenjeni borcem. Dan borca je minil letos v znamenju pet-intridesetletnice eksplozije slovenskega partizanstva, da je ni bilo več vasi in zaselka, kjer ne bi vedeli za našo partizansko vojsko. Ti-
sto, ki je prerasla v ljudsko armado, tisto, ki nas je edina osvobodila, naj se danes pc kod po svetu še tako napenjsgo, da bi pre-
kucnili zgodovino na glavo in nam odrekli revolucionarno in svobodoljubno samobitnost
Zgovorna proslava
Na koncu koncev so ohranjena pričevanja, da so mnogi Francozi, ta svobodomiselni ter kulturni narod, ki je kljub svoji moči tako klavrno pokleknil pred Hitleijem, s solzami sreče in ponosa stiskali roke našim rojakom, ko so zvedeli, da so se jifgošlovanski narodi uprli.
In bo kar držalo, da redki med redkimi in edini v tem delu Evrope.
Dan borca je umaknjen v julij, pa se zdi, da se srce nekam težko sprijazni s to mislijo. Namreč: kar je bilo ritma, se izgublja v mislih na počitnice. Vendar je to zgolj pomislek, ki se mu hoče, da bi bilo julija še posebno svečano, zakaj to je bil praznik, ki ni vezan na dogodke, marveč na ljudi.
Na generacijo, ki je previharila viharje, na ljudi, ki so bili mladi brez mladosti, na rod.
£
ki je bil podvržen takšni moralni, življenjski selekciji, da le malokateri tako v zgodovini nasplon.
Petintrideset let ni dolga doba, toda v njej 'e bilo narejenega veliko, vsekakor pa vcc ot stoletja predtem. Toda tudi ta so morala miniti, da sc je lahko na spomlad enainitiri-desetem utrgalo iz ljudi Hrepenenje po svobodi je bilo spontano, toda gibanje re-volucionamui energij, da so se zgostile tudi v udarno moč partizanskih enot, je bilo vodeno premišljena Komunistična partija je bila edina organizirana politična sila, ki je bila sposobna povesti ljudi za seboj zato, ker so segali revolucionarni začetki že pred ena-inštirideseto leto.
Takšne množične proslave, kot je bila dobrepoljska, so imenitna ieč: srečajo se bojni sodrngi, najdejo se rodovi z rodovi.
Resda je bila to manifestacija, toda manifestacija, ki je zgovorna: izpričala je našo čvrstost, enotnost, pripravljenost, da se skozi opredelitev do pogumne preteklosti zaganjamo naprej.
Naj se zato vedno prepleta izkušnja z mladostno zagnanostjo, zakaj še včeraj je bila izkušnja zagnanost in že jutri bo zagnanost izkušnja. Povezani vkup pa predstavljata lastnost, brez katere si ne moremo zamisliti sreče, ki pomeni takšno bogato življenje človeka, da bo zagospodaril s sredstvi, pogoji in sadovi svojega živega ter minulega dela.
MILAN MEDEN
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
BEOGRAD - C lan delegacij K P Japonske, ki jo vodi predsednik stalnega predsedstva KP Japonske Kcndzi Miamoto, so obiskali kmetijski kombinat ..Beograd" in delovno organizacijo „Zmaj“.
BANGKOK - Vlada demokratične Kampučije je potrdila, da so bili v minulih dveh tednih vzdolž vietnamsko-kampučijske meje hudi boji. V sporočilu, ki ga je objavil radio Phnom Penh, je rečeno, da so vietnamske enote med IS. in 29. junijem »ponovno zagrešile velike agresije" in vdrle v kampučijski obmejni pokrajini Kampong Can in Svej Rieng. Sporočilo navaja, da je v napadu sodelovalo več kot 3500 vietnamskih vojakov s podporo tankov in topništva. Radio Phnom Penh zatrjuje, da so večino napadalcev pobili ali ranili, ostanek enot pa se je v neredu umaknil na svoje ozemljk V bojih je bilo uničenih tudi 19 vietnamskih tankov.
ADiS ABEBA - Osvobojena Eritreja bo sestavni del Etiopije, uživala pa bo vse pravice regionalne avtonomije kljub odporom eritrejskih front do centralne oblasti. To je bistvo kratkega govora podpolkovnika Mengistuja, ki ga je imel v Adis Abebi ob četrti obletnici ustanovitve koordinacijskega odbora oboroženih sil in policije in teritorialne vojske. Sef etipske države je v pogovoru s starimi borci revolucije dejal, da revolucionarna druga armada spet zaseda dele Eritreje, ki so bili še nedavno v rokah eritrejskih secionističnili skupin, in da je prepričan, da bo separistično gibanje zlomljeno.
-	Ali naj vzamem kopalke ali bova po vei dan na plaži?
EKSPLODIRAL HLADILNIK — Kanta za bencin je, kot kaže, kriva eksplozije v bližini newyorškega finančnega centra Vali Streeta pretekli petek v času opoldanskega odmora. Ob eksploziji je bilo 160
IStisli Mntnnill mn/1	1	1«..!.	¥71,_1_1* I •	1.1	IM	««««._*	*	»
w	'	v	•*-------r	vuiiiuiu*	VU	tnopiutljl JC UI1U IUU
ljudi ranjenih, med numi 17 huje. Eksplodiral je hladilnik za prevoz sladoleda, in čeravno je uredništvo newyorškega Daly Newsa kmalu po eksploziji dobilo sporočilo, da je za eksplozijo odgovorna ,,Na-cionalna osvobodilna skupina Portoričanov", so policijske oblasti sporočile, daje eksplodirala kanta z bencinom v voznikovi kabini. Pojasnila, zakaj seje posoda vžgala, pa še niso dali. (Telefoto: UPI)
Izkaznica za kmeta je delo
Ob razpravah o tem, kdo je kmet in kdo ni-*- Kako bo s presežkom zemlje in odkupnino
podobnega. Enako čakajo tudi tisti lastniki, ki trdijo, da se njihove zemlje ne splača obdelovati, pa bi jo vzlic temu radi še obdržali.
Zemlja je splošna družbena dobrina. Sedanjih lastnikov vzlic temu ne namerava nihče razlastiti brez odškodnine. Družba pa zahteva od njih, da svojo zemljo ustrezno obdelujejo. Obseg zemlje je ostro omejen in ga ni moč širiti podobno, kot, recimo, gradijo nove tovarne Zato je treba vso, ki ustreza, dobro obdelovati.
Kako ocenjevati, ali je kmetijska zemlja ustrezno obdelana? Z republiškim zakonom tega ni moč določiti, ker so razmere med posameznimi občinami in celo naseljih močno rezlične. Določili pa naj bi z občinskim odlokom, in sicer na predlog kmetijske zemljiške skupnosti, ki jo sestavljajo v glavnem kmetovalci, delavci zadrug in družbenih posestev ter kmetje.
JOŽE PETEK
KER JE POLETJE in ker se je začela turistična sezona, bomo to pot začeli naSo rubriko z domačim prispe* kom: Pravzaprav česa drtr gega kot izjemno gnečo, nepretrgano kolono vozil & številnih zastojev minulo soboto, 1. julija, na dan, ko se začenja glavna turistični sezona, nismo mogli pričt-kovati Iz Avstrije in ZRNsO sporočili, da je že na njiho-vem koncu neskončno dolgi kolona vozil, ki se le počasi pomika proti jugu. Da je bilo moč ugnati takšen silen naval in vsaj za silo speljati promet v normalne okvire, je bilo treba ugasiti semafort in namesto njih so promet usmerjali miličniki. Strnjeni kolona vozil pa je vendarle koristna vsaj za nekaj: zaradi majhnih hitrosti ni prišlo do hujših nesreč, tako da so recimo na območju UJV ztr beležili sicer kar 40 prometnih nesreč, ki pa so povzročile le materialno škodo...
PRAV GOTOVO JE NAJCENEJŠE doslej letelo Ameriko 48 Nizozemcev, Id so v Amsterdamu kupili ne prodane vozovnice za neko chartersko letalo po 8 din, preračunano v naš denar. V borbi letalskih družb ni čezoceanskih progah je nizozemska charterska družbo Geafu vpeljala doslej najnil-jo tarifo: kdor nekaj minut pred poletom kupi vozovnico za preostale prazne sedeže, lahko leti v ZDA za i gulden. S to svojo akcijo je želela nizozemska letalski družba opozoriti na nevarnost ostre konkurence v prekooceanskem prometu. Nizozemska vlada, ki je na prigovarjanje rednih linijskih družb predpisala najnižjl možne cene, je zdaj odločila, da izda dovoljenje Zt prevoz po tej smešno nizld ceni do 14. septembra. Smešno, toda poceni.
SI
BEOGRAD — Na povabilo sWf ščine SFRJ je dopotoval v državo predsednik zgornjega doH* japonskega parlamenta Ken Yasui' skupino senatorjev.
Illllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilz zadnjega PavliheillimillltllUIIIIIIIJIlIllIllIlllIilllllll*
ZADNJI POSKUS
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiniHiniNUi
DOLENJSKI LIST
Št 27 (1508) - 6. juliji^
ZAKAJ TAKO TESNO?
Stiska za stanovanje je v novomeški občini tolikšna, da se v Velikost stanovanj, cene in kva-Uteto gradnje čedalje manj spuščamo, veseli da sploh kaj dobimo. Veljalo pa bi razmisliti o Podatkih, da je na primer povprečno slovensko stanovanje veliko 56 m2, da je to povprečje Ha Kosovu celo 64 m2, v Srbiji °krog 60 m2, medtem ko meri povprečno stanovanje v novomeški občini komaj 47 m2. Tudi vclikost stanovanja je podoba standarda.
Vsakdo ne more biti kmet
V javnih razpravah o štirih kmetijskih zakonih povsod iste pripombe
^	•	•	V	V
Sejmišča
NOVO MESTO: Na sejmišče so l°krat pripeljali 319 pujskov, starih od 6 do 12 tednov, in 19 prašičev, starih od 3 do 5 mesecev. Skupaj je Mo torej 338 glav, od tega so jih prodali 194. Pujski so veljali 560 do ® dinarjev, prašiči pa 810 do 1-300 dinarjev. Goveje živine so pristali 31 glav, prodali pa 22 glav. Za kilogram žive teže je bilo treba Pašteti: za vole 22 do 24,50 dinar-■jev> za krave od 17,50 do 21 dinar-Za -*111106 'n telice pa od 19 do “>50 dinarjev. Prašičji sejem je bil 0 Pot nekoliko bolj živahen kot V glavnem sc cene tako go-živini kot prašičem od pretekla meseca niso spremenile.
BREŽICE: Naprodaj je bilo 437 , živine do 3 mesecev starosti. Od 8a je biio prodanih 323-glav po 31 0 32 dinarjev za kilogram žive teže.
27. junija so se v Novem mestu sestali predstavniki štirih dolenjskih občin in razpravljali o tem, kaj so v javnih razpravah o osnutku štirih kmetijskih zakonov povedali kmetje, zadružniki in zaposleni s področja kmetijstva.
Tako v Črnomlju kot v Metliki, Trebnjem in Novem mestu so se razprave najbolj razvnele o določilu 4. člena zakona, ki govori o kmetijskih zemljiščih in statusu kmeta. Povsod odločno zagovarjajo, stališče, da je potrebno povsem natančno določiti, kdo ima pravico nositi naziv kmeta.
Vsak lastnik zemlje ne more biti kmet z vsemi ugodnostmi, kijih ta položaj po nvem prinaša.
Glede zakona o združevanju kmetov so imeli delovni ljudje največ pripomb k predvidenemu obdavčevanju kmeta po dohodku. Evidenco o dohodku vsakega posameznika naj bi (tako razumejo osnutek zakona) vodili v zadrugah. Ker so dolenjske kmetije silno razdrobljene in na njih pridelujejo najbolj raznovrstne kulture, bi bilo ugotavljanje dohodka na našem območju v praksi nemogoče. V primeru pa, da bi to breme vendarle morale prevzeti zadruge, bi nova administracija veliko stala.
Razen tega, so na novomeškem posvetu menili, bi se znali špekulanti izogniti točnosti eviden-
Kmetijski nasveti
Druga setev - druga žetev
. Vojvodina je, kot poročajo, že nared za žetev. Tudi pri nas °0o kmalu zarohneli kombajni in se oglasile kosilnice s sno-P°vezniki. Po spravilu žita pa dober, podjeten gospodar računa ,e na eno žetev in hiti, kolikor le more, s setvijo strniščnih Bevkov. Dandanes, ko imajo naše kmetije že toliko traktorjev ^včasih celo preveč — oranje ni več nikakršna ovira in dobe-]• n° greh je, če stmišče ne sprejme novega semena in če zem-nezaščitena z rastlinskim pokrivalom čaka na jesensko ali e*° spomladansko oranje.
Krmni dosevki prinašajo predvsem dve nesporno veliki kori-I: ugodno delujejo na zemljo, jo ugodujejo, razen tega pa so J6*0 pomemben vir živinske krme (če pridelovanja ajde in repe P|oh ne upoštevamo). Razen v najvišje ležečih predelih uspe-aJ° po spravilu žita, zgodnjega krompirja, oljne repice in °grščice tako rekoč povsod v Sloveniji.
bo druga žetev obilnejša, je treba s setvijo pohiteti, vendar .e na račun kakovosti. Poletna setev je zahtevnejša od spomla-®fiske, terja skrbnejšo pripravo zemlje. S fosforjem in kalijem .^atno pognojimo že glavnemu posevku, dosevku pa pogno-z dušičnimi gnojili, ki hitro učinkujejo. Priporočljiva gojila so nitromonkal, urea in nitrofoskal z večjim odstotkom (na primer 17:8:9). oh ^ priporočene krmne dosevke štejejo: krmni in listnati "^vt, jara ogrščica, jara gorjušica, oljna repica, kavla, pitnik, ”!ed prezimne krmne dosevke pa: ozimna ogrščica (starški injf°V*) in ozimna repica. Zelo dobre uspehe dajejo mešanice z .||^arnatko, na primer grašljinka, ki je mešanica grašice, laške Sj1* in inkamatke.
v tem kratkem zapisu naj bo posebej pohvaljena in pripojena sorta krmnega ohrovta, po imenu zeleni angeliter, nada-Je sorta jare ogrščice z imenom lihoraps, oljna redkev sorte
, u°la, ter novejša sorta repice, ki se imenuje perko. Vse te ^žnice so dragocena živinska krma, bogata z beljakovinami, in P°rabne za zeleno klajo v pozni jesenski čas, do začetka zime.
ce in bi bili tako stimulirani, pošteni in garaški kmetje pa bi vlekli krajši konec.
Novi zakon, ki ureja preživnine, se zdi pomanjkljiv zato, ker so predvidene preživnine ostarelih ljudi na kmetijah, ki bi dali zemljo ali gozd zemljiški skupnosti, tako nizke, da ne bi mogli ne živeti ne umreti.
Novomeški posvet pa je prinesel še eno ugotovitev: nova zakonodaja s področja kmetijstva prinaša tako zahtevne naloge, da jih bo možno spravljati v življenje le s precej okrepljeno strokovno službo na terenu. Kje dobiti take kadre, pa je ključno vprašanje ob dejstvu, da že zdaj kmetijski strokovnjaki uhajajo v druge poklice.
RIA BACER
Interes za zemljo pa je začel znova naraščati ob pojavu vikendarstva. Čedalje več je spet primerov, ko si ljudje prizadevajo dobiti uradna potrdila, da so kmetje.
Ljudje, ki v občinskih skupščinah na Dolenjskem delajo v kmetijskih službah, trdijo, da iščejo dokumente o statustu kmeta predvsem meščani. Silijo na podeželje, ob vikendih gojijo bodisi trto ali pa sadje in nekaj poljščin, in spet na razne načine pritiskajo na občinske službe, da jim izdale „papir“.
„Tisti, ki gara na zemlji, še nobeden ni prišel po potrdilo, da je kmet,“ pravi eden izmed referentov za kmetijstvo. Zakaj zdaj tako obrnjen položaj, kar zadeva naslov kmeta? Nova zakonodaja s področja kmetijstva, ki je že bila v javni razpravi, obljublja za kmeta vrsto ugodnosti. Ce pa gre za ugodnosti, potem je marsikdo pripravljen trditi, da je kmet...
Razumljiv je odpor pristnega dolenjskega kmečkega očanca in mlajših gospodarjev, ko vidijo advokate, sodnike, učitelje, zdravnike, gostilničarje, obrtnike vseh vrst, kako bi nenadoma radi dobili naslov kmeta. Mar naj bo kmet tudi tisti, ki živi v inozemstvu in svoje posesti še nikdar niti videl ni? Takih primerov na Dolenjskem ni tako malo.
R. BACER
NA NJIVI: Med pravim kmetom in vikendarjem je razlika.
ObrnjMM plošča
Otresti se zemlje in vsega, kar bi pomeščanjenega kmeta uradno vezalo na domačijo, je bila v povojnih letih moda. Na vse mogoče načine so posamezniki dokazovali, da s kmetijo nimajo več nobenega opravka.
LETOVANJE
Delovni kolektivi v brežiški občini trenutno nimajo veliko možnosti za organizirano letovanje ob morju. Za vključitev v Počitniško skupnost Krško lani ni bilo enotnega odziva, zato sindikat ni uspel z akcijo po skupni graditvi počitniškega središča na Lošinju. Najdlje so prišli tisti kolektivi, ki sami nakupujejo ležišča, to sta Gozdno gospodarstvo in Agraria. V Savudriji pa so možnosti omejene in ni mogoče računati na povečanje zmogljivosti
Inž. M. L.
Pomembna vloga turizma
V Novem mestu je bila 30. junija šesta redna konferenca T uristične zveze Jugoslavije
Neposredno po uspešno opravljenih republiških in pokrajinskih konferencah turističnih zvez je bila 30. junija v novem hotelu Metropol v Novem mestu šesta redna konferenca Turistične zveze Jugoslavije. Številne" -delegate in goste sta pozdravila v imenu Zveznega izvršnega sveta Boris Snuderl in v imenu občinske skupščine Novo mesto njen podpredsednik Boris Gabrič.
V času med peto in šesto konferenco je bilo več vsebinskih sprememb v družbeni vlogi turističnih organizacij. Sporočila XI. kongresa ZKJ bodo pripomogla, da bodo laže odstranili tu in tam še prisotno formalistično in birokratsko gledanje glede na mesto in vlogo turističnih družbenih organizacij. Jugoslavija je danes razvita turistična dežela,
 !-----------------------------------
ki ima vse možnosti, da okrepi svoj položaj na mednarodnem tržišču. Uspešna turistična bera pa pomeni povečanje narodnega dohodka in dvig življenjske ravni našega delovnega človeka.
Ne bi bilo pa odveč, da pre-. vzamejo turistične družbene organizacije tudi nekatere druge naloge, ki jih sedaj opravlja državna uprava na ravni zveze in republik.
Pomemben poudarek je dala konferenca obveščanju ne samo tujih, ampak tudi domačih gosto v, ki so vseskozi prikrajšani: tako so na primer pri Jugoslovanski turistični zvezi pregledali kar 17 knjižnih izdaj o Jugoslaviji, namenjenih tujim turistom, za domače goste pa niti ene.
J. S.
Največja investicija „Krke”
Za proizvodnjo bazičnih farmacevtskih surovin bodo zgradili enajst objektov
29. junija je tovarna zdravil Krka v Novem mestu podpisala z Ljubljansko banko in zainteresiranimi delovnimi organizacijami samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za proizvodnjo bazičnih farmacevtskih surovin.
Gre za doslej naj večjo investicijo Krke, saj je s podpisom združilo sredstva 18 delovnih organizacij iz vse Jugoslavije. To so dobavitelji in kupci Krke, ki so tokrat združili 148 milijonov dinarjev. Celotna investicija znaša 816 milijonov dinarjev. Sredstva so združile tudi slovenske poslovne banke in štirje Krkini tozdi.
Razvoj lastne surovinske baze so delavci Krke opredelili že pred štirimi leti, ko so sprejeli srednjeročni razvojni plan. Tako investicijski program povezuje srednjeročne razvojne cilje tozdov Biokemija in Zdravila. Prvi je nosilec proizvodnje bazičnih farmacevtskih surovin fermentativnega in sintetskega izvora, drugi pa predelave farmacevtskih surovin v zdravila.
V okviru nove investicije je predvidena gradnja enajstih objektov, med njimi treh obratov (za proizvodnjo fermenta-cijskih in sintetskih surovin ter predelavo farmacevtskih surovin), pomožnih objektov, skla-
dišča, kompresorske postaje, čistilne naprave in drugo. Z njimi si bo Krka zagotovila tudi potrebne količine pare, komprimira-nega zraka, vode in delno tudi električne energije.
V novih obratih, ki bodo zgrajeni do 1980, bo moč na leto proizvesti blizu 6.000 ton farmacevtskih surovin in nad 240 milijonov kosov raznih oblik zdravil. V obratih bo proizvodnja tekla po mednarodno priznanih normah, kar bo omogočilo izvoz tudi na najzahtevnejša tržišča.
Od predvidene' investicijske vsote bo šlo 200 milijonov dinarjev za obratna sredstva, 616 milijonov pa za osnovna sredstva: po izgradnji obratov se bo celotni prihodek povečal za 790 milijonov, izvoz pa za 240 milijonov dinarjev. Zaposlitev bo dobilo 300 delavcev.
Novi obrati bodo Krki omogočili izdelavo novih zdravil, popestrili njeno ponudbo na domačem in tujem trgu, možno pa bo tudi hitrejše prilagajanje tržnim zahtevam. Hkrati bodo delavci Krke dosegli povečanje izvoza in zmanjšali uvoz farmacevtskih surovin, uvedli proizvodnjo sekundarnih surovin, izboljšali devizno bilanco in okrepili lastne ekonomske moči.
KATJA *-----------
PRISRČEN SPREJEM MAKEDONCEV - V okviru 8. srečanja rezervnih voja&ih starešin Jugoslavije, ki poteka letos pod geslom „Bratstvo in enotnost44, sta imela Dolenjska in Posavje v gosteh 94 rezervnih vojaških starešin iz SR Makedonije, ki so si od 2. - 4. julija ogledali Bazo 20, tovarno IMV (na sliki), Iskro v Semiču, nuklearno elektrarno v Krškem, ter zanimivosti Sevnice in Brežic. Zadnji dan so se udeležili osrednje prosleve v Dobrepoljah. (Foto: J.P.)
(1508* - 6 julij 1978
DOLENJSKI LIST
»LADO44 PRED NAPOL PRAZNO DVORANO " V ponedeljek zvečer je v novomeški športni korani predstavi! ples, nošo in glasbo jugodovan-skih narodov 50-članski zagrebški ansambel »Lado44. Zal se je dogodilo, kot že nekajkrat, da j6 vrhunski umetniški užitek zamudilo veliko Meščanov (vaščanov?)
NE POZABIJO - V soboto so na mokronoškem gradu že 25-ič počastili krajevni praznik v spomin na dogodke iz NOB, ko so partizani v trški usnjami zaplenili veliko usnja. Razen moškega zbora, šolskih recitatorjev je zaplesala še domača folklorna skupina. (Foto: Železnik)
SREČNO, BRIGADIRJI! — V soboto, 30. junija, je iz Novega mesta odšla na zvezno delovno akcijo MDB „Katja Rupena44 (pokrovitelj je Novo-teks). Štiriinpetdeset brigadirjev bo mesec dni gradilo cesto, urejalo parke in gradilo protipožarne preseke v gozdovih Deliblatskega peska v SR Srbiji. (Foto: J. Pavlin)
RAZVITJE PRAPORA - Krajevna organizacija ZB NOV v Starem gradu pri Krškem je 2. julija na slovesnosti v počastitev dneva borca razvila svoj prapor. Svečanosti so prisostvovali tudi predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti in družbenopolitični delavci iz domače občine. (Foto: M. Zupančič)
„Lokalci” -prvi položaji
naše fronte
Na prvi seji skupšične sodeloval tudi Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS
Prva seja skupščine skupnosti delovnih organizacij lokalnih sredstev obveščanja v Sloveniji (skupnost je nastala iz prejšnjega Združenja pokrajinskih listov in lokalnih radijskih postaj) je le še utrdila neizpodbitno dejstvo, da je tako imenovana lokalna informacija nepogrešljiva in da z razvojem družbe še povečuje svoj pomen. Temeljna organizacija združenega dela in krajevna skupnost sta osnovni družbeni celici, iz katerih naj izhajajo vse družbene odločitve; njima so najbližji pokrajinski listi, lokalne radijske postaje, tovarniški listi in. glasila krajevnih skupnosti, zato so tako pomembna oblika obveščanja.
Kako krepiti svojo vlogo in rasti v kakovosti, kako odpravljati nekritičnost, cehovsko zaprtost, kako se zoperstavljati nesarrioupravnim pritiskom, kako bolj ustvarjalno sodelovati v naprednih prizadevanjih in ne nazadnje - ponekod celo najprej — kako izboljšati gmotni položaj lokalne informacije, o tem je tekla razprava, v kateri je sodeloval tudi Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Lokalna sredstva obveščanja so prvi položaji naše fronte, je dejal, zato so vredna vse pozornosti in morajo biti sestavni del načrtovanja razvoja informacijskega sistema. Pomembna so tudi zato, ker utirajo pot in so most k osrednjim, republiškim informacijskim sredstvom. Ustanovitelji teh glasil morajo več storiti zanje, ne pa se obnašati kot starši, ki zavržejo rojenega otroka. Lokalna sredstva obveščanja je treba oprostiti plačevanja davščin od dohodka ali jim še kako drugače pomagati, da se bodo bolj postavila na svoje noge in uveljavljala svojo vlogo in poslanstva Dosledno je treba zavračati mnenje, da obveščanje in' kultura obremenjujeta gospodarstva Nasprotno je res, je naglasil tov. Šetinc, premalo obveščanja in kulture obremenjuje gospodarstvo.
Prva skupščina je obravnavala tudi več konkretnih vprašanj, predvsem glede pomanjkljivega sodelovanja lokalnih radijskih postaj z osrednjo hišo RTV Ljubljana. Delegati so izvolili tudi organe skupščine: Marijana Lipovška, glavnega urednika Našega časa in Radia Velenje, za predsednika skupščine; Marjana Legana, glavnega in odgovornega urednika Dolenjskega lista, za predsednika programskega odbora pokrajinskih časnikov, Francija Hedia, glavnega in odgovornega urednika Radia Brežice, za predsednika programskega odbora lokalnih radijskih postaj, ter Miška Gobca, glavnega urednika ptujskega Tednika in Radia Ptuj, za predsednika odbora skupnega reklamnega programa.
M. L
CESTA IN TRANSFORMATOR V REGERCl VASI - Kjer se je nedolgo tega gnojnica prelivala po cestah, je asfalt in cesta razpeljana na več koncev. Ob otvoritvi je bila slovesnost, na kateri so posebej pohvalili vaško mladinsko brigado. (Foto: R Bačer)
Regerča vas - za zgled
Otvoritev asfaltne ceste in transformatorja
V nedeljo, 2. julija popoldne, so krajani Regerče vasi dočakali svoj veliki dan. Vsa vas je bila v zastavah, veliko krajanov zbranih pa vaška mladinska brigada s 57 brigadirji pa najmlajši vaščani na kolesih in gasilci. Svečano so odprli 1699 metrov asfaltiranih cest na območju krajevne skupnosti in transformatorsko postajo.
Za Regerčo vas, ki 25 let ni v komunalnem pogledu skoro nič napredovala, je bil to velik praznik.
Nekdaj majhen primestni zaselek ima že 680 prebivalcev in okrog 180 hiš. Sloga vaščanov in želja po napredku pa se je prav tu izkazala.
Komaj poldrugo leto zatem, ko je bila ustanovljena krajevna skupnost,
imajo pokazati več kot marsikje drugod.
Slavnostna govornika sta bila Tone Kordiš, predsednik sveta vseh 11 mestnih krajevnih skupnosti, in inž. Niko Galeša, predsednik sveta krajevne skupnosti, in inž. Niko Galcša, predsednik sveta krajevne skupnosti Regerča vas ter duša celotne akcije za napredek kraja. V dobrem letu dni so krajani skupno z vaško mladino opravili nad 7.000 prostovoljnih delovnih ur, vrednost opravljenih del pa znaša čez 240.000 dinarjev.
Po otvoritvi ceste so vsi z zastavami na čelu krenili do grička pri Roku, kjer je bil kulturni program v čast dneva borca, nato pa tovariško srečanje.
R. a
Spomenik kurirjem TV 11
Mladina Travnika si je sama zgradila svoj dom — Otvo-________ritev	za	praznik Loškega potoka_____
Najlepši spomenik kuriijem
Z žulji do nove ceste
S prostovoljnim delom rešujejo komunalne probleme vaščani Stranske vasi in Lakovnic (KŠ Birčna vas)
Prebivalci KS Birčna vas se že nekaj let ukvarjajo največ s cestnimi problemi, saj so vasi med seboj oddaljene in so bile še do nedavnega brez pravih cestnih povezav.
Že lani so s prostovoljnim delom zgradili dva cestna odseka, ki sta zbližala vasi Rakovnik in Jamo, ter Podljuben-Prapro-če-Vrh, letos pa so se lotili posodobitve novega cestnega priključka vaščani Stranske vasi in Lakovnic. Iz kolovoza je nastala sodobna, štiri metre široka in kilometer in pol dolga cesta. Prek 1200 delovnih ur so skupno vložili v trd', kamnit teren. Franc Bartol, pobudnik in vodja vseh dosedanjih akcij, je ob tem povedal: „Danes je pač tako: če hočemo po boljši cesti do doma, je treba poprijeti. Vaščani obeh vasi smo izredno složni, saj vemo, da bomo le tako lahko hitro prišli do ceste. Tudi delež
plačila bo manjši Podarili smo vse obveznice za ceste, vsaka hiša pa bo merala prispevati še skoraj 5000 din, saj bodo dela veljala 1,650.000 din; polovico bodo z delom in prispevki pokrili vaščani.11
Seveda so na pomoč priskočile tudi nekatere delovne organizacije. Predvsem so bili veseli pomoči Gozdnega gospodarstva, „Krke“ in „Kremena“. -
Lepa cesta že pelje v Stransko vas in Lakov ni ce in vaščani so ponosni na svoje delo. Toda kako bo naprej, se sprašujejo, ko iz Komunalnega podjetja ne dobe odgovora, kdaj bo njihova cesta asfaltirana. Res, da je veliko del pred konferenco mest, toda ali naj bodo vaščanovi žulji in dobra volja zaman, kajti že ob nekaj nalivih lahko dobro pripravljena trasa postane kolovoz, kot je bil pred začetkom del.
J. PAVLIN
1
?
r.A. '	^	-T	1	***S- .A
—-	J..	-	jm
TA LEPŠI JUTRI — Vaščani Strr iške vasi in Lakovnic so bili v nedeljo, 2. julija, že devetič na trasi svoje nove ceste. (Foto: J. Pavlin)
Veliko ljudi se je prejšnji petek zbralo na novomeškem pokopališču v Ločni, da bi na poslednji poti po* spremili 82-letno Minko Osolnik fe Cankarjeve ulice. Novomeščani sojo šteli za svojo, saj je z družino živeto med njimi od leta 1926 in so jo p o-znali kot tiho in skromno, a preu-darno in spoštovano krajanko.
Leta 1896 rojena v Sp. Bitnjah na Notranjskem, je v življenju marsikaj prestala. Se mlada se je poročila s sodnim uslužbencem Francem Osolnikom. Po prvi svetovni vojni ju j* razdelitev ozemlja zatekla v Italiji-od tam pa sta pribežala v Jugoslavijo. Ustavila sta se najprej v Borovnici, kjer se jima je rodil sin Bogdan, nekaj let so živeli v Kočevju, nato pa v Novem mestu, kjer so si s trudom postavili svoj dom v Koloniji-
Skopa in trda primorska tla so kalila rod, iz katerega je izšla Mink8 Osolnikova v rod naprednjakov in poštenjakov, la niso dovolili, da bi jim tujci krojili usodo. Osolnikova mama ni klonila ob sramotenju in izgnantvu, ki sta ga med zadnjo vojno doživela z možem v lastnem mestu zaradi odhoda obeh sinov v partizane. Sin Bogdan je odšel že leta 1942, Marjan pa za njim 1943, ko mu je bilo komaj 14 let Po vojni, ko sta oba sinova postala diplomata in ju je pot vodila daleč po svetu, je bila v mislih vselej z njima.
Zaradi bolehnosti se je Osolnikova mama malo javno udejstvovala, vso skrb, ljubezen in življenje pa je posvetila družini: otrokoma, možu, la je umrl že pred 9 leti, in vnukom.
IZ KS DRAGA
NOVI ASFALT - Kmalu bo dobil še preostali del Srednje vasi asfaltno prevleko na glavni cesti. Hkrati bodo asfaltirali tudi rokometno igrišče pri šoli v PodpreskL LE TRIJE KONČALI - Osmi razred osnovne šole v Podpre ski so letos končali trije učenci Dva bosta nadaljevala šolanje na pedagoški gimnaziji, ena pa na poklicni šoli za kuhanje. Tudi lani so tu končali šolo trije učenci, predlanskim 8, prihodnje šolsko leto pa jih bo 6.
spor
postaje TV 11 in 61 domačinom iz Travnika v Loškem potoku, ki so žrtvovali življenja v NOB, bo gotovo mladinski dom, ki ga te dni dokončuje potoška mladina, svečano pa ga bodo odprli 30. julija, se pravi dan prea krajevnim praznikom Loškega potoka.
Dom, la je brunarica, bo nosil ime „TV 11“ v spomin na to kurirsko postajo, ki je med vojno delala v bližini. V njem bo velika (8 x 8 m) dvorana, namenjena za sestanke in predavanja mladine pa tudi vaške skupnosti Travnik,
Brunarico je dal mladini ZKGP, mladinci pa so jo prepeljali sem k „Malnom“ in jo postavili ter uredili. Doslej so mladinci opravili nad 8.000 ur prostovoljnega dela, pri strokovnih delih in prevozih pa so jim veliko pomagali starejši. Vaška skupnost jim je dovolila še posek potrebnega lesa, precej pa jim je pomagal tudi potoški tozd Inles. Tudi potrebni denar za gradnjo so si mladi prislužili sami s prireditvami in delovnimi akcijami.
Otvoritev in proslavo krajevnega praznika pripravljajo domačini skupno s kurirji 4. VDV brigade. Ti bodo izdali za to priložnost posebno brošuro o TV 11 in Travniku, ki bo obsegala okoli 50 strani. Vgradili bodo tudi spominsko obeležje postaji TV 11 ter denarno in drugače pomagali pri organizaciji proslave.
Mladinci imajo v bližini doma že urejen letni prostor za ples in zabavo. Poleg nameravajo urediti trim stezo, kasneje pa še letni kino. Tako bi to območje „Pri malnih" postalo
res pravo središče mladine Travnika in Loškega potoka.
J. PRIMC
Sindikat ne bo gasil požarov
Krško: še naprej pozornost uresničevanju ZZD, nagrajevanju po delu in dogovarjanju
„Kongresa Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije sta kažipot za naše delo v prihodnjem mandatnem obdobju,“ so poudarili delegati zadnje skupščine občinske sindikalne oiganizacije v Krškem. To pomeni, da bo sindikat še bolj kot doslej v središču dogajanj, da ne bo gasil požarov, ampak jih bo preprečeval.
SAMI ZGRADILI DOM - Mladina OO ZSM Travnik v Loškem potoku si je od septembra lani do junija letos postavila in opremila svoj dom, pri čemer je opravila. nad 8.000 ur prostovoljnega dela. (Foto: J. Primc)
V razpravi smo namreč slišali, da samoupravno sporazumevanje še ni povsod zadovoljivo, da so se v interesnih skupnostih naknadno odlo čali drugače, kot so to sprejeli delavci v združenem delu, toda svobodna menjava dela, to je dogovarjanje, to niso prispevne stopnje. Obremenitve gospodarstva so v krški občini res velike, vendar vse po vrsti vsebujejo tudi dinar za beton (za šole, za vrtce ipd.), to pa je spet v korist delavca, občana.
Sindikat se bo poslej posebej posvetil nagrajevanju po delu, da se bo uveljavilo tudi v družbenih dejav-
nostih, v skupnih službah, Iger je delo težje „stehtati“ in ga pravilno ovrednotiti
„Ta led smo skušali prebiti tudi v upravi pravosodju, družbenopolitičnih organizacijah in SIS, tako da nimamo več uravnilovke, ampak uveljavljamo merila za kakovost, za količino dela ipd.,“ je v razpravi omenil Marjan Žibret. Opozoril je tudi na pomanjkljivosti pri sprejemanju internih aktov, ki jih zahteva uresničevanje zakona o združenem delu. Gre za formalističen pristop, za prepisovanje receptov, ki jih v
tozdih ne proučijo, zato kasneje nujno nastopijo težave.
Na sindikat so se obrnili za pomoč rudarji s Senovega, ki so prizadeti pri osebnih dohodkih, čeprav delajo v vedno težjih pogojih. Menijo, da niso dolžni sami nositi vseh bremen umirajočega rudnika, v katerem se produktivnost vsako leto zmanjšuje. Tudi delavke v Labodu, kjer je 95 odstotkov delovnih mest normiranih in kjer izpolnjujejo evropsko normo, so prepričane, da dobijo premalo za svoje delo. Tovarna proda doma samo tretjino izdelkov, dve tretjini pa na tujem, kjer je konkurenca izredno močna. Zato se zaposlene vprašujejo, če je njihovo delo v primerjavi z drugimi panogami zares pravilno ovrednoteno.
JOŽICA TEPPEY
Še: Razkošje,ki si ga moramo privoščiti
■
■
■
:
Iz pisarne IS občinske skupščine Trebnje smo prejeli naslednji odgovor in ga objavljamo v celoti
Na članek Franca Režuna pod naslovom »Razkošje, ki
V DOMOVINI OČETOV CM DEDOV Krškem so v soboto, 1. julija, prisrčno sprejeli pevce in pev Glasbene matice iz Clevelanda, ki so bili dva dni njihovi nadvse S
Pred hotelom Sremič v pevce in pevke zbora
dobrodošli gostje. S slovensko pesmijo so še isti večer na koncertu
rški občani so ponosni, da so jih obiskali, in si še želijo srečanja z njimi. (Foto: J. Teppey)
v Kostanjevici navdušili poslušalce.
Potreba po izgradnji družbenega doma je bila v Trebnjem prvotno že načrtovana, vendar do realizacije do sedaj ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zaradi rastočih potreb po tovrstnih poslovnih družbenih prostorih pa je izvršni svet že v letu 1977 sprejel sklep, da se pristopi h gradnji družbenega doma.
Predlaganih je bilo več lokacij, ki jih je Urbanistični zavod - Projektivni atelje Ljubljana kot pooblaščena organizacija strokovno obdelal.
Izmed predlaganih lokacij se je Urbanistični zavod prvotno opredelil za lokacijo ob sedanjem družbenem domu. Vendar je bila realizacija pogojena z rušenjem obstoječe zgradbe.
Zaradi prostorske stiske in splošnega pomanjkanja poslovnih prostorov v Trebnjem je bilo dogovorjeno, da rušenje ni sprejemljivo. Na predlog izvršnega sveta po iskanju nove primerne lokacije je Urbanistični zavod - Projektivni atelje Ljubljana po temeljiti preučitvi ureditve samega centra naselja glede na namembnost objekta predlagal kot najustreznejšo lokacijo za obratom družbene prehrane, to je na
nekdanjem odbojkarskem igrišču. Prostor se že nekaj let ne uporablja, je v celoti zapuščen. Služi kot divje odlagališče in parkirišče. Na prostoru je že vkopana cisterna za centralno gretje, raba dela tega zemljišča pa je omejena zaradi plinske postaje.
Prednost lokacije je v tem, da se nahaja v najožjem centru, v neposredni bližini prostorov občinske skupščine, kar omogoča koncentracijo družbenih in strokovnih služb ter racionalno izkoriščanje skupnih sejnih prostorov. Poleg tega je občanom, zlasti iz bolj oddaljenih krajev, omogočeno hitro in ekonomično urejanje osebnih zadev hkrati tako pri upravnih organih kot pri organih samoupravnih interesnih skupnosti in DPO.
Pri urejanju centra. Trebrije je potrebno upoštevati, da ne gre samo za center nekega naselja, pač pa za občinsko središče, v katerem so združene vse družbene, kulturne in upravne funkcije. Primarna funkcija občinskega centra ne more biti v prvi vrsti namenjena rekreacijskim površinam. Poleg tega so v neposredni bližini naselja obsežne zelene in
gozdne površine in prav tem naj bi veljala slab, da bi se primerno preuredile v naravne parke in sprehajalne površine (npr.: gozd na Cvib-lju,Zagradom itd.).
Moramo opozoriti na to, daje lokacija družbenega doma bila že določena s sprejetjem urbanističnega načrta mesta Trebnje iz okt. 1968 v obravnavani coni centra, in sicer med ploščadjo spomenika NOB in obstoječim zdravstvenim domom. Na sedaj predlagani lokaciji novega družbenega doma pa so bili predvideni parkirni prostori. Zato pomeni sedanja lokacija le ugodnejšo razporeditev določenih objektov in ohranitev že urejene zelene površine v sedanjem parku.
Izgradnja družbenega doma s postajo milice nikakor ne bo bistveno vplivala na obstoječe šolske in predšolske ustanove, saj so sedanje zunanje površine tako šole kot vrtca skoraj v celoti nedotaknjene. Postaja milice je predvidena kot nizka stavba, ki bo prislonjena ob brežino nekdanjega šolskega igrišča. Tako ne bo moten pogled iz šolske stavbe navzven.
Naj še omenimo, da ima šola sedaj novo športno igrišče, ki služi tako šoli kot SD in krajanom. Sedanje funkcionalne površine vrtca obsegajo pribl. 3670 m2, šolske funkcionalne površine pa 23420
m2, kar je znatno več, kot predvideva normativ.
Širitev vrtca na sedanji lokaciji po nobenem do sedaj sprejetem urbanističnem dokumenti ni določeno. Glede na princip, da se vrtci gradijo v težišču stanovanjske gradnje, je predvidena nova lokacija vrtca po # sprejetem zazidalnem načrtu ,.Pavlinov hrib - Stari trg“ v naselju Stari
trg-
Za potrebe osnovne šole je v izdelavi tehnična dokumentacija za izgradnjo večjega šolskega centra, tako da bodo sedanji prostori p° izgradnji nove šole uporabljeni v sedanjem obsegu za potrebe usmerjenega izobraževanja.
Predvidena parkirna mesta tak? za PM kot za dom DO so kot min*" malna dimenzionirana le za urad n« osebe. V bodoče je potrebno v neposredni bližini centra zagotovi*1 lokacijo večjega parkirišča, ki bi sl"' žilo celotnemu centru mesta, 0 čemer je izvršni svet SO že razprav'' ljal na svoji seji dne 27. 2. 1978.
Lokacijsko dokumentacijo ie. Urbanistični zavod - Projektivn1 atelje Ljubljana izdelal pod 1205/T od 24. 2. 1978. Glede n* določilo 15. člena zakona o urban*' stičnem planiranju, po katerem 28 urbanizem pristojni svet SO lahk® dovoli manjše odmike od sprejctcga urbanističnega programa, urban1'
DOLENJSKI LIST
Št. 27 (1508) - fi. julij 1978
V
Povabilo sošolcu, ki je padel že 1943. leta
Tako se je glasil pripis na vabi«1. ki so ga prejeli nekdanji di-J*ki mešča nske šole v Krškem, ki J° obiskovali to šolo 1927. leta,
59 je. slavila 50-letnico obstoja Izdelovanja.	„	•
'Takrat je obiskovalo to šolo . ® učencev. Na jubilejno sre-.Canie, ki je bilo 3. junija, pa jih J* Prišlo le 65. Številne med nji-J® pobrala tudi zadnja vojna,
10 »1 izbirala žrtev. Po zgledu in ®*ukih svojih profesorjev, za ka-vemo, da so bili skoraj brez Pjieme vsi, nosilci naprednih pi. od prvega ravnatelja te šole Vana Lapajneta naprej, so nji-pvi učenci po končanem šola-•I" aktivno delovali v naprednih "Ionizacijah in društvih širom •7domovini. Zatojih 1941. leto m Presenetilo!
izmed tistih, ki se je ob noru okupatorja v našo domo-H®0 me d prvimi odzval njenemu )®cu> a hi ni dočakal njene ^Oboditve, je bil tudi Emest cakar s Senovega. Tudi njemu r* sošolki iz Ljubljane, ki sta organizatorki tega srečanja, PoslaB vabilo na jubilejno srečajo Zal pa da tega ni mogel pre-
V	knjigi „PADLI V j£NJU REVOLUCIJE’, ki jo je J1} izdala Zveza ZB NOV cine Krško, je zapisano: j rnest Učakar je bil rojen 2. januarja 1915 v Sv. Nedelji pri rabinu v Istri kot sin rudniškega \ nameščenca. Le ta 1921 so Ita-
lijani izgnali vso družino, ker se ni hotela podrediti italjanskemu nasilju. Ljudsko šolo je obiskoval Emest na Senovem, meščansko v Krškem, učiteljišče pa v Mariboru. Ker mu je oče umrl kmalu po prihodu na Senovo, je prevzela vso skrb za šest mladoletnih otrok mati, ki jih je sama preživljala. Po končanem učiteljišču leta 1935 zaradi naprednih nazorov ni dobil nikjer službe. Sele po nekaj letih je bil nameščen na Sv. Planini nad Trbovljami. Leta 1939 je napravil izpit za vpis v šolo za telesno vzgojo z odličnim uspehom, vendar ga zaradi naprednih idej niso sprejeli.
Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil kot vojni ujetnik odpeljan v taborišče v Nemčijo, od koder se je decembra 1941 vrnil v Ljubljano, kjer je takoj stopil v stik s prvimi ilegalci. Po nalogu OF se je zaposlil kot skladiščnik v Ljubljani ter z veliko drznostjo pošiljal čez blok hrano za partizane. Leta 1943 je zapustil Ljubljano ter odšel v partizane, in sicer v Ljubljansko brigado, kjer je bil ranjen. Maja 1943 pa je padel kot oficir za zvezo pri napadu na Tržišče pri Mokronogu.”
Naj bo ta zapis hkrati naša skromna zahvala in tudi spomin na vse tiste, ki jih prav tako kakor učitelja Ernesta ni bilo med slavljenci.
SLAVKO SMERDEL
pisma in
odmevi
ASFALT V KS ŠENTRUPERT
V	KS Šentrupert so v zadnjem času dobile asfaltne poti vasi Bistrica, Draga, Prelesje, Vrh in Kamenje. Finančna sredstva so prispevali vaščani sami, nekaj pa tudi KS iz samoprispevka. Asfaltirane ceste pomenijo za našo KS velik gospodarski napredek.
MIMI LAMOVŠEK novinarski krožek Šentrupert
KAJ SO POVEDALI ČLANI SKUPINE „FIS“
Skupina „Fis“ je vokalno-instru-mentalna skupina iz Šentruperta. Sestavljajo jo Alojz Prah, študent strojne fakultete (solo kitara), Zvone Vrabec, študent ekonomije (bas kitara), klaviaturist Jože Uhan, študent geologije; Janez Vantar,
fradbeni tehnik, je bobnal, dokler ni el k vojakom, zamenjal ga je Albin Kranjc, študent geologije. Skupina je dobila še harmonikarja Marjana Podlogarja, ki je študent pedagoške akademije. „Fis“ deluje že eno leto, ima tudi nekaj svojih skladb. Igra na plesih in veselicah. Večjih težav člani nimajo, razen dolgov glede opreme. Radi bi dobili prostor za vadbo v Ljubljani. Pri nadaljnjem delu jim želim veliko uspehov.
JELKA GREGORČIČ novinarski krožek Šentrupert
j*'	—	-/	Šentruj
Izguba - res stvar preteklosti
Pripombe na članek o vzrokih izgube v Novogradovem tozdu Gradbeništvo
-Ne samo zato, ker sem osebno prizadet, marveč predvsem ništ ’.*razPuSčene vojske*4, kot je delavce našega tozda Gradbe-K voin stranski obrati imenoval direktor delovne organizacije gi	Novograd Vinko Bele v Dolenjskem listu z dne 15. junija v
,.Izguba — stvar preteklosti**, bi rad pojasnil nekatere stvari: vzr	tre*ct°r trdi, da so bili glavni tančno poznal finančno stanje, pri
or« izgube v tozdu GIS s*21*	■	"	I
^nizacija, nediscipliniranost,
Ti31«, da smo bili razpuščeni. Ta aitev je enostranska in krivična.
"*enim, da je bil glavni vzrok izgube Predvsem slaba poslovna politika.
0 je razvidno tudi iz informacije skupščine občine Novo mesto o po-teku sanacije v našem tozdu, s kateri so seznanili delegate zbora zdru-ru8* dcla na junijski seji. Citiram: urei VIU VZrolt "Zgub je bila sfat>° nce P°litika bivšega samostoj-
GIS, me veseli, daje poslovna usmeritev taka, kot jo nakazujejo smernice organov občinske skupščine, ter da se že kažejo pozitivni rezultati sanacije.	FRANC BEVC
dir,,. (podictja Novograd (katerega Kep m ^ bd sedanji direktor DO
.usmerUoT8rad’ 0P’ P )’ ki 80 je
pa v?? gradnje za trg), za kar loškn nata tehnično niti tehno-UsPosobljeno.“ čas^V56 ie izkazala izguba tudi v je u.,° ** bil vodja tozda, vendar jasno rt° vsakemu nestrokovnjaku v nek •* ta š^&uba ni mogla nastati objekti ,mcsfcih> saj je gradnja
1977	in ?jala od 1975 do sredine v tezuit-Se'’e knjigovodsko pokazala d »jioh- i’*1 Poslovanja šele ob projektov v letu 1977.
Poslenrf-S * zavcdam, da sem prevzel Uektorja tozda, ne da bi na-
tem pa se mi vsiljuje občutek, daje takrat to stanje zelo dobro poznal direktor DO, ko me je nagovarjal, naj se javim na mesto direktorja tozda. Drugače si ne znam razlagati dejstva, da je bil že po štirih mesecih, ko sem prevzel to dolžnost, dan predlog za mojo zamenjavo zaradi neuspešnega poslovanja.
Posebej, moram poudariti, da je tozd GIS v 1977 upošteval poslovno usmeritev, ki so jo predlagali organi občinske skupščine Novo mesto, da se v večji meri preusmeri v gradnjo komunalnih objektov. Večja dela, ki Sno jih v tem času prevzeli, smo uspešno opravili s pozitivnim finančnim rezultatom. Torej je res, kot piše v naslovu članka, da je izguba stvar preteklosti. Toda čigave?
Zavedam se, da del odgovornosti za slabo poslovanje v preteklih letih nosim tudi jaz, ker sem bil v teh letih vodja gradbene operative, zato sem z razumevanjem sprejel odločitev delavskega sveta o deljeni odgovornosti med mano in direktorjem delovne organizacije. Jaz sem odstopil, medtem ko hoče direktor Bele obiti svoj del odgovornosti.
Ker sem še vedno delavec tozd
„Bom jaz šofiral”
Tudi to se zgodi
Gostilna na RAtežu, v enem izmed redkih, malo toplejših letošnjih junijskih zgodnjih veče-rov- Na vrtu pred gostilno je tokrat živahno in v prijetnem pomenku teče čas. Na vsem lepem pri eni izmed stranskih miz nekaj zgrmi na tla. Pogledamo in komaj vetjamemo : stola je zmanjkalo mlajšemu moškemu. Človek pomisU že na najhujše, toda „padlemu” skuša pomagati na noge njegov prijatelj. S precejšnjim naporom mu to le uspe in oba se napotita proti avtomobilu. Treznejši predlagi pijanemu ,,padlemu": „Daj, te bom jaz odpeljal domov!” Oni pa, da ne in ne.
In z dvorišča gostilne na Rate-žu je odpeljal v rdeči ,Jtatrci“ pijani voznik, ki je malo prej zgrmel s stola na tla! Gostje so bili tako presenečeni, da nihče ni zapisal številke avtomobila pogumnega .junaka”. q ^
črta zf* na*"rta in zazidalnega na-*ialtie Posarnezne objekte in komu-"aPrave, je izvršni svet SO na
fiiiara? oddelka za gospodarstvo in I97g v na. sv°ji 109. seji dne 27. 2.
oh, Pitnosti predstavnika UZ Učijo :avnaval lokacijsko dokumen-Odobri *pieiel sklep, da se lokacija Pottab-8 P°8ojem, da se pridobijo še sejo Pa a soglasja in mnenja. Pred **?dno b*lo že pridobljeno pred-ri)e, ki "“tenje osnovne šole Treb-%n *a je sprejel svet delovne 1978 j na svoj* seji dne 16. 2. izhaja 7? posredovanega sptotn' a lola nima nar
lokaciji-
PoieK7fJI izvršnega sveta je bilo Pridobi' 62"ib inšpekcijskih soglasij sk''PJeno mnenje sveta krajevne
-	Qsttzdne5 4 197g odd«.,,*
mnenja namena na-
1 h?|Podarstvo in finance je razpi-
. .
1 l97piel lokacijsko razpravo 26. Pfedsta ’ na"jo so bili vabljeni tudi •tl u .Vniki šole, otroškega varstva t*klju»l®vne skupnosti. Glede na Pakaan a te obravnave so bila Qsooynno pridobljena mnenja v»tnvae lole in skupnosti otroškega itevjpi' °8°ji obeh mnenj so upo-*°*be uV. P°g°jib lokacijske od-klc ^ ki jo je izdal pristojni odde-*t. 3-8°S>odarstvo in finance pod
1978	*~l61/78-3 z dne 25. 5. Nibče Odločba je pravnomočna, 'ožbe 118 to odločbo ni vložil pri-ripravn- V samcm postopku niti otgan niti izvršni svet svojih Jktj j^ b in drugih s predpisi ali 'U ni,, 'b Pooblastil v tem postop-Vsta Prekoračila.
tnžbencm domu bodo prido-
bile prostore vse družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti.
Kot odgovor na zastavljena vprašanja občanov o kršitvi pravice do demokratičnega odločanja pa lahko ugotovimo naslednje:
Lokacijsko dokumentacijo potrdi oddelek za gospodarstvo in finance. Po veljavnih predpisih ni predvidena širša javna razprava na zborih občanov. Neposredno prizadeti imajo pravico sodelovati na lokacijski razpravi, ta pa je bila v konkretnem primeru izvedena. Z lokacijskimi dokumentacijami, ki jih je izdelala pooblaščena- organizacija, so bili zgrajeni vsi družbeni objekti tako v naselju Trebnje, kot v ostalih krajevnih središčih (vrtec Trebnje, šola Mokronog, trgovina KZ v Starem trgu, trgovina Dolenjke, zdravstveni dom, tovarna na Račjem selu in Veliki Loki, na Mirni itd.). Gre torej za običajen postopek pri zapolnjevanju že obstoječih naselij kot popolnitev nezazidanih, vendar komunalno opremljenih zemljišč. Taka zazidava pomeni hkrati skrb za racionalno izrabo prostora in čuvanje kmetijskih zemljišč. Premik lokacije na drugo zemljišče nujno pomeni poseganje v obdelovalne površine. Ob tem pa prostor sedanje lokacije družbenega doma, ki meri pribl. 20 arov kljub vsemu vcijetno ne bi našel finaricerja, ki bi ga spremenil v park. Vsem nam je namreč znano, da tudi na območju krajevne skupnosti Trebnje obstajajo problemi, ki zahtevajo takojšnje reševanje
(ureditev vodovoda, izgradnja mrliške vežice, čistilnih naprav, nove šole, kulturnega doma itd.), ki bodo prav gotovo morali imeti prednost pred urejanjem majhnih parkirnih površin in ki so piav tako izredno važni za človekovo zdravo in dobro počutje. Ob teh problemih pa je financiranje urejanja in vzdrževanja novih parkirnih površin mogoče le tudi razkole, ki si ga ne moremo privoščiti. Mnenja smo, da z izgradnjo družbenega doma na sporni lokaciji ne bo nihče prizadet.
Mogoče za konec še to: Naš družbenopolitični sistem nam omogoča in zagotavlja, da svoje interese torej tudi vse probleme razrešuje v okviru krajevnih organizacij SZDL. Tega ni storil nihče,, niti pisec članka niti kdo drug. SZDL kot nosilec usklajevanja vseh družbenih interesov bo tako probleme lahko hitro in uspešno reševala. Pisanje ne more biti pot razreševanja problemov, vsaj ne konstruktivnega reševanja. Tako reševanje pomeni navsezadnje tudi zavlačevanje reševanja problemov. Ne v opravičilo KS, morda le kot ugotovitev še lahko napišemo, da bi bilo takih in podobnih primerov manj, če bi se občani štcvilneje udeleževali zborov občanov. Tako bi verjetno tudi pisec članka ne predlagal ugodnejše lokacije družbenega doma med železniško progo in Oparovo hišo, kej je bila ta lokacija na zboru občanov določena za kulturni dom in hotel.
V	Trebnjem,dne 27.6. 1978
IZ PISARNE
IZVRŠNEGA SVETA
Franc Tavčar: PRIJATELJSTVO LJUDI VSEGA SVETA, kip za razstavo v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem julija 1978.
11. Tabor je odprt
Na letošnjem taborskem srečanju v Trebnjem ustvarja 38 slikarjev in kiparjev — V soboto otvoritev velike razstave v Galeriji likovnih samorastnikov
Na enajstem Taboru likovnih samorastnikov, ki se je začel prejšnji teden, sodeluje 38 slikarjev in kiparjev, od tega osem iz tujine. Likovniki bodo delali še jutri, v soboto, 8. julija, pa se bodo po slavnostni seji skupščine Tabora udeležili otvoritve razstave ..Prijateljstvo, mir, svoboda in kruh za ljudi vsega sve-ta“, na kateri bo v imenu pokroviteljic — pobratenih občin Uijaš, Obrenovac, Trebnje in Velika Gorica - govoril predsednik obrenovske občinske skupščine Života Stanojevič.
Slovesne otvoritve letošnjega taborskega srečanja, ki je bila 29. junija v trebanjskem kulturnem domu, so se med drugimi udeležili predstavnik SAZU dr. Janez Milčinski, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Roman Ogrin in član republiškega izvršnega sveta Andrej Ujčič. Roman Ogrin je v svojem govoru med drugim omenil, da Treb-
Kultura za konferenco
Kulturni program, ki ga pripravlja Novo mesto za udeležence oktobrske jubilejne (petindvajsete) skupščine stalne konference mest, je okvirno že znan. Posebna komisija, ki deluje pri pripravljalnem odboru, je
Sedvidela prireditve za oba leva zasedanja stalne konference mest v Novem mestu.
Dan pred začetkom bo na Glavnem trgu promenadni koncert, zatem pa v Domu kulture večerni koncert moškega pevskega zbora „Dušan Jereb**. Naslednji večer bo sledil partizanski miting, s katerim bodo počastili tudi 35-letnico, kar je bilo Novo mesto svobodno partizansko mesto. Miting bo na Glavnem trgu, ob slabem vremenu pa v Domu JLA, kjer bodo sicer vrteli novi slovenski dokumentarni film „Krka živi**, posnet v Novem mestu in okolici, ter morebiti še nekaj drugih kratkih dokumentarcev iz Dolenjske.
Svoj delež bo prispeval Dolenjski muzej z razstavami v svojih oddelkih.
nje, čeprav je majhno in manj razvito, z dnevi kulture in umetnosti ter še posebej s taborskimi srečanji prispeva pomemben delež h kulturnemu razvoju v tem delu Slovenije, hkrati pa prav s takimi manifestacijami, ki vključujejo kar največji krog krajanov in drugih občanov, že uresničuje resolucijo pravkar končanega 11. kongresa ZKJ o kulturi.
Trebanjci so najlepšo dobrodošlico likovnikom, udeležencem enajstega taborskega srečanja, izrekli s kulturnim programom na otvoritvi. Celoten spored je začel Jože Falkner s svojsko in prepričljivo interpretacijo Prešernove ,,Zdravljice“, za njim pa so se izmenoma zvrstili pevci Tržiškega okteta in mokronoški harmonikar Slavko Žnidaršič s svojimi skladbami. Že popoldne je bilo srečanje s slikarji in kiparji, na katerem je govoril predsednik trebanjske občinske skupščine Tone Zibert, v Galeriji likovnih samorastnikov pa so odkrili spominsko obeležje pokojnemu Adolfu Grumu, soorganizatorju taborskih srečanj.
V	petek, 30. junija, je bil v Trebnjem koncert oktetov, jutri pa bo nastopila folklorna skupina iz Velike Gorice s plesi in pesmimi jugoslovanskih narodov in narodnosti
SUHY PRED DOMAČIM OBČINSTVOM — 29. junija so v veliki dvorani Dolenske galerije odprli razstavo grafik akademskega slikarja Novomeščana Branka Suhyja. O razstavljenih delih in načinu grafičnega upodabljanja je spregovoril prof. Marjan Tršar (na sliki v razgovoru s slikarjem). Razstava bo odprta do 10. julija.
kultura
in
izobra-
ževanje
'	1
Preporod
Kulturno društvo „Du-šan Jereb" začenja novo življenje
Nikakršnega žalovanja za dosedanjim stanjem (mrtvilom in celo nazadovanjem) naj ne bo, čezenj je treba napraviti križ in pod njim črto, ki naj pomeni prelomnico. Kulturno društvo „ Dušan Jereb" naj se razraste do interesov slehernega delovnega človeka in občana na območju vseh enajstih novomeških krajevnih skupnosti ter poveže in usmerja ustvarjalnost in poustvarjalnost na gledališkem, glasbenem, pevskem, lutkovnem, literarnem, likovnem, folklornem, filmskem in drugih področjih.
Pomladitev, množičnost in kvaliteta naj bodo osnovni smotri v vseh dosedanjih skupinah in novih, od katerih jih bo nekaj zaživelo že jeseni. Nekatere skupine so se medtem že odločile za temeljito preosnovo, za delo od začetka, ne da bi se dale zapeljati visoko letečim in neizvedljivim nalogam.
Očitno je, da gre društvo po aprilskem izrednem občnem zboru v temeljito preobrazbo v organizacijskem in vsebinskem pogledu. Novo vodstvo si iskreno prizadeva, da bi kar najmanj nalog ostalo neuresničenih, na papirju. Pri tem ga vodijo predvsem potrebe in dejstvo, da mu je dano biti nepogrešljiv kulturni dejavnik v samem Novem mestu in tudi na širšem območju, k * neustavljivi aktivnosti pa ga sili tudi dolžnost nadaljevalca dobrih dosežkov prejšnjih generacij, se pravi ves čas od ustanovitve pred nekaj več kot tremi desetletji Zelo pomembno je, da sc je društvo odločilo začrtati svoj razvoj za daljši čas, tja do leta 1985, saj se zaveda, da so nekatere naloge dolgoročnejše narave in zahtevajo daljše priprave kot druge.
Zelo razveseljivo je, da je na obzorju razrešitev enega najtrših, že kar večnih problemov, ki so hromili v društevnili članih še tisto voljo, ki jim je vsemu nav-ljub še ostala. Društvo bo, kot kaže, že letos prišlo do svojih prostorov, dovolj veUkih, da bo v njem lahko teklo delo večine njegovih sekcij. S tem bo omogočeno tudi delo kulturnega kluba, ki ga ima to novomeško društvo tudi v načrtu.
I.	Z.
m
\ V-T.
ZANIMIVA KNJIGA .
V	Karlovcu je pred kratkim izšla prva knjiga pesmi v novi zbirki „Svi-tanjc", ki jo je ustanovila tamkajšnja občinska zveza za kul turno-umetniško amatersko dejavnost Knjigo je izdal književni klub „25. oktober”, Id združuje več kot 30 amaterjev pesnikov in pisateljev. Omenjena knjiga ima naslov „Signal“, v njej pa je svoje pesmi objavilo 22 avtorjev.
NARAŠČAJ GODBENIKOV — Na nedavnem glasbenem večeru v Novem mestu je nastopil tudi številni orkester Glasbene šole Marjana Kozine. Člani v tem ansamblu so pretežno učenci različnih letnikov glasbene šole. (Foto: J. Pavlin)
DOLENJSKI UST
1118 metalna
Razpisna komisija za izvedbo razpisa del oziroma nalog delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti v TOZD Tovarna lahkih konstrukcij.
razpisuje v skladu s statutom prosto delovno področje: VODENJE TOZD
Za uspešno opravljanje razpisanega delovnega področja morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi, izpolnjevati Se naslednje pogoje:
— visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri
— večletne delovne izkušnje, vendar najmanj 5-let ne
— moralno-politična neoporočnost.
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa. Svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo na naslov:
METALNA Maribor, n.sol.o.
TOZD Tovarna lahkih konstrukcij 68296 KRMELJ
z navedbo: „Za razpisno komisijo".
Kandidati bodo o odločitvi delavskega sveta pismeno obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
KMETIJSTVO KIT INDUSTRIJA TRGOVINA
LJUBLJANSKE MLEKARNE, mlekarska industrija, n. sub. o. Ljubljana, Tolstojeva 63 TOZD MARKETING, o. sub. o., Ljubljana
Kadrovska komisija TOZD Marketing, Ljubljana, Tolstojeva 63
objavlja
prosta dela in naloge
SKLADIŠČNIKA ZlVIL v skladišču Novo mesto, s sedežem na Trški gori
Pogoj: šola za prodajalce živilske stroke in tečaj za skladiščnike z najmanj 1 letom delovnih izkušenj.
Poskusno delo 2 meseca.
Lastnoročno napisane ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi v časopisu predstavništvo Ljubljanskih mlekarn na Trški gori.
---------------------------------------------'N
Strokovna služba
SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA,
Novo mesto, Prešernov trg 8
objavlja prosta dela in naloge
1. BLAGAJNIKA -DATORJA
2. ADMINISTRATORJA
FAKTURISTA LIKVI-
3. TAJNIKA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA
4. PLANERJA - ANALITIKA 5.2 REFERENTOV ZA USMERJENO STANOVANJSKO IZGRADNJO IN NADZOR 6. REFERENTA ZA IZGRADNJO KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NADZOR
7. REFERENTA ZA KOLEKTIVNO KOMUNALNO PORABO
Pogoji:
pod 1: srednja ekonomska šola in najmanj eno leto delovnih
izkušenj na enakih ali podobnih delih;
pod 2: srednja upravno-administrativna šola ali dveletna
administrativna šola in najmanj eno leto delovnih izkušenj;
pod 3: višja pravna šola ali srednja ekonomska, upravrto-
-administrativna šola in tri leta delovnih izkušenj;
pod 4: visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
in tri leta delovnih izkušenj;
pod 5: višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri
in strokovni izpit ter 5. oz. 7 let delovnih izkušenj;
pod 6. visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri in
strokovni izpit ter 5 oz. 7 let delovnih izkušenj;
pod 7. srednja strokovna izobrazba gradbene ali ekonomske
smeri ter 5 let delovnih izkušenj.
Za izbrane kandidate je predvideno 2:mesečno poizkusno dela
Stanovanj ni.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni od objave strokovna služba SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Novo mesto, Prešernov trg št. 8.
Prijavljeni kandidati za objavljena dela in naloge bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka objave.
DAROVALI OBVEZNICE
Krajevna skupnost Črnomelj je s svojim programom za izvajanje komunalnih in drugih del, organizirala prostovoljno zbiranje obveznic posojila za ceste SRS. Krajani so ta program vsi sprejeli in se tudi te akcije primemo udeležujejo. Do sedaj darovali:
Zupančič Karol 1.500 din, Doitar Slane 3.000, Majerle Jurij
1.00. Kos Franc 1.200. Kvas Angelca 1.500, Stariha Lojze
4.000, Ljubenko Jakob 1.000, Jelenič Terezija 2.000, Remškar Albin 1.500. Oblak Franc 1.000,
Zupanc Pankracij 1.500, Bahor Anton IjOOO, Šunjerga Ante
1.700. Bahor Franc 1.500, Vrti-nič Rade 3.000, Mišica Danica
3.500, Zalokar Ivan 3.500, Judnič Ana 3.500, Jambrošič Mihael 3.500. Cerar Ivan 3.500,
' Movrin Anton 3.500, Jerman
Bariča 3.500, Romšek Stanislav
3.500, Šikonja Ivan 3.500, Vajs Kamilo 3.500, Švajger Slavo
3.500, Vajs Janez 3.500. Movrin Jože 3.500. Klepec Mirko 3.500, Fabjan Julka 3.500, Žalec Leopold 3.500. Adlešič Magda
3.500, Gregorič Franc 3.500, Jerman Peter 3.500, Hanzel Marija 3.500, Garilovič Marko IjOOO. Vasič Marija 3.500. Male-rič Anton 3.500, Hutar Ruda
3.500, Turk Gabrijela 1.500. Janžekovič Anton 2.500, Rade Jože 2.500, Doitar Jože 2.500, Jaklevič Jože 2.500, Grahek Jože 2.500, Hutar Alojz 2.500. Stepan Jože 2.500, Volf Julij
2.500, Rauh Alojz 2.500, Žvab Alojz 2.500, Kol bežen Leopold
2.500, Kočevar Janez 2.500, Švajger Miha 2.500. - Švajger Franc 2.500. Biček Ivan 2.500, Kukman Vinko 2.500, Kranj Pepca 2.500, Pezdirc Stane
2.500, Geltar Stane 2.500, Cimerman Franc 5.000, Možina Anton 5.000, Papež Anton ml.
5.000,	Papež Amon st. 5.000, Starešinič Janez 5.000, Cindrič Slavo 5.000, Tesla Ivan 5.000. Planinc Alojz 5.000, Lavrenčič Boris 5.000, Barič Jože 5.000, Vidervol Jože 5.000, Planinc Vekoslav 5.000, Palič' Tončka 1.300. Rožič Vilko 1.000, Vrli-nič Niko IjOOO, Kovačič Niko 2.700 in Dražumerič Angela 900 din.
KRAJEVNA SKUPNOST ČRNOMELJ
SGP ..PIONIR" Novo mesto preklicuje oglas prostih del in opravil vodje interne banke, ki je bil objavljen dne 29. 6. 1978.
»Dolenjski list« v vsako družino
TECTYL CENTER
ZUNANJA IN
NOTRANJA
ZAŠČITA
VOZILA -
BREZSKRBNOST
VOZNIKA IN
DOLGO ŽIVLJENJE
NJEGOVEGA
JEKLENEGA
KONJIČKA!
4-letna
GARANCIJA
ZA ZAŠČITO VSEH NOVIH VOZIL.
TECTYL PETER PERDEC
avtomehanik
Pod Trško goro 90 Novo mesto ® telefon: 22-372 Strokovno opravljeno delo — konkurenčne cene!
Komisija za delovna razmerja pri Mercator—Velepreskrba n. sub. o. Ljubljana -TOZD Standard n. sub. o. Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge FAKTURISTA
šola z obvladovanjem strojnega
Pogoji: administrativna fakturiranja Nastop: takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard, Novo mesto. Glavni trg 3.
DELOVNA ORGANIZACIJA ..KOVINAR". NOVO MESTO
Razpisna komisija razpisuje
na podlagi sklepa DS delovne organizacije
delovna opravila in naloge individualnega poslovodnega
organa DO
DIREKTORJA
(reelekcija)
Poleg predpisanih pogojev ZZD v 511. členu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima srednjo tehnično šolo — oddelek za strojništvo in najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih
— da je visoko kvalificirani delavec kovinske stroke z najmanj 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih
— da je moralno-politično neoporečen.
Izbrani kandidat bo imenovan za razpisana delovna opravila in naloge za 4 leta. ..
Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je treba dostaviti razpisni komisiji pri DO „KOVI-NAR", Novo mesto, najpozneje 15 dni po objavi razpisa.
HITREJE DO BARVE — Z nabavo aparata za mešanje avtomobilskih lakov je novomeška trgovina „Barve — laki" razveselila mnogo voznikov in avtoličarjev. Po tovarniških re- j ceptih lahko v petnjastih minutah pripravijo originalno barvo za katerokoli vozilo evropske izdelava (Foto: M. Klinc)
ISKRA - IEZE, n.sol.o LJUBLJANA
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI, n. sub. o ŽUŽEMBERK
Odbor za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
—	VEC ORODJARJEV za opravljanje delovnil nalog ..izdelava orodij in priprav".
-	10 NK DELAVCEV
v proizvodnji keramičnih kondenzatorjev in EM j izdelkov.
Objava velja do zasedbe del, pismene prijave sprejema splo-šna služba TOZD.
Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas.
.	  M
Prosta dela in naloge
IGM ..SAVA", KRŠKO komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju
1. EKONOMSKEGA TEHNIKA z enoletno prakso za opravljanje nalog fakturiranja
2. SODELAVKO z dokončano ali nedokončan0 osnovno šolo za opravljanje nalog čistilke
na)
IG^
Pogoji: poskusno delo 3 mesece.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: „SAVA", KRŠKO, Gasilska 4.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dne*1 po preteku roka za prijavo.
^kompas LETOVANJA'
K& JUGOSLAVIJA	-
POTOVANJA
ŠPANIJA
ŠPANIJA /POR TUGALSKA ŠPANIJA/MAROKO
PRIJAVE: POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBL/*' ŠČENIH AGENCIJ
HITRO IN UDOBNO z letali DC 9 INEX ADRIE na počitnice v SONČNO TUNIZIJO PO LANSKOLETNIH CENAH! 8—dnevi paket (letalo, 7 polnih penzionov, letališka taksa, transferji) SAMO 3.490din. Za otroke znatni popusti, odhod vsak torek od 11. julija 1978 dalje. TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji in ZDA. LONDON, 3—krat na teden za posameznike.
INTEREXPORT LJUBLJANA
$ INEX
Potovalna agencija
[MAClJ.e
PRIJAVE IN INFORMm*'"^ INEX, Novo mesto, Novi trg tel. (068) 23-773	te|
INEX, Ljubljana, Titova 25/ (061) 312-995 in 327-947 INEX, Maribor, VolkmerjeVP hod 4, tel. (062) 24-571 jn IZLETNIK Celje, Velenje Žalec	^1
POTA IX ST\Vf
^tne
Vrstijo se vlomi v zidanice
Na Več krajih so imeli v "očnem času nepovabljene goste
WJ-nji-teden J®
bilo vlom-zidanico
Fran "/s Podljubnu v Vlrtnvl ^^eliča iz Regerče vasi. sSc je vdrl skoz okno v ge nr Okušal je priti še v dru-
^<jS0v/en<iar 80 83 mta
viij vi v tem času so ugoto-Qre. 0ni, tud* v zidanico Zdravka »ezna a z ^esenic. Pri njem je °dj, ncJ- Pr*šel le v kuhinjo in Ve a- su*le8a mesa. bi] ^ J1P'en pa je vlomilec do-.^°bličid gori v zidanici tu ■v^a Kneza z Jesenic. Tudi nosu,. V notranjost zlezel skozi je (jt° °dP«° okono. Odnesel tofon' aparat in radiokase-Jant Vtednost* 3.500 dinarjev, pa je ® Jakofčič iz Ljubljane tielstj junija ugotovil, da je danjc° nasilno vrdl v njegovo zi-%mu na vr*lu SemiJke gore. setuj ^ neznanec odnesel ka-ter „, '!n2'stor in brivski aparat jev ® ^kodoval za 6.000 dinar-tle bnr* P® nepovabljeni gost Vaj ti, Ve^ dolgo ponoči obisko-HaS|e^f zidanice, ker so mu že
K
onovno na izpit
v°2n d' ** občine Ribnica je kot v0{ llc motornega vozila storil Po, Prometnih prekrškov. Na & prijave milice je sodnik pjgir^rške občine Ribnica te 1 njjj e ocenil v skladu z veljav-Predpisi tako, da mu je
5*0
nJa ter ga napotil na ponov-
Volje^'* odvzem vozniškega do-
Pn?*.**^us znanja iz prometnih njtt pisov pred komisijo za voz-k0 ® *zPite. Po dveh preizkusih Hi D °'ncga izpita ni opravil, ker Taif a* predpisanega znanja. *jen° .nje8°vo vozniško dovo-°4d^ ^ vct*no podiva v predalu Ql_.. ■'a za notranje zadeve 'ne Ribnica. nit 1'rvi primer izreka take-kostnega ukrepa na obmo-ne i°*^‘ne Ribnica. Prav nič.pa izr u ^°dilo, Cc bi bilo takih ekov kazni še več, tudi na t0Aju kočevske občine.
 ----------------------------- -	ko.
WmlM
jJgONJL Z DVORIŠČA - 26. jfenJibil ob novo kolo z motor-Koln • Nusaja iz Novega mesta, ifcndi^ Park*ral na dvorišču hotela je ko pa se je hotel odpeljati, J U^‘ovi|, kolesa ni.
28V-L°Milec JE Dl L ŽEJEN -' sta a ^ ^nton N°vak iz Novega . * ug°tovil, daje nekdo vlomil v gospodarsko poslopje na k' Kamencah. Neznanec je vrdl lVa .^ata, odnesel pa je 8 stcklenic (je h*i2 ste*c*en'c* radenske. Kaže, J vlomilec samo žejen, ker ni drugega.
DANi^?VABLJEN GOST v ZI-bii0 ~ Med 26. in 29. junijem je l0mljeno v zidanico Vladimira je v vai 'z Novega mesta. Zidanica najb,* . Podljubnu. Vlomilec je bil je S|"j. ^jcn in lačen, kajti odnesel in nofno' salame, vložene kumarice m steklenic piva.
Bo^BUAL NA PRINOVCU -
• *<■ «***.
, •. r popoldne so novomeški 22-iŠ* ‘ pridržali do iztreznitve fmot^Cga ‘H^a Mandiča iz okolice • 8a> sicer brez stalnega biva-
KJER NAJRAJE DRVIJO — Pred dnevi so miličniki postavili zasede na več krajih v Novem mestu, kjer avtomobilisti najraje pritiskajo na plin čez dovoljeno mero. Precej so jih ujeli, zapisali in kaznovali. (Foto: R. Bačer)
Sam si je vzel dopust
Sodišče združenega dela je pritrdilo IMV, kjer so zaradi neopravičenih izostankov delavca postavili pred vrata
P«
***KOhr\i lnJen°sti več postreči z bijal •	» se je hudo razburil. Raz-
tU(li steklenino in se fizično lotil nOci ^^karicc. Ko so prišli milič mi ’ J® hotel spopasti tudi z nji-na’va 1 S0 ga u*crot^i m odpeljali
^TTJ UKRADEN ŽAROMET
kiIi..luc'-u Ul je avio pariciraj na par-12*‘ i so z osebnega avta ..Renault j. ^kradli desni žaromet. Lastnik Oškodovan za 700 dinarjev.
Živan Mahajlovič, delavec IMV, se je obrnil na sodišče združenega dela, češ da se mu je zgodila krivica, ker so mu v tovarni izrekli ukrep prenehanja lastnost:	elavca	v	združenem
delu, deUvski svet pa je to potrdil.
Sodišče je pri zbiranju dokazov in preverjanju gradiva prišlo do spoznanja, da se Mihajlovič nima za kaj pritoževati Februarja letos ga 4 dni ni bi lo na delo in odtlej ga sploh ni
ZBIT PRI POPRAVLJANJU AVTA
30. junija zvečer okrog 21. ure se
je pri Dobruški vasi zgodila prometna nesreča, ki je terjala življenje 23-letnega Branka Gelmanovskega iz Mladenovca. Vozil se je v avtu Žarka Markoviča iz Žaikova, ki je vozil avto z beograjsko registracijo proti Ljubljani. Pri Dobruški vasi se je vetrobransko steklo orosilo, zato je voznik ustavil, sopotnik Gelmanov-ski pa je izstopil in brisal šipo. Stal je na levi strani avtomobila, takrat pa je iz zagrebške smeri pripeljal tovornjak s prikolico Ranko Vujič iz okolice Garešnice. Tovornjakar je stoječi avto opazil na kratko razdaljo, v ostrem kotu zavil, da bi se izognil trčenju, vendar je Gelmanovskega zadel in ga odbil na nasip. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico, kjer pa je še isto noč umrl.
več bilo blizu. Ker je invalid, ga je zdravnik predlagal za invalidsko komisijo, on pa je na poziv čakal kar doma.
Čeprav so iz tovarne Mihajloviča dvakrat pozvali, naj pride na delo in opraviči izostanke, tega ni naredil. Zdravnik mu bolniške ni odobril in invalidska komisija ga je spoznala za sposobnega za delo brez omejitve. Sodišče je smatralo, da si je Mihajlovič dopust vzel sam, do česar pa ni upravičen, in da je delovna organizacija ravnala z njim zelo popustljivo. Se potem, ko so ga dvakrat pozvali, naj opraviči izostanke, a jih ni, so ga ponovno klicali na delo 1. marca letos, pa ga tudi ni bilo blizu.
Po mnenju sodišča združenega dela so v IMV ravnali prav, ko so posegli po najostrejši kazni, ker ta tudi vzgojno vpliva na druge delavce. Mihajlovičev zalite vek je bil zavrnjen.
PO KOŠNJI GA JE POKOSILA SMRT
29. junija se je smrtno ponesrečil 72-letni Franc Gruden iz Grmovelj pri Škocjanu. Gruden se je peljal na prednjem delu voza, naloženem s senom. Med vožnjo je seno padlo z voza, z njim vred pa tudi Gruden. Padec je bil tako nesrečen, da je mož takoj umrl.
SEMIČ: MED VOŽNJO GLEDAL VINOGRAD - 27. junija popoldne je Anton Švajger iz Semiča vozil osebni avto proti Gabru in pri Vavpči vasi gledal vinograd, pri tem pa zapeljal na levo. Prav tedaj je naproti pripeljal s tovornjakom Peter Milčinovič iz Ozlja in prišlo je do trčenja, pri katerem se je Švajger laže poškodoval, na vozilih pa je za 45.000 din škode.
ČRNOMELJ: PRI PARKIRIŠČU ZADET - 28. junija dopoldne je Nikolaj Vrlinič iz Paunovičev pripeljal z osebnim avtom po Kolodvorski cesti in zavil na parkirni prostor, naproti pa je pripeljal na kolesu z motorjem Anton Gimpelj iz Črnomlja. Avtomobilist je kolesarja zadel, da je padel, pri tem pa se je Gimpelj tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v novomeško. bolnišnico.
NOVO MESTO:	NEVARNO
KRIŽIŠČE NA DRSKI - 28. junya popoldne je Marija Tomlje iz Dol. Tplic vozila osebni avto iz Šegove ulice na glavno cesto proti Toplicam. Pri zavijanju v levo je iz Toplic pripeljal z osebnim avtom Jože Avbar iz Irče vasi. Trčenju se ni dalo ogniti. Tomljetova -je bila ranjena, poškodbe pa ima tutli njena sopotnica Ana Koželj iz Dol. Toplic, ki so jo morali dopeljati v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 30.000 dinarjev.
n
POLJANE: PO NASIPU V POTOK — 30. junija popoldne je Stane' Cimerman iz Ljubljane vozil osebni _avto proti Zagrebu, med vožnjo pa ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo. Zdrknil je s ceste in sc po nasipu irevrnil v potok. Avto je obstal na ioku, voznik je bil ranjen in prepeljan v bolnišnico, gmotne škode pa je za 70.000 dinarjev.
VRANOVlCl: TRK V OVINKU - Cmomaljčan C . julija dopoldne vozil od Metlike proti domu, v ovinku pri Vranovičili je zapeljal na levo, vtem pa je naproti pripeljal avtomobilist Anton Muc iz Črnomlja. Avtomobila sta trčila, pri tem pa sta bila hudo ranjena voznik Primc (25 let) in sopotnica v drugem avtu Marija Muc (62 let) iz Črnomlja. Lažje poškodbe so utrpeli še Bojana Muc in 11-lctni Anton Muc ter 7 letna Helena Muc. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo cenijo na 60.000 dinarjev. Škoda, da Mucovi niso uporabili varnostnih pasov, ki sp jih sicer imeli v avtomobilu.
OTOČEC: NA ČREPINJAH SE JE POREZAL - 1. julija dopoldne se je 27-letni Janez Zaletel iz Šcnt-• jerneja peljal na kolesu od Krono-. vega proti Otočcu. Med vožnjo je izgubil ravnotežje in padel, pri tem pa sta se razbili steklenici piva. Na črepinjah se je kolesar porezal, da je moral po prvo pomoč v bolnišnico.
BREZ TEŽAV NOVOMEŠČANI — Člani novomeStega Kluba za podvodne aktivnosti so se pod vodstvom svojega trenerja Draga Lesa dobro pripravljali na letošnja tekmovanja. Odlično so startali na odprtem republiškem prvenstvu v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, ki je bilo konec minulega tedna v Trbovljah, in brez težav osvojili naslov republiških prvakov za letošnje leto.
Prvaki po uvodni tekmi
Člani novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti republiški prvaki — Kopica dobrih rezultatov
Konec minulega tedna so člani novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti v Trbovljah na republiškem prvenstvu dokazali, da ta čas v Sloveniji nimajo pravega tekmeca. V trboveljskem olimpijskem bazenu so v konkurenci 45 plavalcev iz petih najboljših slovenskih klubov pobrali največ odličij in dosegli vrsto lepih dosežkov.
Zato ni bilo prav nič čudno, ko so Dolenjci ob koncu zmagali s precejšnjo prednostjo. Izkazali so se zlasti Danijel Vohar (v hitrostnem potapljanju na 400 m je s časom 4:20,3 dosegel nov državni rekord), Toni Strniša (v disciplini 100 m s plavutmi je za pet desetink izboljšal stari republiški rekord) in Andreja Ivanetič (v novi disciplini 50 m — hitrostno potapljanje je s 26.00 postavila neuradni državni rekord).
Rezultati - ženske, 50 m: 1. Ivanetič 0:26,00, 4. Zevnik 0:27,5 -(obe N. mesto); 100 m PP: 4. Ivanetič 1:01,1, 5. Lipar 1:05,0, 6. Vita-sevič 1:05,1; 800 m PP: 2. Zevnik 11:09,5, 4. Culig 11:58,1; 100 m HP: 4. Vitasovič 1:09,3; 4 x 100 m PP: 2. KPA Novo mesto 4:13,3-200 m PP: 3. Ivanetič 2:19,0, 7. Culig 2:46,8; 400 m PP: 5. Ivanetič 5:14,6, 7. Zevnik 5:43,4; 1500 m PP: 3. Zevnik 21:40,1; 4 x 200 m PP: 3. KPA Novo mesto 10:40,6.
Moški - 4 x 100 m PP: 1. KPA N. mesto 3:30,1; 50 m HP: 1. Vohat 0:22,1, 2. Stare 0:23,0, 3. Kušer 0:23,0, 9. Markovič (vsi N. mesto) 0:27,1; 100 m PP: 1. Strniša 0:49,1, 5. Kušer 0:52,1,	7. Markovič
0:53,9, 8. Kriap (vsi N. mesto) 0:54,0; 1500 m PP: 4. Markovič 18:52,9, 8. Knap 21:39,0; 400 m HP: 1. Vohar 4:20,9. Z Stare 4:57,0; 200 m PP: 1. Strniša 1:83,3, 5. Knap 2:05,5, 8. Kušar 2:13,2; 800 m PP: 1. Vohar 10:51,2,4. Starc 12:03,2; 400 m PP: 3. Strniša 4:19,7, 5. Markovič 4:48,0; 100 m HP: 1. Vohar 50:8, 2. Starc 52,0, 3. Kušer (vsi N. mesto) 59,1; 800 m PP; 4. Markovič 9:42,7; 4 x 200 m: 1. KPA Novo mesto 8:24,8.
Vrstni red ekip — moški: 1. KPA
OBUTEV PO PRVEM DELU DEVETA
Novomeška ženska košarkarska vrsta Obutev, novinec v 1. slovenski košarkarski ligi-zahod, je po jesenskem delu prvenstva z eno zmago pristala na predzadnjem, devetem mestu. Za ekipo je med prvenstvom nastopilo petnajst igralk, in sicer: D. Hrovat (po prvem delu je dosegla 31 zadetkov), Žura (71), Tomšič (53), Bilobrk (45), Šenica (83), Kure (86), Srebrnjak (50), Grivec (12), J. Hrovat (0), Žagar (IX Oberč (2), Žnidaršič (14), Gradecki (4), Novinec (12) in Galič (4).
NOVO VODSTVO ZTKOS
Pred kratkim so se sestali člani nove skupščine Zveze telesnokultur-nih organizacij Slovenije in izvolili 21-člansko predsedstvo, predsednika, tri podpredsednike in 5-član-ski organ samoupravne kontrole. Predsedniško funkcijo zveze so še
—---------—— ——  ;--------,	naprej zaupali Marjanu Lenarčiču,
N. mesto 265 točk; zenske:	KPA podpredsedniki pa so Ljubo Jasnič,
Novo mesto 164 točk; skupaj: 1. KPA Novo mesto 429, 2. DRM Ljubljana 404, 3. DPD Piran 347,4. DPD Trbovlje 185, 5. PD Maribor 28.	J.	p.
gimnastika
Pet telovadk, dvanajst medalj
Novomeške telovadke Jasna Dokl, Matcjka Kavšek, Vaitja Požar, Nataša Kočevar in Urška Papež so na minulem 32. državnem prvenstvu v športni gimnastiki dosegle največji uspeh dolenjske gimnastike. Dekleta so namreč osvojila kar 12 kolajn: 7 zlatih, 3 srebrne in 2 bronasti.
Vsekakor je za izjemen uspeh dolenjske gimnastike najbolj zaslužna Jasna Dokl. V Prištini, kjer se je zbralo več kot 300 telovadcev in telovadk iz vseh republik in pokrajin, je Novome-i ščanka zanesljivo telovadila in že i drugič osvojila državno prven-; stvo med članicami. Zelo dobro so telovadile tudi ostale, predvsem vse bolj izkušeni Kavškova ; in Kočevarjeva.
Rezultati - športna gimna-; stika, poljubni program:
Članice zveznega razreda (11 ; telovadk): 1. J. Dokl 37,10, 11. j Požar 29,20; posamezna orodja ! - preskok: 1. Dokl 9,20, greda: I 1. Dokl 9,20, bradlja: 1. Dokl I 9,30, parter: Z do 3. Dokl in j Zupančič 9,25.
{ Mlajše mladinke: 13. do 15. j Papež 33,95; mladinke:	2.
I Kavšek 36,30, 3. Kočevar 36,25;
Milan Fabjančič in Avgust Likovnik. Med člani predsedstva je tudi Novomeščan Ivan Kapš, sekretar Zveze telesnokultumih organizacij Novo mesto.
I iiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
članice: 1. Dokl 74,85; 11. Po- Š žar 61,80.
Finale na posameznih orodjih S
  mladinke, preskok: 1. do 2. =}
lic (Lj) in Kavšek, bradlja: 3. = Kočevar, greda: 1. Kavšek, par- S ter: 2. Kočevar; članice — pre- = skok: 1. Dokl; bradlja: 1. Dokl, = greda: 1. Dokl, parter: 1. Dokl. E
PREPRIČLJIVO DOKLO- | VA — Minulo nedeljo se je v | Prištini končalo 32. državno i prvenstvo v športni gimna- | stiki. Novo meščanka Jasna i Dokl je nastopila brez napak | in še enkrat prepričljivo | osvojila naslov državne prva- = kinje med članicami. Na sli- | ki: šampionka Doklova.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuiiiiiiiiuuiiiitiiiiiiiiiil
Revija mladih atletov
Ravne: novomeški mladinci drugi, mladinke četrte -Bučarjev rekord — Penca uspešno nastopil v Milanu
Na Ravnah so novomeški mladi atleti spet dosegli moštven uspeh: bili so drugi za celjskim Kladivarjem, mladinke pa so z nepopolno ekipo zasedle 4. mesto. Rezultati so bili povprečni, saj je steza, na kateri so tekmovali, gotovo ena najslabših v Sloveniji.
"" •■*vc in rezultati najboljših
 oriausčanov: 100 m: 4. Sega
11,99; 400 m: 1. Kraševec 53,06, 3. Štupar 53,61;	3000 m:	Kapš
VODIJO NOVO MESTO, MIRNA IN LOKA
Tekmovalna komisija pri MKZ Dolenjske je na tretji seji pregledala tekmovanja članske, kadetske in novomeške rekreacijske lige ter potrdila dosežene rezultate. Po devetem kolu vodi v članski ligi Novo incsto (18 točk), ki ic zmagalo v vseli devetih srečanjih, sledijo pa Metlika (14), Straža, Podbočje in Mima (vsi po 10 točk), Obutev (8), Semič (2) in Žužemberk (brc/, točke). Vrstni red pri kadetih: Mima in Straža (6), Žužemberk (4), Podbočje (4X Obutev (2X Novo mesto (brez točk). V rekreacijski ligi vodi Loka (10), Dolenjske Toplice in Udarnik pa imajo po tri zmage.
9.05,49 višina: 2. Zoran 185, 3. Saje 185; disk: 1. Malnar 33,62, 2. Okleščen 33,58; kladivo: 1. Malnar 43,56, 3. Canič 25,54; 4 x 100: 1. Novo mesto 46,75; mladinke: 100 m ov.: 2. Blažič 16,93; 4 x 100 m: 2. Novo mesto 53,70; daljina: 3. Kralj 466; kopje: 2. Hribar 30,99.
J. P.
namizni tenis
KOLO EVROPSKE SUPERUGE V NOVEM MESTU
Člani namiznoteniške zveze Jugoslavije so na zadnji seji razpravljali tudi o organizaciji zelo zanimive tekme evropske namiznoteniške supcrlige med Jugoslavijo in Francija Sklenili so, (la priprave za to pomembno meddržavno srečanje zaupajo novomeškemu namiznoteniškemu klubu. Ker bo srečanje šele 17. januarja prihodnje leto imajo Novomcsčani dovolj časa; da še enkrat dokažejo, da so dobri organizatoiji. več o meddržavnem športnem dohodku, ki bo v športni dvorani, bomo pisali v Teni izmed prihodnjih številk Dolenjskega lista.
BUČAR:REKORD NA 1000 m
Na atletskem mitingu, ki ga je v petek zvečer priredila Ljubljanska območna atletska zveza, je Novomeščan Polde Bučar postavil nov doL rekord v teku na 1 km. S časom 2:30,4 je zasedel odlično 3. mesto. T. Bučar je dobro nastopil v teku na 5 km, kjer je bil s 15;S2 sedmi.
MITING V MILANU
V soboto je bil v Milanu velik mednarodni nočni miting, ki je v večini disciplin zbral -vso svetovno atletsko elito. Najmočnejše discipline so bile: tek na 100 m, kjer je zmagal olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder v teku na 200 m Quarrie s časom 10,22. Za njim so se uvrstili: Edwards in Williams (ZDA) 10,23, Mennca (It) 10:23 in Mc Tear (ZDA) 10,23. V teku na 5 km je premočno zmagal štirikratni svet. rekorder Kenijec Rono s časom 13:18,2. Tudi tek na 400 m z ovirami je zbral večino najboljših na svetu. Zmagal je Ed Moses, svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec.
Njegov čas je bil 49,11. Drugo in tretje mesto sta zasedla Walker in Whceler (tudi ZDA), ki sta se prav tako spustila pod 50 sck.
nastopili tiije Jugo-skoku
slovani. Lidija Bcncdetič je v skol v višino s 174 cm zasedla 6. mesto, Piculin je bil v daljini 5. s 736 cm. V drugi skupini teka na 400 m ov. je bil Penca 2. s časom 52,12, kar je (električno merjeno) dol. rekord. Ves čas tekmovanja je močno deževalo.
DOLENJSKI UST
(15081 - 6. julij 1978
=iiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii{iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
tisti
s V SENO ŽIVLJENJA — Vsebinsko sporočilo fotografke, | | ki ni zgolj poročevalska, si vsak lahko razlaga po svoje. Eno I I od možnih pomenskih plati posnetka, ki ga je (tehnično I | sicer nekoliko slabše, četudi z OM 1 in teleobjektivom) nare- I s dil Jože Simčič iz NOovega mesta, je moč strniti v takle I | osnutek krokija: Obrobje mesta. V senci drevesa, v senci | 5 življenja — utrujena starost. Omagala je pred zaprtimi vrati | | hiše, mrzle doma čije. A starost se še ne da, še stoji zazrta tja i s čez. Na obrobju mesta, kjer se staro umika novemu.
S	=
lllHllllllllllllltllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIItllllllll|llllllllllllllllllllll|lll|||l||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||i
»pifjrtdurt pred 2Dtir
Mladino vzgojiti s seminarji
OPAZILO SE JE, daje povezava med občinskimi komiteji in osnovnimi organizacijami mladine slaba. Povezava navzgor je zelo dobra, navzdol pa ni taka, kot bi morala biti. Zato moramo paziti, da načrti ne ostanejo pri njih, ampak da jih posredujemo mladini, ki bo tako čutila več povezave z vodstvom mladine in delo ji bo lažje. Tako pa smo dostikrat osnovne organizacije prepustili same sebi in nekatere so se dobro znašle, druge pa ne. Lahko poudarimo, da so nekatere organizacije dosegle uspehe, ki so vse pohvale vredni Mladina je bila premalo seznanjena s problematiko v svoji komuni, zato ni mogla vedno sodelovati pri reševanju raznih vprašanj, ki so se tikala korhune ali pa podjetja, v katerem je zaposlena. Skušali bomo mladino vzgojiti s seminaiji v dobre upravljalce v podjetjih, tako da bodo laže živeli v svojem delovnem krogu. (S. Dokl)
PO DOLCEM ČASU je padlo nekaj blagodejnega dežja, ki ga je bila suha zemlja tako potrebna. Dosedanja suša je že prizadejala veliko škodo travi in sadnemu drevju. Košnja je precej slabša kot navadno in tudi sadja je nad polovico odpadlo. V Suhi krajini pridelujemo le slabo seno, ki mu primanjkuje vitaminov, zato se vsako leto pojavlja kostolomnica in živali iščejo na paši les, cunje, staro usnje, s čemer dobi žival v želodec razne kovinske predmete, posledice tega pa so zelo hude. Zdravljenje je brezuspešno in edina pomoč je operacija. (J. Č.)
20. IN 21. JUNIJA SO opazili črnomaljski ribiči, kako plavajo po Dobličici omotene ribe na površju vode. Še več je bilo „pijanih” rib v vodi v nedeljo in ponedeljek. Ke r je bilo na površju vode čedalje več mrtvih somov, ščuk, linjev, platnic, podusti, klenov, rdečeočk in drugih rib, so se ribiči lotili žalostnega dela: z lopatami so pobrali iz vode 4032 rib v skupni teži 8.064 kilogramov. Ribe so zakopali vzdolž vode.
V BLIŽINI DOL TOPLIC bodo kmalu pričeli postavljati barake za stalni tabor „Sutjeska”. Tam bo letno taborilo 60 otrok padlih borcev iz vse države.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. julija 1958)
SVETU OKOLI
ZA VSAK PRIMER - Lastna ali tuja izkušnja - čigava, ni povedal — je navedla nekega ameriškega psihiatra na skrajno mero previdnosti. Ko pacienti stopijo v čakalnico, je docela nemogoče, da bi lahko spregledali velik napis: „Prosim bolnike, ki jih tare izguba spomina, da zdravljenje plačajo -vnaprej!” Znabiti se bo zaradi t. L participacije prej ko slej pojavil podoben napis tudi v tej ali oni čakalnici zdravstvenih domov na Slovenskem.
BESEDE, BESEDE... -Mali žepni slovar vsebuje od dvajset do trideset tisoč besed, običajno pa se več uporabljajo slovaiji, ki premorejo okoli sto tisoč besed. In kolikšno množico tega besednega bogastva uporabljamo pri vsakdanjem govoru? Angleži so računalniško izračunali, da le blizu pet tisoč besed! Torej nič čudnega, da so naši pogovori, pogosto pa tudi govori in spisi — brez repa in glave!
SALA PA TAKA - Francoski trgovec iz Reimsa, ki prodaja obleke za moške, je izložbe svoje trgovine okitil s plakati, na katerih je bil naslikan elegantno oblečen moški, h kateremu sta se po vseh štirih plazili dve nagi ženski Pripisano geslo se je glasilo: „Prišlo je poletje, samice se oidpravljajo lovit samce, ki se oblačijo pri...” Plakati so razjarili meščanke, skupine „samic” so obkolile trgovino in zaman se ie trgovec branil, da gre le za šalo - ženske niso raztrgale samo plakatov, ampak so razbile tudi vse izložbene šipe ter s „šaljive-ga” trgovca strgale elegantno obleko. Edino pravilno, kajne?
ODLOČNI JELENI - S
Češke je prišla precej zakasnela novica o nenavadnem prometnem zastoju. Med zadnjimi letošnjimi snežnimi zameti je cesto med Brnom in Olomoucom prečkala čreda jelenov. Sedemdeset ali kaj rogatih živali se ni
balo ne asfalta ne ropotajočih motoijev avtomobilov ne hupanja niti kričanja voznikov, ki so morali v obeh smereh stati v koloni skoraj četrt ure. Jeleni so se počasi, drug za drugim v strnjeni vrsti premikali čez cesto in se z zanimanjem ozirali na nestrpne civilizirance v samohodnih kočijah.
Se iz popolnoma nezrelih jabolk
(Letos bodo) obrodila skoro povsodi po Dolenjskem jabolka in hruške tepke prav tako. Marsikateri gospodar se bode letos odločil za napravo mošta; zato pa ne bode odveč, ako se zmenimo nekoliko o pravilni napravi sadnega mošta jabolčnika in hruškovca. Glede nepravilnosti, napačnosti naprave sadnega mošta je pri nas po Dolenjskem pač poglavitna napaka ta, da se hruške kakor jabolka, posebno pa poslednja, dosti prezgodaj v mošt podelovati prično. Hruške morajo imeti že čme pečke, jabolka pa rujave, da so zadosti zrela. No, po Dolenjskem vidimo pa še iz popolnoma zelenih, to je nezrelih hrušek, posebno pa še iz popolnoma nezrelih jabolk mošt napravljati Kako naj bode tako napravljeni mošt zadosti močan, ko ni še skoraj nič sladkoija v sadju, iz katerega edino zmore vsled kipenja alkohol, to je moč nastati!
(N a p,o v e d vremena.) Posebno ob času košnje je za poljedelce taka napoved jako koristna in važna. Da bi se razšiijanje te vele-važne upeljave tudi po Slovenskem uvedlo, zato
Vonj odbija in privlači
Šesta stopnja voha je podzavestna
Znanstveniki dokazujejo, da je bil voh eden prvih do potankosti razvitih čutov, s katerimi so živa bitja dobivala obvestila o zunanjem svetu. Vonjavni del možgan se je menda razvil že pri preprostejših živalih in sčasoma postal središče, v katerem so se stekale vse možganske povezave.
Nedvomno je voh velikega pomena za stik z okolico in duševno življenje ljudi. S kemičnimi in drugimi raziskavami so ugotovili, da po vonju ki ga zaznavamo podzavestno, lahko vse ljudi razvrstimo v štiri velike skupine. Še več: znanstveniki so dokazali, da te skupine približno ustrezajo krvnim skupinam ter da se človeka, ki pripadata isti vonjavni skupini, med seboj odbijata.
Tudi živali se razlikujejo po vonju, dokazano pa je, da vonj, ki ga oddajamo ljudje, mnogim živalim smrdi, zato se nas te živali izogibajo. Človeški organ vonja, se pravi vonjavni del nosne sluznice, je sposoben zelo tankočutnega zaznavanja. Življenje v mestih vpliva tudi na čut vonja. Ljudje na podeželju imajo namreč dve do tri stopnje boljši voh; pri primitivnih ljudstvih je ta sposobnost večja še za dve stopnji. Šesta oz. zadnja stopnja voha, ki so jo določili znanstveniki, pa je popolnoma podzavestna in se kaže samo kot privlačnost ali odbojnost med človeškimi bitji.
V nasprotju z običanjim čutom vonja na podzavestni voh okolje ne more vplivati Ameriški znanstveniki dr. Rondow poudarja, da bo moč na osnovi podzavestnega vonja in omenjenih štirih skupin ljudi podrobneje raziskati psihično ozadje privlačnosti in odbojnosti med ljudmi, dognanja pa bodo v veliko pomoč zlasti psihoterapevtom
Tale volkulja je še pred nekaj meseci živela v divjini, zdaj Pa krotko ko pes, Leroyeruči krvoločne filmske vloge.
Uči papigo preklinjat taščo
Leroyerjeva „Akademija za živali" je znamenita šola; živalske filmske igralce — Smejoči se levi
Na platnih kinodvoran smo videli že nič koliko živali vseh vrst, ki so igrale stranske, mnoge med njimi pa tudi glavne vloge. Toda živali ne postanejo kar čez noč filmske zvezde, kar se rado primeri nesramežljivim dekletom poželjivih oblin.
Šol za živali, ki se jim obetajo filmske vloge, je po svetu veliko, zelo znamenita pa je ,,Akademija za živali". Nedaleč od Pariza jo je pred poltretjim desetletjem ustanovil Paul Lero-yer. Doslej so njegovi „učenci“ nastopili že v nad sto filmih.
Učitelj ne pozablja, da tako dobro izšolani živali “ prebudi krvoločnost. Zatjj pri snem anju prizorov il vselej v bližini, zgodilo Pa tudi že, da je zaradi vatf igralcev nevarne prizore z mi odigral kar sam.
Puščava se
K'
Ko režiserji (Leroyeijeve varovance je najemal tudi pokojni Walt Disney) povedo, koliko in kakšne , .igralce “ bi radi, Lero-yer med več sto živalmi izbere najbolj primerne in jih začne učiti vloge. V primerjavi s cirkuškimi filmske živali ne obvladajo le enega trika, ampak se naučijo več različnih vlog. Način učenja je enak za vse živali, pa naj so to ptice, psi ali divje zveri. Leroyer najprej prouči dobre in slabe lastnosti posamezne živali, opazuje njeno obnašanje, nato pa se začne učenje veščin.
V mesecu dni nauči mladega panteija hoditi po žici. Z isto zveijo se je nato moč igrati kot s starim psom. V enakem časii pripravi učitelj papigo do tega, da nesramno preklinja taščo, na posebno željo nekega režiserja pa je pred kratkim naučil vidro rokovati s telefonom. Iz Leroyeqeve „akademi-je“ prihajajo npr. tigri, ki uživajo v penečih se kopelih, žirafe z očali pa tudi po živalsko smejoči se levi.
je deželna kmetiška šola na Grmu letos v prvič upeljala, da dobiva ona vsak dan taka telegrafič-na poročila od centralnega zavoda za meteorologijo in zemeljski magnetizem in sicer za čas košnje. Dosedanja došla telegrafična napovedba se je prav dobro obnesla, t j. ona je prav vreme naprej povedala.
(Uravnava živinskih) semnjev. Kakor čujemo, je deželna vlada sklenila uravnati živinske semnje, kar je nujno potrebno. Okoliščina, da je le majhno število živinskih semnjev po zahtevah zdravstveno in veterinamo policijskih predpisih uravnanih, je vzrok, da se bo ta za povzdigo živinske trgovine in živinoreje potrebna in važna uravnava morala izvršiti v teku jednega leta in da bodo vsi do tedaj neuravnani živinski semnji brezpogojno ustavljeni (Male o r g, 1 j e) s petimi spremeni, v dobrem stanu, kakor tudi en klavir dobro ohranjen, je na prodaj po nizki ceni
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. julija 1898)
7
- KAKO, ŠTIRI KILE IMA?
_______________________
Kriva je tudi tehnik^
Spet se oglašajo vznei^ glasovi, ki rotijo človeštvo^ razsodno izkorišča bogastvo, ker ga ni toliko, . z njim lahko ravnali neg°J| darno. Tako bogastvo je j obdelovalna zemlja, ki na račun stanovanjskih b!°d tovarn, vedno širših in ^ cest. Poleg tega, da človek; jenjem mest in cest uniWu lene površine neposie j prispeva h krčenju zelenih n šin tudi posredno, s teh# | ruši prirodno ravnotežij
povzroča spremembe v Znanstveniki ugotavljajo, zaradi tega naglo širijo puS ska področja.
Puščave so iz leta v le to in ponekod, koder so se kakim desetletjem pasle " J živine, ni danes niti bilke. *jjj
prav se marsikje trudijo *
njem zelenih površin, je iz
1<
leto več puščavskih -M . Zdi se skoraj neveijetno, | vsako leto imamo na zen*J krogli za 80 tisoč kvadf^ kilometrov več puščav oz- ] ko manj zelenih površin. J V Sovjetski zvezi in v A';!: liji, deloma tudi v ZDA> J izrednimi napori in veliKJj mi stroški iztrgali puščaj kaj površine in jo spreifle!j^ obdelovalna področja. J kljub temu. je četrtina M zemlje - puščava. Strokov/ Združenih narodov, ki vprašanjem strokovno jo, pa pravijo, daje trenu j v nevarnosti, da se sprejjj:/ puščavo kar 16 kvadratnih kilometrov P°
ti
t-
Toda neprijetnost
Je prihrumel* kriK ** življenje In *»**re	*	d*
psovala In mo Br® _0jni ni posegel vmes M« j, , in potem sam nas w izrekel dobrodošli«0- d jj kot belokožec ž»v>	oSt..1
mu je pogledal »***,„ m' »Usoda me je **“ M M' hočem živeti in moti.«
berite dl
gostomer
vprfžaven io premoženje
irvmesto
poddinato
prebivata ——
figura
pri
Četvorki
\ 0^,e- Od nekod .\Klr,»strelec rešil '• *>ivje ga je ,	dokler
'A	je	starko
. V, Jprej mu j*
H * Vedeti, čemu l^j^ostrelec pa V'00 odgovoril: % Lf* in kot tak ®*a naj vas ne
I '■j
. ■/ '
K\ f*''*
IZLET PO DOLENJSKI — Trebanjski upokojenci smo se pred nedavnim odpravili na izlet po Dolenjski Najprej smo si ogledali Urha pri Ljubljani (na posnetku: pred spomenikom žrtvam), nato Turjak, kjer nam je vodič opisal stoletno zgodovino mogočnega gradu. Pot smo nadaljevali do Kočevja, kjer smo si ogledali Šeškov dom, domov grede pa smo se ustavili v Štorovju. Tu je namreč izvir, ki bo zajetje za nov vodovod. (Besedilo in fotografija: Fanika Mališič)
Po brzostrelke
v Male Drušče
Prošnja bralcem, naj pomagajo ugotoviti identiteto padlih in pojasniti nadrobnosti
radi nazaj k naravi, to-peš.
VV. M1TSCH Ne išči pri enem človeku dobrih lastnosti!
KONFUCIJ .Navade so zmaga časa nad stenji.
MONTAIGNE . »zdihovanje je nemo kritje. •
G. K CHESTERTON
govornik
motno razstrelivo
lahka
tkanina
operekanje
it.mesto
upornik
moStvo
vsak zvok. ki ni čist
povrS.
mera
tovarna v mirni
Pipa, stara tri tisoč let
pipe so ljudje kadili mnogo prej, kot pa so poznali tobak — Tudi njuhanje tobaka in cigareta nista izpodrinila lepo oblikovanih pip iz različnih snovi — Slovijo
italijanske pipe
Pri arheoloških izkopavanjih ob južni obali Cipra so našli Predmet iz rožnate terakote, ki se mu strokovnjaki niso obotavljali pripisati ime in namen pipe. Nobenega, dvoma ni tudi o Približnem času nastanka: 1200 let pr. n. št. Tisti, ki so jo °dkrili, jo označujejo za najstarejšo pipo na svetu. Poglejmo »>alo zgodovino pip in kajenja.
ŽENSKA S.PIPO?
Pravijo, da je Herodot pripisoval kajenje iz pipe Skitom. V resnici, govori o konopljenem selenu, ki so ga sežigali na razbelje-nem kamenju in ki je dajalo mno-80 dima. Uporabljali so ga za neko sto savne. Plinij st. govori o di-ki se vdihava s cevjo, vendar J« to zdravilo proti trdovratnemu y Herkulanumu je slavna p na kateri ima ena od ‘ženskih 'gur v ustih nekaj, kar je podobno P*Pi. Mogoče gre za kasneje doda-risbo, kajti neki drugi dami je r'ev2gojena roka narisala brke. Ob-še drug dokument: relief v j^Plju v Palenqueju v Mehiki. Je ~VL stoletja našega štetja in kaže Ijevskega duhovnika, ki ,Jcadi &Po”.
Take primere bi lahko še našte-Jasno je, da je človek z .^jem odkril tudi to, da ni vsak “J*1 neprijeten. Ugotovil je, da ob-tudi prijeten, dišeč in opojen j n*, kot tudi to, da ga je prijetne-vdihavati v cevko.
OD KONOPLJE DO ...
Ne pozabimo, da je bil dim vedno povezan z božanstvi in da so bili varuhi ognja in s tem tudi dima vedno pripadniki duhovniških stanov. Tu moramo iskati prve kadilce, ljudi, ki jim je kajenje začelo ugajati in ki so si omislili prve pripomočke, da so mogli udobneje in v večji meri vdihavati dim. Preden je-ameriški tobak preplavil svet, so kadili po malem vse, od konoplje do lapuha, opija, gob, sivke in sladkega janeža. Priprave za kajenje so bile iz kamenja, kosti, iz tjulenjih zob (pri Eskimih), gline, različnih kovin, lesa, skrilavca ali kože.
NAJPREJ MORNARJI
Prvo pismeno poročilo o pipi za tobak iz Evrope je iz leta 1535. Pipe so uporabljali španski, portugalski in angleški mornarji. Zelo slavni sir Walter Raleigh ima zaslugo, da je tobaku utrl pot na dvor, in to s precejšnjo mero nesramno-
sti Prve pipe so izdelovali v Angliji leta 1575; bile so iz gline in terakote. Druge delavnice so nastale na Nizozemskem, kjer se je uveljavila „pipa iz sarde” (bele gline), katere središče je kraj Gouda.
Tridesetletna vojna je razširila pipo po vsej Evropi. Razširila se je tudi lesena pipa. Med to vrsto pip so se uveljavile posebno tiste, ki so jih izdelovali v nemškem Ulmu. Proti koncu 17. stoletja so uporabljali tudi porcelansko pipo, ki je še danes razširjena v Avstrij i in Nemčiji Ker se je uporaba pipe preveč razširila, so začeli ..boljŠ” družbeni razredi njuhati tobak. Friderik IL Pruski, sin in vnuk strastnih kadilcev (Friderik I. je celo osnoval akademijo kadilcev pip), se je ..spridil"* in prešel na „ščepec”.
PIPE SO PREŽIVELE
Pojavila pa se je pena in znova povzdignila pipo. Gre za neki silikat, ki leži v jamah Anatolije, je krhek in porozen, prijeten za pogled in dotikiin ga je lahko oblikovati Pred letom 1750 je postal Dunaj center za izdelavo takih pip. Zbirke pip so zvečine iz umetniško obdelanih primerkov iz pene.
V devetnajstem stoletju sta najprej cigara, potem pa cigareta zadali pipi hud udarec. Proti sredini stoletja pa so začeli uporabljati korenino in pipa je spet postala pomembna. Korenina je čok (podzemni izrastek med steblom in koreninami) grma, imenovanega „erica arburea”, ki je tipičen za mediteransko makijo.
Zaradi svojih kvalitet in videza dandanes pipa iz korenine prevladuje. Pipa iz korenine je dobila v Angliji pečat plemenitosti izdelovati pa so jo začeli tudi v Italiji, ki je bila glavno ,,nahajališče” surovine zanjo in so jo prej v veliki meri izvažali. Italijanske tovarne, ki so ob koncu stoletja zrastle zlasti okrog Vareseja, so desetletja zala-g ale tržišča po vsem svetu s cenenimi proizvodi Sele po L 1945 so se usmerile na kakovost in danes uživajo italijanske pipe velik uglecl
Tale tirolski očanec najbrž ne pozna tisočletne zgodovine pipe, pa jo vseeno drži strastno med zobmi.
''■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
Po opisu napada 2. in ,3. bataljona Tomšičeva brigade na postojanko italijanske finančne straže na Rate-žu 10. avgusta 1942 nismo dobili nobenih obvestil o padlih borcih, čeprav smo dokaj točno navedli, da sta tedaj padla dva partizana. Eden od njiju naj bi bil Koplenik s Trške gore, drugi pa osemnajstletni partizan, doma iz Orehovice, ki sta bila pokopana na Brzlanski njivi, njuni sorodniki pa so ju prekopali Podatkov ni poslal niti tovariš Dolinar, ki jih je obljubil po telefonu (ni pa dal naslova, da bi se lahko nanj neposredno obrnili). Pač pa smo medtem ugotovili, da Vid Purkat-Džoni ni padel ob napadu na Ratež, ampak šele štiri dni pozneje ob napidu na belogardiste lažnega štajerskega bataljona v Krški hosti pri Smolenji vasi Prav tako smo ugotovili, da je bil med kritjem umika iz Krške hoste hudo ranjen (skozi prsi) borec Maks Jakhel iz Zaloga pri Ljubljani, ujet in obsoje n na 20 let težke ječe. Krajevni urad Šmarjeta nam je sporočil tudi daje 14. avgusta 1942 pri prevozu v Gorenji vasi pri Krono-vem umrl ranjeni Alojz Skubic iz Lanišča pri Šmarju-Sap. Za sodelovanje se vsem najlepše zahvaljujemo.
Tomšičeva brigada se je med bivanjem v Žalovičah in Klevevžu pripravila za nov napad, ki naj bi odvrnil sovražnikovo pozornost od obkoljenega Roga. S 1. in 3. bataljonom je sklenila uničiti postojanko nemške obmejne straže v Malih Druščah, ki je štela 84 mož. Partizane so mikale zlasti nemške brzostrelke. Napad je bil dobro zasnovan in v začetku uspešen. Martin Kotar--Pilat (narodni heroj) je tiho odstranil stražarje, nakar so Jože Jerman, Alojz Kovačič-Lipe in Franc Medle-Franček vrgli v hiše tri težke bombe. V eno izmed hiš je skočil vodnik Ivan Zibert—Gašper. Nemd so bili medtem poskakali skoz okna v samih spodnjicah. Iz te hiše je odnesel sedem pušk, več opasačev, streliva in bomb, dva plašča in veliko odej. Opaža je, da se je stražar pred sosednjo hišo umaknil v notranjost, zato je vanjo vigel kragu-jevško bombo, da so kar vrata zletela s tečajev. Partizani so zavzeli tri hiše; iz četrte so se Nemd krčevito branili, pobegli Nemd pa so hitro, izvedli protinapad. Na pomoč so hiteli tudi Kočevarji iz vaši Rogači-' ce, zato so se morali partizani hitro umakniti Med umikom so padlemu Nemcu zaplenili pokvarjen mitraljez „šarec” in pištolo ter dve brzostrelki Toda tedaj je bil že dan in Nemd so lahko dobro merili Partizani so utrpeli precejšnje žrtve.
Jože Podlogar iz Želimljega je hudo ranjen padel Nemcem v roke in je izdihnil v celjski bolnišnid; padel je Savo Železnik, dijak trgovske akademije, doma iz Trbovelj; smrtno ranjena na umiku sta bila še predvojni komunist Miha Horvat-- Kavkaz iz Rakičana, kije še istega dne preminil med operadjo, in Ludvik Presetnik iz Ježice, ki je umrl v Dolu pri Klevevžu 24. avgusta 1942. Franc Mramor iz Krsinjega
viha' je ob tisti priložnosti očitno padel zaradi pretirane disdpline. Za to vemo, vemo pa tudi da so padli še nekateri borci o katerih imamo zelo skope podatke. Ze ob napadu na hišo v Malih Druščah, ki je niso mogli zavzeti je padel mlad partizan, doma iz Brezja pri Semiču, ki je bil pred prihodom v Tomšičevo v Klečki četi Belokranjskega odreda. Bil je manjše postave, svetlih las, zelo hraber in tovariški Tega z bojišča niso mogji odnesti in so ga Nemd potem- zakopali v' lužo. Smrtno ranjen je bil tudi partizan Moha*, ki je bil doma iz okolice Ljubljane in je pred odhodom k partizanom študiral bogoslovje. Ta je izdihnil še na nemški, pokopali pa so ga na italijanski strani ko so se umikali mimo Otreska in čez Gorenje Dole. V Dolu pri Klevevžu je razen tega 21. avgusta 1942 umrl še en neznan partizan.
Ranjeni partizani ob napadu na postojanko italijanske finančne straže na Ratežu 10. avgusta, na taborišče belogardističnega „štajerske-ga” bataljona v Krški hosti 14. avgusta in na postojanko nemške obmejne straže 20. avgusta 1942 v Malih Druščah pri Telčah so bili preneseni ali prepeljani na Gorjance v partizansko sanitetno postajo v Prisjeki (Zumberk). To bolnišnico pa so 14. septembra 1942 napadli ustaši Po poročilu, ki ga je takrat napisal dr. Ivan Pinterič, so tedaj popadali oziroma bili pogrešani: zdravnik dr. Stanko Černelč, absolvent medicine Tine Malenšek in bolničarka Zlata Zgonc; stražarja Franc Ahlin in Stanko Kos; lažja ranjenca Stane Intihar in Anton Kovač; od težkih ranjencev pa Anton Bizjak, Anton Klaus, Drago Marenče, Drago Florjančič, Rafael Mahne (ČL zaščite), Tone Župevec, Silvester Jereb (civilist, brat partizana Levka), in partizan „Zoran”. Kateri izmed naštetih je bil v Tomšičevi brigadi kajpada ni navedeL Mi vemo samo za Toneta Zupevca. Vemo tudi da sta tedaj iz Tomšičeve brigade padla še Tone Unetič iz vasi Sajevci pri Kos tanje vid in partizan „Bogo” iz Ljubljane, katerega oče je imel gostilno „Pri Amerikancu” v Ljubljani Rešili so se tedaj: pok. narodni heroj Ivan Kavčič-Nande Kovač, narodni heroj Stanko Semič--Dakl Milka Žibert (Bertoncelj), Boian Habjan iz Črnomlja in Alojz Štajner iz Ljubljane, ki so bili vsi po--prej v Tomšičevi brigadi •
Prosimo bralce ..Dolenjskega lista**, nekdanje aktiviste OF in borce NOV iz okolice Škocjana, Pod-gorjancev in Bele krajine, da nam pomagajo razvozlati še preostale neznane padle partizane iz napada na Male Drušče, nakazana padla partizana iz napada na Ratež in tiste padle ob ustaškem napadu na sanitetno postajo v Prisjeki pri Šošicah, ki so pripadali Tomšičevi brigadi Podatke pošiljajte na naslov: Frand Strle, novinar, Sattnerjeva 15/E, 61000 Ljubljana!
FRANCI STRLE
»Sokolje Oko je aelo odkritosrčen,* je nekoliko presenečeno vzkliknil poglavar, potem pa je ubral druge strune. Dejal je, da ve, da je Ostrostrelec samo slučajni prijatelj starega razbojnika in krvoločnega izvržka, Toma Hutterja. Lahko bi se Vrnil na njegov grad, kakor da bi bil Mingom ušel... »Sijajno,« ga je prekinil Natty, »in potem naj bi vam v primernem trenutku dal znamenje, da lahko „ pridite in vse pobijte, kajne?« — »Sokolje Oko hitro razume, kakor da bi bil rojen Mingo,« je zadovoljno rekel poglavar, »in lahko bi sl zaslužil polovico plena.«
Tedaj pa se je Ostrostrelec vzravnal: »Motil ae. Mogočni Hrast, jaz nisem Mingo, da bi lahko izdal svoje prijatelje. Se več. Tudi vas bi lahko opeharil in se rešil ujetništva s tem, da bi pač samo na videz sprejel tvoje zahteve. Kdo bi me mogel potlej prisiliti, da jih tudi izpolnim? Toda, da boš vedel, kako ravna ponosen in časten bel moi, tudi kadar zre smrti v oči, z zaničevanjem zavračam tvojo sramotno ponudbo!« Poglavar ni mogel brez priznanja mima teh besed, a dražilo ga je, da so mu načrti spodleteli. Dolgo mu je še prigovarjal, a zaman.
Rešitev prejšnje križanke
znaniam. pevec
tur.
velikaS
rezultat
varjenja
jetnik jberitedl
domaCa
žival
gl.mesto
nepala
! v vsako hiSo dl
soli oljne 'danski Sah kisline velemojster
Nedavna vaja enot civilne zaščite na novomeškem Glavnem trgu (od tam so tudi naši posnetki) je znova prepričljivo dokazala, kolikšnega pomena je pripravljenost prebivalstva, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi upre morebitnim sovražnim napadom ali naravnim nezgodam.
Vojni davek prebivalstva je od vojne do vojne večji, krvava ujma v Vietnamu je terjala kar deset mrtvih civilistov za enega vojaka. Vzroka temu ni težko najti: izpopolnjevanje napadalnih orožij, koncentracija prebivalstva in dobrin v naseljih, kot tudi vse večja odgovornost oboroženih akcij od delovanja zaledja. Podobno je pri naravnih nesrečah. Navzlic številnim reševalnim in zaščitnim ukrepom povzročajo številne nezgode vsako leto do 200 novih milijonov dinarjev škode, pogosto tudi več (spomnimo se poplav v Pomurju, potresov na Kozjanskem in Posočju).
Novomeščani smo že predlanskega aprila sprejeli odlok, ki govori o organiziranju in določitvi nosilcev civilne zaščite. V njem stoji, da si morajo občani najkasneje do konca 1980 priskrbeti minimum obveznih sredstev za RBK zaščito, medtem ko je rok za delovne organizacije zadnji dan letošnjega leta. Nekoliko podrobneje: občani morajo zase in svoje družinske člane nabaviti prvi zavoj, zaščitno masko (civilna maska MC1, otroška DM1 ali priročna maska), zaščitni plašč in osebni pribor za dekontaminacijo. Slednjega pa lahko nadomestijo tudi s sred stvi za osebno dezinfekcijo: 20 gramov praška za dekontaminacijo, 50 g pralnega praška, 100 g mila, 25 g sode bikarbone, 100 miligramov alkohola, 50 gramov vaie in zavitek papirnih robcev.
Nekoliko drugače |e po podjetjih, skupnostih in državnih organih. Ti morajo zagotovit' sred stva za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev: na vsakih 50 zaposlenih po »mio priročno lekai no. nosila in komplet sredstev za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi, na vsakiti 10 zaposlenih pa komplet za dekontaminacijo predmetov Tu so še obvezen čitalec osebnega dozinietra. radiološki in kemični detektor ter osebni radiološki dozimeter
Štab za civilno zaščito v Novem mestu je s pomočjo ljubljanskega Inštituta Jože Stefan konec lanskega leta pripravil posvet o uporabi in namestitvi čitalcev osebnih dozimetrov. Tako so določili večja podjet|a za nosilce te akcije, prvi korak pa so napravili pri Cestnem podjetju, kjef so ze naročili čitalec za območje Bučne vasi
Nasploh velja zapisati, da so se številna novo meška podjetja že preskrbela s predpisanimi sredstvi, čeprav slednjih dalj časa m bilo dovolj na zalogi Drugače pa je med občani. V veliko primerih gre za neodgovoren odnos do pomena m vloge civilne zaščite resnici na ljubo oa je treba dodati tudi brezskrbnost in malodušje novomeških trgovskih hiš Nobena namreč ne razpolaga s sredstvi, ki si ph mora|o občani na bavm Mislimo predvsem na maske
Trenutno najbolj aktualen in pereč problem v novomeški otičini pa so zaklonišča Zakon namreč natančno določa njihovo qra/lnjo /a vse novograditelje, tudi v primerih adaptacije So tudi izjeme, vendar mora vsakdo, k/ga oprostijo gradnie zaklonišča, plač/ati pnsp/evek v višini dveh odstotkov gradb-?ntln obrtnikih in instala ci|skih del V družb*>n(^m sektorju pri gradnji zaklonišč zaenkrat n/ večjih zastojev, saj jih imamo danes že oser/i s posamezno zmogljivost jo od 50 do 200 ■n./st, nekaj pa jih |e še v grad nji Povsem naspro#tna pa |e podoba pri individualnih graditeljijfi. Razumljivo.
Za gradnio zaklonišča je namreč treba odšteti lep kupček denarcev. Danes je že tako, da pristojne občinske službe ne da|o gradbenega dovoljenja breni obveze lastnika, da bo gradil zaklonišče. V/ nasprotnem je dolžan plačati ,,pristojbino-'/v znesku okoli dveh starih milijonov. Da bo »tvar še bolj zapletena, zapišimo, da je gradnja zaklonišč obvezna le na za to določenih mestihf (vsa večja naselja), medtem ko drugod novo*raditelji te obveze nimajo. Zategadelj je nekaj/Vroče krvi tudi upravičene. Sicer pa pri občinskem štabu civilne zaščite že razmišljajo o rešitvi, ki bi naj bila v kreditiranju gradenj zaklonišč. Vsekakor velika olajšava, ob kateri se tudi inšpektorjem, ki bodo pregledovali in | kontrolirali gradnjo zaklonišč v novomeški ob-! čini, obeta manj dela.
BOJAN BUDJA
H
DOBER
DAN,
DOLENJCI
DOLENJSKI LIST
I. sir sfc ■ ttfi	*4	i.4	*	$	A	4*	^	4&.	$&	&4	Ai.& *4'kitjJi	<*4.:V&*&44k*4	aA	<}
ANTON PODBEVŠEK
Slovenska literarna zgodovina še ni postavila na pravo mesto ustvarjalnost Antona Podbevška, pesnika, nad katerim so se v času od 1920 do nekako 1925 nekateri njegovi sodobniki navduševali, drugi pa ga dajali v nič, govorili o njem zaničljivo, ga blatili in žalili tako, kot so ga prvi povzdigovali in hvalili.
Vsekakor je Anton Podbevšek še po nečem izjemen primer, ki na svoj način zelo zgovorno pripoveduje, do kakšnih skrajnih meja so segle polemike o njegovi poeziji. Po znanem recitacij-
skem večeru V ljubljanski Drami, na katerem se je Podbevšek predstavil občinstvu, ga je psihiater dr. Alfred Serko v časniku „Naprej" žolčno napadel in izjavil, da je v norišnici precej takih ..pesnikov". Ni pa znano, da se Šerko ni mislil ustaviti samo pri tem: ko je na podlagi Podbev-škovih pesmi ..ugotovil", da je pesnik „psiho-pat", je nameraval poslati k njemu na dom nekaj hrustov, ki naj bi „norca" pripeljali v prisilnem jopiču tja, kamor naj bi sodil — v norišnico. Verjetno ni računal, da Podbevšek ni iz takega testa,
da bo to mimo prenesel. Pesnik mu je napisal pismo, v katerem mu je popolnoma trezno povedal, da je bil v prvi svetovni vojni vojak in da ima doma še vedno orožje, ki ga bo v skrajnem primffu tudi uporabil.
..Kakorkoli že gledamo na to zadevo, Ljubljana je bila v tistih časih v primerjavi z Novim mestom pravo umetniško zakotje," pravi Podbevšek, 80-letni mož nadvse bistrega in pronicljivega duha, z odličnim spominom tudi za najmanjše podrobnosti, pokončen in slok kot odlično ohranjen 50letnik. „Za svoje zdravje, umsko in telesno, se imam zahvaliti v prvi vrsti rednemu in treznemu življenju," se pohvali.
Sedaj zakonca Podbevšek več kot polovico leta
—	od aprila do novembra — preživita v ustvarjalnem delu v svojem vikendu ob Kolpi blizu Metlike. „Komaj čakava, da pobegneva iz smrdljive Ljubljane, tukaj pa nama dnevi minevajo v miru, tihoti in delu," sta povedala z ženo Štefanijo. Pesnik že dobra tri leta piše monografijo o slikarju Rihardu Jakopiču, s katerim sta bila desetletja velika prijatelja. ..Jeseni bom rokopis, oddal založbi, tako da bo knjiga izšla prihodnje leto. Da sem se lotil tega obsežnega dela, je pravzaprav zasluga Josipa Vidmarja, s katerim prijateljujeva že od 1919; on me je tudi povabil v službo na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, kjer sem delal od 1952, zadnjih deset let do upokojitve 1973 kot svetnik. Štefanija Podbevšek pa ima že pripravljenih za tisk več knjig zgodb s tematiko iz NOB; ona je tudi avtorica pretresljivega pričevanja o trpljenju naših ljudi v fašistični mučilnici pri sv. Urhu. Ta knjiga bo v kratkem doživela že tretjo izdajo.
Najlepša leta svoje mladosti je Podbevšek preživel na grmskem gradu, kjer je bil rjjegov oče v službi na kmetijski šoli. Duhovno življenje v Novem mestu je bilo v tistem času izredno bogato in plodno. Ves tisti proces je pripeljal do znane ..novomeške pomladi", umetniškega gibanja, v katerem je imel veliko vlogo prav mladi pesnik Anton Podbevšek. ..Takrat smo bili gimnazijci kot ena velika družina. Moji sošolci so bili Miran Jarc, Božidar Jakac, Anton Puc, ki sem ga kot pesnika zelo cenil, a je žal kasneje nesrečno končal; mlajši je bil Slavko Grum, tih in vase zaprt mladenič, ki se je tudi redno udeleževal naših literarnih večerov in izletov. Pogosto smo študentje prirejali izlete v bližnjo okolico, kjer smo posedli po travnikih ali zavili v bližnjo gostilno, prebirali svoje pesmi, jih drug drugemu ocenjevali. In čeprav je bilo moje dojemanje poezije drugačno od mojih tovarišev, smo drug drugega spoštovali, cenili in spodbujali pri ustvarjalnosti."
To so bili zametki literarnih večerov, katerih oče na Slovenskem ja prav Anton Podbevšek. „Še posebej rad pa sem imel belokranjske študente.
Še danes se ne morem načuditi njihovi bistrosti, marljivosti in skromnosti. Vedeti je namreč treba, da so ti fantje prišli v gimnazijo tako rekoč naravnost s polja, s paše, ponavadi na župnikovo prigovarjanje, biii pa so odlični dijaki in dobri tovarišu"
To življenje je nasilno prekinila prva svetovna vojna. „V sedmi šoli so me mobilizirati in poslal' v Judenburg. Srečo sem imel, da sem ravno v času najhujše ofenzive dobil dopust za maturo. Tako sem prvi opravil ,vojno maturo', kot smo takrat rekli." Tudi v strelskih jarkih poezija Pod-bevšku ni dala miru.,,,V nahrbtniku sem vedno našel prostor za kakšno knjigo, prav tako so na fronti nastajali zametki pesmi." Podbevšek se j® že zgodaj odpovedal ustaljenim pesniškim oblikam, izrazu in čustvovanju. „Seveda pa nisem nikoli zapostavljal vsebine; ta mora biti vedno na prvem mestu. Do tega me je pravzaprav pripeljalo moje opazovanje narave, ki sem jo vedno tako ljubil in občudoval: tudi tam ni nobenega vrstnega reda, ustaljenih form, oblik, pa je vendar čudovita celota, lepa, vznemirjajoča in polna vsebine."
Po končani vojni je na zagrebški univerzi študiral slavistiko in filozofijo, po štirih semestrih, ko je bila ustanovljena univerza v Ljubljani, pa j* tam študiral naprej. Vsako soboto se je iz Zagreba pripeljal v Novo mesto, kjer je pripravljal literarne večere. V Novem mestu je bilo to nekaj samo po sebi razumljivega, v Ljubljani pa je tak literarni večer veljal za nekaj nezaslišanega. Pavel Golia je nekje zapisal, da to, kar počne Podbevšek, delajo le še ruski futuristi, namreč da stopa pred občinstvo in recitira svoje pesmi. „Res sem si vedno prizadeval v poeziji za nekaj novega, samo mojega," pove. Veliki duhovi in razgledani ljudje so to znali ceniti. Tako je Oton Župančič po Podbevškovem recitacijskem večeru v ljubljanski Drami izjavil: „Da, sedaj me je pa prepričal, da je poet."
Zlasti po izidu njegove pesniške zbirke „člo-vek z bombami" 1925 so Podbevšku natikali ra* na imena in ga uvrščali tako med futuriste, dadaiste, nadrealiste in še kam. Vedeti je treba, da ja pravzaprav celotna pesniška zbirka nastala že v njegovem novomeškem obdobju in je tako sad 18-letnega mladeniča. „Jaz takrat o sodobnih evropskih pesniških tokovih nisem nič vedel, prebral nisem niti enega samega futurističnega pesnika. Nikoli nisem hotel biti ne futurist ne ne vem kaj drugega, vedno sem se trudil, da bi bil Anton Podbevšek..."
Po izidu zbirke Podbevšek ni več objavljal pesmi. Kaj pa pisal jih je še? Na to in še na marsikaj bo dal pesnik odgovor sam. Ko bo končal monografijo o Jakopiču, namerava pripraviti izbor svojih pesmi.
A. BARTELJ
VOJAŠKI
^___
NOVO PRI ROČNIH BOMBAH
V	zadnjih letih so nekatere zahodnoevropske dežele opremile svoje armade z ročnimi bombami, ki se w marsičem razlikujejo od nekdanjih. Od novih b.omb zlasti zahtevajo, da so učinkovi-
te do 25 metrov daleč od točke eksplozije, da je pri tem vojak, ki bombo vrže, izven vsake nevarnosti in da so bombe lahke, hkrati pa dovolj težke. Vojak jo mora vreči čim dlje in čim natančneje.
Tem zahtevam ustreza med drugim tudi belgijska ročna bomba PRB 423, ki je podolgovata in težka le 227 gramov. Okrog eksplozivnega naboja ima namotano narezljano žico, ki se ob eksploziji raztrgana veliko število majhnih drobcev.
Še lažja je nizozemska bomba NMW—V 40, „minegrenade". Je okrogla in tehta samo 120 gramov. V njej je 36 gramov razstreliva. Bomba vsebuje 326 drobcev, ki so težki od 0,1 do 0,2 grama.
Švedska bomba FF V 542 je podolgovata in ima narezano ohišje. Razleti se v hipu, ko pade na tla, ali pa z ustrezno zakasnitvijo. Vsebuje 500 drobcev, težkj pa je 460 gramov.
Zahodnonemška bomba „Diehl" DM 51 pa je valjaste oblike, težka je 480 gramov, od tega je 145 gramov razstreliva. Vsebuje izredno veliko število drobcev, kar 5900. To so drobne kroglice, zalite s plastično snovjo in postavljene okoli eksplozivnega polnjenja.
Zanimiva je tudi britanska ofenzivna ročna bomba L 2A 1. Lahko jo mečejo z roko ali pa s tromblonom, ki ga nataknejo na puškino cev.
V	tem primeru je moč vreči bombo do 150 metrov daleč. Bomba vsebuje okoli 1200 drobcev, ki so težki 1 do 2 grama. Delci so nevarni do 10 metrov od točke eksplozije. Gre namreč za ofenzivno ročno bombo.
ZAKAJ „VSE CESTE PELJEJO V RIM”
Rimljani so zgradili obsežno cestno mrežo predvsem za vojaško uporabo in za povezavo provinc in zavezniških dežel z metropolo — z Rimom. Od tod tudi rek, da vse ceste peljejo v Rim. Razvejeno cestno omrežje je Rimljanom olajšalo hitre vojaške in tudi administrativne posege. Rimljani so bili med prvimi, ki so ceste načrtno vzdrževali. V prvem državnem zakonu, ki je bil objavljen na dvanajstih tablicah leta 450 pred našim štetjem, so določbe, po-katerih so ceste last rimskega ljudstva. Ob koncu rimskega cesarstva je bilo v cestnem omrežju, ki je imelo že 300.000 kilometrov cest, tudi 28 vojaških cest. Peljale so v Španijo in do Evfrata, zgradili pa so jih tudi na Škotskem in v Sahari.
Ceste so gradili vojaški inženirji in vojaške inženirske enote, kot delovno silo pa so uporabljali legionarje, sužnje, ujetnike in okoliško prebivalstvo. Na ta način so reševali še druge probleme: legije so bile zaposlene tudi v mir; nem času, prebivalstvo je bilo pod kontrolo, ni bilo brezposelnosti.
Rimske ceste so imele predvsem vojaško obeležje. Da bi bile varnejše, so jih speljali pred; vsem po grebenih, prekrite so bile s kamnitimi ploščami, ob straneh so imele odvodne jarke, ponekod pa prsobrane za neposredno obrambo.
Glavne vojaške ceste so imele dva kolovoza za vojaške enote, enega pa za ostali promet. Na vsako miljo je stal kamnit steber. Rimska milja je bila dolga 1480 metrov. Tako je bilo mogoč0 natančno določiti razdaljo do vsakega mesta. Prvi kamen je bil postavljen na Forumu v Rimu-
Rimljani so bili tudi izkušeni graditelji mostov, kamnitih in lesenih. Najbolj znana rimska cesta, ki je vodila skozi Slovenijo, je šla iz Akvileje čez Vrhniko v Ljubljano (Emona), odtod pa čez Celje v Ptuj. Zanimivo je tudi, da je sedanj0 cesta Ljubljana—Zagreb speljana skoraj povsem po trasi, kjer je nekoč vodila rimska cesta.
Janko
glas odpora izza 2ice
Listnica urzo/nisfug
Lamut: Ilustracija 15. marec 1943.
k pesmi „Breza'
Ob
nj8 vs® wčjem razmahu narodnoosvobodilnega giba-sporni 58 * nastajanjem prvega osvobojenega ozemlja Wi 1942 je italijanski okupator izdelal načrte, s boreJmi i® to tel streti ne le oboroženo silo za svobodo 'udi ^ * nar<x*a' temveč z raznimi oblikami nasilja |janj.c,vilno prebivalstvo. Kmalu po proglasitvi „Ljub-1942® Pokrajine" za operacijsko ozemlje v januarju t#lce 18 V0*a5ka oblast izvajala racije in pričela streljati dorneč>?d ve,i,c0 P°l8tno ofenzivo pa, tudi ob pomoči ti»oi V* * zclajaIcev, odgnala v zapore in internacijo m tozn-? •	Italiji	so se namnožili kraji konfinacij
j« (j.. n,c- ujetniikih in koncentracijskih taborišč. Pri nas negg “*'varjen Rab, ki mu je sam poveljnik XI. armad-un|. * ora general Mario Robotti zaradi njegovega talnega značaja nadel vzdevek „Arbissima" (Rab £ Rabovl).
V|eh0lJfni faSi*tiGne Italije je bil popolna izselitev ^ovencev „Ljubljanske pokrajine", na njihove
naj- W 110 naseliti italijansko prebivalstvo. Te grozljive *e onemogočevala in dokončno preprečila r90vita partizanska vojska.
V r-»*
"človeških razmerah taboriščnega življenja, ob ne-**rn| m pj'^nem ‘n telesnem trpinčenju, ko se je in-^"»v lotevala otopelost ali slepa vdanost v brez-cJq^ nost usode, je bila za njihovo duševno počutje no i!u?o5,a vsakršna dejavnost, ki je razbijala vsakodnev-^biiajočo enoličnost.
boju za življenjski obstoj in v odporu proti t^orju so taboriščnike organizirale in vodile ilegalne °<i9o	08	or9anizaciie> ki so jih vzpostavljali že pred
l(0 norn v internacijo preizkušeni organizatorji O F in Jly|, '*ti- Njihova naloga je bila, doseči izboljšanje jgji, ni*kih pogojev ter seznanjati internirance z vo-rr^vin'po,itienim dogajanjem tako v svetu kot v do-
0(1 številnih koncentracijskih taborišč je bilo v nji.ni9u Pri Trevisu v severni Italiji, urejeno v izpraznje-^ v°iašnicah v prvi polovici julija 1942. Semkaj so bili Titani tudi mnogi Dolenjci, med prvimi pa prosvetni ^i in dijaki novomeške gimnazije.
"Novice izza2ice"
pr°svetni delavci iz Dolenjske in Bele krajine so v H rcu 1943 pričeli v Monigu izdajati ilegalni rokopisni int "^ov'C8 iz2a * podnaslovom „List slovenskih ^ ernirancev". Glavni naslov so povzeli kar po glasilu, ki fla izdajali novomeški študenti in dijaki, v primerjavi z 8m pa naj bi bil njihov na nivoju ..revije", nlh 3	*®	ena St9vi,ka. napisana na 26 dobro ohranje-
*traneh, z dodanim opozorilom na zunanjem listu '* ,ei z očmi, ne s prsti!'' Izdajatelji so hoteli s tem ^sači, da bi bila njena življenjska doba čim daljša in da lahko prebralo čimveč internirancev. Potrebni Pir so si ..sposodili" v pisarnah zaposleni Novomešča-
"tf ''StU ^ ^	tr' al' razliCne pisave. Enapd
16 rokopis Metoda Kalana, učitelja s Kvasice pri
^ragatušu. Naslov Je napisal in ilustriral (risba, laviran obenem samouk Drago Mehora, ki je pred odgonom
Urednik Franceta Kunaverja.
Jarc; karikatura
G)i
Skupina dijakov novomeške gimnazije v taborišču v Monigu. Fotografiral Ivan Marinček. Ohranjene so tudi njegove fotografije iz Gonarsa.
v internacijo učiteljeval v Gradcu v Beli krajini. Izza bodeče žice, obdane s strežnimi stolpi, se stegujejo roke po domačem ognjišča	-
Predstavljamo vsebino lista (po vrstnem redu strani) tudi zato, da rešimo imena njegovih doslej neznanih ustvarjalcev pred pozaba
Urednik prof. Janko Jarc je v uvodu nakazal naloge lista, ki naj bi ..nenehoma budil ljubezen do materinega jezika in rodne zemlje". Odprt za vsakogar, naj najde v njem prostor vse. kar govori in odraža taboriščno življenje in kar je odsev ..hrepenenj in izraz volje do novega življenja v novem času". Izraža prepričanje, da jih bo trpljenje, ki ga preživljajo, izčistilo in naredilo iz njih dobre in plemenite ljudi, trdno zrasle s svojim rodom in svojo zemljo
Tanjin (= učitelj Manko Golar, odgnan v internacijo s Preloke v Beli krajini) je pesem ..Mrtvemu tovarišu" posvetil pravzaprav vsem. ki so prihajali z Raba v Moni-go umirat. Enega od teh, z vdrtimi lici in izpitimi očmi, ležečega na golih trdih deskah, je narisal (perorisba, črni tuš) takratni samorastni in povojni akademski slikar France Kunaver.
PRIPOVED O HLEBČKU
Matko Ljubič, učitelj v Gradcu, eden od 36 belokranjskih učiteljev, ki so bili aretirani 2. julija 1942, je v sestavku ..Paketi" orisal vznemirjenje, ki se je polotilo izstradanih internirancev, ko je kamion pripeljal pakete od svojcev v domovini. To so bili zanje darovi, ki si Jih je domovina odtrgala od lastnih ust, njim pa so podaljševeli ali reševali življenja. Mnogi tega niso doživeli. Poklical jih je zamolkli glas zvona na Rabu, v Monigu, Gonarsu in drugod.
Sledita Tanjinova „Dva hlebčka", prizadeto in obtožujoče napisana črtica. Govori o izstradanem fantu, ki je hotel zamenjati skoraj nov klobuk za tri hlebčke kruha. Kupec je bil ..dobro rejeni tovariš, ki pe ga niso zredile dobrote od doma". Fantu je iztrgal klobuk, toda zanj mu je dal le dva hlebčka. Čez nekaj trenutkov se je fant vrnil in proseče zahteval klobuk nazaj. Bil mu je spomin na mater, ki Je umrla v goreči hiši. Novi lastnik kljub moledovanju in prošnjam klobuka ni vrnil in Je fanta surovo sunil iz sobe. Pričakoval je, da bodo vsi v sobi odobravali njegovo početje, toda oni so z grozo v očeh strmeli vanj, ki ,,je ogoljufal sestradanega fanta s prigoljufanim kruhom". Spoznali so, da so med njimi tudi takšni, „ki pijejo kri kot pijavke onim, ki so bednej-ši od bednih".
Nekrolog enemu najstarejših taboriščnikov Antonu Zgoncu, rojenemu v vasi Štorovo na Notranjskem, ki je v 89. letu umrl v vojaški bolnišnici v Trevisu, je napisal prof. Janko Jarc, njegov portret pa je narisal (perorisba, črni tuš) France Kunaver. Italijanski okupatorji, ki so sami razglasili, da bodo internirani le za orožje sposobni moški od 16. do 50. oz. 55. leta, in še od teh ne vsi, so grobo kršili tudi s strani kraljevine Italije podpisane mednarodne dogovore. V nasprotju s temi dogovori so v koncentracijskih taboriščih umirali tako najmlajši kot ženske in brezmočni starci.
K Tanjinovi pesmi „Breza", v kateri veter vabi samevajočo brezo, naj gre z njim v sončnati dan ali pa se priključi daljnemu gozdičku, je prispeval celostransko Ilustracijo (akvarel) akademski slikar Vlado Lamut.
..Pogledi s pograda", ki naj bi se nadaljevali, so od prof. Janka Jarca. V njih je nameraval opisovati taboriščno življenje, ki je iz nekdaj različnih ljudi ustvarilo brezosebnega interniranca istih potez in drže, v katerem otopevajo lepe misli in boljša stremljenja. Vendar pa je tu pesem, ki razbija enoličnost in lajša bolečin«! Sicer pe je bičal predvsem negativne človeške lastnosti, ki so v že tako razčlovečenih razmerah sejale tem hujše zlo, tako da je zaključil z vzklikom: „0, človek, kolikrat Je le zver tvoje pravo ime!"
V kratkem, impresivnem ..Srečanju" prof. Jarca, gre za prikaz tragičnega spoznanja o neizbežnosti bližajoče se smrti ob sicer pogostem prizoru. Umrl Je tovariš. Pred zgradbo stoji mrtvaški voz z odprtimi zadnjimi vrati, da pogoltnejo iz surovih desak zbito krsta Nosače sreča študent, ki se kljub tovariševi pomoči s težavo vzpenja po stopnicah. Pogleda krsto, nato pa se z grozo zazre v odprtino voza. Njegove sušične prsi zmorejo le pridušen hropeč krik. Zbor je zapel, obenem pa je bilo slišati ječanje študenta, ki se je opotekal v bolniško sobo. Zgodbo je ilustriral (risba, laviran tuš) France Kunaver.
Daljši sestavek „0 taboriščih in boleznih" je napisal učitelj Tone Sosič iz Kokre pri Kranju, ki je delal v sanitetni postaji kot bolničar. Opisal je življenjske razmere, v kakršnih so bili primorani živeti interniranci, spregovoril o najpogostejših boleznih in načinu zdravljenja. Med sestavkom je poimenski seznam z osnovnimi podatki o internirancih, ki so umrli v taborišču, vojaški ali civilni bolnišnici v Trevisu v času od 10. septembra marca 1943. Seznam so kljub tveganju oskrbeli novomeški dijaki in študenti na delu v pisarnah. Vsebuje imena 86 umrlih taboriščnikov, verjetno pa ni popola Večina umrlih je bila doma iz čabranskih krajev na Hrvatskem.iz naših krajev pa: Rudolf Povšez Brezja pri Semiču (rojen v taborišču), še ne enoletni Josip Je-rovšek z Rakovnika pri Šentrupertu, Martin Radovan iz Prapreč pri Otočcu, Rudolf Šenica iz Dolenjega Polja pri Straži, Anton Kralj iz Giršič pri Gradcu, Leopold Butala iz Šipka pri Dragatušu in Iven Lužar iz Črmošnjic pri Semiču.
Sestavek zaključuje karikatura (perorisba, črni tuš) Toneta Sosiča; narisal jo je France Kunaver.
PESEM LAJŠA GORJE
Pesem je prišla v taborišču do polne veljave, pa najsi so si z njo dajali taboriščniki poguma ali duška ob sicer redkih trenutkih radosti ali pa so se z njo poslovili od sotrpina, ki je za vedno ostal v tuji zemlji. O petju in pesmi v Monigu je pisal predsednik kmalu po prihodu „ novo meškega transporta" ustanovljenega pevskega zbora Martin Marinč, učitelj iz Brusnic. V njem so peli predvsem profesorji in učitelji ter novomeški dijaki, vodil pa ga je sprva učitelj Mirko Ljubič iz Birčne vest Na nastopih Je sodeloval s samostojnimi točkami operni pevec Friderik Lupša, pe tudi orkester.
Po prihodu transporta iz Gonarsa novembra 1942 je zbor štel blizu 50 članov, vodstvo pa je prevzel prof. Karel Boštjančič iz Ljubljane. Do konca februarja 1943, ko so bili nekateri pevci premeščeni v Gonars, je zbor priredil nekaj koncertov, na katerih je z izbranimi besedami povezoval posamezne pesmi dr. Anton Vratuša.
Poročilo o dejavnosti pevskega zbora je njegov predsednik zaključil z željo, da bi kmalu prišel čas, ko bo ,,naša pesem vse drugače zvenela in vse drugače pela". Dodal je še svojo uglasbitev ..Zdravljice", ki Je najbrž tudi njegova: Prijatelj predragi, pozdravljen, pozdravljen tisočkrat, prijatelj predragi, pozdravljen, pozdravljen tisočkrat. Naj sončece vedno ti sveti, naj rož'ce ti vedno cveto, naj ptičice pesmice svoje v življenju najlepše pojo. Prijatelj... Učitelja Marinča je narisal (perorisba, črni tuš) France Kunaver.
Sledita dve risbi V sliki ,,Pust v campu" (risba, laviran tuš) je France Kunaver s plešočo pustno šemo s širokokrajnim duhovniškim pokrivalom v ozadju karikiral nedavni obisk papeževega odposlanca v taborišču, v ospredje pa postavil tragični obraz interniranca z režečo se pustno masko v rokah. Gre za aluzijo na obisk tega odposlanca v taborišču in na vse, kar se je ob njem tudi komičnega dogajala
Risba Draga Mehore ..Matura v taborišču" (laviran tuš) kaže skupino osmošolcev, ki na pogradih, brez vsega, kar sicer sodi zraven, proslavljajo zaključek mature. Burko z maturo v dneh od 10. do 17. marca 1943 je izvedel Visoki komisariat, ki je poslal posebno komisijo, sestavljeno iz slovenskih profesorjev iz Ljubljane. Izida mature zaradi bližnje preselitve v Gonars ni bilo mogoče vnesti v list.
ŠTEVILKE O BOLEZNIH
Na dvajseti strani so objavljeni zgovorni statistični podatki, ki so jih skrivaj zbrali v pisarnah zaposleni dijaki in študenti ter „capo infermerije" Tone Sosič. Navedene so bolezni, zaradi katerih je umrlo že omenjenih 86 internirancev. Najpogostejši vzrok smrti je bila telesna (24 oseb) in starostna izčrpanost (13 oseb), vnetje
srčne mišice (7 oseb), po pet internirancev pa je umrlo zaradi pljučne tuberkuloze, pljučnice in krvave griže. Štirje so podlegli zaradi srčne kapi, po dva zaradi meningitisa in vnetja bronhijev, po eden pe zaradi miliarne tuberkuloze, vnetja trebušne mrene, gnojnega vnetja sklepa, zloma stegnenice, raka v nosu in zastrupljanja s hrano. Za 13 umrlih vzrok smrti ni naveden. Od vseh umrlih Je bilo 17 internirancev mlajših od 15 let. Sicer pa se Je od julija 1942 do februarja 1943 rodilo 42 otrok.	,
O zdravstvenem stanju v taborišču priča tudi podatek, da Je bilo od 3325 internirancev v septembru 1942 ne zdravniškem pregledu 2225 oseb, od katerih jih je bilo sprejetih v infermerijo (- ambulanta) 27, v bolnišnico pa 38.
Številke za drugo polovico leta 1942 povedo, da je bilo v taborišče sprejetih 6528 oseb, obenem pa jih je 3764 odšla Dne 15. marce 1943 j« bilo v taborišču 3122 internirancev (1058 moških, 1085 žensk in 979 otrok), njihova nacionalna pripadnost pa Je bila naslednja: 2038 Hrvatov, 1067 Slovencev, po 7 Srbov in Nemcev in 3 Židje.
Karikaturo (perorisbe, črni tuš) ne tej strani Je prispeval Drago Mehora; kaže Čabrance, kj w skuša obveznemu kopanju izogniti tako, da stopi pod tuš z odprtim dežnikom v roki.
Stran „Mi se pa smejemo" je izrisal (perorisba, črni tuš) Drago Mehora. Interniranec se po vrnitvi domov ni mogel takoj privaditi prejšnjemu načinu življenja. Med drugim je iz dveh postelj sestavil pograd, zasedel spodnje ležišče, njegova mlada žena pa je od začudenja nemočno sklenila roke.
V zadnjih dneh pred ..izidom" lista je bilo že znano, da bo del internirancev preseljen v taborišče Gonars. To potrjuje karikatura pesnika Tanjina, ki se je na križpotju usmeril proti Gonarsu. Na povodcu vodi rezgetajočega, z vsem imetjem otovorjenega in nekam zveriženega krilat-ca — Pegaza.
Šahovskemu življenju v taborišču je namenjeno poročilo, ki ga bo veljalo citirati v posebnem zapisu. V njem sta objavljena Kunaverjeva portreta (perorisba, črni tuš) dveh vnetih šahistov: poštnega uradnika Jožeta Sušnika iz Metlike in učitelja Jožeta Jankoviča iz Kostanjevice.
Tudi zadnja stran je namenjena razvedrilu. Vredno se je bilo potruditi in razrešiti »številčnico", ki je dala ob pravilni rešitvi naslednje verze iz Prešernovega „Krsta pri Savici", zaključne misli iz Črtomirovega nagovora sobojevnikom pred odločilnim spopadom:
NAJVEČ SVETA OTROKOM SLIŠI SLAVE,
TJE BOMO NAŠLI POT, KJER NJE SINOV I Sl PROSTI VOL'JO VERO IN POSTAVE.
AK PA NAK LONIJO NAM SM RT BOGOV I, \
MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI, KO SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNI DNOVI.
France Kunaver je karikiral (perorisba, črni tuš) prof. Jarca pri njegovem uredniškem delu, ki je terjelo dokaj naporov, da o tveganju pred odkritjem s strani taboriščne uprave ne govorimo.
List zaključuje začetek ilustrirane zgodbe „Kako se je Urhovemu Štefucu v internaciji godilo". Risal (Jaka Moča; laviran tuš) in verjetno pisal (Pepe Toča) jo Je Drago Mehora (pisal morda učitelj Matko Ljubič). Da je šlo za nekakšno variatno Butalcev, je razvidno že iz prvih dveh slik. Predstavljen je Urhov štefuc pred odgonom v Internacijo, že dolgoletni župan s Kozjega brda, o katerega bistrem umu so se prepričali vsi, ki so videli, kako modro bulji okrog sebe. Pridno je obdeloval svoje majhno posestvo, sadil pšenico in sejal krompir. Ob nedeljah je v krčmi modroval s sovaščani Večkrat je uganil tudi tako, „da je možakarjem kar sapo jemalo od začudenja".
V KOVČKU Z DVOJNIM DNOM
Takšna je v kratkem vsebina tega dokumentarnega in literarno-umetniškega lista, ki je po kakšnem mesecu dni priprav 18. marca 1943 prišel med internirance, med katerimi pa je zaradi preselitve dela njih v Gonars krožil le nekaj dni Vendar mu to v ničemer ne zmanjšuje pomena. Zgodovinar in povojni muzejski delavec, upokojeni ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc, se je takrat dobro zavedal, da bo tudi vse, kar je bilo ustvarjenega po taboriščih, našlo svoje mesto v ustreznih muzejih. V ta namen je pred odhodom v Gonars v svojem kovčku izdelal dvojno dno, kamor je skril „Novice izza žice" ter nekaj Lamutovih in Kunaverjevih slik.
V primerjavi z Monigom je bil taboriščni režim v Gonarsu neprimerno strožji Aprila 1943 je prof. Jarc odhajal domov. Kljub pregledovanju lastnine vsakogar je, tvegajoč, da ga doleti ..Arbissima", ponesel kovček z dragoceno vsebino v dvojnem dnu s seboj. Tako nam Je ohranil pričevanje o tem, da je naš človek tudi v najhujšem obdobju svojega bivanja ohranil prisotnost duha in vero v boljše in pravičnejše življenje.
Original (unikat) predstavljene številke ,,Novic izza žice" je bil hranjen ves čas po osvoboditvi v Ljubljani. Vendar pa si zaenkrat lahko ogledamo le njegove fotokopije. Morda pa bodo tudi te besede pripomogle k temu, da si bo moči kmalu ogledati tudi original..
TONE ŠTAMPOHAR
DOLENJSKI LIST
Zaradi brigad do nedavna pozabljena pokrajina živi docela drugače. Mladi niso samo ustavili propadanje, pač pa so poskrbeli, da se je marsikje med drevjem zasvetila nova streha, da o sodobnejših cestah, zdravi pitni vodi, socialnem pa tudi kulturnem napredku sploh ne govorimo. Kajti v treh letih je na primer samo hinjska krajevna skupnost dobila tole: okoli sto gospodinjstev ni več vezanih na vodnjake, domačini so dobili nekaj kilometrov cest, deležni so bili pomoči članov brigade Rdečega križa ...
Namestnik komandanta pa nas je opozoril, da brigadirji v Suhi krajini niso zgolj zato, da bi morebiti postali udarniki, poskrbeti morajo tudi zase: učiti se morajo na predavanjih, člani vsake brigade morajo sami pripraviti najmanj tri predavanja, naučijo se lahko fotografirati, razvijati filme in delati slike, vpišejo se lahko v ,moto' in radio tečaj, uživajo ob nastopih priznanih gledaliških in folklornih skupin itd. Mladi imajo najraje taborne ognje. Ob njih se srečujejo z domačini, in kadar so vsi najbolj razpoloženi, skupaj tudi zapojejo. To, da so vmes tudi brigadirji iz drugih republik, ki še ne znajo naših pesmi, nikogar ne moti.
Razumljivo pa je, da se gostje v Suhi krajini najraje zadržujejo na športnih igriščih. Lahko igrajo mali nogomet, rokomet, košarko in odbojko pa namizni tenis, kjer ni nihče kos medicinski sestri, sicer še dijakinji Marini Švalj iz Šentjerneja. Imeli so že tudi šahovsko simultanko s člani novomeškega šahovskega kluba, v Dolenjskih Toplicah se bodo pomerili med seboj v plavanju ipd. Precej se jih ukvarja tudi z
DARILO S 30- LETNO
^AMULKi
■hh
Z BRIGADIRJI ZAŽIVI
SUHA KRAJINA
Partizanska učiteljica Nada Vreček, ki še ved' no uči na Travi, je brigadirje, njihovo delo ^ pomen za te kraje ocenila tako:
—	Delo brigadirjev je največji prispevek skup' nosti tem krajem v zadnjih 30 letih. Dobili bofl#’ vodo, ki je vir življenja. Zdaj so tu v glavnem ,e starejši ljudje, ki so morali v sušnih dneh po vodo daleč, celo v klanec proti Čabru. Vsi smo ves«11 prispevka brigadirjev, posebno starejši.
J. PRIMC
informiranjem; imajo svojo „radijsko postaj® ' stenski, časopis, biltene, tako da se za obve&e nost mladih v brigadnih uniformah ni bati.
In v času, ko so brigade ene izmene na akcij'« za njimi ne ostajajo zgolj kilometri novih <***' novi vodovodi, obnovljene hiše, spravljeno sef1®! ostaja veliko več: stkane vezi med udeleže^ akcije in domačini, ostanejo nova prijateljstva, prvi izmeni so to dokazali Mariborčani, Ljubija"’ čani, mladi jugoslovanski grafiki in novinci' brigadirji iz Kovina, v tretji izmeni, ki bo Pr'*ak: Hinje 17. julija, pa bodo to potrdili ljubljan.s, študentje, gostje iz Klina, brigada Rdečega krl‘ Slovenije, v zadnji, ki se bo od domačinov ' četrte akcije poslovila 27. avgusta, pa Banja,u čani, Goričani ter mladi iz Tetova in Radelj 0 Dravi.
Vs| bodo dokazali, da so njihove roke rav . tako pridne kot roke generacije, ki je pred 36 <e poskrbela v zasužnjeni Evropi za čudež, ko I sedem tisoč krajiških deklet in fantov v Gor") Sanici in Podgrmeču poželo za 200 vagonov z|ta' čeravno so okupatorji s pomočjo bunker)e stražili, da ne bi za partizane ostal niti klas.
Prebivalci Suhe krajine so letos zadovoljn1-sosede imajo delovno in prešerno mladost zelenih uniformah. Sicer že mislijo na septerTr|L) ko se bodo morali za devet mesecev poslovi*1 brigadirjev, a do prihodnjega junija, ko si ,bc? ponovno segli v roke s pripadniki mladins. 0 delovnih brigad, jih bo grel občutek, da n pozabljeni.	^	^
— Če so krampi „štilov'ni; če so ,štili' krampov ni; če je pa oboje, imamo pa mladinski sestanek." Tako so se pošalili mladinci brigadirji MDB Jože Boldan—Silni iz Kočevja, ko smo jih obiskali med njihovo delovno akcijo Dragarska dolina 78, ko so junija gradili vodovod Trava—Draga.
- Ta mladinska brigada je zelo dobra, disciplinirana in enotna. Člani so tako pridni, da se ljudje čudijo, kako zmorejo toliko narediti. Narede celo več kot redni delavci. Vendar rjre za to zasluga tudi dobri organizaciji dela, se pravi delovodju Hydrovoda Kočevje-Ribnica Jožetu Pirmanu. Tako je povedal predsednik občinske konference ZSM Kočevje Stane Gabrič, ki je tudi tisti dan v spremstvu predstavnikov medobčinskega sveta ZSM Ljubljana in republiške konference ZSM obiskal brigadirje. Ti so goste pozdravili z brigadirskim
—Z,D,R,A,V,0. ZdravoI Zdravo! Zdravo!
Tisti dan so kopali jarek za polaganje glavnega cevovoda v Dragi. Med delom so marsikakšno razdrli. Dobra volja jim je tudi pomagala, da so zmogli naporno delo, saj so imeli odkope zemlje 7. in 8. kategorije, se pravi najtežje, skoraj sam kamen.
Komandant brigade Viktor Grabrijan je strog, pravičen in resen, vendar mladost ne bi bila mla-
dost, če mu ne bi skušali malo ponagajati In so si brigadirji izmislili pesem: „Mi imamo komandanta, glava mu je kakor kanta."
C delu je povedal:
— Čeprav je teren trd, kamnit, presegamo normo 48-odstotno. V tej normi pa smo šteli le izkope, brez polaganja cevi in zasipavanja jarkov na Travi. Skupno bomo izkopali okoli 3.000 m jarkov za glavni cevovod. Štiri dni nam je nagajal dež, sicer bi naredili še več. Zamujene dni smo nadoknadili z udarniškimi dnevi v prostem času.
Redke proste dni so mladinci porabili zaizlete (Kraljeviča, Piran), proste popoldneve oz. večere pa za učenje, prireditve, srečanja. Tri večere so kurili taborne ognje in ob njih pripravili domačinom kulturni program. Povsod, na Travi, v Dragi in Srednji vasi, so jih domačini lepo pogostili.
Razen žuljev so brigadirje, zaradi dežja^estili tudi prehladi. Za njihovo zdravje je skrbel dr. Stanko Nikolič iz Osilnice, ki jih je vsak dan obiskoval. Medicinska sestra Genica Muhvič pa je prihajala sem predavat o prvi pomoči, da so lahko med delovno akcijo brigadirji opravili izpite, ki jih bodo potrebovali za vozniške izpite.
— Kaj pa hrana, brigadirji?
— Hrana je dobra.
— Kdo to pravi?
— Vsi pravimo, da je hrana dobra, le „štili" so slabL
— „Štili" žlic?
— Ne, krampov! Se hitro lomijo, pa nam jih bolje nasadi Janko Cigale iz Trave oz. njegov tast. Je vedno pri nas in nam pomaga in svetuje, kjer pač potrebujemo pomoč.
Janko Cigale pa se brani:
— Oni so pridni, dobri. No, nekdo jim mora pomagati, kot oni pomagajo nam.
Potem je Angel Gabrijel zazvonil cincin — pardon, Viktor Grabrijan je zapiskal s piščalko (to so si izmislili spet brigadirji) in mladinci so se razvrstili na cesti ter z zastavo na čelu odkorakali h kosilu. Zapeli so himno Silnijeve brigade: „Sku-pila se četica iz Kočevja grada, i za čas je postala najbolja brigada."
V	kuhinji je postorila še to in ono kuharica Viktorija Steblaj, pomagala pa ji je njena pomočnica, gimnazijka Mira Osmak. Šteblajeva je včasih učila kuhati na tečajih v Ribnici. Vedno je rada kuhala, posebno za več ljudi:
— Vesela sem, ker vse pojedo in ker so s hrano zadovoljni. Med mladinci se počutim še jaz mlajša
Suhokrajinci so tudi v začetku letošnjega junija nestrpno pričakovali dan, ko jih bo zarana zbudila brigadirska pesem. Prvič, bilo je pred tremi leti, so pred njo, nezaupljivi in boječi kot so bili, spustili polknice. Letos so okna odprli na stežaj. Zakaj v vasi in zaselke je ponovno, četrtič zapored, prišla mladina, ki se rada loti vsakega dela.
Spričo njenega prihoda je zato tisti dan za domačine praznik. Ob prazniku pa se spodobi, da se človek poveseli, za hip pozabi na skrbi, delovne obveznosti. In tega se od leta vse bolj zavedajo tudi Suhokrajinci.
Zato so letošnjo prvo izmeno sprejeli zelo lepo, še lepše pa pospremili domov. Bržkone ima zaradi tega domači pismonoša te dni precej več
-	Zapišite, da imamo najboljšo kuharico v vse) Jugoslaviji, se je oglasil nekdo.
Medtem ko so eni jedli, so morali drugi Čakati-ker ni bilo dovolj sedežev. Nekaj deklet je šivala drugi so igrali žogo, nekaj parčkov pa se je zaljuf1 Ijeno gledalo, sicer pa je ljubezen „pravica i11 dolžnost" vseh, posebno mladih.
Sploh je bilo tiste dni v Dragarski dolini, kjer sicer prevladujejo stari ljudje, polno življenja, d®' la, živžava, veselja. Domačin, učitelj Marjan Kl«n iz Drage, je pohvalil mlade:
—	Veseli smo, ker bo glavni vod skoraj končan. Česar ne bodo opravili zdaj brigadirji« bodo dokončali pa mladinci in veterani počitnicami, ko bodo prihajali sem na udarnih* dneve.
dela. Sedaj so se domačini spoznali z brigadirji in brigadirkami iz druge izmene. Sestavljajo jo mladi iz Raven, iz Ilirske Bistrice, gojenci RSNZ iz Tacna, Titovi štipendisti iz Niša in šestdesetčlanska pionirska delovna brigada „Janez Mrak" iz novomeške občine. Čeravno so nevešči dela na tako težkem terenu, so že v prvih dneh dokazali, da vodstvo brigade (Bojan Božič, Iztok Vilič in Drago Celič) z njimi ne bo imelo težav.
Ob našem obisku je bilo brigadno naselje domala prazno. Sprejel nas je namestnik komandanta za naselje Iztok Vilič in iz pogovora z mladim brigadirjem iz Dolenjskih Toplic je bilo razvidno, da se tudi brigadirji zavedajo, da so že postali sestavni del suhokrajinskega življenja.
.■e £ V KONZERVI — Postelja pri postelji. Priskrbel jih { ^ovograd. Delavci so jim za to neizmerno hvaležni, 1710 da si po delu lahko odpočijejo.
\ :
ŽIVLJENJE V VLAGI — Nedo Simič, Bršljin 17. Kaže preperelo žimnico, hkrati pa se boji, da bo izgubil tudi to bivaliSče V roke je dobil papirje, po katerih se mora do 15. julija izseliti.
STANOVANJE V GARAŽI - Kdo bi si mislil! Garaža je tudi za ljudi. Najemnina: 50 starih tisočakov, medtem ko jih lastnica zahteva 100.
A VDIJ — Pravijo mu ..mali šefič." Z Avdijem Musajem imata na skrbi precej delavcev, čeravno trdita, da izpolnjujeta zakon. ...Zadovoljni so, olačamo jim tri tisoč na uro...
Nenavadna
Novomeška
noč
y petek, 23. junija, so novomeški kriminalisti Pripravili akcijo, s pomočjo katere naj bi vnovič ugotovili, koliko je ta čas v novomeški občini sezonskih delavcev, pri kom in kje stanujejo ter de|ajo, kako živijo in ali so socialno in zdravstve-no. Prijavljeni. Akcija se je začela nekaj po 21. ^r'> ko je mesto z okolico skorajda že spalo, beležila sva se je tudi novinarja Dolenjskega li-*** in po nenavadni in presenečenj polni novo-^Ski noči, za katero-se morava zahvaliti krimi-l^iistoma Antonu Hladetu in Stjepanu Horvatu, *® nastal naslednji zapis:
Nedo, Dokaj, Gaši, Abaz, Meho. So kot žalostjo® Zablodele ptice z juga. Izdajajo jih vedno ne-J^fne črne oči. V njih ni več veselosti. S svojo iavo nemo pričajo o neprestanem delu, s
P°niočjo katerega bi si radi tam na sončnem jugu ^Pravili hišo, kupili zemljo, omogočili otrokom ^loveško življenje. So kot njihove pesmi: nenadni, žalostni, včasih preveč temperamentni.
Na sever prihajajo že vrsto let. Preveč zaupajo svojim, nemalokrat izkoriščevalskim mojstrom in so jim za vsako ponujeno delo neizmerno hvaležni. Vstajajo s soncem, z njegovim zatonom odhajajo počivat. Vmes pa je garanje. Ležejo kjerkoli, samo da za spanec ni potrebno odriniti niti dinarja. Kozolci, garaže, polomljeni in pozabljeni seniki so njihov novi dom. In zadovoljni so z neprijazno posteljo, umazano, zaudarjajočo deko, v katero se zavijejo kar oblečeni, če je noč le prehladna.
Menze ne poznajo. Za zdravstveno in socialno zavarovanje slišijo le takrat, ko jih obiščejo kriminalisti. Vendar dobronamernosti in napotkov kriminalistov in miličnikov takrat začuda ne razumejo, oziroma nočejo razumeti. Za to so še doli na jugu, ko so jih .novačili', poskrbeli mojstri: Dragan, Janko in njima podobni. Zakaj Dokaj, Gaši, Abaz in Meho - pri nas jim rečemo sezo-narji - so trdno prepričani, da bi jim zavarovanje prineslo - izgubo. V mesecih, ko so zapustili svoje žene, ne smejo zboleti, se ne smejo poškodovati.
Pravila sezonskega življenja so neizprosna, to pa gre nemalokrat na rovaš sredine, ki delavce z juga sprejme. O tem nas je prepričal tudi Nedo Simič, ki živi v vlažni sobi hiše z napisom Bršljin 17. Ima nosečo ženo in otroka. „lz Tesliča sem odšel zato, ker nisem dobil primernega dela. Pričakoval sem, da bo pri vas hudo, predvsem zavoljo jezika, toda zmotil sem se: bolj me motijo odnosi med ljudmi. Pred kratkim sem namreč
dobil papirje, da se moram do 15. julija izseliti. Ne vem, zakaj mi gospodar neprestano grozi. Za vlažno sobo moram vnaprej plačevati 600 dinarjev in vsak, kdor vidi, v kakšnem živimo, se*gro-zi. Razen nas, seveda..." Potrkali smo še pri drugih vratih in se čudili, koliko vlažnih in naseljenih sob ima hiša z napisom Bršljin 17, hiša, ki smo jo za šalo poimenovali proizvajalnica denarja in vlage.
Zapeljali smo se na desni Krkin breg in se ustavili ob razpadajočem kozolcu. Sprva je kazalo, da je nenaseljen, ko pa smo se povzpeli po stopnicah, nas je sprejel neprijeten vonj. Vstopili smo v prvo sobo. Svetilkini žarki so se razpršili po na gosto stisnjenih posteljah. Nenadna svetloba ni zbudila nobenega. Tudi potem, ko smo prižgali luč, so .domačini' spali. Podoba je bila, da smo stopili v nenavadno veliko — konzervo.-
„Delamo vse," je povedal tridesetletni Dokaj Uka iz Prizrena, „vse, da bi kaj zaslužili. Neradi smo zapustili vasi, a besede mojstrov ki so dišale po lahkem zaslužku, so nas premamile. Po pravici povedano, ni nam žal. Nič nam ne manjka. Navajeni smo bede, lakote, iz Slovenije pa se bomo vrnili z denarjem. V enem mesecu lahko zaslužimo tudi do 6000 din."
Ker je v sobi preveč zaudarjalo, smo se preselili v drugo. Stjepan in Toni sta hitro opravljala svoje delo. Domala vsi vprašani so hvalili mojstra, z njegovim ravnanjem pa nista mogla biti zadovoljna nočna gosta. Avdi Musaj je trdil, da je vse urejeno. Podpisal je kooperantsko pogodbo. Po njej ima lahko zaposlenih največ pet delavcev, v
posameznih primerih lahko prijavi še dva. Samo v eni sobi jih je spalo enajst. Na to je bržkone pozabil. Kooperant mora poskrbeti za socialno in. zdravstveno zavarovanje delavcev. V našem primeru se noben delavec ni mogel izkazati z zahtevanimi dokumenti.
V pogovor se je vključil Abaz Dakaja: ..Dobro nam je, ne potrebujemo zavarovanja. Tako le koristimo vašim podjetjem. M ed sezono potrebu jejo delovno silo. Če bi nas za stalno zaposlili, bi njihove blagajne trpele. Zavestno se odrekamo zavarovanju..."
Dodobra smo spoznali življenje v kozolcu na Trdinovi 39. Sestavljeno je iz veliko dela, malo hrane, žalostnih nedeljskih pesmi, redkih pisem in nezdravega spanca. Se bolj sva bila presenečena, ko smo se ustavili v Žabji vasi pred hišno številko 3, oziroma njeno garažo. Ko so se odprla garažna vrata, so se prikazale štiri vegaste postelje in odeti v smrdljiv zrak so v nas presenečeno pogledali štirje delavci. Sprva so bili nekoliko gluhi, niso irazumeli vprašanj, kmalu pa so se izpovedali. Jezno so dejali: „Ne damo ji več kot 500 din. Ne, pa četudi nas vrže ven. Zahteva za to garažo kar 1000 din. To se nam zdi preveč ..
Obiskali smo še stanovanjski vagon na Brodu. Domala pol ure smo klicali delavce, ki so ga zavzeli. Sicer so čuli, a ker niso bili prijavljeni, so se nočnega obiska nekoliko bali. Z avtobusno karto so dokazali, da so po zaslužek v Sloveniji prišli šele prejšnji večer in greh jim je bil, predvsem s človeške plati, odpuščen.
J. PEZELJ, B. BUDJA
DRUGI „DOM" — Nespretno obit skedenj na Trdinovi 39 je postal drugi dom Musaju in triindvajsetim delav-
s£?°ČIŠČE JE VAGON — Skrit očem mimoidočega na Brodu, le nekaj metrov pred tablo, ki označuje f?2ec Novega mesta, vagon. Smrad, po tleh preperele o„ln'S.e- na njih ljudje. Zraven konzerve, cigaretni prazne steklenice.
NEZDRAV SPANEC — Preveč naporno je bilo celodnevno delo, da bi speče prebudil sij bliskavice ali naš pogovor. S prvim svitom jih namreč čaka nov dan; kramp in lopata na delovilču.
ropotarnica
v
;;
O ISKRENOSTI
— Vloga iskrenega človeka je zelo težka vloga.
Gorki
— Če nisi neumen, je nevarno biti iskren.
VVilde
PAVKI
m
O DOMOVINI
— Domovino je ustvaril pepel mrtvih.
Lamartine
— Tudi najzaslužnejši dolguje domovini več kot ona njemu.
Burckhardt
O ŽENSKI IN MOŠKEM
— Če bi bili moški tako izvrstni ljubimci, kot pripovedujejo, se ženske ne bi utegnile niti počesati.
Sacha Guitry
— Ženska se pogovarja z enim moškim, gleda drugega, misli na tretjega.
Sanskrtski pregovor
brez besed
i SPAHR
GENČO SIMEONOV Bolgarija
poletne pričeske
lekarna sretena
Naši ljudje poznajo to rastlino bolj pod imenom „žegn»-ni koren" ali goltovka. Je vztrajnica s 3 do 7 cm dolgo in za prst debelo temnorjavo in po olju dišečo korenino. Iz nje poganja približno pol metra visoko rjavordeče dlakavo steblo z dolgopecljatimi, pernatimi listi. Ti so spodaj trodelni, proti vrhu pa vedno bolj enostavni, imajo pa pri-listke. Cveti so pokončni
peteroštevni, zlatorumene barve. Sretena cvete od junija do avgusta, raste po senčnih krajih, ob ograjah in živih mejah, po vlažnih gozdovih in travnikih. Koreniko nabiramo v septembru in oktobru ali pa marca in aprila. Korenika je še posebno zdravilna, zlasti pri motnjah v prebavilih, krčih, katarju v želodcu in črevesju, živčnih bolečinah in močnem bitju srca, zlati žili in pri m ot-
njah v jetrih ali mesečnem p«' rilu.
V domačem zdravilstvu * uporablja čaj, ki ga pripravimo iz 2 kavnih žličk posušen« rastline na skodelico vode ali vina. Voda, v kateri se i® kuhala sretenina korenina, P® je zelo dobra za izpiranje ust če pride do vnetja ali gnilobi
Pomaga tudi proti zobobolu*
Najsi je moda že tolikokrat krajšala ženske lase, še vedno imajo miade rade, da jim lasje padajo na ramena, in še vedno velja to za lepo. V poletnem času pa so dolgi lasje prava muka, posebno ob hudi vročini. Pa tudi povsem prosto spuščenih las, kot smo jih biti vajeni pred dvema letoma iri več, danes moda ne mara več.
Daljše lase povsem naravno spnemo za ušesi z glavnički ali zaponko. Lahko iz sprednjih las (do temena) naredimo zvitek ali pa kito in jo pripnemo na vrhu glave. Najbolj preprosto pa je vse lase gladko po-
česati nazaj, jih speti v čop in okrog zavezati pentljo, ustrezno obleki.
Kratki lasje (okrog 10 cm) so priporočljivi za žene zrelejših let, ker jih pomladijo. Poizkusiti pa velja česati se malce drugače, in ne vztrajati pri frizuri, ki smo je vajene od mladostnih let Kar je bilo lepo za mlad obraz, starejšemu ne pristoji. Rezen tega sodobna pričeska mnogo pripomore k celotnemu vtisu. Še tako moderna obleka z nemoderno pričesko ne bo prišla do veljave.
Zelo praktični so povsem pri glavi pristriženi lasje v dolžini 2 do 3 cm, ki so primerni tudi za starejše, celo sivolase, ampak za to mora biti obraz primeren. Taka glavica se ne sme končati v debelem vratu in na tolstih ramenih, na glavi ne sme biti malo las, sicer je videti, kot da gre za preboleli tifus.
Kadar se odločite za striženje, velja poiskati dobro in izkušeno frizerko, ker je od striženja odvisna pričeska za daljše razdobje.
RIABAČER
] pohorska omleta
Kdor je v restavracijah že poizkusil to sladico, jo navadno še kdaj naroči, ker je sila okusna, sočna in nasitlji-va. Zakaj pa je ne bi pripravili doma? Kako jo naredite, je povedala Majda Koprivec, kvalificirana kuharica iz motela „Putnik" v Trebnjem: »Potrebujemo 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke, dve žlici maraskina, 1 žlico
MAJDA KOPRIVEC
vaniljevega likerja in več vrst vloženega sadja za nadev. Najprej beljake in sladkor stepemo do trdega, dodamo rumenjake in rahlo mešamo, naposled* pa postopoma med mešanjem dodamo še moko.
Maso damo v pomaščeno in pomokano ponev in postavimo v že segreto pečico. Pečemo približno 15 minut pri srednji temperaturi. Pečeno
omleto položimo na plošč0' jo nadevamo z več vrstah vloženega sadja. Sadje pokap" Ijamo z maraskinom, omlet0 preganemo, jo obrizgamo stepeno sladko smetano, P°' vrhu pa pokapljamo z vanilj8' vim likerjem. Pohorsko ofTl1^ to okrasimo pri strani še vloženim sadjem. Serviram0
toplo.'
r.b
IIJ'MIJI Pl
Prebrali smo
napeto branje
Dobra novica za ljubitelje punskih zgodb: v prevodu a^ice Mlakar je pri Partizanski ^9i izšlo delo „Po sledeh 5°dre lisice" Djordja Ličine.
1 ednji je bralcem tovrstne lite-^*re najbrž že znan po knjigi •Vohuni so prešli mejo"..
Judi pričujoče delo je pisali napisal na podlagi arhiv-**9a gradiva, vešče je sestavil °*aik resnične vohunske 9°dbe iz prvih povojnih let, ko £ v Jugoslavijo vdirale bandit-*e in vohunske skupine ter po-^[^ezniki, ki so jih na tujem ^.r,'i Pobegli zločinci in izdajal-
Gre za pripoved o poskusih ,lvs«ga kralja Petra II., da bi “Pravil v državo dobro izurjene tehnično opremljene vohune, a«iri| mrežo svojih pristašev in ' tako ustvaril možnosti za Lfn'tev. Toda kraljevemu „služ-enemu servisu" so kmalu prišli a sled pripadniki varnostne u*be. Z lažnimi sporočili so raljeve vohune kar sami zvabili Jugoslavijo in jih takoj za me-i° Polovili.
kar je vodilo k uspehu varnostnikov.
Knjigo, katero dopolnjujejo dokumentarne fotografije in življenjepisne oznake posameznikov, je moč prebrati na du-šek; ni ceneno branje, ampak -delo, iz katerega veje podoba časa, ki ni tako daleč za nami.
MORALA PA...
Knjigo basni Slavka Pregla, ki so nastajale deset let in bile v drobcih objavljene v časnikih, je z ilustracijami Bineta Roglja izdala Cankarjeva založba. Tem kratkim zgodbam z moralističnim poudarkom je dal Pregl svojevrstno obliko in vsebino. Zgrajene so dialoško, značaji so očrtani le z nekaj pomenljivimi besedami, za vsako živaljo se
SLAVKO PREGL
BASNI
dorde
litina
•. i
skriva določen vzorec odnosov med ljudmi, morala pa očetovsko, uživaško, grenko, slabe volje, plaho, očitajoče, zamišljeno in ... — dviga prst nad človeškimi in družbenimi napakami, opozarja na težave zdajšnjosti, nikomur ne prizanaša, le žal ji je, ko mora ob vprašanju o onesnaženju zraka ugotoviti: „Precej živcev vas bo stalo, če boste želeli živeti svoje življenje, ne pa takega, kot vam ga vsiljujejo drugi."
ka h a ni °Pisoval zgolj pote-Dro 90dk°v, preprosto, a zelo 0^'jivo je podal tudi celo voh° 2načaiev ljudi, vpletenih v krarnsl<0 mrežo. Prikazal je niJevo zablodo in neumnost
stn?DV‘h prizadevani P3 r Pen°st njegovega značaja in
očrt i° razuma. ob tem pa je j^ai bedo četniške in druge s katero je obračunala $e b°i$tna s,u^Ja- Pisatelj je bil hraK sPreten Pri prikazovanju d** obveščevalcev, bujne
nanJ *e operativcev, ki so ,:uZo—
HUblh
knjige
■adhrroYali četniški kanal v lani, in še veliko takega,
OBRAZ V ZRCALU
Roman „Obraz v zrcalu", prvo objavljeno delo Mire Miheličeve (tedaj še Pucove), je izšel že 1941 in zaradi vojne vihre ni bil deležen obilnejše kritiške pozornosti, četudi je bil brž razprodan. Za ponovni izid v zbirki ..Levstikov hram" pri Mladinski knjigi je pisateljica roman dokaj predelala, ni pa bistveno okrnila vsebine in slo-
PREDrravuMno vam
/
ga. Gre za pripoved o Henrieti in njenem precej koristolov-skem zakonu, o ljubimcu, ki pade v vojni, ločitvi in moževi prisvojitvi otroka, o ponovnem zakonu junakinje in razočaranju, pa končno celo o umoru, do katerega pride v glavnem zato, ker se Henrieti neznana hči poroči z materinim ljubimcem. Delo je polno tipično romantičnih naključij in zapletov, tem pa čutna in oblastiželjna osrednja junakinja ni kos, zato je njen duševni in telesni polom neizbežen. V njenem obrazu zrcalno odsevajo usode ljudi (največ moški) in okolje (svet zemljiške in malomeščanske gospode, ki je bila v času pred prvo vojno do kraja spolitizirana, o poštenih domoljubih pa je bilo malo sledu). V tem romanu Miheličeve vidi literarni zgodovinar F. Zadravec precej značilnosti naturalizma, ki se meša s posmehom, satiro in grotesko, po njegovem „pripoved ne sega v duševne globine", motijo pa ga tudi ..osladne stilizacije" in baročno nabrekli okrasni pridevki.
stevardesa
..Stevardesa" je naslov romana, ki sta ga napisali Julia Perci-vall in Pixie Burger, poslovenila
STEVARDESA
Po knjigah, prvi in peti, „ Referati na kongresih in konferencah KPJ in ZKJ" in „Jugo-slavija v boju za neodvisnost in neuvrščenost", ki sta izšli spomladi v počastitev kongresa slovenskih komunistov, je Državna založba Slovenije (v sodelovanju s šestimi založniškimi hišami iz drugih republik) tako rekoč na predvečer XI. kongresa ZK Jugoslavije poslala na knjižni trg še preostale tri knjige Titovih izbranih del. Tako je zaključena izdaja, katere besedila (na več ko 2500straneh! omogočajo seznanjanje s poglavitnimi mislimi revolucionarja, vojskovodje in politika, ki je povrh tega še izredno pronicljiv mislec, saj je teoretično in praktično nakazal izvirno pot socialističnega družbenega razvoja.
Druga knjiga (..Delavski razred in Zveza komunistov Jugoslavije 1926 — 1977") prinaša Titove članke, referate, razprave, govore ipv k! prikazujejo razvojno pot jugoslovanskega komunističnega gibanja in osvetljujejo idejnopolitično vlogo ZKJ kot napredne sile delavskega razreda. Prispevki podrobno očriM.ie-jo glavne idejne sestavine partije do zdajšnjosti, označujejo pa tudi njeno vsebinsko in organizacijsko usmeritev.
..Nacionalno vprašanje in revolucija" je naslov tretje knjige, ki vsebuje Titovo obravnavo nacionalnega vprašanja. Smernice za reševanje slednjega je Tito gradil na temeljih marksistično-leninističnega oblikovanja odnosov med narodi. Primerno jugoslovanski stvarnosti sta osnovni značilnosti teh odnosov zlasti dosledni boj za svobodo, enakopravnost, bratstvo in enotnost ter skupni socialistični razvoj vseh narodov.
Četrta knjiga (..Samoupravljanje") prinaša Titova besedila, iz katerih je moč izluščiti vse splošne razsežnosti pojma samoupravljanje, ki se ne omejuje le na družbenoekonomske odnose, ampak obsega tudi osvobajanje ljudi iz raznih oblik izkoriščanja.
Kot za prvo in peto so teksti tudi za pričujoče tri knjige vzeti iz dozdajšnjih slovenskih objav Titovih del pri Cankarjevi založbi in Komunistu, prvič objavljena besedila (ki so sicer pripravljena za natis v Titovih Zbranih delih) pa je prevedel Franček Šafar.
Diana Škoberne-Kobler, izdala pa Pomurska založba. Gre za pripoved o poklicu letalske stre-žajke, predmetu sanj mnogih deklet. Zgodba se odvija v glavnem med štirimi poleti na progi New York—London, rdeča nit opisovanja pa je mesec dni življenja strežajke Betsy, ki je sicer zaljubljena v slikarja, a se čedalje bolj navezuje na prvega pilota, vase zaprtega Samotarja. Sploh je delo polno podrobnosti o delu in življenju stevardes, k pestrosti pa pripomorejo tudi izseki iz doživetij potnikov in letalske posadke, na primer zgodba o dečku, ki potuje sam, pa ga v Londonu nihče ne pričaka, ali zadrega ene od stre-žajk, katere mati je bila cipa. In podobno. Četudi romana „Ste-vardesa" ni moč prištevati med umetniško docela prazno pogrošno literaturo, se zdi, da je založba z njim ustregla zgolj bralcem, ki iščejo v knjigah kratkočasje.
v imenu hitler ja
Literarna bera nemškega pisatelja Petra Nordena znaša že nad petdeset knjig, blizu dvajset romanov in novel pa je doživelo tudi filmsko obdelavo. Založba Lipa je pred kratkim izdala Bogomila Faturja prevod Nor-denovega romana „V imenu Hitlerja", pred izidom pa je tudi ..Usodna moč gume", časnikarsko zastavljeno delo istega pisca.
Pričujoči roman je izrazito življenjepisnega značaja. Junak VVolfgang Steffens, pravkar
v Človeških barvah govori
hn	__
. *® bo šlo mimo , °t dan gre za dnevom, °t noč za nočjo.
X*? bo šlo mimo-ln bol in omama.
jutri zapel bom kovinst'-
—u močjo -
SJ”9'
danes odštevajo ure, gtine,
Pridejo jutri Oštevati nova stoletja.
pota življenja so polna aključij, ki zlahka zbegajo °tenja. In popotnik išče. Če J* dovolj vztrajen, tudi najde, ^ebe!
Rudi Robič se je našel. V *?esmih, h katerim ga je vleklo e od malega. Svet je ugledal v Gabrovki. Po osnovnošolsko ^nanje se je, sin železničarja, °zil s postaj v okolici Novega
mesta. Gimnazijec je koval načrte za študij književnosti ali jezikov. Bral je Cankarja, Murna, Kosovela, Dostojevskega — in pesnil.
Ker ni hotel pozdravljati pomagače zasužnjevalcev, je moral zapustiti gimnazijske klopi. Postal je progovni delavec, se povezal z Osvobodilno fronto in še pred razsulom italijanske vojske odšel v par-
tizane. Do jeseni 1944 je bil v Cankarjevi brigadi; kot ranjenec se je zdravil bli*" '
kot ve*:** J ’	- rZ,
—.01 ueloval •• ^	.	’
  ...	» i rstu m se
nato n**	„
r-j sili razmer odločil za
študij gradbeništva. Zadnji dve desetletji je inž. Rudi Robič stavbni načrtovalec pri gradbenem podjetju Pionir. Skupaj s slednjim je Cankarjeva založba nedavno tega izdala ..Prgišče pesmi", Robičevo prvo pesniško zbirko.
„Mlado resje" - sedemnajst pesmi. Robičeva partizanska lirika, ki izraža morečo stvarnost, stiske in hrepenenja po svobodnih daljah ter še toliko razpoloženj borečih se in upajočih. Z njo je pesnik dajal poguma sebi in tovarišem; pesmi je objavljal na stenčasih, bral jih je na mitingih, zapisanega pa- se iz težkih časov ni ohranilo nič. Pa vseeno: „Pesem/ je sreča in veter,/ je temen oblak./ Je zvezdni utrinek,/ je prvi korak..."
..Svetloba dneva" - sedemintrideset pesmi. Robičeva povojna poezija tvori težišče ..Prgišča pesmi". Pesmi so izhajale v Mladini, Mladinski reviji, Obzorniku, Borcu, v
Dolenjskih in
0i»ri:L	‘'bevskih	raz-
0,«wj,n.	easnjkjh in še kje,
zlasti pa v Pionirjevem Biltenu. Med pripravljanjem zbirke je imel na volje blizu tristo pesmi, s pesnikom Tonetom Pavčkom pa sta se odločila za izbor, ki je zaokrožen prikaz Robičeve pesniške ustvarjalnosti.	1
Izpovedi o garaškem delu gradbincev so iskanje in naj-devanje delovnega človeka. „V betonu/ so sile brezdanje./ V betonu/ so žile nam vzete,/ neskončno napete!/ V betonu/ so žulji in sanje."
Današnji k, poln betonskih sosesk, v katerih so si sosedje neznanci, kliče tudi po gradnji odnosov med ljudmi. „Mo-stove takšne/ treba je graditi,/ mostove iz ljudi,/ ki peljejo k ljudem."
Takih mostov pogosto ni, urbane sredine kljujejo stiske in tujstvo. V mestih: „Soncu kradete obraz!/ Nikar, nikar!/ Bo mraz,/ bo mraz!"
Prijaznost išče pesnik v naravi. „Na mrtvi vodi krogi,/ na liliji pastir./ Na mahovi preprogi/ toplota, barve, mir."
f
diplomirani zdravnik, je v predzadnjem letu vojne dodeljen enotam, ki izstreljujejo orožje V, Skrbi za vojake in civilno prebivalstvo ter se čustveno poveže s hčerko nacističnega vodje in krajevnega veljaka. Brez kirurškega znanja in v nemogočih zdravstvenih pogojih dekletu reši življenje, ko zboli za davico. Njen oče prisluškuje protihitlerjanskemu pomenku med Steffensom in tovariši, jih izda, postavljeni so pred naglo vojaško sodišče in „v imenu Hitlerja" obsojeni na smrt.
Norden je mojstrsko popisal mučenje, trpljenje in pogin na smrt obsojenih. Skozi podoben pekel je šel tudi sam, le da so ga v zadnjem hipu izpod vešal rešile ruske čete. Knjiga, polna dramatičnosti, je veren prikaz obsedenega časa, ko je blaznost krojila in največkrat tudi zapečatila življenjske usode ljudi, kajti: ..Nikoli ni bila v imenu Hitlerja prisojena noben** ca."	-■«*	pravi-
Robičevo pesnjenje je odzivanje življenju, ki je ujeto v čas, spremenljiv in hkrati večen. Človek pa: ..Nikoli ne veš -/ kdaj,/ nikoli ne veš -/ kako,/ nikoli ne veš -/ kje/ bo tvoj pogled/ za vselej obstal ...I"
V	spremni besedi k „Prgišču pesmi" je T. Pavček zapisal, da Robičeve pesmi ne premorejo „nobenih stilnih novotarij". So ..zapisova-nje doživetega, izpovedovanje razmišljanj o... življenju, o resnicah, ki so dostikrat res skoraj na površini, a jih vseeno pogosto ne vidimo". Robič je postregel s knjigo, ki ni zaznamovana z besednim igračkanjem, ampak je polna čustva. Temu ustrezno je ubran tudi jezik. Pesmi so deloma rimane, njihova izpovedna moč pa je v notranjem ritmu.
Pesnik, ki se je tokrat izkazal le s prgiščem, ima še veliko pesmi. V kratkem bo pripravil še eno zbirko; kdaj bo izšla, ne ve. Rad pa bi objavil tudi pesmi za otroke in črtice. Najbrž ne bo potrebno naključje, da bo našel založnika.
D. R USTJA
DVOŽIVKE
Prvo delo, ki je izšlo v „Kmečki knjižni zbirki" pri Kmečkem glasu, je bila ..Cigan-ka", dokaj življenjepisno obarvana povest Magde Stražišarje-ve. Povest je dosegla tolikšen uspeh, da je moral založnik kmalu izdati ponatis. Le nekoliko manjšo odzivnost je imela povest ..Skrivač", v katero je Stražišarjeva tudi vpletla lastne življenjepisne posebnosti. V omenjeni zbirki je pred nedavnim izšla še tretja povest pisateljice, ki zna s spretno zastav-
ljeno zgodbo in brez odvečnega leporečja pritegniti pozornost bralcev. V ..Dvoživkah" je kronološko razčlenila življenj; •Vko usodo dveh družin v zadnjih sto letih, pehanje in nehanje Burnikov iz Loške doline in Šrajev z Bloške planote pa je povezovala z navadami in običaji pregostega življa ter -;sala tudj
"Cj^osko s snežniškega gradu.
film
FESTIVAL RISANK
V	primerjavi s kičastimi reklamami in dolgimi premori med oddajami so dobri animirani filmi tako redek gost na malih zaslonih, da je moč govoriti celo o zapostavljanju te filmske zvrsti. Se slabše se tovrstnim filmom godi v kinodvoranah, kjer se jih na vse načine izogibajo. To pa ustvarjalce pretirano ne moti, izbor najboljših filmov so v drugi polovici junija prikazali v Zagrebu na 3. svetovnem festivalu animiranega filma. Za blizu sto filmov, ki so jih predvajali velikemu številu gledalcev, je bilo na voljo le 11 nagrad in 4 posebna priznanja. Za najboljši film je bil proglašen ..Satiema-nia" Zdenka Gašparoviča, sicer pa sta Zoran Čukuljevič („Tar-zan") in Joško Marušič („Per-petuo") prejela prvo in drugo nagrado v skupini filmov, krajših od treh minut: med daljšimi filmi je dobil drugo nagrado Borivoj Dovnikovič („Šola Ko-ranja"), med nagrajenci pa je tudi Zlatko Grgič (..Športno življenje", film iz nanizanke o profesorju Baltazarju).
DOLENJSKI LIST
15
A J* A T Z T 3r A j*
bilo » naših krajih neprimerno več otrok. Imeli »no Jest podružničnih šol. Zdaj je le ene, v Osil-nici, učence« pa je bilo v lanskem letu 93. To je žalostna številka za tako velik okoliš. Toda najnovejši znaki kažejo, da se bodo tudi na Koet*>-sko vrnili mnogi, ki so pred leti marali s trebuhom za kruhom.
Radi bi zgradili novo šolo, saj je sedanja stara že okoli sto let in je za sodoben pouk neprimer-
ZAKLAD/
STISKI BAJNOF
DVBA P VČKlJKJ'~M\ FEPTl
■fPlGlTHfrr fjcms pvfj vcsvm f PA1 (CEAT IVS EPATEP PPOVID A j-'
iAftjmrcLATEA)	'tJSBMKm
A	&
,	PP EC. E SOV E
Ppofp hi?m vmrMvshSkt
UČITELJ JE NJEGOV POKLIC
Franc Volf, dolgoletni ravnatelj osnovne šole Vas—Fara, znani družbeno politični delavec in predsednik krajevne skupnosti tega kraja, je zraščen s temi kostelskimi in obkolpskimi ljudmi in vse njegove moči so vgrajene v gospodarski ir» turistični razvoj teh krajev. In ta razvoj in napredek je nesporen posebno še zdaj, po graditvi nove ceste Kočevje — Brod na Kolpi, ki bo preko Oelnic povezovala P«i na srednji Jadran.
..Vidite, nova «2*ta postaja prava turistična pot Kolone avtomobil? vseh mogočih registra-
rii r’"ih dežel se usmerjajo Dreko našega kra-
ClJ iz ite 	.	-u.m	te	nove
ja. Mi pa še zmerom
turistične pridobitve. Tudi v naši dolini bi liTTT?— začeli s kmečkim turizmom. Celoten kraj z masivom Gorskega kola ra na hrvaški strani bi moral postati zaščiten turistični nacionalni park s takimi industrijskimi malimi obrati, ki bi sicer privabljali ljudi na domove, ne bi pa škodljivo vplivali na okolico in ne bi biti nevarni za edinstveno, za enkrat še neonesnaženo Kolpa**
Franc Volf se je roda 27. maja 1933 v vasici Črni potok pri Čabru v delavsko-kmečki družini. In kakor je že od nekdaj tradicija v teh krajih, da hodijo otroci z obeh strani Kolpe v hrvaške ali slovenske šole, je bilo Francu Volfu bliže v Čabar na Hrvaško, kjer je tudi končal takratno nižjo osnovno šolo.
„Naša šola je bila v pravem pomenu partizanska šola. Zaradi hajk in večnih napadov smo se selili v gozdove in odmaknjene zaselke in nemalokrat smo se morali učenci in učitelji prebijati do svojih domov, kakor smo vedeli in znali med eksplozijami bomb.
Povedati moram, da so Italijani v naši dolini že leta 1942 pobrali vse moške in jih odpeljali v internacijo na Rab. Med njimi je bil tudi moj oče. Nikoli več se ni vmil domov.
Ostalo nas je šest otrok in lahko si mislite, da življenje v tistih časih in v tistih okoliščinah zares ni moglo biti rožnato.
Učiteljišče je končal , v Novem mestu 1953. ..Bili smo druga povojna generacija dolenjskih učiteljev. Na to šolanje imam izredno lepe spomine. Učili so nas: Ivo Zobec, Marjan Dobovšek, Karel Bačer in drugi... To je bila šola za življenje in za bodoči učiteljski poklic, ki je v tistih časih veliko pomenil. Prvo službeno mesto sem dobil v Velikih Poljanah nad Ortnekom, toda že po nekaj mesecih sem bil premeščen v Kočevje. Prevzel sem oddelek vojnih sirot in za te otroke smo organizirali dopolnilni pouk."
V	šolskem letu 1954/55 je prišel Franc Volf za učitelja na takratno nižjo gimnazijo v Vas —
Faro. obenem pa je prevzel upravniške posle v
-	Z internatu. Toda leta 1957 je postal tj. '-•=» ie v tem končku Slovenije ravnatelj in	~ -‘--lievanju in st*-
živa priča življenja ten	►
ranju in v zadnjem času ponovnJT*'
Kostelcev.
na.
Kmalu bo dograjena bencinska črpalka in po-stovno-stanovanjska stavba za pošto, podružnico Ljubljanske banke in krajevni urad. V Pirčah gradi Itas svoj obrat, kjer bo v pni fazi zaposlenih okoli 60 IjudL Še posebno pa se naši ljudje veselijo vodovoda. Gradnjo bomo pričeli prihodnje leto. Vodovod bomo napajali iz zajetja v Čolnarjih in bo oskrboval vse vasi."
Osnovna šola Vas—Fara se lahko pohvali s stoodstotnim pozitivnim uspehom, z močno razvitimi in tudi uspešnimi izvenšolskimi dejavnostmi, ki so prišle še posebno do izraza pri oživljanju tradicij NOB. Tudi šolsko glasilo Doma sem ob Kolpi je pestro in zanimivo. Otroci pa sodelujejo pri vseh važnih proslavah.
Franc in Marija Volf, učiteljica slovenščine in mentorica. Žagarjeva nagrajenka, imata velik posluh zn ljudi, za učence in za celoten šolski kolektiv.
Franc Volf pravi: „Vsi, celoten kolektiv na šoli, smo ujeti in zagnani v pedagoško in izven-šolsko delo. Naši otroci niso razvajeni, morda so tudi zaradi tega še posebno prizadevni. Pohvaliti pa moram tudi starše."
•MU
Dolenjski muzej v Novem mestu si je v letu 1977 pridobil za svoj lapidarij napisno ploščo z nekdanjega, med drugo vojno (1942) požganega gradu Bajnofa pod Trško goro pri Novem mestu, vzidano na gospodarskem posloplju Dežmanove domačije v Mačkovcu (št. 6). Napisna plošča datira z dne 15. oktobra 1591 ter se s svojimi šestimi verzi v latinskem jeziku nanaša na prezidavo in restavracijo zgoraj omenjenega gradu, ki je bil do ukinitve stiške opatije po cesarju Jožefu II. v letu 1784 njena last.
Posest na Bajnofu je stiškemu samostanu podelil že ob njegovi ustanovitvi oglejski patriarh Peregrin z listino iz leta 1136, kjer navaja kot svoj dar tudi posest ,.vilta VVingar-ten", ki so jo doslej tako prepisovalci stiških listin kot tudi zgodovinarji lokalizirali v različne kraje na Dolenjskem, vendar je končno to vprašanje zadovoljivo in prepričljivo rešil Jože M. Grebenc Isti avtor je skušal tudi dokazati verodostojnost trditev stiškega kronista p. Pavla Puclja iz začetka XVIII. stoletja, ki v svojem delu Idiographia trdi, da je bila na Bajnofu (Weinhof=vinski dvor) še pred ustanovitvijo Stične redovna skupnost, ki si je za svoje potrebe sezidala leta 1081 v Novem mestu (pravzparav na območju kasnejšega mesta) ob Krki, na kraju, ki je ležal znotraj mestnega obzidja, stolp, stoječ še v času našega kronista. Po sporočilu tradicije naj bi bil torej že pred ustanovitvijo stiškega samostana na Bajnofu majhen benediktinski, ali bolje celestinski, samostan, ki ga je nato patriarh Peregrin pridružil Stični ob njeni ustanovitvi.
Patriarh je svoji ustanovi, stiškemu samostanu, dal ob ustanovitvi gospodarsko osnovo, v sklop katere je sodil tudi Bajnof s svojim vinskim območjem. Pred ustanovitvijo Stične je k Bajnofu nedvomno sodil Gradec v kasnejšem Novem mestu, ki ga je opat l. rzamenjal z vojvodom Rudot-
*	-	®	posest	ral	ChU9a>** --	—,
»ni.	"**> <WudoH»-.
ustanavljal svojo	ct»Ano
de). Na Bajnofu je bil upravi.. za njeno obsežno vinsko območje in ~ rialno zemljo (podložniške kmetije) po spodnjem Dolenjskem, ki ju je bajnofski upravitelj Hofmeister , ki ga v virih srečujemo že na začetku XIV. stol., upravljal kot ekonom samostojno in ločeno od ekonomata v matičnem samostanu. Ko zgodovinski viri govore o Bajnofu in njegovi posesti, govore ali
o	dvoru (curia.Hof), s čimer merijo ne upravni sedež posesti, ali pa o „villa" oziroma o „Weinperg", pri čemer imajo v mislih k Bajnofu pripadajoči zemljiški kompleks.
Najstarejši ohranjeni gorninski register, ki nam daje vpogled v bajnofska gorskopravna zemljišča in druge dajatve (npr. desetino), ki je Bajnofu šla iz vinogradov, je register iz leta 1543. Iz njega je razvidno, da je bajnof-sko vinsko območje obsegalo predele: lent-jurij pod Hmeljnikom, Staro in Novo goro pri Bajnofu, Grčevje pri Starem gradu, Kar-teljevo pod Hmeljnikom, Gornjo Stražo pri Dolenjskih Toplicah, Tomažjo vas pod Vin-jim vrhom ter Ždinjo vas pri Trški gori. O podložniških kmetijah, ki so sodile pod baj-nofsko upravo, pa nam poroča najstarejši ohranjeni urbar iz let 1643—1649, ki nam izkazuje 254 družin. Podložniška zemlja je ležala na obeh bregovih Krke, pri čemer predstavlja posest na desnem bregu roke le njen neznatni del, ki se je razprostiral od Gornje Straže ob Krki na zahodu doDrame
ob Krki na vzhodu. Posest na levem bregu Krke pa se je pričenjala na območju Mirne( šla preko Prečne na območje severovzhodno od Novega mesta in se je končala ob Krki pri Bajnofu. Osamljena urbarialna naselja pa so bila vzhodno od omenjenega območja: v Stranju, na Raki in pri Cerkljah ob Krki.
Za upravnike na Bajnofu je Stična ponavadi postavljala patre s smislom za gospodarstvo, večkrat pa tudi opate, ki so se odpovedali svoji službi in jim je bil Bajnof neke vrste rezidenca, kjer jim je specifičnost uprave dajala proste roke in precejšnjo samostojnost, ali pa je matica na Bajnof pošiljala nezaželene samostance, če je njih odstranitev' iz redovne skupnosti obetala ureditev razmer v njej.
Konec XVI. stol. je bil upravnik na Bar nofu p. Pankracij, ki je v spomin na svojo preureditev in restavracijo dvora dal vzidati napisno ploščo. Mož je bil po vsej verjetnosti doma iz Kostela ob Kolpi, bil nato župnik v stiški župniji v št Vidu pri Stični in je let* 1586 prevzel po slovitem stiškem menihu Lavrenciju Lombardu, nekdanjem opatu benediktinske opatije Admont, upravo Bat nofa in jo najbrž vodil do svoje smrti. Patr kracij se je v pogodbi s stiški m samostanof
0 dodelitvi Bajnofa obvezal med drugim tu* di, da bo opravil najnujnejša popravila tak® na samih bajnofskih poslopjih kot tudi stiškem stolpu v Novem mestu. Pogodba j* omenjala še naslednje: če se bo Pankracij*1 zdela prezidava Bajnofa, ki bi ga po mnenj*1 opata Lavrendja bilo treba popolnoma pr* zidati, neodložljiva, naj se tega loti, vendar I* z opatovim dovoljenjem. Vidimo torej, da* je Pankracij tega dela lotil ter je gradiču d* novo podobo za približno pol stoletja.
0 Pankracijevi preureditvi in restavracij' Bajnofa pod stiškim opatom LavrendjeC Reinerjem (1580-1600) govori že omenjal* napisna plošča s šestimi verzi, ki jih t
1 nedvomno sestavil opet Lavrendj, za terega pravi kronist Pucelj, da je »izvrši pisec verzov**, o čemer pričajo njegovi v*
1 —mi kot tudi napis ne znamenju &
VotlCm«——	—« ;n jjj — / Imšš'
križpotju cest v Ivančttrgam«,.—
Dura pudicitiae dum fert Laurerrtius <
Sittiacae
Erigit haecocults tur,
Pancratius frater providus aere suo:
A bdita ne lateant eius benefaeta precesU** Pro fratrum dulci fusasakite Deo.
Idibus Octobris anno Christi 1591.
(Takrat, ko nosil opat Lavrendj orožje 'P težko,
stiškega doma sijaj, nosil orožje vrlin, takrat, kar zdaj pred teboj ti zrejo oči, I0 postavil,
to Pankracij menih, skrbni, za svoj je den?r' v želji, da ne bi v temi ostalo njegovo dej** nje'
prošnje za brate, ki vse, k Bogu je dobremu lil.
Na oktobrske Ide v Kristusovem letu 159 V Bajnof je dobil torej konec 16. stole1)3 novo podobo, ki jo je kazal do sredine n3' slednjega stoletja, ko mu je stiški opat Ma*' similijan Mottoch (1661-1680). nekdanji bajnofski upravnik, nadel novo obleko, kakršni sta ga gledala zgodovinar J. W.Vaj vasor kot tudi kronist p. Pavel Pucelj, * jo je nosil do našega stoletja, ko je od njefl8 ostala tako rekoč samo napisna plošča.
DR. JOŽE MLINAR^
Uspehi prikrivajo težave
Izgube v gospodarstvu večje kot lani — Ponovno pojavi nelikvidnosti
in bolj odgovorno ter dosledno uresničevati tisto, kar so žd sklenili in za kar so se že dogovorili.
Kvantiteten napredek, predvsem v industriji, bo treba čimprej spremeniti v ..kvaliteto", ko naj bi nove proizvodne zmogljivosti poleg večjega celotnega prihodka zagotovile vendarle tudi večji ostanek dohodka. V kolikšni meri lahko to dosežejo z boljšo kadrovsko in štipendijsko politiko, ni moč natanko napovedati, vendar postaja prav zamujeno na
Kako do lepših Brežic ?
Urejene so le glavne ulice in okolica zasebnih hiš
,,Medkongresna“ konferenca ZK krške občine, kije ocenjevala rezultate trimesečnega gospodaijenja v združenem delu, je morala še enkrat opozoriti, da razveseljivi lanskoletni kazalci o napredku gospodarjenja, ki so presegali republiška poprečja, lahko koga uspavajo in da se v njih skriva tudi marsikaj narazveseljivega. Ker se težave ponavljajo skorajda vedno v enih in istih tozdih, so zato še toliko bolj potrebne resnejšega pristopa.
Tako smo slišali, da so izgube po skupni vsoti presegle lanske v enakem obdobju, da akum ulativnost nenehno pada in da se ponovno pojavlja nelikvidnost. Ob tem seje kot rdeča nit v razpravi vlekla misel, naj tokrat konferenca o obravnavani problematiki ne bi sprejemala novih sklepov, marveč naj bi pričeli hitreje
Skupaj močni
Pobuda telesnokulturne skupnosti: obveznice za športno dvorano!
Izvršni odbor občinske telesnokulturne skupnosti se je po delovnih organizacijah že obrnil na delovne ljudi s prošnjo, da tej skupnosti podarijo prejete obveznice posojila za ceste. Z denarjem, zbranim s to solidarnostno akcijo, nameravajo pospešiti gradnjo prepotrebnih športnih objektov v občini. Po srednjeročnem načrtu je v Sevnici predvidena gradnja bazena, večnamenske dvorane in športnih igrišč. V Krmelju naj bi ravno tako zgradili športno dvorano in dopolnili igrišča.
Do pobude za' podarjanje obveznic je, kot smo že poročali, prišlo iz želje, da bi v Sevnici zgradili večnamensko športno dvorano. Kot je znano, v vsej občini ni pokritega prostora, ki bi lahko sprejel več kot 400 gledalcev. V novi dvorani naj bi bilo prostora vsaj za tisoč ljudi V njej bi lahko prirejali poleg športnih tudi kulturne in zabavne prireditve ter zborovanja. Kot poudarjajo v lepaku, je gradnja več kot nujna -otroci se lahko igrajo dejansko samo na cesti
Izvršni odbor ima že natiskana priznanja, ki ga prejme vsak darovalec obveznic. Predvideno je, da bodo imena darovalcev častno izobešena v novem objektu, kot ob vsaki podobni akciji je tudi ob tej pomemben že začetek. Pobude prvih darovalcev je najboljša spodbuda drugim. Prvi odmevi so ugodni O odzivu bomo še poročali.
A. Ž.
tem področju že danes ena izmed poglavitnih ovir na poti k še boljšemu gospodarjenju.
Ponoven skromen razpis kadrovskih in drugih štipendij je kaj slabo spričevalo za vse dosedanje dogovore o kadrovski politiki,	y	^
NOVO MLADINSKO VODSTVO
V ponedeljek, 19. junija, je bila v Metliki programsko-volilna konferenca OK ZSMS, na kateri so ocenili delo v preteklem obdobju in se dogovorili za naloge pred kongresom ZSMS. Izvolili so 9-člansko predsedstvo; novi predsednik OK ZSMS Metlika je inž. Milan Travnikar, sekretarka pa bo še naprej Irena Flajnik.
Med vsemi krajevnimi skupnostmi se sam oupravno najteže uveljavlja KS Brežice — mesto. Slaba udeležba na zborih je kroničen pojav. Kljub vsemu je zadnji zbor pokazal, da so tudi v mestu nekateri interesi skupni in da bi lahko povezovali ljudi. Gre predvsem za željo po urejenem okolju v vseh mestnih predelih. Na prvo mesto sodi seveda asfaltiranje ulic in pločnikov, vendar ta program zaostaja, ker ga izvajalec ne utegne sproti uresničevati po vsej obči ni.
Mesto pa kazijo še druge stvari, ki bi jih z večjo zavzetostjo hiš.iih svetov lahko obvladovali brez hujših težav. Na zadnjem zburt^ je bilo namreč veliko pripomb glede zapuščenosti okolice stanovanjskih
blokov, zlasti naselja pri domu JLA. Nekateri razpravljal« so menili, da bi morala za redno košnjo zadostovati sredstva iz prispevka za mestno zemljišče, zvedeli pa so, da se tega denarja zbere na leto komaj 180 tisočakov in da ta vsota nikakor ne zadošča za vzdrževanje vseh javnih površin. Razen tega v prihodnje krajevna skupnost ne bo več razpolagala s tem denarjem, ker raču-
najo, da se bo stekel v blagajno SIS za komunalno dejavnost.
Rešitev so prisotn i nakazali v dogovarja nju in večji angažiranosti stanovalcev oz. hišnih svetov. Cestna služba zdaj namreč res vzdržuje nekaj zelenic ob glavnih ulicah, če pa bi ji naložili skrb za vse mesto, bi ji morali zagotoviti tudi denarne vire. Pa še potem je vprašanje, če bo to zmogla, ko vemo, da je še z modernizacijo cest v zaostanku.
Resneje obravnavati izgube
Gospodarjenje uspešno, vendar tudi nekaj sezonskih
izgub	____
V kočevski občini je bil lani dosežen za 29 odstotkov večji celotni prihodek, kot je zm šal leto prej, in za 42 odst. večji dohodek pri za 4 odstotke več zaposlenih. Zaradi nekaterih sprememb v obračunavanju so posamezni lanski podatki težko primerljivi s predlanskimi. Zato naj velja načelna ugotovitev, da so bili lani doseženi sorazmerno dobri gospodarski uspehi in da je gospodarstvo izpolnilo zastavljene načrte.
Iz začrtanih okvirov pa občutno izstopa skupna poraba, kije porastla kar za 28 odstotkov, in delno splošna poraba, ki je porastla za 17 odstotkov.
Tudi v prvem četrtletju letos so doseženi v gospodarstvu dobri rezultati, vendar jih delno kazi izguba, katera je - po oceni gospodarstvenikov - le sezonskega značaja. Delegati, ki so pred kratkih! na sejah zborov občinske skupščine o tem razpravljali, pa so menili, da je treba tudi „sezonske“ izgube vzeti pod drobnogled in ustrezno ukrepati, za večje izgube ali celo likvidacijo OZD (na primer Termoplastike) pa bi po
Priznanje iz Beograda
Črnomaljski Partizan dobil posebno zvezno diplomo
Na partizanskem mnogoboju na Tjentištu so prejšnji teden podelili priznanja in diplome Partizana Jugoslavije najbolj zaslužnim društvom. Med petimi nagrajenci iz Slovenije je tudi Partizan Črnomelj, ki je dobil posebno diplomo za pomembne dosežke pri razvoju športne rekreacije in telesne vzgoje v občini Za to visoko priznanje je črnomaljsko društvo predlagal Partizan Slovenije.
Črnomaljski Partizan, ki nadaljuje tradicijo 1907. leta ustanpvljenega Sokola, šteje danes več-kot 400 članov, po svoji aktivnosti in številčnosti pa je med najboljšimi in najuspešnejšimi društvi TVD Partizan na Dolenjskem. Čeprav je bilo dru-
Tudi mladi v zn
Pobrateni z zamejci
mnenju delegatov morali najti krivca. Ne sme se več dogajati, da za velike izgube ali likvidacije nihče ne odgovarja. 2e pri manjših izgubah je treba ukrepati in odgovorne poklicati na odgovor.	J.	PRIMC
Boljša preskrba
Dela potrošniških svetov še  ni čutiti______________________
Predsedstvo OK SZDL Črnomelj je na svoji seji razpravljalo o problematiki potrošniških svetov. Z dosedanjim delom teh svetov nikakor ne morejo biti zadovoljni: potrošniške svete so ustanovili le v šestih krajevnih skupnostih pa še tam delo ni zaživelo. Da bi spodbudili njihovo delo, bodo ustanovili posebno telo, v katerem bodo predstavniki živilske industrije, trgovine, izvršnega sveta, sindikata in vseh krajevnih skupnosti. Ta štab naj bi sodeloval z ustreznimi službami pri izvršnem svetu in s samim IS. Vprašanj, ki tarejo potrošnike, je precej: dežurstvo v trgovinah ob sobotah in nedeljah, založenost trgovin, predvsem specializiranih, raztresenost skladiščnih prostorov za gradbeni material itd. Najslabše je prav z gradbenim materialom in avtomobilskim i deli
„ Mladina Loškega potoka je začela prizadevno delati šele pred dvema letoma, ko so mladinsko- organizacijo v tej KS organizirali tako, da imamo štiri terenske- osnovne organizacije (Travnik, Retje, Hrib in Mali Log), nadalje še v tozdu Inles, obratu BPT in osnovni šoli, te dni pa jo ustanavljajo še v obratu Saturnus. Delo vseh teh osnovnih organizacij usklajuje krajevni svet ZSM, pri katerem deluje tudi več komisij “ sta nam povedala predstavnika vodstva potoške mladine Janez Bambič in Janez Bartolj.
Pri krajevnem svetu ZSM deluje tudi aktiv ZK, ki šteje 12 članov, za sprejem v ZK pa so mladinci r'<*dbi»»,: *- ' kandidatov.
Janez Bambič
Potoška mladina je bila lani pobudnik občinske mladinske delovne akcije, se pravi gradnje vodovoda Hrib-Mah Log. Pobratili so se tudi z zamejskimi Slovenci in sicer z mladinskim krožkom iz stare Gorice. Zamejci so bili lani tri dni gostje potoške mladine. Ob tej priložnosti so organizirali okroglo mizo o položaju Slovencev v Italiji. Lani pa so Potočani ustanovili tudi pohodno enoto „Miloša Zidanška" ki šteje nad 70 mladincev. Nadalje je mladina Travnika posebno dobro delala na idejno-- političnem delu, mladina Malega Loga je pomagala pri gradnji vodovoda, mladina Retja je bila zelo delavna na športnem področju, mladina Hriba pa je sodelovala pri vseh akcijah ZSM.
1	J.	P.
štvo po vojni brez opreme in igrišč, pogoji za delo pa tudi danes niso najboljši dosega vseskozi lepe uspehe. V atletiki je iz tega društva prišlo nekaj republiških in zveznih reprezentantov, iz njega so izšli tudi republiški in državni rekorderji; posebno veliko pa je društvo doseglo mri razcvetu rokometa, saj je bil Črnomelj eno pomembnejših rokometnih središč v naši republiki.
Danes deluje v okviru društva več sekcij: sekcija za splošno telesno vzgojo z desetimi oddelki, rokometna, košarkarska, karate, odbojkarska ter rekreacijska sekcija. Pet ekip tekmuje v raznih ligah, kjer dosegajo lepe uspehe.
OPRAVIČILO
BRALCEM
Zaradi pomote v označevanju naročniki prejšnji teden niso dobili pravilnih pokrajinskih izdaj in niso mogli brati „svojih“ komunskih rubrik, torej novic iz občin, v katerih živijo in jih tudi najbolj zanimajo. Za .—sg opravičujemo,
--j-j	—	  »
Iti pa danes ponatisku-jemo nekatere najvažnejše prispevke, ki’ jih prizadeti niso mogli prebrati.
UREDNIŠTVO
PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO - To so odlikovanci, ki
i jim prejšnji teden v Dolenjski galeriji podelili odlikovanja pred-cmika republike. (Foto: R Bačer)
Za sindikate ni počitka
Novo predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov, nova skupščina in njena bodoča usmeritev
28. junija je bila v Novem mestu skupščina sindikatov, na kateri so sprejeli poročila za minulo mandatno obdobje štirih let in delovno usmeritev za bodoče. Dosedanji občinski svet in njegovi organi so dodelili razrešnico, za novega predsednika pa je bil izvoljen inž. Stane Žunič. Sekretar bo še naprej Miha Burgar, podpredsednika občinskega sveta pa sta Jakob Andoljšek iz SGP Pionir in Tilka Sašek z uprave javne varnosti Novo mesta
Kot glavno nalogo v prihodnje, ki
pa jo je potrebno uresničevati nemudoma, so določili priprave na kongres in s tem v zvezi obravnavo osnutka kongresnih dokumentov.
Razprave o tem bodo že julija po vseh sindikalnih organizacijah, tako da kljub dopustom za sindikate ne bo počitka.
Skupščina je bila tudi mnenja, da je pottrebno vztrajati pri sklepih, da se jeseni odpro štiri celodnevne šole v občini in da se uresniči zastavljeni program usmeijenega izobraževanja.
Iskrene čestitke
28. junija je bila v Dolenjski galeriji slovesnost s krajšim pro-g ramo m Dolenjskega okteta, nato pa je Marjan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine, podelil odlikovanja, s katerimi je Maršal Tito odlikoval več naših občanov.
Medaljo d ela so prejeli: Ana Bele, Štefka Blatnik, Alojzija Dragman, Justina Kandorfer, Marija Kočijaž, Štefka Kranjčič, Cilka Lamut, Jožefa Mavsar, Marija Miklavčič, Cvetka Milano-vič, Ljudmila Mrvar, Marija Ponikvar, Jože Puš, Marija Rolih, Angela Seničar, Terezija Žagar. Med temi so pretežno člani kolektiva Novoteks in pa društva računovodskih delavcev.
Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči je dobil Zdravko Zupanc. Red dela s srebrnim vencem pa so tokra t prejeli: Dušan Čiča, Jožica Djordjevič, Alojz Forčezin, Janez Lahajnar, Franc Miklavčič, Marija Reber šek, Ana Rukše, Milena Sajevic, Jožefa Šurla, Franjo Švent, Edvard Trelc, Stanislav Židanes in Marija Žonta. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je dobil Jože Florjančič iz Otočca, Red republike z bronastim vnencem pa Tone Golobič iz SDK Novo mesto.
STOJIŠ IN GLEDAŠ ..
Obnova fasad na novomeškem Glavnem trgu se je začela. Kobetov* hiša pri mostu in ona na drugi stran* ceste, kjer ima lokal Ljubljanski dnevnik, sta že gotovi. Števiim občani se ustavljajo pred obema hišama in občudujejo „novo preobleko". Če bo res ves Glavni trg v treh mesecih na tak način obnovljen, bo naše mesto eno najlepših V Sloveniji in bo lahko s ponosom nosilo ime Novo mesto.
»Nekdo mora biti odgovoren”
Nova skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti se je že na prvi seji soočila 5 pripombami delovnih ljudi — Delegaciji Krke in zdravstvenega centra želi odobravanje
27. junija so se sešli v Novem mestu delegati zbora uporabnikov in izvajalcev samoupravne stanovanjske skupnosti ter na skupni sej opravili volitve. Novi predsednik skupščine je Alfonz Brzič, delegat iz IMV, njegov namestnik pa Ivan Pušavec, delegat iz krajevne skupnosti Gotna vas.
delegatka Zdravstvenega centra No-vo mesto, ki pa je še podčrtala zahtevo po odgovornosti za nastali P0-. ložaj.
Skupščina je za predsednika izvršilnega odbora izbrala Ivana Somraka, za predsednika zbora uporabnikov Rajka Gerdoviča in za predsednika zbora izvajalcev Pavla Zupančiča.
Drugi del seje je potekal že v delovnem vudušju. Potrjevali so odločitve komisije, kije obravnavala pritožbe občanov v zvezi z razvrstitvijo na prednostni listi za dodelitev stanovanj ali pa zato, ker so jim bile prošnje povsem zavrnjene. Zoper sklepe o zavrnitvi je 6 prizadetih vložilo pritožbe, zoper razvrstitev pa je bilo 29 prošenj in pritožb. Glede na priložena dokazila so bile posameznikom pritožbe ugodene, nekaterim pa spet zavrnjene.
Prav na koncu seje, pri delegatskih vprašanjih, pa je delegacija t o-varne „Krka” (ta redno nastopa s pismenimi mnenji), ostro kritizirala
ROBIČEV NOKTURNO
Poslušalci ljubljanskega radia bodo lahko 9. julija ob 23.05 v znani oddaji Literarni nokturno prisluhnili recitacijam pesmi Rudija Robiča, slovenskega pesnika in sodelavca Dolenjskih razgledov,, ki mu je Cankarjeva založba v sodelovanju z novomeškim podjetjem Pionir izdala knjižni prvenec,.Prgišče pesmi".
Je uresničeno, kar je bilo zapisano?
dejstvo, da v stanovanjski izgradnji močno zaostajamo. „Pri nas 179 ljudi čaka na stanovanje, med njimi je več družin z otroki imamo denar, pa ne moremo kupiti stanovanj,” je navedla delegatka Krke. Zahtevala je odgovor, kaj je z gradnjo na Cesti herojev, kaj na Žibertovem hribu, predvsem pa, kdo je odgovoren, da se vselitev v bloke na Drski tako odmika
Z vsebinsko enako razpravo, le da je bila izrečena ustno, je nastopila še
ZDAJ SE VE,
KAJ MANJKA
Pred kratkim je bilo ugotovljeno, da bi morali na območju Novega mesta na novo postaviti kar 85 prometnih znakov in obnoviti skoro 2.000 m2 označb na voziščih in parkirnih površinah ter nabaviti 110 novih drogov za prometne znake. Vsa ta dela bi veljala okrog 185.000 dinarjev. Komisija za ureditev prometa v zvezi z oktobrskim zasedanjem stalne konference mest predlaga, da bi dotlej to nabavili in namestili.
Komunisti o stanovanjski problematiki v občini
29. junija je komite občinske konference ZK v Novem mestu organiziral razpravo z vodilnimi komunisti iz družbenopolitičnih organizacij in stanovanjski izgradnji in pa da bi preverili naloge, ki so bile sprejete marca v predkongresni razpravi, so tokrat ugotavljali, kje smo uspeli in kje ne.
Ena osnovnih ugotovitev je bila: mnogo o tem govorimo, bistvenih premikov pa ni. Kljub temu pa je treba priznati, da je prišlo prav v zadnjih tednih do uresničitve posameznih točk iz marčevskega pro-, grama. Prisotni so menili, da bi moral v prihodnje vso podporo, tako materialno kot moralno in kadrovsko, doživeti novi Zavod za družbeno planiranje, sicer bomo še vedno peli isto pesmico: Ni stanovanj, ker ni urejena urbanistična služba!
ZA STRANKE BREZ GNEČE - Novo poslopje Ljubljanice banke privablja na ogled veliko meščanov, pa tudi ljudi iz okoliških krajev. Stranke ugotavljajo, da v tem poslopju pri okencih ni gneče in da lahko hitro opravijo. (Foto: Ria Bačer)
Novomeška kronika
NAPISI NE USTREZAJO - P® sebna komisija, ki dela v okviru ptj' prav za stalno konferenco mest, j6 po Novem mestu pregledala napis**6 table in svetlobne reklame nad lok*' 11 Zelo redki estetsko ustrezajo, 'A' to bodo lastnike skušali preprič**1 za zamenjavo napisov po predlog11 strokovnjakov. Tudi s to akcijo 1,0 mesto precej pridobilo.
ŠOLSKA BO LEPŠA - Ena najbolj jamastih mestnih ulic in ****_ redkih v centru, ki so ostale mak*" damske in take kot nekdaj, je šolsk* ulica (od sodišča mimo mlina zdravstvenega doma). V kratkem £ ulica modernizirana, širša in asfa***' rana.
ŠTIRI DEKLICE, EN DEČEK J Pet novih občanov smo dobili pr6* šnji teden, ko so v novomeški V rodnišnici rodile: Danica Možin*. Trdinove 11 - Leo; Milena Šobar*' Ragovske 2 - deklico; Ivanka G** bič iz Valantičeve ulice 5 b - S**}, dro; Metoda Turk iz Kristanove •* - Borisa in Marjana Košiček iz K° tialove 30 a — Matejo.
GOB JE DOVOLJ, AMPAK S0 DRAGE - Ponedeljkova tržnic* r bila dobro založena, tudi z jurčk* lisičkami, vendar so kupci menih« “ so cene visoke. Za manj kot 80 <*T narjev niso prodajalci hoteli dah * lograma gob. Precej je bilo tudi ® rovnic po 30 din liter, dobiti je h* ribez po isti ceni, medtem ko so j* ne češnjam precej popustile- *\j stojnicah so sicer še vedno dt're ceno 20 din in več, kmetice P* |0, jih prodajale tudi po 15 din k** gram. Breskve so bile po 26 din.Jc sa po 20 din, krompir po 8.70	’
jajca po 2.50 din, banane po 20 “ 30 din, paradižnik po 24 din k** gram itd.
18
DOLENJSKI LIST
Sirar, uredila: RIA BAČER
Ena gospa je rekla, da je n® izvršilni odbor samouprav® stanovanjske skupnosti sesta ljen iz samih moških. Najbrž* pri kandidiranju upoštevali,, bodo moški ..komandirali stanovanjski politiki, žensk bodo pa v stanovanjih pospr2 ljale...
Št 27 (1508) - 6. julij
Plačevanje po delu se zatika
Konferenca ZK v Brežicah kritično o nagrajevanju — Prvi korak je storjen
Osnovne organizacije ZK v brežiški občini so se v maju lotile števne naloge: analizirale so kakovost nagrajevanja po delu in °pozorile na neustrezne rešitve, na nedoslednosti, ki še povzročajo ^zadovoljstvo med delavci. Te probleme je na seji 29. junija obravnavala občinska konferenca ZK v prisotnosti članov predsedstva sindikalnega sveta in komisije za spremljanje zakona o ZD pri občinski skupščini.
Osnovne organizacije so kritično Ugotovile, daje nagrajevanje po delu * najbolje uveljavljeno za neposred-proizvajalce, medtem ko za **upne službe in režijske delavce fe ne merijo. Njihov osebni °hodek vrednotijo po opisu delovnih nalog in po vrednosti točk, ne °Z|rsje se na prizadevnost in uspeš-"0st pri delu. Komunisti zahtevajo,
1,1 v tem jih je podprla tudi konfe-tenca, da v tozdih čimprej poiščejo "strežna merila tudi za te službe.
NOVO V Brežicah
krojaCi, Šivilje, kova-
, Strokovni odbor Gospodarske ‘Oornicc v Krškem je posredoval ^upJčjni prioritetni vrstni red kre-"Kiranja obrti v letu 1978. Na prvo n>esto je uvrstil deficitarno storit-j^no obrt, h kateri sodijo tele stro-j.e- krojaštvo (ne konfekcija), šivilj-'vo, čevljarstvo, kovaštvo, elektro-'nehanična servisna dejavnost, po-PJaviio instalacijskih naprav, poprajo0 radijskih in televizijskih apara-j?v. gospodinjskih pripomočkov ter jpomehanika in mizarske storitve. „ le nato bodo na vrsti druge obrti, *°stišča itd.
, Na TRŽNICI ŽIVAHNO - Proški z juga so prinesli več pestro-jjV na brežiške stojnice. Založili so s paradižnikom, kumaricami, ,«°cjim fižolom, krompirjem in nigimi zgodnjimi pridelki.
MEN
Na j kalm
Težave so se porajale tudi pri medsebojnem ocenjevanju, saj so bili rezultati ponekod neuporabni. Spet drugod so uveljavili neustrezna merila, krivična za nekatere delavce, zato so pritožbe kar deževale. Precej problemov so imeli v šolstvu. V mnogih kolektivih so namreč pritiskali na razvrednotenje višjih stopenj izobrazbe in tako sprožili številna nesoglasja, pri prizadetih pa občutek, da ni vredno študirati ali sc izpopolnjevati ob delu. Tudi delavci v zdravstvu ugotavljajo, da se novo nagrajevanje še ni uveljavilo. V tej dejavnosti (na primer v bolnišnici) so za dobro gospodarjenje celo prizadeti, ker od prihranka nimajo nobene koristi. Manj ko porabijo, manjšo osnovo imajo za povečanje dohodka v prihodnjem letu, ker žal še prevladuje vpliv proračunskega financiranja.
Vsi našteti in številni drugi problemi nalagajo posebno komu- | nistom v sindikatih, da bi se čimbolj potrudili za vpeljavo realnejših meril in sodelovali pri popravljanju začetniških napak ter z združenimi močmi izpeljati pravičnejše nagrajevanje za vse. Konferenca je izrekla kritiko vsem tistim, ki so v kolektivih odgovorni za prepočasno uveljavljanje nagrajevanja po delu.
JOŽICA TEPPEY
NOVO VODSTVO SINDIKATA
ža predsednika občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah je skupščina izvolila Toneta Jesenka, za podpredsednika Henrika Omerza in za sekretarko Jano Vidcnič. V predsedstvu je 11 članov, v medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje pa so jih delegirali 7. Delegati republiškega sveta Zveze sindikatov so Bojan Gričar, Tone Jesenko in Henrik Omerzu, delegat za svet Zveze sindikatov Jugoslavije pa Tone Jesenko.
INŠPEKTOR PREMALO -Zadnji skupščini občinske sindi-organizacije v Brežicah so ugo-?riiali, da inšpektorat za delo ob se-^nj> zasedbi preporedko nadzoruje l^sedbne delodajalec. Menili so, da . Prav na tem področju potreben emeljitejši redni, ne le občasni nad-ot. sledili pa naj bi tudi ukrepi.
breške vesti
MAKEDONCI V BREŽICAH - Rezervni starešine iz Makedonije, ki so bili dva dni v gosteh v brežiški občini, so v nedeljo popoldne položili venec pred spomenik revolucije. Predtem so si ogledali Posavski muzej, zvečer pa jim je v domu JLA priredil sprejem predsednik občinske skupščine Stanko Rebernik. (Foto: Jožica Teppey)
Usposobljeni za akcijo
Minuli četrtek se je z nadvse vzorno sklepčnostjo za ta čas sestala občinska konferenca ZK, do 100-odstotne sklepčnosti je manjkal le en delegat
Kot sta bila oba kongresa napotilo za akcijo, velja to tudi za konferenco komunistov sev-nišKe občine. Člani konference so v marsičem dopolnili predložene delovne programe komisij in komiteja do konca leta.
Vso pozornost zasluži kritika nesprejemljive prakse, da se krajevne skupnosti spreminjajo v nekakšen servis za komunalno dejavnost Kot je poudaril Lojze Vidic iz Loke, vsi družbenopolitični dejavniki iz te krajevne skupnosti brez uspeha že lep čas opozarjajo na morebitne škodljive posledice takšnega dela. To je prišlo do izraza tudi ob začetku dela komunalne skupnosti Temeljitejšo oceno zasluži tudi neuspela akcija za celodnevno šolo v kar dveh krajevnih skupnostih, na Blanci in v Boštanju. Nerazumljivo je, da je poskus spodletel ravno pri slednji krajevni skupnosti, ki je sicer znana po naprednosti Vse priznanje gre šolnikom in vsem dejavnikom v krajevni skupnosti Šentjanž, ki so akcijo kljub težavnejšim razmeram uspešno izpeljali-	A.	Ž.
Našel svoje mesto
Uspešno štiriletno obdobje dela sidnikata v sevniški občini
Preddopustniška mrzlica, delno pa tudi številčnost skupščine je skoraj ogrozila sklepčnost najvigega foruma sindikata v občini. Po čakanju in telefoniadi so na seji minuli četrtek končno le zago-
SPET POMLADILI - Prvi seji konference komunistov sevni-ške občine po kongresih so prisostvovali minuli četrtek tudi novi člani, ki jih je na koncu seje sekretar Franc Pipan (na desni) slavnostno sprejel v vrste ZK Večina novo sprejetih članov je iz vrst mladih. (Foto: Železnik)
čakanju tovili sklepčnost.
Kot je v svojem izvajanju podčrtala tudi članica republiškega sveta sindikatov Tilka Blaha, ta zadrega ne more zasenčiti uspešnega dela sindikatov v občini To je potrjevalo tudi obsežno poročilo v gradivu. Dosedanji predsednik Jože Jeke je kritično, spregovoril o pomanjkljivostih. Dohodkovne odnose v Jutranjki so npr. uredili šele po veljavi novega zakona o knjigovodstvu. Delegat iz Jutranjke Ante Glavan je prizadeto razpravljal o pomanjkljivem povezovanju tekstilne industrije.
Tilka Blaha je dala poteku konference nedvomno pomembno vsebino. Kritično je povzela misel delegatke iz Lisce zaradi domnevne šibkosti te panoge. Kot nerazumljiv pojav je ocenila povezovanje poklicne oblačilne šole z osno vno šolo, ko bi bilo bolj naravno, če bi bila povezana z obema konfekcijama velikanoma - Lisco in Jutranjka
V	minulem mmdatnem obdobju je sindikat v občini storil veliko tudi za neposredno varstvo pravic delavcev. Novi občinski so dnik za prekrške dipL pravnik Silvester Tiholc sicer šele od lanskega maja vsak če-
RADIO JE NEPOGREŠLJIV
Minuli petek so se pri predsedniku občinske skupščine v Sevnici sestali s predstavniki sevniške lokalne radijske postaje direktor ljubljanskega Radia Marjan Javornik s sodelavci. lavna skrivnost je že, da je oddajna in studijska oprema sevni-škega Radia iztrošena. Ob razumevanju združenega dela in krajevnih skupnosti sevniške občine se lahko lotijo večjih del, seveda če bo pripravljenost pokazala tudi RTV. Do oktobra naj bi pri ljubljanskem Radiu pripravili projekt, kako naprej. Po vsej verjetnosti bo sevniški Radio presedlal na UKV območje zaradi vrste prednosti. Sestanka sta se ude-ležila tudi Lenart Šetinc in Zoran Šoln iz republiške konference SZDL.
trtek popoldne nudi pravno pomoč delavcem v pisarni občinskega sindikalnega sveta, vendar je v tem času rešil že nad sto zadev. Temu primerno se je zmanjšal naval na sodišče združenega dela. Sprejeta delovna usmeritev je obet za še večje uspehe v prihodnje. Za novega predsednika je bil izvoljen znani družbenopolitični in društveni delavec Lojze Anezljc iz Kopitarne. Poklicni sekretar bo še nadalje Maks Zupanc.
A.	ŽELEZNIK
NE MORE VSAK
Naj v sevniški Lisci še tako šahirajo, med prvo deseterico se uspe uvrstiti komaj kakšen neposreden proizvajalec. Poznavalcev razmer to seveda ne preseneča: le kdaj je še delavec lahko matiral šefa! Sploh pa - ali ni za šoferja osmo mesto, za skladiščnega delavca pa deveto mesto lep uspeh, če upoštevamo, da ne moreta trenirati med delovnim časom?
SEVNIŠKI PABERKI
BREZ VARSTVA? - Občudovalci sevniškega gradu trenutno lahko ' občudujejo popolna vrata na obsežno grajsko livado le v barvni brošuri, ki je izšla ob 15-letnici Jutranjke. Eden od lepih kamenitih stebrov je žalostno nametan za grajskim zidom, kjer so prislonjena tudi lepa kovinska vrata, če jih že ni kdo odpeljal k svojemu vikendu. V obzidju zevajo na stežaj odprta vratca z varovalkami, števcem in preklopno uro - v izzziv takemu in drugačnemu vremenu. Javna sramota je, da grad očitno, sedaj ko zaradi starosti ne more več tja tako redno prizadevni Jože Smodej, nima več pravega varstva, čeprav ima kulturna skupnost poklicnega tajnika.
StiVNI&K! VRSTNI
Veliko iih ip o sp nremoln I - Š0I3 zd drugič
■ CIII1U JIH JGf a OC piCIliaiU | ja,™ razprava. oceni političnih razmer«občini primer.
kako je treba obveščati bazo
Mladi bi se lahko bolj vključevali v delo svoje organizacije — Sodelovanje s KS si utira ■	 pot_________________
, Ob podatkih o številu prebivalstva, ki bi v krški občini po letih sodilo v organizacijo Zveze socialistične mladine, jih je v njej še r®inalo. Tako so govorili delegati na minuli volilno-programski y®™erenci te organizacije, ki je vendarle v zadnjih letih dosegla 8(0 organizacijskih pa tudi akcijskih uspehov.
lahko celo zapisali, da se mladi zelo zanimajo za vsakdanja družbena dogajanja in da vanje tvorno posegajo. Res pa je tudi, daje med njimi premalo takih, ki bi delovali predvsem v svoji mladinski organizaciji
delo, dosega mladinska organizacija velike uspehe v nekaterih manifesta-tivnih, kulturnih, športnih pa tudi delovnih akcijah.	2:	Š.
politično aktivnim mla-
d'
hjcem prišteli se tiste, ki se vklju-ti.JeJ° v delo drugih družbenopoli-Or*11*1 organizacij pa samoupravnih •Banov v združenem delu, potem bi
Krške novice
vJSE, VENDAR PREMALO -Jjt smo na posvetu, ki so ga pripra-p.* komunisti krške občine, da bi "Bledali samoupravne družbene "ose y stanovanjskem gospodareči’ sbŠal'- bodo tokratni srednj-Uč ■ Program gradenj v celoti c sničih. To pomeni, da bo do nca 1980. leta v občini 486 novih u*benih stanovanj.
NOVO VODSTVO - Volilno-°8ramska konferenca mladinske uj>*nizacijc krške občine je za polnega sekretarja konference po-vn0 izvoli Draška Kupiroviča, “Poklicni predsednik pa bo še jPrej Dušan Dornik. Na konferenci ij. Podelili tudi vrsto priznanj, ki so Z? ža uspešno delo v organizaciji ter h sodelovanje z njo prejeli: Rajko čustven šek, Gorjan Mesojedec, sklica Kozole, Alojz Kunej, Vinko vj!Pančič in Rado Kozole, 00 Da, Velik i Podlog in Podbočje, •Povni šoli Krško in Leskovec ter “Vizija JLA Cerklje.
U &ELEGATI IZBRALI - Na neslanem zasedanju zbora krajevnih umnosti občinske skupščine so za Sj.^nje financiranje delegatskega gSlenia v KS sprejeli vendar ne eno-p^ho predlog o delitvi, ki so ga pri-'•rviii v krajevni skupnosti Leaco-ij®. Lc-ta upošteva poleg števila pre-Jralcev in delegatov za skupščino, L”®ine in skupščine SIS še razvitost hjaJevne skupnosti. 137 starih mi-JOnov bodo razdelili tako, da bo njJnianjši prspevek 4,95 milijona ivJJžno-Prcsladol) in najvišji 25,26 • i S Krško).
KRŠKI
TEDNIK
in v prvi vrsti zastopali njene interese.
Čeprav smo slišali tudi o izredno uspešnem sodelovanju nekaterih osnovnih organizacij s krajevnimi skupnostmi in tamkajšnimi organizacijami in društvi, njihovo število ni zadovoljivo in tako povezovanje še ni postalo pravilo. To otežuje delo osnovnih organizacij, hkrati pa preprečuje, da bi si v družbenem življenju kraja priborile mesto, na katero sodijo.
Čeravno so razpravljalci v glavnem kritizirali nekatere napake in pomanjkljivosti v dosedanjem delu, pa moramo zapisati, da tudi uspehi-niso bili majhni. Spričo manj ugodnih materialnih razmer za politično
BO TO POMAGALO?
V krški občini se že več let ubadajo z izredno visokim bolniškim staležem. Da bi izostanke vsaj nekoliko zmanjšali, bodo ponovno vpeljali nadzor bolnikov na domu. Razen tega naj bi ves čas zdravljanja predpisoval bolniški stalež isti zdravnik. Delovne organizacije pa se bodo poslej več posvečale socialnim razmeram zaposlenih, ker ugotavljajo da neurejen socialni položaj delavcev močno vpliva na izostanke.
NI PROSTORA ZA VSE OTROKE
Čeravno si skupnost otroškega varstva v krški občini nadvse prizadeva, da bi bilo v vrtcih dovolj prostora za vse otroke, ki nimajo varstva, morajo tudi letos odklanjati prošnje. Največja stiska je seveda v Krškem, ker je z območja mesta zaposlenih največ žensk.
Minuli teden je bila družbenopolitična dejavnost v trebanjski občini na vrhuncu: v ponedeljek se je sestala občinska konferenca ZK v stari in novi sestavi, v torek občinska konferenca SZDL, v petek popoldne pa še skupščina občinskega sindikalnega sveta.
Bralcem sc opravičujemo, ker zaradi omejenega prostora v tem tednu o vseh teh pomembnih sejah ne
ZLATI JUBILEJ SENOVSKE GODBE. - Praznovanju 50. obletnice delavske godbe Svobode na Senovem so se v soboto in nedeljo razen Senovčanov pridružili prebivalci krajevnih skupnosti Koprivnica in Brestanica ter številni drugi krški občani. Posnetek je z nedeljskega nastopa godbe na športnem igrišču. (Foto: Jožica Teppey)
Novo vodstvo
Zahvala Ivanki Pavlinovi
Sekretar komiteja občinske konference ZK Janez Zajc sc je na kraju zasedanja občinske konference SZDL predzadnji torek, ki je ugodno ocenila minulo štiriletno obdobje dela, v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij zahvalil dolgoletni družbenopolitični delavki in predsednici občinske konference SZDL Ivanki Pavlinovi
Tovarišica Ivanka se je upokojila. V času njenega predsednikovanja je doživela občinska organizacija SZDL nedvomno velike uspehe. Opravljeno delo je tako obsežno, da ga še na konferenci ni bilo mogoče oceniti v vseh potankostih. Predsednica Pavlinova se je vedno dosledno zavzemala za vestno in hitro izpeljavo vseli nalog, to prizadevnost so > -malokrat pohvalili tudi prc 'vniki republiške ko ifcri*, i	L	ob obiskih
treba:	„	. me.
Za. novega pokli enega pred-sea. .ka je *• /voljen dosedanji seijrciar ladinski družbenopolitični *• ivec Tomaž Plazar. Pla/.ar je f. irenčan, družbenopolitično sc jc pričel udejstvovati kot orodjar v Trimu; končal je srednjo politično šolo v Novem mestu. Za sekretarja - ta dolžnost sc po novem ne opravlja poklicno — je bil izvoljen Pavel Žagar.
moremo poročati izčrpneje. Sprejete orga nizacijske spremembe v občinski organizaciji ZK bodo nedvomno povečale n jeno akcijsko sposobnost Na novo so ustanovili osnovno organizacijo v „Kotrendu“ (Krojaško pod jetje), zadnje čase pa so sprejeli precej novih članov. S tem delom bo nedvomno treba še nadaljevati
Veliko pozornosti je v občini že lep čas vzbujala ocena političnih razmer, kije bila v obsežni javni razpravi po vseh osnovnih organizacijah. Takšen pristop v obveščanju članstva so povsod sprejeli z odo-bravanjam. Komite je doživel ponekod kritiko, ker takšne prakse niso imeli že prej. Sestavni del te ocene je bila tudi obsodba samovoljne kandidature bivšega predsednika občinske skupščine Slavka Kržana za direktorja „Dane,“ o čemer smo na kratko poročali že prejšnji teden. Direktor Kržan bo moral, kot je navedeno v oceni, spremeniti način dela, upoštevati stališča ZK, katere član je, in sc držati dogovorov. Kot je poudaril na konferenci prejšnji sekretar komiteja ZK in sedanji predsednik občinske skupščine Tone Žibcrt, so Kržana že prej tovariško opozarjali na nedoslednosti, vendar vedno brez uspeha.
ALFRED ŽELEZNIK
PRISRČNO SLOVO IN SPREJEM
Izmeno ljubljanskih brigadirjev v dobrniški šoli je že zamenjala nova brigada iz Slovenj Gradca. Predhodniki so v poprečju presegli normo za 160 odst; če upoštevamo še udarniški dan, znaša preseganje celo 230 odst. Domačini so jim pripravili prisrčno slovo. Slovenjegraški brigadirji, med njimi so tudi mladi iz trebanjske občine, predvsem iz območja krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas, so se minuli teden spopadli s težavnim kamnitim svetom. Znano je, da kopljejo za vodovod na območju KS Knežja vas.
Iz kraja v kraj
NIKOLI NE VES - Ko se jc šent-ruperška delegacija vrnila z zadnjega zasedanja občinske skupščine, so doma biž povprašali, zakaj krajevna skupnost ni sprejela sklepa o pristopu h komunalni skupnosti Tačas pa je v kraju že potekal sestanek, kjer so razpravljali o pristopu. Predsednik Zgonc je delegatom pojasnil da se prej ni upal podpisati sporazuma o pristopu, zakaj človek nikoli ne ve, če ne bi to potegnilo za seboj kakšne obveznosti Znano namreč je, da sosedje na Mimi še sedaj nimajo zadovoljivega odgovora od komunalne skupnosti, kaj je z denarjem za komunalno opremljanje Roj, Sentruperčani pa so to pomlad zložili skoraj milijardo starih dinarjev za asfaltiranje svojih cest.
TREBANJSKE NOVICE
IZ PRVE ROKE — Prejšnjo sredo so se oglasili pri predsedniku občinske skupščine Trebnje in delegatu 11. kongresa ZKJ Tonetu Zibertu člani novinarskega krožka osnovne šole Šentrupert s svojim prizadevnim mentoijem prof. Jožetom Zupanom (v sredini). Delegat Žibert je mlade novinarje nadrobno seznanil s potekom kongresa in svojimi vtisi. (Foto: Železnik)
DOLENJSKI LIST.
občan
vprašuje
medved odgovarja
- Zakaj so meni odklonili sprejem v službo, ko imam diplomo, Franceta so pa sprejeli, čeprav je Se nima?
— Vidiš, prav zaradi tega.
DROBNE IZ KOČEVJA
MIRNO MESTO - Mesto se je umirilo. Po zadnjih Športnih prireditvah, obhodih maturantov po mestnih ulicah in drugih zaključnih Šolskih slovesnostih seje šolska mladina razšla. Nekateri so šli v delovne brigade, drugi pa se pripravljajo na letovanja. Skratka: v mestu je precej mirnejše, ko se je polegel živžav zadnjih dni šolskega leta.
PRECEJ ŠKODE - Neurje je povzročilo precej škode in skrbi občano m in krajevni skupnosti Kočevje. Precej je polomilo sadnega in dlllasnega drevja po vrtovih in parkih. Površinska voda, kije prepočasi odtekala, je zalila vrtove in nekaterim celo kleti Krajevna skupnost namerava sedaj najprej urediti kanalizacijo. Gradili bodo tudi obvozne ceste, da bodo razbremenili promet v središču mesta.
ŠE ZA ŠPORT - Športne objekte v Kočevju bo treba dokončati. Ostalo je še veliko del, med njimi je veliko takih, ki bi jih lahko opravili sami športniki Tako bi tudi sami
Prehitro dvigujemo roke?
Stanarine večje, plačniki stanarin pa natanko ne vedo, kam gre njihov denar
Občinska skupščina Kočevje rine. Zdaj se-namreč dogija, da staje sprejela odlok o povečanju novalci plačujejo stanarine, o njihovi porabi pa odločajo ,.samoupravni organi”, .v katerih je veliko ali celo večina (tega podatka ne povedo) lastnikov zasebnih hiš.	r
J. PRIMC
stanarin za povprečno 30 odstotkov., Razprava o povišanju
k urejenosti športnih
objektov.
PREGOVC RA Ce Ladislava (27. junij) rr.oči dež po glavi, od nas se sedem tednov ne odpravi. Če Cirila in Metoda (7. julij) dež pere, orehe in kostanj z drevja obere.
NA TRATI SO PRIDNI - Mladinci s Trate so m svojem območju s prostovoljnim d j lom urejali poti, igrišča in star i pokopališče, pri katerem so obre: ali tudi živo mejo.
KOČEVSKE NOVICE
precej šibka in plaha, kot da so se delegati in občani že vnaprej sprijaznili z zvišanjem cen.
V utemeljitvi je bilo poudaijeno, da bo s tem povišanjem vred skupna vsota stanarin znašala 7,326.149,24 din. Po odbitku 1,300.000 din amortizacije in 941.355 din stroškov upravljanja s stanovanjskim skladom ostane za tekoče vzdrževanje stanovanj 769.245,67 din, za investicijsko pa 4,315.548,57 din, medtem ko bi po načrtu potrebovali za najnujnejša popravila kar 6,8 milijona dinarjev. Te številke naj bi dokazale, da je za učinkovito vzdrževanje stanovanj še vedno premalo denarja.
Kljub vsemu temu so delegati po vsej veijetnosti le prehitro dvignili roke za podražitev stanarin. Precej pove ugotovitev delegata Matije Ce-tinskega, da stanovalci v družbenih stanovanjih nikoli jasno ne izvedo, kje je denar od stanarin, oziroma kako je porabljen. To pa pomeni, daje samouprava kršena.
Za tako stanje so gotovo v veliki meri krivi stanovalci sami, ki te samouprave ne izpeljejo tako, kot bi bilo najbolje. Pri tem bi jim gotovo morale bolj pomagati politične organizacije.
Prav zaradi neuresničene samouprave na stanovanjskem področju pa gotovo prehitro naraščajo tudi stroški in s tem zahtevki za višje stana-
TRIJE RAZREŠENI
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji razrešila Anotna Križa dolžnosti načelnika oddelka za notranje zadeve in oddelka za splošne zadeve in družbene službe, Franca Jarca dolžnosti komandirja postaje ljudske milice Kočevje in Aleša Mačka dolžnosti sodnika združenega dela v Ljubljani. Prva dva sta bila na lastno željo razrešena zaradi i upokojitve, tretji pa zaradi prevzema nove-službene dolžnosti.
(■—»»H
STADION
V: Govori se, da je kvaliteta dela na stadionu dvomljiva.
O: Stadion je nasipan s 70-80 cm debelo plastjo tolčenega kamenja, kar zagotavlja propustnost vode; na to osnovo pa je nasipana še zemlja, da je zdaj stadion za 120 cm višji Res je kvaliteta nasipane zemlje slabša, ker boljše v bližini ni bilo mogoče dobiti, vendar so ji dodali šoto in gnojenko. Dela so opravljena po navodilih strokovjijaka-travnt-čarja, inž. Korošca. Opravljene so tudi vse potrebne analize zemlje. Stalen dež je kriv, da zemlja ni že bolj zrahljana.
SAMOPRISPEVEK
V: Kako je s samoprispevkom za center usmeijenega izobraževanja (CUS)?
O: Samoprispevek se zbira na posebnem računu. Nanj ni obresti Zato je bil posajen za gradnjo stadiona, a bo te dni vrnjen. CUŠ bomo začeli graditi še letos, ker mora biti v šolskem letu 1979/80 v njem že pouk. Začetek gradnje se je zavlekel tudi zaradi razprav o gradnji zaklonišča pri CUŠ,
POSOJILA
V: Koliko denaija je bilo sposojenega za gradnjo stadiona?
O: Gradnja bo veljala okoli 9 milijonov dinarjev. Od tega zneska znaša 4 milijone posojilo LB, 2,5 milijona posojilo vojnega servisa, ostalo pa so sredstya telesnokulturne skupnosti Začasno je bilo okoli 3 milijone dinarjev sposojenih od samoprispevka, vendar bo ta denar prvi vrnjen, ko bodo črpana sredstva omenjenih posojil	j,	p.
Razvejena dejavnost sindikata ]
Sindikat je vedno bolj odločujoč dejavnik na vseh področjih samoupravnega in družbe*^ noekonomskeqa življenja — Do jeseni čas za „popravo" samoupravnih aktov fEf
V zadnjih štirih letih po 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije so tudi osnovne organizacije sindikata v črnomaljski občini vedno boli dobivale ti^to vlogo in pomen, ki naj jo ima sindflcat kot najbolj množična organizacija delavcev. To se je v črnomaljski občini še posebej čutilo v deležu, ki ga je imel sindikat pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja v tozdih in ga dela.
združenega i
Samoupravne reorganizacije se je več organizacij združenega dela lotilo že pred sprejetjem zakona o združenem delu, če so na razpravah v delovnih kolektivih in problemskih konferencah ugotovili, da imajo za to pogoje. Pri ustanavljanju novih tozdov pa so večkrat naleteli na nasprotovanje raznih struktur, predvsem iz strokovnih služb; mišljenje, da bi s tem nazadoval razvoj, so ponekod širili še celo po sprejemu zakona o združenem delu, vendar to ni moglo zavreti začetega procesa.
Marskije pa so se izdelave samoupravnih aktov lotili prepozno in v
in drugih organizacijah
naglici, tako da ne vzpostavljajo ved-, no takih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, kot jih omogočata zakon o združenem delu in ustava. Te akte bo posebna občinska komisija ponovno pregledala in ocenila septembra, do takrat pa
PRVA IZMENA BRIGADE 2E DELA
V nedeljo, 25. junija, je v Črmo-šniicah pnčela delati prva izmena mladinske delovne akcije „Bela krajina 78“. Prva izmena bo pomagala graditeljem partizanske magistrale do 16. julija, v njej pa dela 40 brigadirjev iz obeh belokranjskih občin. Komandant brigade je Tone
*...........................  i	Iskra.
obi-
KOT PRED STO LETI - Pralni stroj je pridobitev sodobne tehnike, ki je ženskam v veliki meri olajšala delo. Čeprav so sodobni gospodinjski stroji našli pot tudi v najbolj odročne vasi, ponekod še vedno niso povsem nadomestili pridnih ženskih rok, kot kaže tudi posnetek iz Žuničev.
PRIZNANJA MLADINCEM IN MENTORJEM
Na zadnji seji OK ZSMS Črnomelj so podelili devet priznanj zaslužnim mladincem in mentorjem. Priznanja so dobili: Branko Pečjak, Verica Stipanovič, Vladka Potočar, Zdenko Ivančič, Ramiz Durakovič, Marjan Črne, lože Stegne, Slavica Badjuk, Silvo Mihelčič, Mihaela ^ Roth, Anica Starešinič in Jure Perka
PEVSKO SREČANJE OB KOLPI
Pevski zbor iz Gribelj pripravlja za 23. julija v počastitev dneva vstaje rpireditev ..Srečanje ob Kolpi“, na kateri bodo nastopili mešana pevska zbora iz Gribelj in Adlešičev, ženska pevska zbora z Vinice in iz Črnomlja, semiški oktet ter tambu-
morajo vanje vnesti določbe, ki b» do odpravile slabosti in zagoti nove odnose v organizacijah žetega dela..
Razveseljivo je, da so občni zbWJ C)0 sindikata organizacijsko in binsko vedno boljši, OO pa so svojt Koq delovanje razširile iz zgolj sorialnfl 1%$ na široko in razvejeno družben? Jfinbl ekonomsko področje. Delo in u# ‘8.00 nkovitost sindikata v pretekle® J8.10 obdobju sta se izboljševala iz leta’ leto, najuspešnejše pa je bilo pr»f pl Z zadnje leta Poleg tega daje simfik** v preteklem obdobju veliko pozor u.3q nosti posvečal skrbi za življenjske i® '40o delovne pogoje, uresničevanju zako- Pten0s na o združenem delu, je veliko delo !l,jj opravil tudi pri pripravah in izvedbi j zadnjih volitev.
ČRNOMALJSKI^ DROBIR §
ODPRTO KOPALIŠČE — S 1- <Xici julijem je spet začel delati rekreacij'. >4buj ski center semiške Iskre na Prime*’ skem. Prostoren travnik ob Kotot ^
urejeno ko- .........
vsem. Prvi
dopust V	v,	«...
bilo tako, kot prejšma leta, ko je tw ujjc Primostek eno najbolj obiskan® kopališč na Kolpi, čakajo obdobje prave poletne vročine. , Kla
CESTA Z ZAMUDO - Cest* 25°«i Vrtača - Semič bi morala biti koy „ čana že 25. junija, vendar so se del* zavlekla, tako db bo otvoritev kav ^0 šen mesec in pol kasneje. Prejšnji teden so na traso nasipali gramom tako da bo lahko vsaj stekel prom®' in ne bo treba več voziti po lu»' njasd obvoznici.
PRIZNANJA KRVODAJALCEM — Na občnem zboru krajevneg* odbora Rdečega križa Črnomelj {jj podelili priznanja krvodajalcem, p so kri darovali 25, 20, 15, 10 i® 5-krat. Za 25-krat darovano kri s° dobili priznanje Slavka Božič, Ada® KVjj Lipovec in Janez Mauser.
le &
!2.20
raši in folklorna skupina mladinskega kluba iz Metlike. V načrtu imajo, da bi že prihodnje leto to srečanje razširili in nanj povabili tudi pevske zbore iz sosednjih obkolps-kih krajev Hrvaške.
/00
N
>b,
{.30
Občani pokazali zrelost
Proti proračunski miselnosti
— Kaj se je spremenilo, odkar so na ostrem ovinku na Bregu pri Ribnici namestili opozorilno „zebrasto” tablo?
— Prej so se avtomobilisti zaletavali v hišo, zdaj se pa v tablo.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
UREDITEV OKOLICE - Tik pred šolskimi počitnicami so učend šole Ribnica še zadnjič temeljito uredili okolico šole, se pravi parke in nasade.
MANJ MALIC - V kuhinji osnovne šole Ribnica so kuhali med šolskim letom na dan do 450 malic z a otroke in učitelje, med počitnicami pa jih kuhajo le le okoli 15 do 20.
GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi : 6. julija „Nori dnevi”; 8. in 9. julija „To so gadje” (matineja ,.Nekdanji prijatelj Kid”), 12. in li julija „V»k za dva potepuha”.
Zadnja seja občinske skupščine Ribnica pred poletnimi počitnicami je bila 28. junija. Na njej so sprejeli odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka, potrdili več zaključnih računov skladov in drugih oiganov, sprejeli nekatere druge dokumente, na dnevnem redu pa so bile tudi volitve in imenovanja.
Ko so razpravljali o izidu nedavnega referenduma, so ugotovili, da so občani spet pokazali svojo zrelost, saj je za uvedbo samoprispevka glasovalo skoraj 65 odstotkov občanov, in sicer na območju KS Ribnica 68 odst., KS Sodražica 59 odst, KS Loški potok 60 odst, KS Dolenja vas 64 odst, KS Velike Poljane 70 odst in KS Sv. Gregor 72 odst.
Največ jih je glasovalo za samoprispevek na glasovalnih mestih v Ortneku, in sicer 91 odstm v Lipovcu 89, v Globeli 87, na Bregu 86, Gori 84 in v Dolenjih Lazih 82 odstotkov. V občini je bilo skupno 42 glasovalnih mest.
Najmanj galsov ZA je bilo oddanih v Podklancu (38), Sodražici (41), Goriči vasi in Danah (po 45), Retjali (46) in Jurjeviči (47 odstotkov). Na teh voliščih je bilo tudi idino pod 50 odstotkov glasov za samoprispevek.
V	poročilu je bilo poudarjeno, da je v nekaterih vaseh za slabe rezultate krivo predvsem dejstvo, da je
Največ enojk iz matematike
____Precej	enk	še	pri	nemščini	in	slovenščini_
Kar 98,7 odst. od 988 učencev centralne šole Ribnica in njenih podružniških šol je izdelalo razred, medtem ko jih je 13 ali 1,3 odrtotka padlo ali pil imajo popravne izpite. 27 učencev bo napredovalo v višje razrede z negativno oceno.
Na centralni osnovni šoli Ribnica, ki jo je v pravkar minulem šolskem letu obiskovalo 835 učencev, terna podružničnih šolah v Dolenji vasi in Sušju, ki ju je obiskovalo 153 učen-
REŠETO
cev, je v odstotku izdelalo povsem enako učencev, se pravi 98,7. v Ribnici jih je padlo 11 (od teh imajo 4 popravne izpite), na podružničnih šolah pa dva.
V	ribniški osemletki je le nekoliko boljši povprečni učni uspeh v nižjih razredih, kjer jih je izdelalo
98,8	odstotka, v višjih pa 98,6 odstotka. Vsi učend so izdelali le v drugem in sedmem razredu. Med tremi oddelki osmega razreda je bil najuspešnejši 8. c, kjer so izdelali vsi učend. V.vseh treh šolah je bilo največ nezadostnih ocen iz matematike, in sicer 24, iz nemščine jih je bilo 14, iz slovenščine 11 in iz zgo-
dovine 4.
J. PRIMC
bilo na njihvoem območju premalo narejenega za prometno in komunalno urejenost. Delegati pa so dodali k temu ponekod še prešibko politično delo občinskih argani-zadj, položaj v ITPP in premajhno ustno obveščenost medtem ko je bilo pisane dovolj, saj je izšla za to priložnost celo posebna brošura, vendar je marsikje ljudje sploh niso prebrali, nato pa so tožili, da niso obveščeni V glavnem je bilo dovolj poskrbljeno tudi za ustno obveščanje (na sestankih), žal pa je bila ponekod slaba udeležba.
V razpravi je bilo posebno poudaijeno, da je treba občane pogosteje - najmanj enkrat na leto -obveščati, koliko samoprispevka se je nabralo in kako je bil porabljen. Občane je treba bolje obveščati tudi
o	vsem ostalem dogajanju. Poudarjeno pa je bilo, naj bi v bodoče ob takih akdjah ne pisali parol na far sajlah hiš in cestah, ker se tako dela škoda, pa tudi lepo ni j_ primc
Saturnus se širi
Ima tudi posluh za potrebe ________________KS_______________
Obrat Saturnusa v Loškem potoku v ribniški občini bo 1. avgusta praznoval četrto obletnico ustanovitve. V tem obdobju se je število zaposlenih povečalo od 22 na 43, v kratkem pa jih bodo zaposlili še 5 do 6, s čimer bodo izpolnili načrt zaposlovanja. Med novosprejetimi je večina mladih, zato bodo v kratkem v obratu ustanovili tudi osnovno arganizadjo Z SM
V obratu montirajo svetila in so v tem obdobju proizvodnjo potrojili. Zaradi zaposlovanja in večje proizvodnje so jim sedanji prostori že pretesni in si bodo v kratkem prizidali še nove. V prizidku bodo skladišča in del montaže.
Delavd obrata Saturnus imajo posluh tudi za potrebe domače krajevne skupnosti in širše družbe. Tako so s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji vodovoda Hrib-Mali log, eno prosto soboto so delali za športno igrišče, 3.000 din so darovali smučarskemu klubu za smučarsko skakalnico, takrat 25 zaposlenih pa je vpisalo kar 4,8 milijona dinarjev posojila za ccste.
J. P.
Delavci morajo biti sproti in natančno obveščeni o rezultatih poslovanja
I XX •_Jil 1____________________________ A.____in	V-
Na skupščini občinskega sindikalnega sveta, na kateri so pred 9 kongresom Zveze sindikatov Slovenije ocenili delo sindikata v met liški občini in določili naloge, ki čakajo to organizacijo v prihod njem obdobju, so veliko pozornosti v razpravi posvetili prav vprašanju ustvarjanja dohodka in je vprašanje delitve le-tega v nasprotju z dosedanjo prakso stopilo v ozadje, kar na zgovoren način priča, da postaja sindikat vedno bolj odločujoča organizacija tako za samoupravni kot družbenoekonomski razvoj občine.
Veliko nalog čaka v prihodnjem obdobju sindikat na področju družbenega planiranja. Izkazalo se je, da so bili sedaj plani prevečkrat le seštevek količinski^ pokazateljev, niso pa vsebovali ukrepov za povečanje produktivnosti, nakazovali način in obseg združevanja dohodka, izrabo delovnega časa in učinkovitost poslovanja. Prav tako je pomanjkljivo spremljanje uresničevanja planov, tako da delavd niso vedno prav obveščeni o resničnih vzrokih, da jdani niso uresničeni.
Sindikat si mora v bodoče bolj prizadevati, da bodo delavd res lahko odločali o celovitem dohodku, se boriti proti proračunski miselnosti, Id odvrača delavce od odgovornosti za usmerjanje skladnejšega razvoja vseh delov družbe.
Sindikat mora vztrajati, da bodo delavd objektivno in celovito obveščeni o doseženih uspehih ali neuspehih, kar še posebej velja za razprave o doseženih učinkih ob polletju in zaključku leta. Zavračati je treba vse poenostavljene razlage, češ da gre le za trenutne težave, posebne pogoje gospodarjenja ali druge
zunanje vplive. Le s sprotnim, točnim in poštenim obveščanjem je
DOMICIL OFICIRSKI ŠOU GLAVNEGA ŠTABA
Na predlog odbora organi-zadje borcev vojaškega šolstva NOV in POS je skupščina občine Metlike na zadnji skupni seji vseh treh zborov podelila domicil oficirski šoli Glavnega štaba NOV in POS, ki je med NOB delovala v Metliki in okoliških vaseh. Oficirska šola je priredila 109 tečajev, ki jih je končalo več kot 3.000 slušateljev. S tem, ko je metliška občina podelila domidl oficirski šoH Glavnega štaba, želi oživljati in prenašati borbene tradidje in izkušnje vojaškega šolstva NOV in POS na mlajše rodove. Domicilno listino bodo izročili na proslavi 35-letnice šole in ustanovitve XV. SNOUB v Metliki 3. septembra.
moč prispevati k pravočasnen"1 | odkrivanju vzrokov za težave, s tel® pa tudi k njihovemu odpravljanj’*-
Na skupščini so izvolili novo si*1' dikalno vodstvo; predsednik obči*" , skega sindikalnega sveta je Jože C& j kšič, podpredsednica Stanka Zupa£ j ič, sekretar pa zopet Maks Koležnik I
SPREHOB PO METLIKI J
NA VESELICO SE JE PRIPj^ ZIL PRED DNEVI nenavaden gj* Natakar je opazil za točilno n*1^ nekaj rjavega in zelo živega. Bu»£ lisička, ki jo je najbrž zamikalo K®j tilniško življenje. No, fant jo je *JL
&
1 % i
m zapri v arvamico. Kaj še je dilo z rjo, pisec teh vrstic ne v&r JU pa prepričan, da podobnega	^
?
■'Vi 1
s!
na Veselid še niso imeli.
UČENKE POKLICNE „BETI“ so pred dnevi opraVUJ£ zaključne izpite. jOd tnde*«^
sr
PREMAJHNA ČRPALKA — Edina bencinska črpalka v metliški občini je že precej časa premajhna. To je očitno zlasti poleti, ko se domačim potrošnikom pridružijo tuji turisti, ki se skozi MetUko v rekah stekajo proti moiju.
učenk je bilo uspešnih dvajset, iih bo torej še moralo listati in zvezke, preden bodo dobile ’ w ke spričevala. To se bo zgoddoE se ni, torej je časa za učenje dojr^ trenutni neuspeh pa gotovo tu®> £ pokopal vse volje in pripravljen0’
TRADICIONALNE UTVE „NOC NA KOLPr leW*£. bo. Predlani so jo pripravili d, lani Mestna godba, za letos M bilo prevelikega zanimanja,, ce» bi lahko z organizadjo pri*|,p0 katero od amaterskih društev zaslužilo. Seveda ne brez delaje.« se ga, kot kaže, nekateri ustras^ Razumljivo: vdiko lažje je napi-J. prošnjo za denar kulturni skupno kot delati nekaj dni splav, tek*“ ^ nastopajočimi pobirati vstopni*1 tako naprej.
DESET M02 SREDNJIH LEJ % je za rekreadjo spustilo s *°*T Adlešič do Kamanja. Med pptr*. v občudovali lepoto Kolpe, tišini in lepem vremenu, poleg % pa še izgubili kakšen dekag»n* ^ odvečne teže. No, to zadnje domestili pri Rafu v Kamanju, *r jih je čakal odojček.
metliški tednik
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
(1508) - 6. julij 1978
DOLENJSKI UST!
ritmu, Kot v gledališču in Ponavljajoče se igre. Glasba vedno bolj izgublja pomen lepega muziciranja. Kaj torej sploh še je glasba? O tem bo govorila dievišnja oddaja, ki nas bo seznanila z glasbenimi ustvarjalci in izvajalci. Pa tudi poslušalci jo pojmujejo zelo različno. Za Marxa glasba ni nekaj stvarnega, kar se da obesiti na steno, zanj je glasba največje človekovo veselje, je neke vrste zmaga nad časom in smrtjo ter zbližuje ljudi, saj z njo izražajo čustva. Dandanes ima glasba še več pomenov, v glavnem pa je dobra in slaba, resna in zabavna. Kakršnakoli že je, takšna ali drugačna je odvisna od družbenega okolja in kulturnih posebnosti sredstev, v kateri nastaja.
22.40	TV DNEVNIK
slovanskih politikih bodo sodelovali tudi predstavniki nekaterih neuvrščenih držav.
20.55	A. Blomkvist: MAJA Z VI-
TOREK, 11. VII
televizijski spored
smrt; podpiše smrtno obsodbo za Kasija, morilca cesarja, njegove žene in hčerke. Tako se je uresničila še druga Livijina prerokba. Klavdijeva želja po republiki je z leti usihala. Ljudje so imeli sprva cesaija- radi, kasneje pa so ga zaradi njegove pohlepne in pohotne žene Mesaline začeli sovražiti. Za Mcsalinino pokvarjenost so vedeli vsi, le Klavdij je bil slep in gluh za njena početja. Herod, prvi cesarjev svetovalec, odide iz Rima. Klavdij ustreže ženi in na Herodovo mesto pride lepi Apij Silan, v katerega je Mesalina zaljubljena. Slednja si zaman prizadeva, da bi osvojila novega svetovalca, zato ga obtoži izdaje in Klavdij podpiše zanj smrtno obsodbo.
23.10	KONTRAPUNKT YEHUD1 MENUH1NA
Francoski televizijci so posneli tri ure trajajoči glasbeni program, kate-
rega osrednja osebnost je sloviti violinist Yehudi Menuhin. Ob njem je nastopila vrsta znanih ansamblov in glasbenikov. Zdaj 62-letni Menuhin je violino igral po Ameriki že z osmimi leti, takoj nato se je začel šolati v Evropi in že čez pet let izvajal dela Bacha, Beethovna, Brahmsa in drugih. Čudežni otrok se je hitro razvil v violinista, ki ga pozna cel svet. Sedem poletnih petkov bomo pred zadnjimi .televizijskimi poročili gledali oddaje, ki jih bodo polnili zvoki Menuhinove violine in njegovih spremljevalcev. Drevi bo ob njem nastopil ansambel Maritas de Plata.
23.30	POROČILA
18.10	OBZORNIK
18.20	med Solo in domom
18.55	S. Mokranjac: RUKOVETI
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	MEDNARODNA OBZORJA: VROČA KRIŽIŠČA NEUVRŠČENOSTI
Oddaja bo skušala prikazati glavne težave, s katerimi je danes soočeno gibanje neuvrščenosti. Mnoga vprašaja bodo v središču razprav tudi na ministrski konferenci neuvrščenih, ki bo konec julija v Beogradu. V oddaji bo beseda tekla o sporih med neuvrščenimi državami ter
o	poteh in načinih za njihovo urejanje, dalje o težnjah, da bi neuvrščene delili na napredne in nazadnjaške, o pritiskih na gibanje neuvrščenosti in še mnogočem. Ob jugo-
HARNEGA OTOKA
21.55	GLASBA, TAKSNA IN DRUGAČNA
Na željo številnih gledalcev boto televizijci ponovili nanizanko z gornjim naslovom, ki jo je v dvanajstih delih pripravil italijanski skladatelj Luciano Beria Tako bomo še enkrat gledali oddaje z naslovi Uvertura, Dva v orkestru, K idealni šoli, Skrita harmonija, Tisoč in en glas, Pesem za vsak dan, O Eroici, Fuga za več glasov, Novi svet, V plesnem
18.00	Poročila - 18.05 TV koledar
-	18.15 Poletje v gozdu - 18.45 Brigadirski TV studio r- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stiridesetletniki —
20.05	24 ur - 21.00 Znanstveni dosežki - 21.45 Izviri
17.15	Partizan: Kotor (prenos vaterpolske tekme) - 18.15 Igrajmo se gledališče - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik -
20.00	B. Nušič: Na odprtem morju (posnetek gledališke predstave) -
21.30	Včeraj, danes, jutri - 21.50 Sodobniki: Erih Koš, književnik -
22.20	Glasbena oddaja - 22.40 Nove knjige
SREDA, 12. VII,
Arandjelovič, Pavle Vujisič in Miča Tomič (v prvem filmu) ter Svetoslav Gončič, Slobodan Perovič in Milan Srdoč (v drugem filmu).
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	UVOD V IGRE BREZ MEJA
20.05	IGRE BREZ MEJA, prenos iz Zemuna
Tokrat se bodo na domačih tleh s tekmovalci iz šestih evropskih držav spoprijeli Zemun čani. Prizorišče iger bo pred hotelom Jugoslavija, rdeča nit pa bo igra na temo šaha, kajti kmalu se bosta za naslov svetovnega prvaka pomerila Korčnoj in Karpov. O drugih igrah ni še nič znanega, sploh pa je tekmovalni del bolj izgovor za spoznavanje krajev in navad, zbliževanje mladih in podobno.
21.30 IZ KONCERTNIH DVO-
RAN : L. van Beethoven: V. SIMFONIJA
Peto Bceihovnovo . simfonijo je simfonični orkester RTV Ljubljana aprila letos izvedel v drugem delu koncerta, ki ga je imel v Slovenski filharmoniji. Kot gost je' dirigiral Madžar Gyoergy Lehel. Uvodno razmišljanje o Beethovnu klasiku ali romantiku je prispeval dr. Jože Sivec.
22.15	TV DNEVNIK
17.00	OBZORNIK
17.15	Televizijci so napovedali, da bo najprej na sporedu film SALAS
V	MALEM RITU Branka Bauerja, nato pa PREZIMOVANJE V JA-KOBSFELDU istega režiserja. Filma sta si vsebinsko in oblikovno zelo podobna in sta nastala po znani televizijski nadaljevanki. CŠavnega junaka v obeh filmih igra Slavko Stimac, ob njem pa nastopajo še Miodrag Radovanovič, Miroljub Lešo, Stole
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
-	18.15 Mali svet - 18.45 Popularna glasba - 19.30 TV dnevnik -
20.00 Julijski dnevi - 20.45 Prosta sreda: Dubrovnik - 22.45 Test -
23.00 Ohridsko poletje 78 (posnetek slovesnega začetka)
Maja 1960 pa Chessman zaradi, neznatne pomote le konča v plinski celici Film se ne ukvarja z vprašanjem, ali je bil Chessman res ropar in posiljevalec, pač pa je v ospredju razglabljanje, ali je bilo zlikovcu sojeno po zakonih ali ne. Ta napeti film je lani posnel ameriški režiser Buzz Kulik, ki je bolj znan kot tvorec kriminalke Shamus in televizijskih nadaljevank o dr. Kildaru in detektivu Perryju Masonu. Scenarij za pričujoči film je delo Johna Gryja, glavne vloge pa igrajo Alan Alda, Talia Shire, John Hiilerman, Bernard Hughes in drugi.
22.50	TV DNEVNIK
23.05	625
FRANCISCO
Črnski suženj Francisco je zaljubljen v Dorotejo; to pa rad vidi tudi gospodar. Slednji opazi, da je Doroteja naklonjena Franciscu, zato se začne nad sužnjem maščevati. Muke, ki jih mora trpeti Francisco, so tako hude, da se Doroteja preda gospodarju, da bi tako rešila življenje ljubljenemu človeku. Drugi Francisco, ki ga je posnel po romanu Anselma S. Romera, je prvi igrani film kubanskega režiserja Sergia Girala. Film so pred tremi leti predvajali na moskovskem filmskem festivalu, kjer je Miguel Banadides dobil nagrado za najboljšo moško vlogo, vrteli pa so ga tudi 1974 na beograjskem Festu. Igrata še Ramon Veloz in A lina Sanchez.
21.40	Ana Praček-Krasna: MED DVEMA DOMOVINAMA
22.15	TV DNEVNIK
22.30	JAZ NA EKRANU: PLESNI OKRESTER RTV LJUBLJANA
•	Plesni orkester RTV Ljubljana
18.10	OBZORNIK
18.20	PARIŠKA MELODIJA Pred dvema tednoma smo gledali oddajo o londonskih pouličnih glasbenikih, tokrat pa se nam bodo predstavili tovrstni pariški ustvarjalci Najprej bomo slišali pouličnega harmonikarja, nato pripadnike verskega gibanja, zanimiv bo pogled v revno portugalsko četrt v Parizu, kjer se zbirajo domači godci, kame re danskih televizijcev pa so posnele tudi pouličnega violinista, plešočega kotalkarja, pevko in še koga.
18.55	NE PREZRITE: AFRIŠKA LEPOTA VČERAJ IN DANES
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: DRUGI
Z obtožbo, da je zagrešil nekaj ropov in posilstev, je avgusta 1948 policija aretirala Caryla Chessmana. Dvoje žrtev ga spozna kot posiljevalca. Chessman vztraja, da se bo pred sodnim senatom sam branil. Tej dokaj nenavadni odločitvi sledi še bolj nenavadna obsodba. Sodniki obsodijo kriminalca na 167 let zapora in dvojno smrtno kazen. Chessman se s pomočjo mlade pravnice pritoži in dvajst let jima uspeva zavlačevati z izvršitvijo smrtne kazni.
ima za seboj že vrsto nastopov na ljubljanskem festivalu jazza, pod dirigentskim vodstvom Jožeta Priv-Ška pa je dobil že precej priznanj tudi na tujem.
17.30	Poročila - 17.35 TV koledar
- 17.45 Srečanje učencev hrvaških glasbenih šol - 18.45 F. Hadžič: sodni primer Andrije Buhača (televizijska novela) - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 G- Verdi: Traviata (2. del opere) - 21.00 24 ur - 21.10 TV esej: Mikis Teodorakis - 21.40 Športna sobota
18.00	Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Čudežno sedlo - 18.45 Ali morda veste? — 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Večer z... - 22.00 24 ur
- 22.05 Mladinski jazz klub -
22.35	Afriške športne igre (reportaža iz Alžira) - 23.10 Smučanje na vodi
SHOW
desetih letih v San Franciscu. Gre za pripoved o nerodnem raziskovalcu tržišča in vdovi srednjih let ter njunem razmerju, ki je polno razhajanj,
PRVI RADIJSKI PROGRAM]
C^OC, LA
NEDELJSKO DOBRO
i.	tofV* , ANSAMBEL BORISA
i ff
j«	Vitezovič:	DIMITRIJE
&	llJpTC
e' 'UoSpNTERJEVO ZLATO u ^n^ETlJSKA ODDAJA
l	^OROCI LA
ftPTT AKTOV A rKinVT A
PETEK, 7. VII
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Orkester MetropoL 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Sile: Izbor strniščnih dosevkov). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (L Petrič: Divji bik Ferdinand). 14.21 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost
18.05	Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika.
20.00	Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.45 - 4.3 Nočni program.
SOBOTA, 8. VII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Iz francoske literature za trobenta
11.20	Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo.
12.10	Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Jazbec: Pomanjkanje in preobilica osnovnih hranil pri sadnem drevju. Ukrepi).
12.40	Veseli domači napevi 14.05 Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Kulturni magazin. 18.05 Poletni di-vertimento. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Sobotna glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za nase izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 9. VII.
7.15	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (M. Marinc: Okulistična zadeva). 8.39 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega
teuna (s. Mrože K: Optimistova oporoka). 11.15 Naši poslušalci če-stitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Orkester Nelson Riddle. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra (M. Guarfas: Strah in trepet).
19.45	Glasbene razglednice. 20.00
V	nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (R. Robič: Pesmi). 23.15 Glasbena (»rada Radenci 78. 0.05-4.30 Nočni program.
Literarni nokturno (D Gabe: Pogovori z morjem). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 12. VII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Igrajo mali zabavni ansambli 9.40 ^pojmo pesem. 11.03 Po Talkinih poteh.
12.10	Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Slavka Kavčič: Davek od gozdov in lesa).
12.40	Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti
14.30	Na9 poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inter-mezzo. 15.45 Spomini in pisma (dr.
B.	Kreft: Med potniki in momaiji).
18.05 . Mladi mkdim. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba.
19.45	Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza.
23.05 Literarni nokturno (L Asimov: Kako je bilo takrat zabavno).
23.15	Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
drugim sredozemskim ponudnikom turističnih uslug.
21.35	TV DNEVNIK
21.55 ŠPORTNI PREGLED
22.25 MOTORNE MRKE V PRNJAVORU
22.55 POROČILA
sprav... Film, v katerem igrajo glavne vloge Walter Mathau, Carol Bemett in Beraldine Page, odlikujejo duhoviti dialogi.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	K. Klarič: S POLNO PARO
21.05	SONCE ZA DOLARJE Na sporedu bo reportaža o turističnih zaminivostih Tunizije, deželi, ki z naravnimi lepotami, sploh pa z vročim soncem obsijanimi čudovitimi plažami resno skače v zelje
PONEDELJEK, 10. VII.
8.08	Glasbena m&ineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar neka. 12.10 Veliki revijski orkestri
12.30, Kmefijski nasveti (dr. Janez Titovšek: Bolezni in škodljivci na gozdnih sadikah). 12.40 Pihalne godbe. 14.04 Pojo amaterski zbori.
14.30. Naši poslušalci čestitko in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05 Glasbena izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20i00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert
22.20	Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (F. Lovšin: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza.
16.40	Državno atletsko prvenstvo (prenos) — 19.00 Test — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Evropa danes: Lic-htenstein - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Trije mušketiiji (celovečerni film)
18.15 BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA
18.45	M LAM ZA MLADE
19.15 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	K. Eidam: JEZERSKA VILA drama
V	središču te kratkočasne zgodbe sta dekle in fant, ki delata v istem podjetju in se imata rada. Njemu, tehniku, je ime Ulf, njej, delavki v kuhinji, pa Biggi, njun skupni konjiček pa je jadranje. Pomembno vlogo ima tudi jadrnica s pridevkom Pre-kucme Jula, ki je dolgo čakala, da se bo kdo opogumil in z njo zajadral po jezeru. To stori Ulf in po raznih dogodivščinah jadrnico varno pripelje v pristan, Biggi pa v zakonski stan. To vzhodnonemško televizijsko dramo je režiral Hubert Hoelz-ke, igrajo pa Frank Schenk, Katrin Martin, Madeleine Lierck, Helga Hahnemann, Manuela Marx in drugi.
It^UDJE IN ZEMLJA, pono-
J^ijska dogodka bosta vpli-V* Usmeritev kmetijstva: XI.
ZKJ in občni zbor Zadruž-JV* Slovenije. O tem vplivu bo Jk* prvi prispevek. Kakšna je . 8a? Na t0 vPraJanje bo-ft^li odgovoriti člani trebanj-
V	'tijske zadruge. Sledil bo pri-X 0 vlogi hranilno-kreditne jOti posodabljanju kmetijstva, fU®! pa so obiskali tudi vino-skupnost v Bučah na Koz-
i	^ZORNIK
TOREK, 11. VII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Vedre note. 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Dare Bemot: Uporaba predčasno obranih jabolk). 12.40,Po domače. 14.05 V korak z mladimi 15.30 Mozaik zvokov.
18.05	Poletni sprehod z našimi solisti 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra (J. Pavlevski: Primer Vera Sašina). 21.14 Zvočne kaskade.
22.20	Skupni program JRT. 23.05
21.20	OCl KRITIKE
22.05	TV DNEVNIK
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
-	18.15 Deček in očala - 18.30 Dositejeve basni - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje -
21.00 Začetek Dubrovniških polet nih prireditev - 21.40 Poročila -
21.50	Igre ljubezni in samote (švedski film)
tedensK6le
m
Četrtek, 6. julija — Bogomila Petek, 7. julija — Ciril in Metod Sobota, 8. julija — Špela Nedelja, 9. julija - Bogomir Ponedeljek, 10. julija — Amalija Torek, 11. julija - Olga Sreda, 12. julija — Mohor Četrtek, 13. julija — Dragan
LUNINE MENE
13. julija ob 11. in 49 min.:
prvi krajec
BRE ŽICE: 7. in 8. 7. ameriški barvni film Prišli so v noči 9. in 10. 7. ameriški barvni film Pobegnil s hudičevega otok*- 11. in 12. 7.
Hi
SLUŽBO DOBI
ZDRAVNIŠKA družina na Gorenjskem išče pošteno žensko za pomoč v gospodinjstvu. Nudimo najboljše pogoje, mlajšim tudi možnost šolanja. Naslov: Debelak, 61000 Ljubljana, Gestrinova 2.
TAKOJ zaposlim monterja rolet in žaluzij (po možnosti delavec lesne stroke). OD po dogovoru. Role-tarstvo Lojze Medle, Žabja vas 47, Novo mesto.
SOBOSLIKARSTVO in pleskarstvo Ivan Bobič, Marjana Kozine 51, Novo mesto, sprejme več vajencev za soboslikarsko in pleskarsko stroko. Informacije na telefon 21-115 ali pismeno na navedeni naslov.
SPREJMEM 2 vajenki za krojaško stroko. Nastop takoj. Krojaštvo
ameriški barvni film Štirinožni detektiv.
KRŠKO: 6. 7. jugoslovanski film Okovani šoferji; 8. in 9. 7. ameriški film Pomagajte šerifu; 12. 7. francoski film Thomas; 13. 7. ameriški film Avanture neke lady.
ČRNOMELJ: 6. 7. italijansko-jugoslovanski barvni film Zasebne hibe - javne vrline. 9. 7. ameriški barvni film Poslednja naloga. 11. 7. ameriški barvni film Kje sta Tom in Jerry. 13. 7. ameriški barvni film Zeleno sonce.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 7. do 9. 7. angleški barvni film Inšpektor Cluzo v akciji. 10. in 11. 7. angleški barvni film Živa tarča. 12. in 13. 7. ameriški barvni film Živali filmske zvezde.
RIBNICA: 8. in 9. 7. nemški barvni film Rdeči orkester.
TREBNJE: 8. in 9.'7. kriminalni film Samosvoj policist
Drenški, 68270 ltrško, Tovarniška 6.
TAKOJ sprejmemo v uk vajence za elektromehanično stroko. Telefon (061)310-119.
SPREJMEMO vajenko. Trgovina „Borovo“, Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. Naslov v upravi lista (2414/78).
FANT išče neopremljeno sobo v Šentjerneju. Naslov v upravi lista ali pri vratarju IGM Strešnik, Dobruška vas (2423/78).
FIZIOTERAPEVTKA išče zaradi bližine službe sobo v Brežicah ali na Čatežu. Naslov v ypravi lista (2430/78).
Motorna vozila
PRODAM Isetto BMW 300, dobro ohranjeno. Ludvik Bevc, Florjanska ulica 41, 68290 Sevnica.
PRODAM APN 4, dobro ohranjen. Ogled popoldan. Brane Seničar, Dol. Kamence 61, Novo mesto.
PRODAM avto Zaporožec, letnik 1974. Janez Hlebec, Griblje 7, Gradac.
PRODAM opel kadet karavan 1200 C, letnik 74/5, 67.000 km, športno opremljen z radiom, in opel kadet karavan 1100, letnik 69/6, obnovljen. Informacije na telefon 76-073 popoldan.
PRODAM zastavo 750, letnik 1970. Alojz Štangelj, Rajnuščc 4, Novo mesto.
AVTO zaporožec, karamboliran, vozen, prodam po delih. Naslov v upravi Usta (2391/78).
PRODAM škodo 1000 MB v nevoznem stanju. Milan Kneževič. Srebrniče 1, Novo mesto.
PRODAM osebni avto F 125 - nov. Jože Novak, Na Lazu 1, Novo mesto.
PRODAM traktor Pasquali (21 KM). Irča vas 14, Novo mesto.
PRODAM mačka, letnik 1975. Marjan Mikec. Dol. Podboršt 1, Mirna peč.
PRODAM austin 1300 super. Ra-govska 14/10, Novo mesto.
PRODAM renault 4, letnik 1974. Naslov: Martin Jelčič, Oklukova gora, Sromlje/Brežicah, telefon 61-979.
PRODAM avto Škoda dclux 110 L, letnik 1973. Ogled na domu vsak dan od 15. ure dalje. Jože Slak, Jablan 1, 68216 Mirna peč.
PRODAM osebni avtomobil fiat 1100 R. Ogled možen vsak dan. Janez Jakše, Volčičeva 33, Novo mesto.
PRODAM zastavo 850. Ogled Nad mlini 61.
PRODAM zastavo 750, letnik 1975. Oglasite se lahko v nedeljo. Jože Kralj, Telčice 5, Škocjan.
PRODAM zastavo 750 L, letnik 1976. Vinko Jerman, V Brezov log 44, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM brejo kravo in zazidljive parcele za stanovanjske hiše ali
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama
ROZALIJA FRANKO
iz Vel. Brusnic 9
Prisrčno se zahvaljujemo vsem,ki so se poklonili njenemu spominu, ji darovali številne vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala požrtvovalnim sosedom, dobrim sorodnikom in vaščanom za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prisrčna zahvala častitemu župniku za opravljeni obred, pevcem za njihov trud in zapeto pesem ob odprtem grobu, IMV in Železarni Jesenice FRS za podarjene vence. Še enkrat vsem topla in prisrčna zahvala.
Žalujoči: sin France, sin Tone, hčerki Francka in Jožica z družinami in drugo
sorodstvo
ZAHVALA
Pomlad prišla bo čez poljane vprašala bo, kje si Vinko ti, ' da ne orješ in ne seješ in po travniku rožic ne kosiš.
Ptičke bodo pa odpele, da Vinko v preranem grobu spf, ki solz nikdar nam ne posuši.
Nepričakovano je v cvetu mladosti, 23 let star tragično preminil nepozabni sin, brat in nečak
VINKO LAP
iz Bistrice 24
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom. njegoyjm prijateljem, posebno pa še Grebenčevim in Toniju za poslovilne besede, vsem, ki ste darovali cvetje, vaščanom za svete maše. Hvala kolektivu IMV iz Novega mesta, Tregradu iz Trebnjega, pevskemu zboru ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoči: ata, mama, sestra Marjetka, brata Jože in Branko
vikende. Voda in elektrika na parceli. Ogled vsako nedeljo. Straj-nar, Dečja vas 4, Trebnje.
PRODAM gumi voz (13 col). Vlado Knez, Zdole 43, Krško.
V SADOVNJAKU Antona Blatnika nad Trebčo vasjo pri Žužemberku, dobite prvovrstne hrustavke za vlaganje. Dostop z avtom.
ZARADI bolezni prodam televizor, črno-bel, znamke Ambasador, Niš. Do 13. 12. 1978 je še pod garancijo. Naslov v upravi lista (2281/78).
UGODNO prodam čoln Elan T 300 in motor Tomos 4, rabljeno dve sezoni. Špolar, Mirna peč 67.
KOMBINIRAN štedilnik 3-2 in Kueperbusch prodam. Naslov v upravi lista (2387/78).
PRODAM fantovsko kolo Brioni. Zorko, Ivana Roba 26.
POCENI prodam žetveni kombajn 630. Gor. Dobrava 1, Trebnje.
PRODAM prikolico za prevoz živine. Ogled v nedeljo, 9. julija, pri Kostrcvcu, Slepšek 16, Mokronog.
PRODAM gumi voz (14 col). Naslov v upravi iista (2401/78).
ZARADI BOLEZNI PRODAM dobrega konja. Lado Kump, Cerovec 1, Dol. Toplice.
PRODAM kombajn 780 special Zmaj v voznem stanju zaradi nabave novega. Anton Lozar, Griblje 64, Gradac v Beli krajini.
UGODNO prodam gumi voz (12 col) in grablje Sonce 4. Janez Bobič, Čadraže 15, Šmar. Toplice.
PRODAM gramofon Iskraphon. Turk, Vinji vrh 2, 68220 Šmar. Toplice.
PRODAM skobelni stroj-debelinka (cena 12.000,00 din) in stružnico domačega dela (cena 15.000,00 dm). Naslov v upravi lista (2345/78).
KUPIM
KUPIM krožno žago, po možnosti z vrtalno glavo. Mihael Kramar, Jereslavcc la, 68258 Kapele.
KUPIM nedograjeno hišo do tretje faze v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam takoj v devizah. Informacije: Jože Žagar, Mačkovec 25, Novo mesto.
KUPIM hišo, zgrajeno do tretje faze ali gotovo. Plačam v devizah. Blatnik, Zavratec 26, Studenec.
PRODAM lokal — slaščičarno v Bršljinu z zemljiščem. Primerno tudi za drugo obrt. Poizve se v slaščičarni v Bršljinu.
PRODAM hišo v Črnomlju. Ulica Lojzeta Fabjana 8.
GOZD (pribl. 2,5 ha) prodam nad Malimi vodenicami-Kostanjevica na Krki. Informacije pri Pepci Vodeničar, Male Vodenice.
PRODAM hišo in skedenj v Banja-loki 6 pri Kočevju, ob glavni cesti • Kočcvje-Reka. Cena je 200.000 din. Informacije na telefon (051) 811-349.
VINOGRAD (8 let), zidano klet z bivalnimi prostori v leseni izvedbi, nad njo, vodovod in elektrika v zgradbi, ob asfaltirani cesti na Goleku pri Krškem, prodam. Anton Avsec, Krško, Pavlinova 17, telefon (068) 71-286.
STAREJŠA ženska pri 80 letih da v najem posestvo in hišo osebi, ki bi jo vzdrževala do smrti. Oglasite se pri Ani Žvajgcr, Črnomelj 2.
PRODAM vinograd in zidanico, 11 km oddaljeno od Novega mesta. 16 a, cena 60.000 dinarjev. Ponudbe popoldne na telefon 22-066.
BLIZU cerkve na Trški gori prodam vinograd z vikend hišo. Naslov v upravi lista! (2434/78).
mmsm
DRAGI mami ANICI NAGELJ iz Vel. Bučne vasi 1 iskrene čestitke za rojstni dan in še mnogo zdravili let iz srca želita hčerka Anica z družino in Milica.
DRAGI teti SAJETOVI z Dol. Kamene 26 za 80. rojstni dan iskreno čestitajo in želijo dosti zdravja Joži z možem Jožetom in mama Cilka.
METODI in BORISU TURKOVINA iz Novega mesta iskrene čestitke ob rojstvu njunega sina. Sestra Metka z družino. Iskrene čestitke tudi Metodi in bratu Cirilu za njun rojstni dan.
CENJENE stranke obveščam, da bo zaradi kolektivnega letnega dopusta salon zaprt od 17. 7. do 31. 7. 1978. Priporoča se brivsko-fri-zerski salon Jurij Pestner, Novo mesto.
.CENJENE stranke obveščam, daje številka telefona ostala ista 76-073, ni v imeniku. Anton Vrščaj, Servis gospodinjskih aparatov hladilnih naprav, oljnih go-rilcevCTC.
MK
MARIJA ZGONC, Kavadarska B 1, Ljubljana, preklicujem navedbe v tožbi zaradi ugotovitve solast-■ nine, in sicer, da sem prepričana, da je Milan Zgonc v jezi požgal kozolec.
razno
POROČNI PRSTANI! Ženin in nevesta, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmaiju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5. Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
V SOBOTO, 24. junija, sem v centru Novega mesta izgubil denarnico z dokumenti in večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Martin Jakše, Semič - zidanica.
a&mraa!
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož. oče. ded in nraded
/	--	r-
FRANC PRAH Jelše—Leskovec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom, Celulozi Krško, trgovskemu podjetju Dolenjka, Novo mesto, prodajalkam iz prod. kruha in vsem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje, nam pa izrazili sožalje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Hvala župniku za svečani obred.
Žalujoči: žena Marija, sin France, hčerke Anica, Stanka z družino, Mici, vnuki in pravnuki
V času od 22. do 28. 6. so v vomeški porodnišnici rodile: Sla' Videtič iz Bušinje vasi - Pr Anka Štrusa iz Bratovanjcev -ino, Breda Horvat iz Metlike -lonco, Angela Drenik z Vel® Podljubna - Urško, Nada Janko' iz Črnomlja - Roka, Darinka BcJ1 s Sela pri Zburah - Matejo, " Dular s Tolstega vrha - Jan» Marija Pavlakovič iz Semiča, i Andrejo, .Rozalija Judež z Ye** ; Cikave - Damjana, Slavka Vid”1 iz Straže - Ireno, Martina Gt}< Poljan - Tomaža, Irena Krhto; Gornjega Gradišča - MaijJ Alojzija Peskar iz Trebnjega -tjaža, Ana Zalar iz Reštanja - j', tašo, Marija Lojk iz Stopič - Uf™ Zvonka Grabrijan iz ČrnomU3 * Katjo, Lucija Klobčar iz Šentjefl11 - Barbaro, Jožica Hribar iz PodW ja - Janeza, Jožica Mikec z Mak« Slatnika - deklico, Marija Gorenf Mirne - deklico, Ana Grč man j Malih Dol - dečka, Marija LjuMl Loške vasi - deklico, Ana Tram'®; Dobrave - dečka in Jožefa Cvel^ iz Gorenje vasi - dečka. ČESTITAMOl
IZ KS OSILNICA j
ASFALT SKOZI LOŽEC r.JJ tos bo položen asfalt tudi sko*j > Ložec. Vaščani so že brezplaj"! odstopili zemljišče, ki bo potreb še, da bo cesta širša oziroma f3*: kot je predvidena po programu f sodobitve ceste Brod na Kolpi-™ nica-Čabar.
PLAČATI PRIKLJUČKE -J vodovodi, katerih gradnjo je čira la KS, so last KS, ta pa F, dala v upravljanje Hydrovodu, ld pobiral vodarino in jih tudi v» . val (zvedeli pa smo, da bo prej razčistiti še nekatere manjše med KS in Hydrovodom). Pl* ček na vodovod velja za vsaKo 3.000 din, priključek na čistilno pravo pa 6.000 din. Kanalščin0 prispevek za čistilne naprave b® občani plačevali po istem n*c kot v Kočevju.	,
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
\
S	Te dni so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: . .j
*	24. junija: Jože Pavlin, Darinka Pavlin, Marija Sime, Rudi Bogataj^
J .Anton Košir, Ivan Jarca, Marija Fink, MUka Krese, Ema Klemenčič'’ y Dunja Obrč, Marija Kralj, Anton Hrovat, Anica Matoh, Mari# ^ Krapež, Angela Radež, Zdenka Blatnik, Sonja Medic, Marija Selak; S Antonija Kocjan, Štefka Humljan, Marija Udovč, Lidija Jež^Jo24 J Korasa, Marija Štangelj, Marta Mišura, Majda Plevač, Slavka Zag^M ^ Lojzka Potrč, Valči Arko,. Alojz Pavlin, Rozalija Luzar in Cvetk’ S Tudja, člani Laboda Novo mesto.
S 26. junija: Marija Verček, Majda Arko, Janez Gorišek in Marja* J Čanžclj, člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Pavlenič, Anton Mozc ^ in Stanko Klobučar, člani IMV Novo mesto; Jože Bregar, kmet f,1 ^ Dobrave; Leopold Oklešen, Janez Rangus in Anton Zore, člani Krk'; < tovarne zdravil, Novo mesto; Janez Mihelič, delavec iz LjubljaJ1®’
I..........................................................................
I
Milena Može, članica Standarda, Novo mesto; Alojz Golobič, £1*5 Pionirja, Novo mesto; Marija Šašek, gospodinja z Dolža; Aleksandf1 Povše, član Novograda, Novo mesto; Rozalija Sitar, članica No'® teksa, Novo mesto.	.	.
29. junija: Martin Šašek, Danijel Nagelj, Milan Rodič, Josip j Janez Zaletelj in Jože Drenik, člani IMV Novo mesto; Štefka Kr a™ čič, Ivan Barbo, Marjeta Medle, Jelka Kralj, Ana Osolnik, Radovanovič, Fuad Kočič, člani Novoteksa, Novo mesto; Vid Gol° || in Marjan Kovačič, člana Ele Novo mesto; Alojz Bučar, član N<JV.J / montaže, Novo mesto; Tilka Fine, Zdenka Arko, Mira Kučera, Sow / Gašper, Cvetka Pakar, Jožefa Vidic in Mihaela Kužnik, članice Krk ’ I tovarne zdravil, Novo mesto; Anica Janko, Anica Lampret in IA: j pold Jevšek, člani Centra za socialno delo, Novo mesto; Renata I Zvonka Berus, Milan Forneci in Jože Pezdirc, člani Regionalne / stvene skupnosti Novo mesto; Alojzija Kocjan, Jožica Kavšek ( Jožefa Penca, članice Laboda, Novo mesto; Pavla Košir in F** f / Rojc, člani Novolesa, Novo mesto; Mihaela Zjac, Marija Vindi^J / Ljuba Pušič, Marija Pavlin, Branko Ralijan, Janez Butara, Ma|J I. Verbič in Marija Poreber, člani skupščine občine Novo mesto; f J Pirnar, članica osnovne šole ,,Katja Rupcna“, Novo mesto; TatJa‘ t j Hren, članica KZ Krka, Novo mesto; Ana Bartolj, gospodinJ8,a / Gornje Težke vode; Ivanka Bele, članica PTT Novo mesto; N* J Tomšič, član „Bcti“, Metlika; Silvestra Hudovomik, članica sk r J ščine občine Novo mesto.	/|
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja-Predsednik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, M ilan Markelj, Janez Pezelj, J°*? Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfr®“ Železnik. Oblikovalec Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačlj)v* vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarje* oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cin na
določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani -din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 1 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druf6 oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 10. 1977 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije i SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.	.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mesw-52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Nov^ mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 r Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. P« •5,i’ telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotograu ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljuos pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
ANTONA
ULJANČlCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti do preranega groba v slovenski zemlji, ki jo je tako ljubil, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, Zvezi borcev NOV za organizacijo pogreba, govornikoma doma in pri odprtem grobu in godbi. Se posebna zahvala sestri Mcry za nego in skrb v času bolezni in zdravstvenemu osebju kiruškega oddelka bolnice Novo mesto.
Žalujoči: žena Ani, hčerki Vlasta z družino in Biba, sestre Mery, Pepca, Tončka, Fani in Ani z družinami Trebnje, Ljubljana, ZDA, Kranj, Koper.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
MARKA
KOVAČIČA
iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Posebna hvala delovnim kolektivom Novoteks - Novo mesto, 1MV Novo mesto in Mercator—Dolomiti Ljubljana. Za tople besede in lepo opravljen pogrebni obred se zahvaljujemo župniku, prav tako tudi pevcem za zapete žalostinkc.
Žalujoči: žena Kristina, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Za vedno nas je v 83. letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica
MARIJA PETERLIN
iz Hrastulj pri Škocjanu
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani in pomagali v najtežjih trenutkih, ko smo spremljali pokojno k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni tudi kaplanu Andreju za opravljeni obred in vsem ostalim, ki so ji darovali vence, cvetje in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sinovi z družinami, sestra Tončka ter drugo sorodstvo
V Hrastuljah, dne 29.6.1978
ZAHVALA
Po kratki, toda hudi bolezni nas je za vedno v 68. letu življenja zapustil naš dobri oče, stari oče in brat
ALOJZ
JUDEŽ
Štatemberg 3 pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivu IMV Novo mesto in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, darovali vence, cvetje, izrazili sožalje in pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala zdravniškemu osebju Zdrav-• .®n.ega doma Trebnje, ki so mu v zadnjih dneh požrtvovalno ajsali bolečine, župniku za lepo opravljeni obred, pevcem, Sasuskemu društvu Štatemberg, ki je spremilo svojega usta-ovnega člana na zadnji poti, ter poveljniku GD za poslovilne oesede ob odprtem grobu. Za vse prisrčna hvala.
2idružino, hčerka Pepca z družino, hčerka Mimi z družino in brat France z ženo
ZAHVALA
Ob tragični izgubi sina in brata
FRANCA LUZARJA
iz Gotne vasi 44 b
se iskreno zahvaljujemo njegovim sosedom iz Gotne vasi, podjetju Kremen za podarjene vence in izrečeno sožalje, govorniku Silvu Balantu za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred in pevcem iz Brusnic. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem.
Žalujoči: oče, brat Martin z družino in sestra Marija z družino
sitotisk krze Črnomelj
76 - 748
telefon:
od 9. do 12. ure
sitotisk krze Črnomelj
ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE NOVO MESTO
v ustanavljanju, Novo mesto, Prešernov trg 8, objavlja
prosta dela in naloge:
1. VODENJE RAČUNOVODSTVA
— višja ali srednja ekonomska šola
— 3 — 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
2. 2 ARHITEKTA - URBANISTA
— visoka — FAGG
— 3 — 5 let delovnih izkušenj
3. EKONOMIST PROGRAMER ZA PP
— visoka ekonomske smeri
— 3 — 5 let delovnih izkušenj na ekonomskih analizah in programiranju razvoja prostora
4. TEHNIČNI RISAR -arhivar tehnične dokumentacije
— izobrazba tehničnega risarja
— 2 — 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih.
Za izbrane kandidate je predvideno 3-mesečno poizkusno delo.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi začasni poslovodni organ Zavoda za družbeno planiranje v ustanavljanju. Novo mesto, Prešernov trg 8.
Prijavljeni kandidati za objavljena dela in naloge bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka objave.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllilillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliIH
k-
Zofka kveder NA KMETIH rn
v	°«las-
c. kr. sodišče naznanja, da se bo dne
d ‘ m. v prostorih tega sodišča ob 9. uri
OToldne vršila javna dražba zemljišča Antona
j*ovca iz Zavod tuš. št 5, vlož. št. 73, ravno
jcatastralne občine ..
Injiiidje so strmeli. Culo se je pošepetavanje
v”*taščalo v vzklike in pogovore. Gruča se je
*la gibati, vse je oživelo.
I^^dnii del sodniiskega oglasa o cenitvi, var-
kj1 itd. se je izgubil v naraščajočem šumu, iz
j5tega so se čuli klici čudenja.
je občinski sluga odčital datum in
l^il na tla, je vsakdo hotel vedeti, zakaj in
”£do ga toži? “ koliko? “
kar deset rok seje doteknilo častitljive županovega faktotuma. yj>>Keich. Za dva tisoč šest sto goldinaijev Menega ddga z obrestmi in stroški.44 t "Reich’»“
-No,
saj to se je vedelo.44 ‘■Gospodariti ni znal nič.44 ”^kaj seje pustil odreti Reichu? !“
!par naj bi bil sam prodal!44 vj se je slišalo od vseh strani, vsakdo je t^kaj slabega povedati o Pavlovcu, dobrega
^ekatere ženske, ki so slišale to novico, so
(1508) - 6. julij 1978
v največji naglici hitele domov v Zavode in so tam vsakomur, ki so ga srečale, oznanjevale najnovejšo vest.
„Ali ste že slišali?! Pavlovec pojde na kant!44
„Hm, hm? Saj cele dni popiva okrog, ni čuda!44
„In oče je bil tako dober gospodar!44
„V grobu bi se obrnil, če bi vedel to!44
In tako je šlo dalje skozi vso vas.
Nekatere usmiljene samaritanke si seveda niso mogle kaj, da ne bi hitele k mladi Pavlov-čevki izražat svoje sočutje.
Ravno je kuhala kosilo. Bila je vsa objokana.
„Oh, ti revica ti! Kaj pa bo zdaj, ali bo res prodano?44
„Menda bo.44
„Jej, jej, Bog se usmili, kaka je dandanes na svetu!44
In sosedova Barba je žalostno sklepala roke.
Prišle so še druge znanke »pomilovat44 nesrečno ženo. Seveda samo zato, da bi iz njenih ust izvedele kaj natančnejšega o prodaji, tožbi in dolgu.
Pri vsem tem pa so bile prepričane o plemenitosti svojih src.
»Treba jo je malo potolažiti, revico!44
V	resnici pa so jo s svojim surovim radovednim sočutjem žalile in onesrečevale še bolj.
„Ko bi bila vsaj sama!*4 je vzdihala Pavlov čevka, s silo zadrževaje solze.
Ta sramota in te skrbi!
Koliko je prebila muk, odkar je sodnijski sluga prinesel tožbo v hišo!
Prosila je moža, naj skuša drugje dobiti kaj na posodo. Res je šel k nekaterim vaškim veljakom, a nobenega ni bilo volja, mešati se v to stvar.
„Ko si poprej hodil h gospodi, pa pojdi še zdaj,44 je dejal ta, drugi pa je še pristavil:
„In če bi tudi imel denaija, kaj misliš, da bi se mi ljubilo hoditi Reichu navzkriž!!44
Tudi k Reichu sta šla oba prosit, naj šc malo počaka.
No, stari je dejal, naj gresta k Froehlichu.
,,Lahko mu rečeta, naj ustavi dražbo, če nima tehtnih vzrokov!44
Povedala sta Froehlichu, kaj je dejal gospod, a ta ni hotel ničesar čuti, in ko sta se spet vrnila k staremu Reichu, jih je le-ta osorno odpravil iz pisarne, češ:
„Froehlich že ve, kaj dela in zakaj!44
Prišla sta domov brez nade. Pavlovec je šel v gostilno. Povrnil se je popolnoma vinjen in je pretepal ženo in otroka, dokler se ni ves pijan zvalil na klop.
Uboga žena je imela pretrpeti res vse.
Skrbi, bojazen, strah pred sramoto in še moževo surovo ravnanje.
Zaradi moža ji je bilo čisto vseeno, naj se že dom proda ali ne, huje pač ni moglo postati, kakor je bilo.
Toda imela je otroka in ta je bil njeno vse. Posestva, promoženja ni štela za svoje, ampak za otrokovo.
Kaj bo imel, ko odraste? ! Naj ga li pusti, da bo hlapčeval tam, kjer bi lahko gospodaril? !
Ta misel ji je bila grozna in še enkrat je šla sama gor na fabrika
»Starega gospoda ni tukaj, odšel je na Dunaj,44 soji povedati, ko je vprašala zanj.
Odšla je torej k Froehlichu.
Namuznil se je zadovoljno, ko je vstopila.
„A— a, vi ste?44
Potrdila je sramežljivo in ga prosila, naj se jih vendar usmili.
»Dovolite nam vsaj, da sami odprodamo pod roko nekaj polja. Na sodnijski dražbi se bo prodajalo vse za slepo ceno. Komaj polovico tega dobimo, kar je v resnici vredno.*4
„Hm, ne morem za to!44
»O, prosim, gospod, glejte, otroka imam, kaj naj postane res berač kedaj? ! In kam naj greva midva z možem?44
»Lahko ostanete na posestvu, če hočete, samo če hočete!44
Froehlich seje približal mladi ženi, potegnil . z roko po svoji rdeči bradi in ponovil še enkrat zvito:
»Samo če hočete!44
Skoraj da ga je razumela. V obraz ji je stopila kri, srce ji je razburjeno bilo, a vendar je vprašala:
»Kako, jaz ne vem?44
»Hm, kako! Menda poznate našega mladega gospoda. Temu se priporočite, pa bo dražba ustavljena in sčasoma se najde kak pripomoček, odpravi tudi dolg tako, da ne bo sumil ne mož ne kdo drugi.44	v
Postalo ji je vroče. Jezno je odvrnila, naj jo pusti v miru, in odšla proti vratom.
Zastavil ji je pot.
„Ha, ha, kako ste neumni! Saj vendar ni
tako grd naš mladi gospod. In če vas ima rad, no, moj Bog, kaj je to? ! Kaj imate od moža, kaj? ! Tepe vas vsak dan. Vi delate, on pa popiva okrog in zapravlja vaše in otrokovo premoženje.44
Silila je ven.
»Pustite me. Dobro poznam vas in vašega gospoda. Koliko je deklet v vasi, ki ste jih ogoljufali in osramotili, mene pa ne osramotite; jaz sem žena in imam otroka.14
Odrinila ga je vstran in ponosno odšla ven-kaj.
Froehlich je kričal za njo:
»Lahko se še premislite, še je čas. Saj bi ne bili ne prva ne zadnja!44
Vse to je premišljevala ono nedeljo, ko so pritekle sosede naravnost od maše k njej, da ji povedo, daje res, res, da bo vse prodano, da je bilo vse zaman, vse njene prošnje, vsa molitev.
»Čez štirinajst dni!44
In potem bo res vsega konec. Hiša in polje, njive, na katerih je delala tolikokrat, travniki, lazi, kjer je tolikokrat grabila seno, vse, vse pride v tuje roke.
Vesela je bila, ko je dekla, prišedša iz cerkve, osorno odpravila sitne vasovalke. Videla je, kako se je žalostila njena gospodinja, in jezila se je na radovedne babnice, ki so hotele prav do konca napasti svojo radovednost in škodoželjnost.
Bilo je žalostno kosilo tedaj pri Pavlovcu. Gospodarja ni bilo, popival je v gostilni. Njegova žena je sama sedela za mizo z deklo in sinkom.
Govoril ni nihče. Dekla si ni upala, njej se ni ljubilo. Le mali Tonček je zdaj pa zdaj začenjal svoje otroSko pripovedovanje, a ker ga ni nihče poslušal, je spet kmalu utihnil.
„Kje pa so oče?44 je vprašal že v tretje in ker ni dobil odgovora, je začel pripovedovati, da pojde tudi on v gostilno, kadar postane velik.
»Vino bom pil in kadil bom!44 je dejal moško.
»Kajne, mati, da bom? 44
»Nič ne boš! To ni lepo, to se ne sme.44
»O ja, zakaj ne? Konje bom imel in voz, pa bom vozil trame in služil bom dosti denaija.44
»Nič ne boš!44
»Pa bom! Tam na tisti ledini jih bom pasel pod gozdom. Pa bodo tako debeli! In hišo popravim, kadar bom velik. Tako da bo lepo bela, kakor je Šim če va.44
DOLENJSKI LIST
23
OTVORITEV NA PAHI] Številni člani zelene bratil ščine iz Otočca in sosedni lovskih društev so v nedW popoldne prisostvoval/ ritvi lovskega doma. Sta"1 okolje je lovska družina OjJ
Elektrikar s puško
Če bi v Črnomlju iskali Toneta Planinca, vam gotovo nihče o tem človeku ne bi vedel nič povedati, kjerkoli v Beli krajini pa bi vprašali za Zvoneta Planinca, pa če še v tako oddaljenem zaselku, bi hitro našli skupni jezik. Človeku, o katerem teče beseda, je sicer res pravo ime Anton, vendar ga že od otroštva nihče ne kliče drugače kot Zvone. Na to ime je napisana tudi plaketa mesta Črnomelj, letošnje priznanje Osvobodilne fronte, zlata plaketa Strelske zveze Slovenije in še marsikatero priznanje.
Dvema stvarema je Zvone Planinc zvest od mladih nog: elektrikarskemu poklicu in družbenopolitičnemu oziroma aktivističnemu delovanju, kot so rekli včasih Kot mlad fant se je prišel učit za elektrikarja k današnji črnomaljski izpostavi Elektra Novo mesto in od 1947 do danes ostal zvest tako poklicu kot delovni organizaciji, kjer je delovodja skupine za priključke. „Upam, da bom tudi pokojnino dočakal tukajpravi Planinc, človek, ki trdi, da pravzaprav nima v življenju nobenih konjičkov.
„Res me je družbenopolitično delo privlačevalo od mladih let, vendar temu ne morem reči konjiček, saj gre tu za odgovornost, ki jo človek sam, hote sprejema." Planinc je med drugim tudi predsednik občinske strelske zveze, ki je v zadnjih letih dosegla velik napredek in je danes ena najbolj množičnih športnih organizacij v črnomaljski občini. „Čeprav sem strelstvu zapisan z dušo in telesom, tudi temu ne morem reči konjiček, saj si ne morem privoščiti, da bi šel sam na strelišče in za svojo zabavo in sprostitev vzel puško v roke. Kadar priredimo tekmovanje, sem vodja strelišča ali kaj podobnega, tako da je na meni spet velika odgovornost, potem je tu še organizacija, skrb za denar in kup drugih stvari, ki človeka precej obremenjujejo. Nikoli pa mi ni bilo žal časa, ki ga posvečam bodisi strelstvu, bodisi delu v
krajevni skupnosti, sindikatu, samoupravnih organih v podjetju. Moje mnenje je, da bi moral vsak član naše družbe po svojih zmožnostih, nagnjenjih in sposobnostih prispevati za napredek vseh, in to prostovoljno in brezplačno. S tem, ko enega nagradimo, lahko storimo krivico drugim in jih odbijemo od dela. Vesel sem priznanj, ki sem jih dobil, saj je s tem družba pokazala, da moje delo ceni, vendar bi jaz prav tako delal naprej tudi brez tega."
Občinska strelska zveza Črnomelj šteje danes več kot 500 članov, prireja in sodeluje na številnih tekmovanjih in nihče ne bo zani-kal, da je prav Zvone Planinc v veliki meri zaslužen, da je strelstvo v občini doseglo tako visoko raven. „Priza-devamo si, da bi strelska društva ustanovili v vsaki krajevni skupnosti in delovni organizaciji, skratka: vsak občan bi moral znati ravnati z orožjem, kar je zelo pomembno za aktivno sodelovanje v splošnem ljudskem odporu. “
Pri tem prizadevanju so strelci naleteli na dokaj ugoden sprejem v krajevnih skupnostih in šolah, medtem ko delovne organizacije za ustanovitev streslkih društev ne kažejo takega zanimanja in volje, kot bi morale. Povsem drugačna slika bi bila, ko bi si vzeli za zgled črnomaljsko izpostavo Elektra, kjer je vsak zaposleni delavec član strelskega društva, na občasnih tekmovanjih pa sodelujejo tudi njihovi družinski člani.
„Strelstvo v naši občini je res precej napredovalo, vendar jaz še nisem zadovoljen, menim, da še prevečkrat naletimo na ovire in nerazumevanje, stalno nam primanjkuje denarja, saj je oprema zelo draga, včasih pa tudi ni pravega sodelovanja in podpore celo od tistih dejavnikov, ki bi se še posebej morali zavzemati, da bi ta športna panoga v okviru SLO prodrla tako rekoč v vsako vas. “
A. BARTEU
PRVIČ SKUPNA DOLENJSKA GODBA — Na prvem srečanju dolenjskih godb so skupaj zaigrali
Jodbeniki in godbenice iz Črnomlja, Metlike, Šentjerneja, Trebnjega, Novega mesta in Straže. (Foto:
. Pavlin)
Prvo srečanje dolenjskih godb
Uspelo prvo srečanje godbenikov Dolenjske v Straži — Prvi sestanek Združenja dolenjskih pihalnih orkestrov — V njihovih vrstah veliko mladih.
V Straži imajo bogato kulturno preteklost, pa tudi njihova godba je pod okriljem Novolesa- lani slavila jubilej, 20-letnico delovanja. Prav zaradi pozornosti, ki jo v Straži po-
V počastitev dneva borca so prizadevni Straški godbeniki v nede-jo, 2. julija, pripravili v Straži prvo srečanje prihalnih orkestrov lenjske.
klanjajo domači godbi, so se z optimizmom odločili, da postanejo vsakoletni gostitelj dolenjskih pihalnih godb.
Prvega srečanja se je udeležilo šest godb s 170 godbeniki. Po paradi so se orekstri zbrali pri Domu kulture, kjer so imeli posamezne godbe promenadni koncert. Črnomaljske godbenike je vodil Franc Milek, Pihalno godbo iz Metlike Ivan Jerina, Pihalni orkester Novo mesto Anton Čeh, Pihalni orkester iz Trebnjega Ivan Matos, šentjemejske godbenike Buco Roguljič in Milan Posavec godbenike iz Straže. Največjega priznanja so bili vsi zbori deležni prav na koncu koncerta, ko so pod eno dirigentsko palico zaigrali skupaj. Enotni glasovi invedri obrazi so bili dokaz, da je prvo srečanje uspelo. Eden od sodelujočih godbenikov se je po koncertu takole izrazil: ,,Nič več tekmovanj, pa tudi ne nevoščljivosti. Sedaj smo na pravi poti. Le tako si drug drugemu lahko pomagamo in skupaj poskrbimo za dvig kvalitete dolenjskih pihalcev."
KJER NE ZDRŽIJO RIBE, ŠE ZDRŽI ČLOVEK - Potok Sevnična je še ves minuli teden odnašal mrtve postrvi Kot vse kaže, je povsem uničen bogat salmonidni revir v vsej dolžini. (Foto: Železnik)
Postrvi
obtožujejo
Sevnična ves minuli teden naplavljala mrtve ribe
Kot smo poročali že v prejšnji številki, je v ponedeljek, 26. junija, sevniške ribiče presenetil neznosen smrad po gnojnici po vsej dolini Sevnične.
Uradne preiskave do zaključka naše redakcije še niso bile končane. Sevniška postaja milice je odstopila primer šentjurskim kolegom. Zadeve so sc lotili tudi pri celjski upravi javne varnosti. Le-tem še manjkajo podatki o analizi vode in poginjenih rib. Kot so nam v ponedeljek povedali pri republiškem Zavodu za ribištvo v Ljubljani, je nesporno, da je šlo za gnojnico (iz greznice obrata KZ Šentjur v Visočah); tolikšna količina je morala biti vsekakor smrtonosna za salmonidni ribji živelj tega potoka. Rib do takrat še niso prejeli v analizo.
Delavci UJV sumijo, da je vsa brozga, ki je stekla po pritoku v Sev-r> . no, bila še bolj smrtonosna tudi zaradi nestrokovnega pranja škropilnic.
A. ŽELEZNIK
Vse godbe so v spomin na prvo srečanje prejele priznanje ZKO in KS Straža.
Po koncertu so imeli prvi skupni sestanek Združenja dolenjskih pihalnih orkestrov. Za predsednika združenja so imenovali Jožeta Koporca, zaslužnega godbenika Straške godbe. Imenovali so tudi odbor, ki ga sestavljajo predsedniki vseh godb in strokovni svet, sestavljen iz kapelnikov. Dogovorili so se, da bodo na naslednjih srečanjih gojili največ skladbe s partizansko tematiko, saj bodo imeli tradicionalna srečanja ob dnevu borca. Že v naslednjih srečanjih bodo k sodelovanju povabili tudi godbe izven Dolenjske, v bodočnosti pa naj bi Straža postala gostitelj godb iz vse Slovenije.
J. P.
„LADO“ V RIBNICI
Poklicni folklorni ansambel LADO iz Zagreba je 4. julija nastopil v Ribnici. Za dan borca se je predstavil v dvorani doma JLA s pesmimi in plesi jugoslovanskih narodov. Vstopnina je bila 30 din.
Lovski dom -ponos krajanu
2. julija so na Vrhu P Pahi odprli lovski do"
V čast dnevu borca je bito nedeljo, 2. julija, na Vrhu P1 Pahi nad Otočcem lepa slo«* nost, ki so jo pripravili člani 1°* ske družine Otočec skupno krajevnimi družbenopolitični15 organizacijami. V prisotnosti^ vilnih krajanov in gostov so P[f dali namenu lepo stavbo - n°' lovski dom, ki je bil zgrajen PIf težno s prostovoljnim delom cev in krajanov.
Na mestu, kjer je bila do & davnega gmajna in kamor je * dila le kolovozna pot, so p°sl* vili lovski dom, ki je širše"1; okolju lahko v ponos. Kot omenil predsednik Lovske tsl SRS Bojan Škrk, gre pri tej1 lovni zmagi izrecno pohvaliti f zadevne člane lovske družine1 druge, ki so pomagali gra$ Poprečno je vsak opravil old1 500 prostovoljnih delovnih 11 posamezniki pa so delali tudi? 800 in celo 1000 ur.
Ob otvoritvi so imeli M kulturni program, po proslavi f prijetno tovariško srečanje.
ščine
lovskih društev so v popoldne ritvi lovskega okolje je lovska čec izpričala v (Foto: R. Bačer)
oža polila z bencinom in
41-letna Marija Luzar iz Gotne vasi je v priporu, medtem pa se razvozlava trajr zakonskega neskladja — Franc Luzar je drugi dan v bolnišnici umrl
Marija Luzar, po poklicu kvalificirana kuharica, in njen mož Franc, zaposlen pri „Kreme-nu“, imata 16 let stara dvojčka, na videz urejen dom, v katerem pa ni bilo sreče. Zakonca sta se večkrat prepirala in tako je bilo tudi usodnega 28. junija.
PODLEGEL ŠE ČETRTI JAMAR
Vsa prizadevanja zdravnikov kliničnega centra v Ljubljani, da bi 23-letnemu Emilu Matku, avtomehaniku iz Kočevja, četrtemu ponesrečencu v kraški jami Bilpi ob Kolpi, rešili življenje, so bila zaman. V soboto je, več kot mesec dni po nesreči, o kateri smo obširneje poročali, umrl. Tragedija je tako zahtevala skupno kar štiri mlada življenja in je najhujša v zgodovini raziskovanja kraških jam na Slovenskem.
Popoldne se je mož vrnil domov z vojaških vaj in po takojšnjem prepiru z ženo odšel z doma, a se je malo po 20. uri vrnil. Po prvih podatkih se je prepir nadaljeval, vendar je Franc Luzar nato zaspal. Tudi Marija Luzar se je že odpravila k počitku, a menda ni mogla zaspati in porodila se ji je zamisel o strašnem maščevanju.
V garaži je našla kantico z bencinom, ga zlila v plastičen lavor in nato tekočino polila po spečem možu in postelji. Sama se je, umaknila do vrat in od tam vrgla gorečo vžigalico, nato pa stekla k sosedovim.
Nastala je eksplozija, Franca Luzarja je vrglo iz sna in ves goreč je stekel iz hiše in spotoma skušal strgati s sebe obleko. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili vso možno pomoč, vendar je drugi dan hudim opeklinam podlegeL
Marija Luzar se je potem vrnila v razdejano hišo in je bila
navzoča, ko so prišli pre, valci. Strašnega maščevali zanikala. Preiskovalni sodi"; zavoljo utemeljenega uboja odredil pripor.
JU60SL0VANSH CIRKUS ..ALBER1
GOSTUJE V NOVEM MESTU
od 5. do 9. julija
PREDSTAVE:
v četrtek in petek ob 20.	«,
v soboto in nedeljo ob 17.1,1
Karte so na prodaj ves <^"fp cirkuški blagajni. Nastop n3L(6' ših jugoslovanskih srj1 ((-A frakcija cirkusa je IL UZ± zanje ženskega telesa brez * krvi in nastop najmlajšega '[ £ v Jugoslaviji Jorga W Likavča iz Maribora.	.
Za najmlajše obiskovalce 'J1' ne živali.
VLJUDNO VABLJENl! -
• PRENOSNI PISALNI STROJI
! MODEL 50 2.459,80 DIN J MODEL 60 2.673,15 DIN
RISALNE DESKE 4.644,00 DIN
LETRASTUDIO-KLETNI PREHOP
P trgovska hiša maximarket LJUBLJANA, Trg revolucijcj-