404. štev. V Ljubljani, nedelja dne 9. februarja 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. „BAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeijkib pa ob '8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v > 'upravuifitvu mesečno K l'Ž0, z dostavljanjem na , "dom K 1*50; s pošto celoletno K 20"—, polletno 10"—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —* Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so pošilja upravniStvo. Telefon številka 118. ::r NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravniStvo: ^ Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 0. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana m zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju io-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :: ::: Telefon Številka JI*. ;; Od zmage : do svobode! Na delo torej, v sveti boj, v boj za svobodo, da dvignete svoje slovanske brate, vi slovanski polki, ki vživate svobodo... Bolgari, Srbi, Črnogorci, afi ne veste, da je v vseh časih carstvo na vzhodu pripadalo gospodarjem Balkana? Vi. ki sedite na nebotičnih višinah — na teh veličastnih planinah, kakor orli, ki čakajo na svoj plen — zakaj ne zbežite s svojih brd, da čuvate nedolžne žrtve pred Jezo njih preganjalcev? Ne čakajte, da se gane Evropa in da z maščevalno roko stare okove z rok slovanske dece. Današnja Evropa Vas prepušča Vaši usodi — pripravljena pa je, da ploska vašim uspehom in da potrdi to, kar bodete dosegli. I. de Malkhazouny I. 1898. Balkanski orli so slišali več takih navdušenih besedi, kakor smo jih zgoraj navedli. Prijatelj Balkancev I. de Malkhazouny je zapisal te besede 1. 1898. v svoji knjigi »Pan-slavismc et la Gnestion d’ Orient...« Torej je od takrat že 15 let. In kako je dobro slutil ta mož, kaj se bo zgodilo, če se dvignejo »svobodni slovanski polki«. Toda balkanski orli so sedeli na svojih višinah, kakor da ne slišijo takih laskavih glasov. Gle-lali so proti Vzhodu, kjer je vzhajalo solnce — tam se je svetil Carigrad. V Carigradu je prebival sultan in je vladal z vso besnostjo in krutostjo. Vse lepe doline so bile polne žrtev in mrličev. V orlih pa je rastla misel na maščevanja. Celo stoletje so žc poslušali pesem svobode, ki jo jc pela Evropa — toda kako bi prišli sužnji do svobode. O svobodi se lepo poje in sanja — toda kje je svoboda? ... — »V zmagi, v lastni sili«. — Ampak orli so bili needini. Sedel je vsak na svoji skali in vsak je sanjal po svoje o zmagi. — Toda kje je zmaga. Turkov toliko, orlov malo? — »V slogi!« Treba je bilo mnogo časa, predno je prišlo edinstvo med sužnje, ki jih je trpinčil en sam gospodar. Celo stoletje sta hodili Srbija in Bolgarija svoja pota. Iskali sta pomoči izven Balkana. Res sta dobili pomočnikov, toda zastonj ni hotel nihče pomagati. Vsak je hotel za to bogato plačo. Tako je bilo za časa prve vstaje v Srbiji, potem za časa grškega osvo-bojenja in tudi za časa osvobodilne vojne 1. 1876. '1 reba je bilo še ene generacije, da je prišla ideja edin-stva do veljave. Bolgari in Srbi so bili prepričani, da je boj proti Turčiji nemogoč brez zunanje pomoči. Dobro so poznali. kaj hočejo evropske države na Balkanu — dobro so vedele — da bo končni cilj osvobodilne vojne Carigrad! — Carigrad pa je mesto, ki bi ga skoraj imenovali vozel sveta. Zato je bilo težko poslušati one, ki so klicali na boj za svobodo. Ob prvi balkanski vojni sc je pokazalo, da so imeli prav oni, ki so svarili Balkance pred Evropo. Takoj ob začetku vojne je Evropa postala nervozna in le temu slučaju se je zahvaliti, da so imeli balkanski orli za hrbtom mir, ko so šli na zmagoslavno pol na Solun in na Drač. Se večja nervoznost pa se je lotila Evrope sedaj. Navidez jc sicer mir — kakor da bi prevladalo v Evropi mnenje: »delajte, kar hočete«, toda Evropa je razburjena, bolj ko se zmagujoče balkanske čete bližajo — Carigradu. Evropa je upala — da si bodo Turki med premirjem opomogli — toda takoj po prvih bitkah se je pokazalo, da turška armada ni več boja zmožna. Kakor so se Turki umikali v prvi vojni — tako beže sedaj. Zvezna armada pa čim dalje bolj zaupa v svojo silo in čim dalje bolj ve, da mora na Carigrad. Zadnje zmage Bolgarov so Ev.-ropo presenetile. Vojni načrt jc bil tako zvito in dobro premišljen, da dela bolgarskim generalom veliko slavo. Nemški listi se tolažijo s tem, da so poročila prenagljena in izmišljena. Toda resnica je, da so Turki bežali s svojih pozicij ob galipolj-skem polotoku in da sc bližajo že Galipolju. To pa je za turško vojsko odločilno, kajti galipoljski otok in njegove trdnjave varujejo vhod v Dardanele. Trdnjave na galipoljskem polotoku so namenjene pred vsem ■>brambi Dardanel. Turki niso mislili na to, da pride sovražnik do nji lahko po suhem. Danes pa stoji bolgarska armada pred trdnjavami in v prihodnjem tednu lahko Evropa doživi nova presenečenja. Zato postaja Evropa nervozna. Kaj če se posreči bolgarski načrt in plane grško brodovje skozi Dardanele pred Carigrad? V trenotku bodo vstala vsa vprašanja, ki so zavezana v tem svetovnem vozlu. In kaj potem? Kako jih bo Evropa razrešila. Ali bo potrdila to, kar bo dosegla zmagovita bolgarska armada — ali bo začela boj med seboj? Pravijo, da Kusija mobilizira. Tudi drugod hite s pripravami. Balkanski orli so torej nastopili zmagovito pot. Pohod na Carigrad. V sedli se bodo ob Carigradu in zavladali sami svoji davni dpmovini. Evropa pa bo delila staro turško cesarstvo naprej in se bo začel boj za Malo Azijo. Vse to sc skriva v zadnjih dogodkih. Vojna. 8. februarja. DRINOPOUE IN GAL1POLJE. Drinopolje — točka, ob kateri so se razbila mirovna pogajanja v Londonu, žc čuti veliko bolje sedaj kot kedaj popreje neomahljivo voljo srbsko bolgarske armade. Neprestano bombardiranje, ki ne prizanaša niti zgodovinsko znanim stavbam bo prisililo mesto h kapitulaciji v kratkem času. Namen slovanskih armad je, z rednim obstreljevanjem dobiti mesto v svoje roke, ne z napadom; ker bi ta stal preveliko žrtev — 60.000 mož. Umevno jc, da so tudi Turki napeli vse sile, da mesto rešijo; zato so se trudili, da mesto rešijo; zato so se trudili, da pretrgajo zvezo med armado, ki je pri Driuopolju ter med armado, ki je pred Čataldžo. Bolgari so pa vse to preprečili s tem, da so stopili turški vojski, ki je imela namen iz Galipolja prodirati proti Dri-nopolju, na cesto. Turška armada jc bila popolnoma pobita, z izgubami 15.000 mož, se je v strašnem neredu umaknila k mestu Galipolju. Zavezniki hočejo napraviti grškemu brodovju prosto pot skozi Dardanele proti Carigradu. V tem slučaju bi vsa obrambna črta Čatald-žke čisto nič ne pomagala. Pred Čataldžo so se vršile manjše praske med bolgarskimi in turškimi predstražami; v teh bojih so ostali Bolgari zmagovalci. Sicer pa pred Čataldžo ne pride do velikih bojev, ker je cel pas eno samo velikansko jezero blata. Disciplina turške armade pred Čataldžo ni preveč vzorna. Turki se bijejo med seboj. Tudi Skader se bliža padcu. Prejšni poveljnik Skadra Hasan Riza je bil ubit ker se je protivil kapitulaciji. Novi poveljnik Es»ad paša se pa že pogaja s Srbi. Kar se napetja v evropski situaciji tiče — ni isto čisto nič odnehalo. Ruska mobilizacija na Galicijskih mejah je zelo živahna. 6- SULTAN PIŠE REŠID-PAŠI. Pismo piše sultan Mehmed, v gradu svojem, v Carigradtf pismo piše Rešid-paši in tako-lc v pismu pravi: Bodi zdrav mi, Rešid-paša Alah naj ti čuva zdravje, pamet naj ti daje pravo — in nesreče naj obvarje. Težko nam je, Rešid-paša, vse godi se nam narobe — misel grešna me obhaja, da nas Alah jc zapustil. Znano ti jc, Rešid-paša, kak smo si belili glavo, . . da izgovore smo našli in podaljšali premirje. Pa vse nič ni pomagalo; nismo še dobili zmage, da nevernike bi pasje tja do Sofije pognali. Dan na dan vozile ladje so čez morje čete naše, na stotisoč smo posadko pri Čataldži pomnožili. Znano ti je, dragi Rešid, da smo dobro sc držali — vsej Evropi smo lagali, in smo upali na zmago. Toda Rešid, brez denarja, težko delal bi račune — težko vojsko je voditi — če doma je prazna kasa. V Carigradu, dragi Rešid, težko je sedaj živeti, vsak na druge se zanaša, vsak na druge se zgovarja. Kakor veš so Mladoturki vsi žc vzeli potne liste, včeraj prosil sem ministra, da i meni preskrbi ga.. Večkrat mislim Abdul Hamid — bil je vendar srečen sultan, sam je vladal v lepih časih, — meni slabe je zapustil. Mislil sem, da v slabih časih bomo kaj dežel prodali, toda Srbi in Bolgari bodo vse zastonj pobrali. Težko mi, je dragi Rešid, težko mi je brez denarja — v morje mramorsko globoko pada mi za nado nada. Eno nam še preostaja — Nemec nam jc zvest prijatelj — njega treba bo prositi — če bo hotel posoditi. Toda kaj nam vse pomaga, ko jc padel Nazim-paša (Enver-bej po moji sodbi j^a v junaštvu nc prekaša.) Sukri-paša, kakor slišim se v Odrinu dobro brani, Hasan Riza tudi čuva dobro Skader na Bojani. Moda druga je nesreča nas posleden čas zadela, pred Galipoljem se bitka * liuda jc z Bolgari vnela. Petnajst tisoč jih je padlo petnajsttisoč in trdnjave še par dni in dragi Rešid, Konec bo vse naše slave. Kaj potem bo — Rešid-paša, kdo bi vedel?... Morda zadnjič te pozdravlja s Carigrada Tvoj udani sultan Mehmed. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. y Ljllfojflfli Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne : M 3/ 0/ brez odbitka rentnega 4 vloge po čistih o davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Vedela je da bodo kraljevski premagani in Monklar z njimi vred. To je stalo v njeni glavi tako trdno kakor najgorečnejša vera. Ne da bi bila toliko zaupala pogumu, moči, spretnosti in umnosti rokovnjačev ... toda Monklarjev poraz m njegovo ponižanje po Lant-nčju se ji je zdelo nekaj neizogibnega, ako je še količkaj pravice v slepi igri usode. Monklar je moral podleči, samo zato, da naraste gnev velikega pro-fosa. Monklar je moral začeti sovražiti svojega lastnega sina. Ko je bilo vse končano in je izvedela, da so kraljeve čete poražene na vseh treh krajih hkrati, je mirno zaprla svoje okno in dejala: »Saj sem vedela, da se mora obrniti tako!« Zdaj je zrla z radovednostjo na zborovanje rokovnjačev, in čudno se ji je zdelo, da se posvetujejo toliko časa. »Ali morda vendarle Še ni vse končano?« je dejala sama^ pri sebi. Sla je dol in se približala kurišču, poleg katerega so zborovali možje na prostem, ood milim ne- bom, po starodavni šegi Dvora Čudežev. V tem trenotku je govoril ravno Lantnč. Mladi mož je dejal: »Ako ga usmrtimo, kakor se nasvetuje, se nam je bati največjih nesreč. Verjemite mi, da je boljše, ako se okoristite s tem dogodkom, da utrdite svoje privilegije. Pripravite ga do tega, da vam obljubi, da ne poizkusi zoper vas ničesar več, a nato ga izpustite domov... Ali mislite, da pusti kralj njegovo smrt nekaznovano? Že jutri bi bilo treba obnoviti boj, in v drugič bi se vam mogoče ne nudile več tako ugodne okolnosti. Ako pa ga pošljete živega domov in mu ne storite ničesar žalega, si ne bo samo kralj dvakrat premislil, preden napade iznova ljudi, ki se branijo tako dobro, marveč bo tudi moral spoštovati vašo velikodušnost, ne všlevši hvaležnost vašega jetnika.« Ciganka se je zdrznila. O kom so govorili? „ A,i se je nahajal na Dvoru Čudež kak važen jetnik? Nenadna misel se je zasvetila v njem glavi. Doteknila se je roke nekega rokovnjača, ki je stal blizu nje. »Prat,« je vprašala, »o katerem jetniku se posvetujejo?« »Kaj, stara ciganka, ali ne veš tega?« »Jaz vem samo to, da moja otroka nista bila ubita niti ranjena v. nocojšnjem metežu; več novic pravzaprav niti ne potrebujem!« »Da, da, saj je znana tvoja ljubezen do najinih bratov Manfreda in Lantneja. In kdo bi je bil vrednejši kakor onadva? Hudiča, kako sta se bila! Njima se je zahvaliti v prvi vrsti, da so kraljevi zbežali! Pred vsem pa Lantneju!« »Ah!« »Da! On jc tisti, ki ga je ujel!« »Koga je ujel?« »Velikega profosa!« »Grofa Monklarja!« je zajecljala ciganka. »Koga drugega! Saj ni dveh velikih profosov, se mi vidi!« »To je plen!« »Pravkar se posvetujejo, kaj bi storili z njim.« »A kam so ga djali?« »Tja noter!« Rokovnjač je pokazal na staro kolibo. »Menda ni nevarnosti, da uide?« Rokovnjač se je zagrohotal. »V kleti leži, zvezan z močnimi vrvmi, vrata kleti pa so dvakrat zaklenjena,« je dejal. »Ta previdnost je umestna,« je dejala ciganka, »posebno pa še za tako važnega jetnika.« I11 rahlo se je odstranila. V njeni glavi je vrelo. Pijana radost ji je kipela v srcu. Okolnosti so ji služile mnogo bolj-*, nego se ie drznila upati v svojih najsmelejših nadah! Monklar je bil ujet, in to po Lantnčjevi zaslugi! V par treiiotkih je izprevidela ciganka, kako se lahko okoristi s tem dogodkom; tudi to je moralo prispevati v zagotovljenje njenega maščevanja. Odšla je naravnost proti koči, ki ji jo je bil pokazal rokovnjač. Pred vrati je zagledala Kokar-derja na straži. »Lantnč hoče govoriti s tabo,« je dejala. Pojdi, stražila bom jaz namesto tebe.« »Dobro,« je odgovoril Kokar-der, evo ti ključa.« »Počakaj toliko časa, da bo posvetovanje pri kraju. Naročil mi je, da ga ne moti pred sklepom.« »Dobro, dobro ...« Kokarder si je zažvižgal in odšel. Ciganka je planila domov. Par trenotkov pozneje se je vrnila z majhno svetilko in s culo pod pazduho. Odklenila je vrata, vstopila in zaklenila za sabo. Prižgala je svetilko in šla po stopnicah navzdol. Pod stopnjicami je bilo dvoje kleti. V drugi je našla Monklarja, ležečega na tleh, trdno povezanega in z zamašenimi usti. Kakor bi trenil, je odvezala zamašek in porezala vrvi. »Ali me še poznate, gospod veliki profos?« ga je vprašala. »Da! Kaj hočeš od mene?« je rekel 011 hladno, prepričan, da spremljajo starko rokovnjači in da ga prihaja psovat. »Ali vas je ujel Lantne?« je povzela ona. »Da,« je rekel on. Pravkar zborujejo poglavarji, da se domenijo o vaši usodi.« Monkar je skomizgnil z ramami in se nasmehnil zaničljivo. »Vsi so za to. da vas izpuste, ne da bi vam storili kaj žalega. En sam meni, da vas je treba usmrtiti. Nesreča je, da velja njegovo mnenje več kakor mnenja vseh drugih. Poslušali ga bodo.« »Ah! In kdo je ta neizprosnež?« »Lantne!« »To bi si bil lahko mislil. Naj store hitro, kar je njih volja!« »Prišla sem, da vas rešim.« »Ti!« je vzkliknil veliki profos z zamolklo radostjo. »Da, jaz!« »In zakaj me hočeš oteti?« »Ni časa, da bi vam pojasnila to. Izvedeli boste pozneje. Prosim vas samo, ne pozabite, da vas Je hotel Lantnč obesiti, a jaz da sem vas rešila!« »Bodi brez skrbi, tega ne pozabim nikoli!« Tako govoreča starka je oopolnoma porušena. GRŠKI AVIATIK NAD DARDANELAMI. Grški aviatik Mottusis je v aeroplanu preletel polotok Galipolje in Dardanele v višini 1300 metrov. Turške krogje ga niso zadele. Napravil je več slik utrdb ter vrgel na turški arsenal več bomb. ZVEZA MED CARIGRADOM IN DRINOPOLJEM PRETRGANA. Na Selimovi mošeji je bila radi-otelegrafska štacija. Vsled obstreljevanja je bila taista uničena. TURŠKE IZGUBE — ZA TURŠKO REŠITEV. Rim. Turški poslanik v Rimu Naby-bej je izjavil, da bo nova vojna kratka in da bo šele potem Turčija v prijetnem položaju misliti na svoje ozdravljenje. Zapletljaji v evropskih provincijah so Turčijo vojaško in fi-nancielno oslabili. Izguba teh pokrajin — bo konec nevzdržljivega položaja. Turčija bo v Aziji doživela svoj preporod. Balkanska zveza bo na vojno odškodnino dolgo čakala, ker Turčija nima niti krajcarja. TURŠKE KRONSKE DRAGOCENOSTI. Pariz. Turška vlada se je odločila, zastaviti kronske dragocenosti, ker drugače nikjer ne more dobiti posojila. ALBANCI SO S SRBI ZADOVOLJNI Belgrad. Vse vesti, češ, da je v Drači nekakšna albanska liga proti Srbom, so neosnovane, nasprotno prebivalstvo je zelo zadovoljno s Srbi. Toleranca Srbov dela kar najboljše utise. V Ohridu vlada največji mir in red. Turki so v nekaterih krajih bodoče Albanije izjavili, naj se jih obvesti v slučaju, da Srbi zapuste teren, da bi se mogli preseliti v srbsko oblast, ker sedaj uvidevajo, kako koristen je novi red. Slovenska zemlja. Iz Maribora. »Straža« agitira za — nemške klerikalce! Zadnja »Straža« zopet jedenkrat kaže, koliko ji je mar narodna značajnost. Vsako leto odhaja iz Slov. Štajerja precej deklet v gospodinjske šole, da si prisvoje tamkaj tega ali onega, kar je potrebno za boljšo gospodinjo. Sicer imamo mi Slovenci precej malo takih na-izobi aževališč, da bi pa radi tega bili ELZE: Sanje nadebudnega pesnika. Zgodba izpod pazduhe. Ljubomir Prostjakov je bil star sedemnajst let, ko se mu je prvič namuzala Muza. Kakšna je bila, črnooka ali modrolasa, — jaz ne vem. Vem samo. da je bil Ljubomir do božičnih počitnic tistega leta priden fant, ki se je brigal za latinščino in druge pottebne stvari in ni tratil časa z nepotrebnim pohajkovanjem pod Tivoli, po novem letu pa je postal čisto drugačen. Ovid in tovariši bi se bili ovili z debelo plastjo prahu, da jih ni včasi peljal s sabo na izpreliod, kajti doma jih ni pogledal. In njegovi zvezki, namenjeni samo vedi, so se polagoma prepleli z drhtečimi verzi, tupatam ilustrira-nimi s sanjavimi rortreti. Cez dan je posedal pod Tivoli in prešteval poredne vrabce in ščinkovce. zvečer pa se je med sedmo in osmo uro oziral zdaj po izložbah zdaj po gospodičnah, ki so se tako_ srčkano smehljale po Šelenburgovi ulici. —■ Sploh: v vsem življenju Ljubomiro-vem so se pojavljali sumljivi simptomi znane bolezni amor petoscholen-sis ... Stara, pobožna gospodinja se je začela bati in je pisarila očetu pi- primorani pošiljati svoje hčere v Marija Trost na Gor. Štajersko zgolf radi tega, ker imajo tamošnje gospodinjske tečaje v rokah v prvi vrnil nem. klerikalci, tudi ni res. Ce pa piše »Straža«, da so tamošnje učne moči slovenskim dekletom nasproti zelo strpne, pa piše kar vedoma hudo laž. Znani so nam slučaji, kako so se lani nekatere gojenke tega tečaja bridko pritoževale, da so bile izpostavljene ravnanju, ki je bilo pač močno slično onemu takozvanih »Ku-chenfetzen« nikakor pa ne, kot pri-stoja hčeram dobrih kmečkih, tržan-skiii ali malomestnih rodbin. Kar se ni storilo med poukom, je bilo do-prinešeno po pouku. Sicer pa si »Straža« daje s priobčenjem onega dopisa grozno ubožno izpričevalo. Polovico učilih močij daje vendar c. kr. kmetijska družba, in le ostala polovica so osebe — učitelji in učiteljice — ki jih določa dež. odbor. V času bombastične reklame za obstrukcijo, bi klerikalcem morala biti vendar ta pojava tudi dobrodošel vzrok, priti tudi tu do svojega. Ni vrag, da bi se ravno v tem slučaju — lažje kot v drugem — dosego remedure. Sicer pa je to čisto navadno »hausiranje« za božjo pot v Marija Trost in nič druzega. Naša dekleta, ki pridejo tjekaj, denarno baš niso slabo založene, in cerkveni nabiralniki profitirajo s tem mastne dohodke. Če smo za politično emancipacijo Slov. Štajerja, potem bodimo za to v vsakem oziru in brezpogojno. Take kašperlijade pa so vredne res le — slov. klerikalcev, calibra naših obstrukcijonašev! Dnevni pregled. Dostavek k poročilu »Slovenca«, z dne 4. svečana 1913, tikajoč se civilne poroke na pustni torek v Novem mestu. Novomesto, 7. svečana 1913. Iz zanesljivega vira srno zvedeli, da sta pristostvovala poroki, katera se je vršila pusti torek v Novem mestu, kot priče viso-kočastita gospoda Anton Žlogar in Karol Supin. Kot vabljeni svatje so se pa udeležili te slavnosti — v prazničnih oblekah — gospodje: Ignacij Hladnik, Urban Horvat, Srečko Mejak, Jurij Picek, Makso Sever, ter naš obče priljubljeni, splošno spoštovani, res značajni in nad vse odkritosrčni »Rikec«, po domače »Čenčenberger«. Svatovščina se je praznovala v slavnostno okinčanih prostorih »Meščanske zveze«, katera je obhajala, tudi ta dan, obletnico srečnega obstanka tega prepotrebnega in cvetočega društva. Slavnostni govornik (Rimski Ciril-ček) je bodril k ligurjanski morali ter žel za svoj odkritosrčni govor (osebito o čisti prisegi) splošno priznanje. Godbo je preskrbel samostanski, dijaški orkester pod osebnim vodstvom angeljsko čistega in veleučenega vodje Marijine kongregacije očeta Pavla. Za dobro jed in pijačo je bilo preskrbljeno in kuhinje in kleti zelo radodarnega in nad vse dobrotljivega, nesebičnega človekoljubnega Žlogarja in sicer v taki obilnosti, da je preostalo še dokaj za drugi dan, kakor je konštati-ral »Rikec«, kateri je prišel na »ge-pirengo« s svojim razoranim jezikom ter deval prav pridno za »hals-pinkeljc«. Bona! Le, le sem! Druga nesreča se ni prav nobena pripetila. Pozabili bi skoraj na brzojavno čestitko, ki sta jo iz Ljubljane poslala prodajalec Lurške vode Luka in proštov Ivanček. Lehkomlselno streljanje ali aretirane maškare. Poročali smo že o srna: »Fant je bolan. Malo je. nič se ne uči, okoli hodi. Treba zdravnika.« — Oče pa je odpisal: »Dajte mi mir! Dobili smo telička, jaz nimam časa. Letina je dobra, naj se Mirko pridno uči. Sadja bo veliko, za ženitev pa je fant še premlad. Naj potrpi, manjka deklet! Zdaj Vas še enkrat ltpo pozdravim, pa adijo!« — Kratkotnalo: hudo je bilo. Pa minilo je... Tih zimski večer. Soba, kjer stanuje^ Ljubomir, je polna molčeče teme. Široko hišino moti samo enakomerna melodija, izvirajoča iz drhtečega nosu Lubomirovega sostanovalca. Mihajla Kolomazova. Od zunaj prihaja tuintam dobrodušno prerekanje Petra, Miklavža, Jakoba in drugih ljubljanskih svetnikov (pa ne občinskih, ki spe ali krokajo). Včasih pripoje mimo okna duša, ki je na poziv polmeseca izletela iz gostilne, in plava zdaj v pekel sitne gospodinje ali hude boljše polovice tid. Sploh noč je. Noč je, toda Ljubomir ne more spati: Muza mu sedi ob zglavju in mu šepeta o njej. ah, o njej, črnooki v pesmih, sivooki v resnici. Morfej pa pohaja bogvekje, nemara je šel krokat... In postelja poči. poka. enkrat, zopet... Odeja je kakor svinec, rjuhe žareče železo. In Ljubomir vzdihuje, trepeče, drhti, se preobrača. tem, da je na pustno nedeljo nekdo V Tlakah skozi okno streljal. Sedaj se je stvar natančneje pojasnila. Na pustno nedeljo so šli namreč šmarški »orli« na Škofljico k Zoh-tarju plesat. Pri godbi in pijači so se zakasnili pozno v noč in so se šele ob treh zjutraj peljali domov. Takrat pa sta se vračala čez Tlake tudi Jože Šinkovec in Trontel iz Sel. Drugi dan je bila žandarmerija obveščena. da je nekdo ponoči v Tlakah streljal v Tometovo in Vrbinčevo hišo. Orožniki so mislili da so to storili šmarski orli in so šli v Šmarje ter so fante odpeljali s seboj na Šofljico. Toda izkazalo se je, da so fantje pri tem nedolžni — padel je sum na druga dvavNa pustni torek sta se orožnika iz Škofljice s fanti vred pripeljala v Šmarje in tam na kolodvoru je bilo slučajno nekaj maškar. Ugoden slučaj je hotel, da sta bila med maškarami tudi Ščinkovec in Trontel. Fantje so orožnike na to opozorili in orožniki so maškere takoj prijeli. Ščinkovec je hotel pobegniti — pa ga je orožnik ujel. Eden iz maškar je bil oblečen za žensko. Orožniki so maškere gnali najprej na Selo, kjer so preiskali tudi čevlje; — izkazalo se je. da podplati čevljev odgovarjajo stopinjam, ki so bile v snegu pred Tometovo hišo. Zato so orožniki oba odpeljali na Škofljico, kjer so ju po zaslišanju izpustili. Zagovarjati se bosta morala pred sodiščem zaradi prestopka proti varnosti življenja. Ščinkovec je vnet čukarski pristaš in je s svojim nepremišljenim streljanjem — streljal je namreč iz jeze — napravil svojim farovškim prijateljem precej nerodnosti. Vabilo na predavanje. Klerikalci pošiljajo mojstrom sledeča vabila: Blagorodni gospod! Vljudno Vas vabimo k predavanjima o stavbenih slogih, ki ju bode imel g. Ivan Ogrin, svetnik trgovske in obrtne zbornice, v dvorani Rokodelskega doma v nedelji dne 9. in 16. februarja ob 10. uri dopoldne. Predavanji bosta za vse obrtnike zanimivi, za mizarje, ključavničarje itd. silno poučni. — Društvo rokodelskih mojstrov. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. Poroča se nam, da je pri Ogrinu za ključavničarske mojstre že marsikaj poučnega in da so se tekom časa toliko pri njem naučili, da jim skoraj ni treba priti na predavanja. Umrla je v Velikih Laščah včeraj opoldne gospa Uršula Somrak, v starosti 63 let. Blaga gospa je bila v Laščah in okolici vobče priljubljena. Narodni rodbini naše sožalje. »Za svobodo iu ljubezen«. Pretekli mesec so poročali časopisi, da je srbska vojaška oblast dala ustreliti v Skoplju neko žensko, ki se je izdajala za princezinjo iz Galicije, ki je jako fino nastopala, se znala vriniti v najboljše kroge v Belgradu ter sodelovala pri srbskem Rdečem križu, v resnici pa je bila zapeljivka, ki je zvajala dekleta iz vslt slojev mednarodnim kupčevalcem z dekleti. v roke. Ko ji je prišla srbska oblast na sled. jo je dala ustreliti. — Ne le desetletja temveč stoletja je cvetela na jutrovem in še cvete kupčija z dekleti. Ugrabljajo jih s silo, v kulturnih državah pa z zvijačami, da polnijo hareme pohotnih Turkov. — Nele v starih časih, ko so še Turki plenili po naših krajih, so vlačili slovenska dekleta v turško sužnost — znana je povest o Mi-klovi Zali — tudi v novejšem času je marsikatero slovensko dekle zašlo v turško sužnost. In povest o taki — rekli bi moderni Miklovi Zali je roman »Za svobodo in ljubezen«. Roman »Za svobodo in ljubezen« Sv. Jakob je z resnim glasom naštel dvanajst. »Polšub-strup-obup ... Poljub, strup, obup ...« Ljubomir Prostajkov ponavlja, ponavlja, išče, pa ne najde! Rimo, še eno rimo za sonet, sonet na njene črne(?) oči, rimo .. -O Muza! Ali muza se muza, pa ne da rime od sebe! O Muza ti muzasta! — Ko bi pomagal Mihajlo Kolomazov? »Mihajlo! Mihajlo!!« »Hm, hm?« se oglasi tovariš skoz nos. »Prosim te, ali ne veš nobene rime na — up? Poljub, obup, strup že imam, pa še eno rabim. Up —. nada — je neporabno ...« »O... ja... ja.; !« se pretega Kolomazov. »Kaj-a-aj?« »Rimo...« »Aha, že vem«, se predrami Mihajlo. »Rimo na —up, kaj ne? Kaj pa delaš?« »Sonet...« »A, sonet.. •« Molk, v kotu cvili miška, v sosedniji sobi godrnja stara gospodinja: njen jezik niti v sanjah ne miruje. »Že vem,« se javi Kolomazov. »No?« »Krupp.« »Kaj je to: krup?«, »No, tisti, ki kanone dela...« Ljubomir je konsterniran, molči, Mihajlo prasne v smeh. opisuje usodo slovenskega dekleta Jerice, ki je bilo prodano v turško sužnost in za katero sta njen brat Ivan in njegov prijatelj Srb Dušan tvegala vse, da jo rešita. Ker je bil Dušan komita (član vstaškega odbora v Macedoniji) so jima šli vsta-ši vsepovsod na roko in v romanu so vešče opisani boji in življenje vstašev in krščanske raje. Roman »Za svobodo in ljubezen« je vele-zanimiv; da. tako lepe povesti Slovenci še sploh nismo imeli. Gotovo ga bo z zanimanjem čital vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Opozarjamo vse čitatelje in čitateljice na današnjo prilogo ponatis romana »Za svobodo in ljubezen«, ki ga je začel priobčevati »Slovenski Ilustro-vani Tednik«. Čitajte, kajti ta roman je baš sedaj aktualen, ko se odigravajo na Balkanu svetovno važni dogodki. Drobiž iz Štajerske. Med p o-stajama Sl. Bistrica-Pra-g e r s k o, je vrgel iz nekega osebnega vlaka neki potnik težko steklenico v trenotku, ko je zavozil vlak mimo čuvajnice. Leteče črepinje so ranile čuvaja. — V Mariboru je ukradel iz »umetniške« sobe pri Gotzu neznanec violino v vrednosti 200 K. lastnino kapelnika Šchonher-rja. Violina je bila zadaj svetlo, spredaj pa temnorujava. — V Gor-njem Duplek u pri Mariboru je prišlo na godovno pri posestnici Or-nikovi med fanti Andrej in Rudolf Moleč, Ciril Zavernikom in Jurijem Ornikom potem, ko jim je zlezla pijača v glavo, do hudega pretepa s koli in noži. Muleča so morali še ponoči v mariborsko bolnico, Zaver-nika pa drugi dan prenesti tjekaj. — Mariborskega župana bodo zaprisegli dne 10. t. m. — V Mariboru je prišlo v noči od srede na četrtek med delavcem Savernikom ter dvema vojakoma domobrancema do prepira in krvavega pretepa, pri čemer je zadobii Savernik več težkih poškodb. Nadaljno je preprečila straža. — V B r e ž i c a h, oziroma v Zakotu so zopet prodrli klerikalci. 2e sedaj rujejo proti občinskemu tajniku. Dečka kot vlomilca. Pred kratkim je bilo vlomljeno v stanovanjc posestnice Neže Jazbinšek v Podlogu. Neznani tatovi so odnesli več živeža, obleke itd. 4. t. m. je bilo zopet vlomljeno. Tatovi so hoteli prodreti zid, da bi prišli v klet, kjer se je nahajalo več poljskih pridelkov in vino. Ker pa se je Jazbinškova vsled ropota zbudila, je zasledila tatova v osebi enajstletnega kajžarjevega sina Mihaela Koprivca in devetietnega Jožefa Gračnerja, oba iz Podloga. Dečka sta priznala, da sta tudi prvi vlom izvršila. V smrti sta se združila. Te dni so našli kajžarja Jožefa Kotnika iz Koroškega v njegovem stanovanju mrtvega. Kakor se je dognalo se je Kotnik zastrupil. V zadnjem času je bil neprestano žalosten, ker mu je umrla žena, ki jo je imel zelo rad. V smrti sta se združila. Detnon alkohol. V noči med 5. in 6. t. m. je popival v neki gostilni v celovški okolici drvar Jožef Valant. Polagoma se je tako opijanil, da sta ga morala dva fanta prenesti v njegovo stanovanje. Drugo jutro so ga našli mrtvega na postelji. Zdravnik je konstatiral zastrupljenje z alkoholom. Kakor se je dognalo, je Valant v pijačo primešal tudi razne dišave, kar je še bolj povečalo njegovo pijanost. Goljufiv »nadporočnik«. Te dni je prišel v Opatijo neki mlad mož, ki je bil elegantno oblečen. V knjigo za goste Se je vpisal kot srbski »Ti banalnež! Frivolnež! Cinik!« se jezi mladi pesnik, a oni se smeje... Še nekaj časa ječi postelja, Mihajlo je usnul sredi smeha... In glej, vrata se ne odpro, ampak vendar vstopi gospod Morfej, dobre volje je in ima po strani klobuk; tja stopi k gospici Muzi, io vščipne v podbradek. ji pomežikne, potem položi gospodu Ljubomiru na oči svoje temne, mehke roke... Še en ah iz najnižjih globin in gospod Ljubomir je zaspal... Tam za Golovcem se polagoma dviga luna... »Vse v redu?« »Da, gospod,« odgovori Amor gospodu pesniku. Gospod pesnik — Ljubomir Prostjakov kajpada — obkroži še enkrat konjiča — Pegaza, potem nastavi nogo v stremen in se zavihti na krilato žival. Sluga Amor se ozre še enkrat po vajetih, da-li so dovolj trdne, in po krilih, potem salutira: »Dobro je, gospod.« - Gospod I.jubomir Prostjakov zamahne z roko: »Hil« in odplava polagoma proti zvezdam ... Plava, plava..., mesta speča, poljane rosne, gore bele ... beže pod njim, vedno manjše so, toda pesnikovo oko razlikuje natanko. Glej, velika množica v Ljublja- častnik — nadporočnik v rezerv' Jovan Stojanovič. Kmalu si je pridobil zaupanje slovanskih krogov v Opatiji, na Reki in na Sušaku. Povsod so ga zelo prijazno sprejeli, posebno še zato, ker je pravil, da je bil v bitki pri Komanovu in da sc je prišel sedaj edravit v Opatijo. Znal je pripovedovati podrobnosti o srbskih junaštvih. Razume se, da pri tem ni pozabil tudi sebe. Pretekli pondeljek se je udeležil sokolske zabave na Sušaku. Tu pa je »nadporočnika« Stojanoviča dohitela usoda. Dva trgovska pomočnika sta spoznala v njem svojega tovariša iz neke zagrebške trgovine. Kmalu se je raznesla vest o goljufivem »nadporočniku«. Zahtevali so od njega izkazov, da je res srbski častnik. Teh pa Jovanovič ni imel. Imel pa je pri sebi listine, po katerih se je dognalo, da je bil res na bolgarskem, srbskem iu črnogorskem bojišču, da pa ni ni-kak častnik. Na bojiščih se je izdajal za hrvatskega časnikarja. — »Nadporočnik« Jovanovič ni bil nič drugega kot čisto navaden trgovski pomočnik. Ljubljana. — Praktični misijonarji. Poroča se nam: V šentpeterski cerkvi se vrši te dni »sv. misjon«. Trikrat na dan, — zjutraj popoldne in zvečer — spreobračajo gg. misijonarji grešnike in grešnice te fare, pa tudi iz drugih. Na prižnici in s prižnice doli žugajo ti pridigarji s hudičem in peklom: kako bo »enkrat v peklu vrag grešnike na ražnu pekel in cvrl!« Greh in požrešnost očitajo ti misjonarji ljudem; včeraj, v soboto, pa je farov-ška kuharica od Sv. Petra nesla domu za 18 starih goldinarjev cela plečeta teletine In govedine za pečenko, izrezke in pljučno pečenko misijonarjem. Sodi se v farovški kleti praznijo da se kuharica od druda kar za kolena drži, na štedilniku pa se cel dopoldan in večer cvre da železje poka! Da, da, če imajo takile »božji namestniki« polne želodce in trebuhe vina in pečenke, je prokleto lahko drugim pridigovati o — nebesih, peklu in ražnu!... Kristus je pa učil lačen in bos!!... — »Slovenčevo« poročilo. Kdor če poznati klerikalno moralo in falote ki jo prakticirajo, naj bere »Slovenca« od pretečenega petka, ki piše glede klerikalnega defraudanta Po-lajnkota pri Zadružni zvezi in o 40.000 K notico med ljubljanskimi novicami: tako-le »Strah pred vojsko«. J. P., začasni knjigovodja pri Z. Z. itd.« — Človek, ki ve, za kaj se tu gre, se mora čuditi nad poročeva-njem »Slovenčevih« urednikov, ki hočejo z zavito notico pokriti svojega človeka pristaša-defravdanta. Ce bi bil 40.000 K — defravdiral kak liberalen pristaš, bi pa v Slovenčevem uredništvu pisarili o njem cel mesec mastno tiskane kolone! — Kačar z zeljem, umazanimi nogavicami in s starimi galošami pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem zanimiva obravnava, pri kateri se je razvidelo, kako grdobijo morajo ljudje vsled brezvestnosti trgovcev za pošten denar uživati. Klerikalca Kačarja že dobro poznamo, poznati pa je treba še njegovo zelje. Takole pred 25. novembrom p. 1. je prišel v Kačarjevo delavnico tržni nadzornik g. Adolf Ribnikar in je tam dobil dvoje nogavic cunjo in stare galoše, v katerih je Kačarjev hlapec Alb. Volk z vednostjo svojega gospodarja Karola Kačarja tlačil zelje. Vse omenjene stvari so se poslale graškemu ke- , — • " ~~nr~——- ni na Prostjakovem trgu — nekdanji Zvezdi — vrvi semiiitja, poje in kliče navdušenja: Slava mu, slava mu! Komu? I no. Ljubomiru Prostjako-vemu! — In potem se odkriie tisto zagrinjalo in narodu se prikaže spomenik, velik, ves bel, iz samega čistega marmorja... Čegav? Seveda njegov. 'Ljubomira Prostjakovega! In cela dežela poje samo o njem, govori samo o njem, pije samo njemu v spomin. Vsa širna dežela od Triglava do Atosa je polna njegovih pesmi... Prešeren pa se jezi in drugi se skrivajo... O Ljubomir Prostjakov! Toda kaj! To so pozemske stvari! Dalje, višje, nad zvezde, v neskončnost ... In Pegaz krili, krili in, kaj je to? . Pegaz, pene se ti nabirajo krog ust? Kaj je to? Višje, višje... A Pegaz ne more... Po vsem životu je že penast, moker od znoja, kreljuti omagujejo... Veun« bolj polagoma gre, vedno bolj pvjčasj... Pegaz, še malo, čs majčkeno!: Glej, blizu lune sva, no ... Zaman! Pegaz je opešal, ha, zdaj je začel padati. Glej, tisti kovač v luni je vrgel kladivo v, kot it? se kahlja na vse grlo. In Pegaz, pada, pada... Boželi Ljubomir se ozre: »Kje sem?« Da, grozno: ravno pod njim šumi Niagara. V teh penastih valovih uto- ===== Nov« došia ■— v kavarni „Central”. inui tsilinSii ii|H3 Jitiii ^ j—, | . , , 1 ... Kavarna je celo noc odprta. — koncertuje od dsnss nsprcj vsski dsn Za mn0gobroini obisk vljudno prost su^.. j* Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi v 2\r tr\ a a-a o vedn0 brezplačno na razpolago za veselice, shode, predavanja itd. :: UPRI 11 S Ak0 s:hočc5 dor poi;.: Velika dvorana I llVOr^^ Hotelske sobe H A M M Vili tudi vedno sveže pivo 1» razna prlslna Za obilen obisk se priporoča po jako nizki ceni vedno na raz-:: polago. :: vina po zmernih cenah. r ’r AlCX* HCgCf« mičnemu preizkuševališču, ki je podalo o njih sledečo izjavo: Prva nogavica je bila belo rujave barve in na konci vijolčasta, ki se je dalj časa nosila in se od noge umazala. Cunja je bila ravno tako umazana. Druga nogavica je bila črne barve in na konci obledela, torej taka, kakor bi se dalj časa nosila na nogi in se od nje umazala. Crna nogavica je iz volne in se je drži nekaj las. Galoše so bile stare in umazane. Vseh teh naštetih ostudnih stvarij pa se je držalo zelje. S tem se je pregrešil Kačar proti § 14. zakona o živilih, ki piavi. da se pregreši proti zakonu oni. ki z nemarnostmi napravlja živila tako da bi bilo mogoče, da uživanje takih živil škoduje kupoval-cem. Zato je sodišče Kačarja obsodilo na 100 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora; Kačarjevega hlapca Albina Volka pa na 20 K denarne globe, v slučaju neizterljivosti pa na 24 ur zapora. — Lepe stvari prihajajo zadnje čase na dan! Človek si ne bo upal potemtakem nobene stvari vzeti v usta. In ravno klerikalni trgovci uganjajo take svinjarije, da se človeku gabi, in klerikalne mlekarice iz Ježice in drugod. Občinstvo pa naj še potem od teh brezvestnih ljudij kaj kupuje! Kačar se grozno boji napred. časopisov, češ, da mu bodo uničili obrt. O, Kačar, dokler boš tlačil zelje z umazanimi nogavicami in cunjami v starih in umazanih galošah, te bomo vedno pošteno okrcali. Tako zelje si lahko ohraniš sam zase! — Novi Vodmat. Dne 26. januarja se je vršil občni zbor Sokola I. v Mostah. Na tem občnem zboru je brat Z. utemeljeval krivične napade, ki so se vršili od strani naprednih listov in povdarjal, da ni bilo mogoče prirediti veselice v kaki napredni gostilni pri teh razmerah, ki vladajo sedaj v Mostah. Da smo imeli prav dokazuje sledeči slučaj: Dne 5. t. m. je bil ravno isti Z. v družbi najbolj zagrizenih klerikalnih petelinov v gostilni pri Oražmu, in se tako kratkočasil pozno v noč v tej najbolj zagrizeni čukarski oštariji. Ako je to res, potem je ravno brat Z. najmanj opravičen pritoževati se čez razmere v Mostah. Ker brat Z. poseda važna mesta v napredni poziciji, nam je to skoraj neverjetno. da bi se bil tako daleč spozabil. — Iz Most. Cela okolica Ljubljane je iz mestom tako zvezana, da bi ona brez mesta ne mogla sploh živeti. To so sprevideli Šiškarji in Vičarje, zato so tudi izbrali v občinski odbor može, ki so takega mišljenja kakor so tudi meščani. Moste so pa postale pri tem le nekak »extar modus«. V odbor so prišli sami taki možie, ki jih meščani sploh ne poznajo in tako nimajo nobenega neš brez dvoma... Z vso močjo napne Prostjakov vajeti, da bi potegnil Pegaza v stran. Zaman! Pe-gaf Je. lrrnast, moj bog, ali je to xP°t,L°n^ °slu ie podoben... In cuj, Kako bobne ti slapovi, kako grme, m nekaj kapljic je že padlo nesrečnemu pesniku v obraz, še dvakrat zamahne Pegaz s kreljuti in in... Petošolec Ljubomir leži na postelji in si tiplje vroče, potne ude. Ob vzglavju, pred umivalnikom stoji Mihajlo Kolomazov, se umiva m škropi na vse strani. In od zunaj se smeje luna z bledim. hladnim nasmehom... Polagoma se dviguje megla iznad zasneženih hiš. »No, ali ne boš vstal?« zavpije Mihajlo nad preplašenim pesnikom. »Sedem je ura. že zdavnaj.« Ljubomir skoči s postelje, bled, z rdečimi očrni. »Kaj si slabo spal? No, stokal si precej še proti jutru. Kaj pa so- net?« Ljubomir ni odgovoril, ali sonetov ne dela od tistikrat nič več. vpliva. Začeli so sedaj čisto drugače. Ako iščejo službo ali kako drugo koncesijo, se priporočajo lepo kakšnemu naprednjaku in ta jih potem priporoča. Tako se je zgodilo, da je že več takih klerikalnih naprednjakov na gorkem, ki bodo imeli pri prihodnjih občinskih volitvah v Ljubljani svoj glas. V Mostah pravijo, da ni naprednjakov, ali za kako prošnjo kmalu najde kak zagrizen klerikalec kakega naprednjaka in ga tako priporoča. Nismo nevoščljivi, ako kdo pride poštenim potom do svojega obstanka, ali tak način ne moremo odobravati. Klerikalci v Mostah zatirajo na najbolj brutalen način tiste, ki se jim brezpogojno tnc vdajo, ne privoščijo jim niti njih naj-orimitivnih državljanskih pravic in gledajo, da ga popolnoma uničijo. Kdor se jim do danes še ni udal, ta se jim pač ne bo. rajši bo zapustil Moste in se pedal v svobodni svet. Tako se je zgodilo s Peklajem, ker je bil odkrit značaj, so ga klerikalci popolnoma uničili in tako je šel iz Most. Tako so storili tudi že drugi šli so na Vič ali v Šiško, kjer živijo svobodno. Tudi Ljubljančanje se ogibljejo Most. Prejšnje čase so se vršile narodne veselice in meščanje so jih obiskali, danes je skoraj vse prazno. Obrtniki, gostilničarji, kolikor jih je še v naprednih vrstah, občutijo to škodo znatno, in tako bode stik z mestom kmalu popolnoma pretrgan. Dokler bo vladal v Mostah klerikalizem ne bo v Mostah boljše. — Iz zelene jame. Ko je bila zadnjič komisija, da je pregledovala po Zeleni jami. ako so vse stavbe v načrtih, ki jih imajo posestniki, je bilo to popolnoma pravilno, ker vsaka stavba mora imeti svoj načrt, naj bode še tako malenkostna in občina mora imeti take načrte v evidenci. Ako zahteva občina take načrte ima pa popolnoma prav. Da bi se pa take stavbe kar tja v en dan podirale, tega se ni treba nobenemu bati, tudi ograj ne bodo podirali, za enkrat smo brez skrbi. Seveda Janez Mausar je hotel začeti precej s podiranjem, zato je imel pripravljene krampe in lopate. Oražem mu je pa povedal na uho precej na glas, da to ne gre, čeprav je on komandant čez Zeleno jamo in tako smo sedaj brez vse skrbi, da nam ne podero, kar smo postavili. — Srečke efektne loterije, ki jo priredi Splošno žensko društvo v Ljubljani na korist podpore vrednim upodabljajočim slovenskim umetnikom, so se začele danes razpošiljati in razprodajati. Vsaka srečka stane 1 K ter je 200 dobitkov, med temi 13 glavnih. Dobitki so izvirni umotvori, slike in kipi domačih umetnikov. Natančni seznam dobitkov priobčimo v kratkem. — Slovensko gledališče. Danes v nedeljo ob treh popoldne (izven abon., lože nepar) uspela francoska veseloigra »Mala čokoladarica«, zvečer ob sedmih (izven abon., lože par) desetič in zadnjič v sezoni melodi-jodična komična opereta »Boccac-cio«. — Prihodnji teden se vprizore Birinskega »Vrtoglavci« in Puccinijeva opera »Madame Butterfly«. — Poročili so se dne 2. februarja: G. Josio Bahovec, trgovec in posestnik z gospo Antonijo Jančar; Janko Hočevar, bančni uradnik z gdčno. Vido Velkovrh; Josip Božič, c. kr. žel. postajenačelnik v Podnartu z gdčno. Olgo Šivic, učiteljico. — Osebna vest. Sodni svetnik J. Presker je postal nadsvetnik deželnega sodišča v Ljubljani. T Vojaška godba svira v »Zvezdi« jutri ob pol 12. uri dopoldne. _ „ ~ Umrli so: v Rožni ulici št. 7 1 llomena Černe. — V deželni bolnici so umrli: Delovodja Mihael Lu-sanc. star 55 let; Pleško Marija, 79 let stara zasebnica z Gline; Polutnik Jakob, 32 let stari pekovski pomočnik; Pečnik J os., vpokojeni železniški sprevodnik. — Sokolski zlet !eta 1913. Seja stanovanjskega odseka vrši se v ponedeljek '10. t. m. ob pol 9. zve- čer v zvezni sobi Narodnega doma. Bratje člani udeležite se seje polnoštevilno! Trst. Nag norec na spomeniku. Trst, 7. februarja 1913. Veliko senzacijo je vzbudil prizor, ki se je doigral včeraj okoli 5. ure popoldne na velikem trgu. Trije mladeniči so prikorakali iz kavarne »Spechio«. Ko so dospeli do spomenika, ki se nahaja pred magistratom. se je eden izmed njih slekel do nazega ter splezal na spomenik. Okoli spomenika se je nabralo kar naenkrat vse polno občinstva. In na spomeniku se nahajajoči je začel govoriti občinstvu. Vpil je glasno, delal geste kakor kak izkušen govornik, ter je neprestano kazal na morje. Dospele so hitro straže in gasilci, da izvlečejo norca s spomenika. Ker pa se je ta nahajal prav na vrhu spomenika, se jim to ni takoj posrečilo. Norec je med tem časom seveda govoril in se ni zmenil za nobenega, ker je bil očividno zelo vglobljen v svoj govor. Dva gasilca sta začela plezati na spomenik. Norec je to opazil, zaradi tega se je začel braniti. Gasilca nista mogla opraviti ničesar in sta morala nazaj. Dalje časa so nato študirali, kako ukreniti, da bi se jim posrečilo. In vendar so iznašli pravo metodo. Vrgli so okoli njega vrv, in ga ž njo zadrgnili. Nato so ga začeli vlačiti dol. In šlo je. On je pri tem seveda tulil in se upiral, kolikor je pač mogel. A bilo je zaman. Moral se je torej podati. Takoj nato so ga odpeljali z vozom v norišnico. Občinstvo, ki se ga je med tem časom nabralo toliko, da je bil trg skoraj poln, se je nato razšlo. Ona dva, ki sta spremljala norca iz kavarne, pripovedujeta, da sta opazila še le takrat, ko se je začel slačiti, da je znorel. Za imena še nismo mogli dognati. Dognali smo le, da je nesrečnež vojak pri mornarici. Kakor rečeno, je vzbudila ta scena veliko senzacijo, ker kaj podobnega se redkokdaj zgodi. Ker jo je zapustil, zaradi tega ga je hotela usmrtiti. Predvčerajšnjem zjutraj je zapazil redar napoloble-čeno mlado žensko, ki je pritekla skozi neka hišna vrata v ulici Far-netto; v rokah je držala kuhinjski nož in je pretresljivo vpila. Redar je takoj skočil za njo, a trajalo je precej časa poprej, da se mu je posrečilo, ji izviti nož iz rok. Končno se mu je vendar vdala in peljal jo je na komisarijat. Tam je povedala, da se piše Frančiška Cerian in da je sklenila, umoriti svojega bivšega ljubimca finančnega stražarja Kaserja, in sicer zaradi tega, ker jo je zapustil, dasiravno ji je neštetokrat obljubil, da jo hoče poročiti. Rekla je: ta nož mu moram poriniti v hrbet, in naj nastane, kar hoče. Zaprli so jo nato za nekaj časa v neko celico. Ko pa je prišel policaj, da ji odpre, ker je dospel zdravnik, da jo preišče, se je ona ravnokar hotela obesiti. Pravočasno so jo torej rešili ter odpeljali v bolnišnico. Zdravnik je konstatiral, da je močno bolana na živcih. Društva. Občni zbor Splošnega ženskega društva* se vrši danes v nedeljo ob 5. popoldne v društvenih prostorih. Posebna vabila se ne razpošiljajo. P. n. gg, članice se vabijo na polnoštevilno udeležbo, ker je voliti odbor in določiti program za prihodnjo leto! Odbor. Mladinska skupina Narodne soc. zveze ima danes v nedeljo 9. t. m. svoj ustanovni občni zbor ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu. S tem je dosežen prvi korak v svrho organiziranja naše narodne mladine. Vabimo slovensko mladino, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, vabimo pa tudi vse prijatelje napredne mladine, da pridejo na občni zbor, ter navdu- šijo mladino za nadaljno delo, posebno pa še opozarjamo člane N. S. Z. na ta občni zbor. Občni zbor »Ruskega kružka« se je vršil v četrtek v društvenih prostorih v »Mestnem domu«. Zborovanje je vodil g. dr. Ivan Lovrenčič, ki se je v gorkih besedah spominjal blagopnkojnega ustanovitelja doktor Ljudevita Jenka in društvenika pesnika Antona Aškerca. Nato sta tajnik in blagajnik podala svoji poročili, ki sta bili soglasno odobreni. Na predlog g. Šušteršiča je občni zbor dal absolutorij blagajniku g. Kajze-Iju. V odboi so bili voljeni tile gospodje, oziroma gospe: Terezina Jenkova, predsednica; odv. dr. Ivan Lovrenčič, podpredsednik; Julija Bartlova, Minka Govekarjeva, bančni uradnik Kajzelj, blagajnik; odv. kandidat Borštnik, tajnik; trgovec II. Ševar in urednik dr. Ivan Lah. Za_ preglednika sta bila izvoljena g. Šušteršič in gospa Kajzeljeva. Na občnem zboru so se končno razmo-trivala razna vprašanja, tičoča se društvenega razvoja in napredka. Slov. trg. društvo »Merkur« naznanja, da se bo vršil XII. redni občni zbor danes v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne v društvenih prostorih (Narodni dom). Na dnevnem redu so sledeče točke: Pozdrav predsedstva, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo preglednikov računov, volitev odbora in slučajnosti. Gg. člane vabimo k prav obilni udeležbi. Pismo,. ki ga je našel Lipe Figi na savskem mostu. Dragi gospod sosed Šimen! V skrajni sili napotilo me je, da se obrnem z neko prošnjo do Tebe. Prepričan sem tudi, da bodem našel v tej stiski pravega sveta od župnika veščaka v takih strokah. Saj veš, dragi Šimen, da mladi stare radi posnemamo, posebno pa pri naju dveh, ko imava vero samo v ustih, v srcu pa gojiva sovraštvo do svojega bližnjega. Mogoče Ti je že znano, da sem hotel našega pismonošo ob kruh spraviti, s tem da sva ga z mojim kimovcem županom u-radno počrnila pri poštnem ravnateljstvu. kot nepoštenega — a fante hoče sedaj dokaz imeti za njegovo nepoštenje in to morava pri sodniji dokazati. Ljubi sosed to je hud poper za naju obadva. Edini up si meni samo še Ti. Kajti, spominjam se ravno sedaj na Te, da si ga Ti tudi nekoč polomil, kakor je pravila takrat Tvoja sedanja prijateljica iz Ljubljane, pred notarjem z nekimi listinami. Hm, da zagrozil je še celo ta liberalni notar, ričet Tebi. — Uve-rjen sem, dragi Šimen, da Tvoja prošnja prebije deveta nebesa ter bodeva v torek z županom na priprošnjo Tvojo mesto kače, ribo jedla. Veselim se, ako bode zmaga moja, kako bodo Tvoji čuki ponoči prepevali pod mojim oknom lepe pesmi in marinarice jih bodo sprejemale in tako se bomo vsi veselili zmage. Ker si pa že sam jako radoveden na sodnijsko razpravo, Te pa povabim k gospej K. na štamperl, kajti Alešov ata je ves kosmat za ušesi, kakor se govori, da se boji najinega prihoda 14 dni naprej. Posebno pa sva se mu zamerila od zadnjič, ko sva zbijala s pestmi ob mizo. Ako bode v torek alkohola preveč imam prav izvrstna spremljevalca. Torej na svidenje v torek. Toliko časa pa zdravstvuj. — Šimen takrat bode zastonj, da veš. Upajmo na zmago, dasi... — V Miklavževem letu, na pustni dan. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. VELIKANSKA BOLGARSKA ZMAGA PRED ČATALDŽO. — 7000 TURKOV OBLEŽALO NA BOJNEM POLJU. SoSija, 8. februarja. (Uradno.) Iz Čataldskih pozicij so napadli Turki v dveh kolonah bolgarsko armado. Obe koloni sta bili pognani v divji beg — pri čemer ie 7000 Turkov poginilo. (Več jutri.) SILOVIT NAPAD NA SKADER. — NOVE ZMAGE. Bar-Muričan, S. februarja. »Ob-zoru« se poroča, da se ie začelo strašno obleganje Skadra. V bojni akciji je kakih 200 srbskih, črnogorskih in turški topov. Črnogorska ar-tiljerija je koncentrirala svoj ogenj na Taraboš in ua pozicije, ki so pred njim. Turški monitoriji na Skader-skem jezeru so se po polurnem boju podali v beg. Jeden ie bil potopljen. Bardanjol je padel, tudi Busat je padel. Črnogorske čete so zavzele Veliki Blendir. Muslhnovo glavico in Gatan. Črnogorci so izgubili dva topa. ki sta bila razbita, ubiti so vsi vojaki, ki so imeli službo pri teh topovih. NOVA VELIKA BITKA NA GALI-POLJU. SoSija, 8. februarja. Med bolgarsko in turško vojsko na Galipolju se je pričela nova bitka, izid še ni znan. ZMAGA BO — NA BOLGARSKI STRANI. Pariš, 8. februarja. Sem prihajajo vesti o novi veliki bitki, ki se bije pri Galipolju. Turki bodo docela poraženi, ali pa prisiljeni se umakniti in prepustiti mesto Bolgarom. ENVER BEJ OPUSTIL SVOJ NAČRT. Carigrad, 8. februarja. Enver bej ki je hotel izkrcati pri Rodosto veliko armado in za hrbtom naskočiti bolgarske pozicije pri Čataldži, si je premislil. ODLOČILNI NASKOK NA DRINO-POLJE. Sofija, 8. febmaria. Oblegovalna’ bolgarsko-srbska crmuia prične z glavnim naskokom v treh ali Štirih dneh. Bolgari hočejo za vsako ceno dobiti Odrin v svoje roke že zaradi-tega, ker sc je izvedelo, dn nameravajo velesile Odrin nevtralizirati, ako ga Bolgarska tudi v tej vojni ne osvoji. POGAJANJA NA VOJNEM POLJU RAZBITA. Carigrad, 8. februarja. V diplo-matičnih krogih razglašajo: Pogajar-nja, ki so se pričela v sredo ob 1L dopold. v Bahčikeju med Šefket pašo in Izzet pašo ter med bolgarskima generaloma Savovom in Dimitrijevim niso dosegla nobenega uspeha;. Bolgarska generala sta odgovorila, da delitve Odrina, katero je predla^ gal veliki vezir, glasom katere bi so postavil v mestu zastopnik kalifa, Bolgari s-^daj, ko se je vojna zopet pričete, ne morejo več vss^eleti. Balkanska zveza ne zahteva sedaj samo predaje celega Odrina in Egejskih otokov, marveč tudi regulacijo mele in sicer čez Lile Burgas. Nato Je izjavil veliki vezir, da je s tem pogajanje prekinjeno in se je vrnil še isti večer v Carigrad, dasi so ga šele % petek pričakovali. Od mi urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Stanovanje. 2 sobi in kuhinjo na zračnem kraju išče maloštevilna stranka. Posredovalec dobi pri najemu primerno nagrado. Ponudbe pod šifro »Mirna stranka« na Prvo anončno pisarno._____________________ Krznar in izdelovateli čepic Feliks Žagar se je preselil na Stari trg št. 32, ter se slavnemu občinstvu vljudno priporoča. ________________ Kupi se mala rabljena pisalna miza za nizko ceno. Ponudbe pod šifro »Pisalna miza« na »Prvo ation-čno pisarno«. ________________________ Išče se mesečna soba za damo z malim otrokom, kateri bi se moral čez dan oskrbovati. Ponudbe pod A. B. Ljubljana, poštno ležeče. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je dne 8. februarja opoldne ob 12. uri previdena s svetimi zakramenti, po daljši mučni bolezni, gospa Uršula Somrak gostilničarka in posestnica mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ranjke bo v pondeljek dopoldne 10. febr. Predrago ranjko priporočamo v molitev in blag spomin. Velke Lašče, dne 8. februarja 1913. Globoko užaljeni ostali. Brez vsakega posebnega obvestila. Spretna prodajalka se sprejme v trgovini STJŠUIK, Zaloška cesta. &»• Odda se takoj dva prostorna lokala na Mestnem trgu; vhod skozi vežo, pripravna za mlekarno ali kakega cbrt-uika. Ponudbe pod „Lokal“, poštno ležeče, Ljubljana. FR. P. ZAJEC' Ljubljana, Stari trg št. 9 priporoča bot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj BS#- optični zavod. "98 Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. ^ Krojaštvo <&. Ivan Kersnič v lijublJani Sv. Petra cesta 32,1. nad. (poleg kavarne „Avstrija“) najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nize cene, znano pohvalna postrežba. Naznanilo preselitve. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svoj krojaški salon z Miklošičeve ceste št. 10 na Dunajsko cesto št. 20 nasproti kavarne „Evropa“. Svojim odjemalcem se priporočam da mi ostanejo naklonjeni tudi v bodoče. Z odličnim spoštovanjem Ivan Magdič, krojač. Najfinejši iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne ..UNION". A. Kje pa pustite brusiti svoje In škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju, lin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3. lijMiiii najraje začetnica, se sprejme takoj. Ponudbe s spričevali in z zahtevo po plači na „Prvo anončno pisarno* v Ljubljani pod šifro: »Knjigovodkinja P. a-p.“ Odda se: Za februarjev termin 1913: lep, velik lokal pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta. Za februarjev termin 1913: lokal za trgovino v najlepši in tudi najprometnejši legi .•. .*. mesta. .*. .•. Za lakoj: Užitnine prost lokal za skladišče pripraven tudi za delavnico itd., even-tuelno z vporabo lepega dvorišča. Različne lokalitete (šupe) z velikim okolo ležečim i»i o-štorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika : : : skladišča tudi na prostem. : : : Natančnejše se poizve: v pisarni štev. 12 v hotelu pri „Maliču“, nasproti glavne pošte. «2 ■ S— 05 ■ BW cd 03 ■ — 15 ■ mmm O 03 SSL XZ> cd 03 co tttrsrovan .diker Medicinah h I3nivtlniii rjsfljn tovroSobenik,Siska Rri Ijubljani “D O CO CO 03 CO< ■o CD O 03* CD »-fr* 03 MBH 4 CD ‘55’ T . , . V v ’ Karol Hladky : c. kr. oficijnl tobačne režije : se je dne 9. t. m. zaročil z gospodično Doro Kastelic hčerko g. J. Kastelica, ravnatelja posojilnice in posest, v Ljubljani. Svarilo! Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija „FLORIAN“ v Ljubljani. Tvrdka Bilina & Kasch na sl. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parlu-merijo, galanterijo, ročna dela, izdelovanje vseli vrst prevlečenih gumbov, kakor tudi vse potrebščine kilne pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija. — Postrežba točna in solidna. — Vnanja naročila se točno izvršujejo. ::::::::::: M. Schubert Ljubljana, Zidovska ul. 5 Mednarodno spedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TJstanovljeno IB'7©. Telefon, štev. ©O. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. Radi inventure prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse drugo blago 50 o o pod lastno ceno. ■\ „Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5 Otvoritneno naznanilo. Usojarn sl slavnemu občinstvu javiti, da sem otvorll rr:—-rz== \ Škofji lllici j kavarna Krapš ki je najudobneje urejena in z dvema najnovejšlina biljardoma c. kr. dvornih založnikov Seifert in sinovi opremljena. — Točijo se najfinejše gorke In mrzle pijače, ter so cenj. gostom mnogoštevilni tu in inozemski listi na razpolago. — Mojc dolgoletno delovanje v kavarni EUR0P1 jamči za točno in solidno postrežbo. Z velespoštovanjem I. Krapš, kavarnar. III Del. glavnica: K 8,000.000. Rez. fond nad ■ K 800.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica, «tev. 3, (laslna lii-šn) Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih *%X aiinmi I Učiteljska tiskarna : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 : se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine. Litografija, MM Cene najnijže! —— Notni stavek.