Prebivalci Anskega vrha hodo gradili naprej... Prebivalci Anskega vrha na področju terena Lisce (Celje) so lani začeli popravljati ce- sto. Okoli 120.000 dinarjev so porabili za ta dela od sred- stev, ki jih je dobil na razpo- lago krajevni odbor. S tem de- narjem so uredili klanec pod Poženelom in ga deloma tudi ublažili. Pri teh delih so pri- J5)evali okoli 120 prostovoljnih ur in nekaj deset ur pri vož- njah z vpregami. Pred kratkim pa je krajevni odbor skupaj z odborom SZDL terena Lisce sestavil načrt krajevnih potreb in del za leto 1959. Ugotovili so, da akcija v lanskem letu ni bila najbolj uspešna in da je udeležba pre- bivalcev bila preslabotna. S tem v zvezi so ugotovili tudi to, da bi s tem denarjem lah- ko uredili cesto mnogo dlje v hrib, če bi denar porabili pred- vsem za strokovna dela in ma- terial, ne pa tudi za navadna odkopna in zasipna dela. Posledica teh ugotovitev je bil sklep, da bo letos treba na- čin lokalnih komunalnih ureditev izva- jati na drugačni osnovi. Predvsem so ge zedinili, da naj bi dodeljena sred- stva (le-ta zaenkrat sicer še niso znana) koristneje obrnili. Predvsem je treba gledati, tako so sklenili, da bo denar porabljen le za najnujnejša strokovna dela in za potreben material. Vse ostalo pa bi uredili s prostovoljnim delom. S takim načrtom in predlogom sta krajevni odbor in osnovna organizacija SZDL stopila pred sestanek vseh pre- bivalcev Anskega vrha in dela Miklav- škega hriba, ki je bil v torek v bivši restavraciji na Anskem vrhu. Sestanka so se udeležili zastopniki domala vseh hiš na tem področju. Tu so se temeljito pomenili o tem, da lahko od družbe pričakujejo pomoč le na ta način, če bodo sami po svojih močeh kar se da dosti prispevali. Ko je bilo vsem jasno za kaj gre, niso veliko ovinkarili. Za- povrstjo so se priglašali s svojimi ob- vezami. Nobenega med njimi ni bilo, ki bi ne bil pripravljen pomagati po svojih močeh. Večinoma vsi so se za- enkrat obvezali prispevati po 30 pro- stovoljnih ur, nekateri med njimi tudi po petdeset. Na ta način je od razme- roma malega števila navzočih bilo v kratkem času zbranih za nad 500 ur obvez. Pričakujejo, da se bodo pri tej akciji, ki jo bodo začeli, čim bo vre- me ugodno, izkazali tudi tisti posest- niki, ki ne stanujejo na tem področju, imajo pa tam gozdove in parcele. Zelo so bili zadovoljni, ko so zvedeli, da jim bo na pomoč priskočila tudi mladina in ostali prebivalci terena Lisce. Spričo pripravljenosti terena in če bo krajevni odbor dobil tudi primerna de- narna sredstva, lahko pričakujemo, da bo letos, najkasneje pa do konca pri- hodnjega leta cesta urejena do lovske koče. To pa ni samo pridobitev za pre- bivalce terena samega, temveč za Celje na splošno, kajti ta predel je priljub- lien za tiiristp in izlptnikp Ob pogledu na Anski vrh se oči vsakikrat ustavijo na hišici pod velikim drevesom, ki je hkrati nekak naravni strelovod. Tokrat ta motiv z nekoliko drugačne strani... Kulturne novice Okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev je priredil od 26. do 31. janua- arja v Glasbeni šoli v Celju zboro- vodski tečaj. 39. učiteljev-zborovodij je z vso vnemo in resnostjo sledilo predavanjem Radovana Gobca, Slavka Mihelčiča, Petra Liparja, Egona Ku- neja in Borisa Ferlinca. Tečaj je v seh pogledih uspel, nadaljeval pa se bo zopet v poletnih počitnicah. V preteklem tednu je tudi vadil uči- teljski pevski zbor celjskega okraja, ki je bil ustanovljen lani novembra. Zbor organizacijsko še ni utrjen in tudi moških glasov še primanjkuje. Uprav- ni odbor mora do prihodnjega meseca, ko bo zopet vaja ,nadoknaditi zamu- jeno. Zbor korepetirata tov. Egon Ku- nej in Jurče Vreže, vodi ga pa Boris Ferlinc. V preteklem tednu je naštudi- ral 8 pesmi. Prvi javni nastop bo imel na »Dnevu prosvetnih delavcev«. Preteklo nedeljo je imela pihalna godba Tovarne emajlirane (p)osode ob- čni zbor. Godba pod vodstvom Stanka Pojavnika lepo napreduje. Razveselji- vo je dejstvo, da se šola na celjski glasbeni šoli 7 učencev tega ansambla, sami pa jih vzgajajo 12. Za 40. oblet- nico ustanovitve KPJ bodo priredili 5 samostojnih koncertov doma in dru- god. V soboto, 7. t. m. lK>mo imeli Celjani v gosteh pevce iz Kranja, ki bodo na- stopili ,pod vodstvom Petra Liparja z moškim, ženskim in mešanim zborom. Ker je ta zbor eden vodilnih v Slove- niji, se obeta Celjanom lep glasbeni učitek. Vstopnice so v predprodaji r Glasbeni šoli. Največ sredstev za družbeno prehrano v šostanjshi občini Pred dnevi se je zbralo v Šoštanju 50 delegatov občinskega sindikalnega sveta Šoštanj. Po poročilu predsednika se je razvila živahna razprava. Izobraževalno delo ni bilo v celoti opravljeno, toda ne po krivdi vodstva, temveč podružnic. De- vet predavanj, tridnevni ideološko-politič- ni seminar in dvodnevni seminar za člane delavskih svetov je le nekaj ugotovitev. V šolo za delavsko upravljanje na Teharju so podružnice poslale 42 svojih članov. Od teh samo Rudnik Velenje 20. Osem- najst mladincev iz rudnika je šlo v se- minar v Bohinj. Mnoge podružnice pa niso poslale niti enega člana v šolo za delavsko upravljanje. 2e iz predsednikovega poročila je bilo povzeti, da je ureditev obratov za družbe- no prehrano v Velenju in Šoštanju nujno takoj urediti. Menze v obeh krajih so v nehigienskih prostorih, s kalorično nizko vrednostjo. Razprava sama je ponovno po- trdila, da je to vprašanje treba takoj re- šiti. Predlog, da bi v Velenju uredili cen- tralni obrat za družbeno prehrano, ni slab. Prav tako je treba misliti na ustanavljanje uslužnostnih servisov v obeh večjih krajih. Zato naj bi sklad skupne uporabe, ki bo v tej občini znašal približno 182 milijonov din, uporabili prvenstveno za ureditev obratov družbene prehrane in ustanavlja- nje uslužnostnih servisov. Občina bo ves svoj investicijski sklad v višini 34 milijonov uporabila za dvig obrti in gostinstva, kar je trenutno najbolj pe- reče v občini, predvsem pa v Velenju. Le- tos bo v šoštanjski občini 941 milijonov negospodarskih investicij. Kar 560 milijo- nov bo uporabljenih za gradnjo stanovanj. Vse to so lepe številke. Ob njih pa čaka veliko dela sindikalne podružnice. Njihova skrb bo, da bodo vsa sredstva, s katerimi bodo podjetja razpolagala, pravilno razde- ljena in namenjena za najbolj pereče pro- bleme, ki neposredno zadevajo proizva- jalca. Zato je zbor sklenil, da bo dve tre- tjini sklada za skupno uporabo namenil prvenstveno za obrate družbene prehrane, da bo sodeloval z zbori proizvajalcev, po- svečal vso skrb izobraževanju in razširil predvsem področje kulture in športa z med- sebojnimi tekmovanji kolektivov. Uspehi planinske skupine ..Emoll" v [elju Pred dnevi so se sestali člani planinske skupine v Tovarni emajlirane posode v Celju, da pregledajo svoje delo v pretek- lem letu in si določijo smernice za bodoče delo. Za to priložnost so v lepo urejeni veži pred veliko dvorano upravnega po- slopja uredili skrbno zbrano planinsko raz- stavo, ki je prikazala opremo planinca in alpinista, reševalne priprave, fotografijo, transverzalo in planinsko literaturo, ki jo ima skupina v svoji lastni knjižnici, eno vitrino planinske literature pa ji je za raz- stavo zbrala Studijska knjižnica v Celju. Lep del razstave je bil posvečen spominom na ture, ki so jih v preteklih letih naredili člani delovnega kolektiva TEP po domačih in tujih gorah. Na občni zbor skupine je prišlo čez sto članov, večji del mladine. Najprej so si ogledali razstavo, nato pa poslušali poro- čilo predsednika skupine tov. Sveta, ki je poročal o društvenem delovanju in posebej poudaril razumevanje, ki ga kaže upravni odbor tovarne za planinsko skupino. Po poročilih so se člani pogovorili predvsem o izletih, ki jih bodo v letošnjem letu na- redili in o sodelovanju s PD Celje, pred- vsem pri mladinskem odseku. Sklenili so tudi, da se bodo udeležili pohoda po poti XIV. divizije, ki ga bo priredilo PD Celje v proslavo 40-letnice KPJ. Občni zbor sku- pine je pozdravil tudi predsednik PD Celje tov. Orel in emajlircem čestital k razstavi in k delovanju ter omenil ozko sodelovanje med planinstvom in delavskim gibanjem v prejšnjih časih, obenem pa športno vred- nost planinstva posebno za ljudi, ki so po svojem poklicu vezani na industrijsko pro- izvodnjo. Uspefo delo Ljudske univerze v Žalcu Minulo jesen je komisija za izobra- ževanje pri občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev v tesnem sode- lovanju s svetom za kulturo in pro- sveto pri ObLO v Žalcu ustanovila ljudsko univerzo z lastnimi predava- telji. Predavanja se vrše vsak petek ob ipopoldnevih ali pa zvečer ob zelo lepi udeležbi državljanov. Mimo jubi- lejnih tem v okviru proslave 40. ob- letnice SKJ zajemajo predavanja peda- goško-vzgojne, zgodovinske, prirodo- slovne, zdravstvene, gospodarske, po- top'sne in druge teme, ki jih predava- telji večidel spremljajo z diafilmi. Na ta način se je že do sedaj zvrstilo po raznih krajih komune nad trideset do- bro obiskanih predavanj, predvidenih pa jih je v tej sezoni vsaj do štiri- krat toliko. Razen tega redno deluje T občini za izobraževanje kmečke mla- dine nekaj KG šol, te dni pa začne T Grižah delovati prva večerna šola, r kateri si bodo naši delovni ljudje, ki z rednim šolanjem tega niso mogli do- seči, pridobili v dveh letih znanje prej- šnjih štirih razredov nižje gimnazije. S ^ihodnjim šolskim letom bodo za- čele take šole delovati tudi T Preboldu, na Vranskem, v Polzela in Žalcu. Uspel občni zbor Občinskega odbora ZB v Žalcu V nedeljo, dne 1. februarja je bil v Žalcu dobro obiskan redni letni občni zbor občinskega odbora ZB za žalsko občino. Med najvažnejše sklepe, ki so bili na zboru sprejeti, sodi vsekakor sklep, da bodo organizirali v okviru proslav 40. obletnice KPJ množične partizanske pohode na Dobrovlje, r zibelko partizanstva na štajerskem, in na Šmigovo zidanico, kjer je bila pred vojno znana konferenca KPS, katere se je udeležil tudi tovariš Tito. Nič manj važen pa ni sklep, da bodo v letošnjem prazničnem letu. najkasneje do jeseni, dokončno vendarle spisali in uredili vse krajevne kronike iz NOB z vsem pripadajočimi dokumentacijami, kot so n. pr. življeniepisi in slike padlih bor- cev in žrtev fašističnega nasilja. V^SIovenskih Konjicah se pripravljajo na proslavo krajevnega praznika Organizacija ZB v Slov. Konjicah je že pričela s pripravami za proslavo krajev- nega praznika, ki bo 12. februarja, to je na obletnico obešanja talcev na Franko- lovem. Praznovanje se bo pričelo že dan ŠTUDIJ KONGRESNEGA GRADIVA v KONJICAH Osnovne organizacije ZKS v konjiški ob- čini so pričele z načrtnim študijem kon- gresnega gradiva iz VII. kongresa ZKJ. Redni študijski sestanki po organizacijah so vsakih štirinajst dni, tako da bodo ce- lotni material predelali do konca junija. Organizacijam pri študiju pomagajo člani občinskega komiteja ter predavateljski ak- tiv, ki obiskuje poseben seminar pri občin- skem komiteju ZKS. prej z gostovanjem celjskega gledališča v kulturnem domu. V jstih prostorih bo na sam praznik otvoritev razstave" iz NOB, v kateri bo prikazanih vrsto slik iz borb in različnih akcij na pohorskem področju. Isti dan dopoldne ob 9. uri bo žalna ko- memoracija na grobovih talcev na Fran- kolovem, zatem pa pogostitev svojcev pad- lih talcev. Poleg tega je v programu še, da bodo v teh dneh okoli praznika pred- vajali nekatere domače filme. MLADINSKA ORGANIZACIJA V ŠMARJU Končno se je šmarska mladina ponovno oblikovala v osnovno mladinsko organiza- cijo. V sredo so imeli občni zbor, ki je uspel. Sklenili so, da se bodo zbirali ob sredah, ko bi imeli tudi različna predava- nja. Najprej bi radi zvedeli nekaj najzna- čilnejših dogodkov iz zgodovine SKOJ. Organizirali bodo tudi plesne vaje in tesno sodelovali s prosvetnim društvom. kronika nesreč Ivan Pozder iz Bndislavca pri Varaždina in Slavko Moškotevc iz Grobelna sta se pretekli četrtek z motorjem vozila po cesti skozi Ostrožno pri Celjn. Med vožnjo sta z vso silo zadela v električni drog. Moškotevc je obležal Da mestu mrtev, Pozderja pa so prepeljali T bolnišnico. 12 letni Vladimir Brodej iz Vitanja je vtaknil levo roko v slamoreznico, ki mn jo ja poškodovala v zapestju. Ivana Verk iz Stranja so našli poškodova- nega v nezavesti v obcestnem jarku. Prepe- ljali so ga v bolnišnico. V pretepu je bil z nožem zaboden v prša Ludvik Matko iz Tržišča pri Rogaški Slatini. Pri padcu so si zlomili nogo: posestnik Ivan Logarič iz Brezna pri Podčetrtku, Dominik Zdolšek iz Ostrožnega pri Ponikvi in Stanko Goršek iz Migojnic pri Grižab, ki je padel a drevesa. Ivan Vodovnik iz Kasar pri Petrovčah je padel dva metra globoko in dobil težje po- škodbe po glavi. Poškodbe v kolkn je dobil pri dela • rnd- •iku Franc Božič iz Žalca. celjski trg (Cene v oklepaju veljajo za socialistični sektor) Krompir 18 (18), čebula 70 (—), ohrovt nO), zelje sveže 3t (30), fižol v. 70—80 (70), fižol n. 50—55, solata (100), špinača 200, cveta- ia (8i), jed. korenček 15—30 (30), petršilj 60 (50), koleraba (3«), pesa r. 28 (28), lesen 17« (170), kislo zelje 45 (40), kisla repa 22, pori 4« (40), hruške 70, jabolke 2t-3t (25) grozdje (160), limone (28t), orehi celi 120, jedrca 420— 450, mleko 35, maslo 500, smetana 240, skuta 150, jajca 16—18. perutnina 450—650, dateljni (60), zav. fige »nhe (220-240), slive suhe (250), rozine (540), orašidi (450), notovilec 200, hren 15». gibanje prebivalstva Y času od 24. do 31. januarja 1959 je bil* rojenih: 23 dečkov in 21 deklic. Poročili so se: Pavle Tizmonar, električar iz Velenja in Je- romina Špital, trgovska pomočnica iz Pesjega. Štefan Mlinarič, učitelj in Štefanija Golob, učiteljica, oba iz Dekležovja. Janez Kovač, poljedelec iz Šmartna v Rožni dolini in Terezija Kranjc, poljedelka iz Rožnega vrha. Stanislav Cafuta, vodovod, instalater iz Celja In Ana Rajh, študentka iz Brodnic. Jožef Debelak, mizar, pomočnik iz Celja in Jožefa Dobro- tinšek, pom. delavka iz Trnovelj. Friderik Meško, krojaški pomočnik in Jožefa Veternik, trg. pomočnica, oba iz Celja. Alojzij Rak, ko- vinopleskar in Dragica Popovič, trg. pomoč- nica, oba iz Celja. Franc Jesenek, poljski de- lavec iz Marija Dobja in Ana Kodela, poljska delavka iz Celja. Franc Goranc, rudar in Vil- helmina Urankar, šiviljska pomočnica, oba iz Kisovca. Štefan Gajšek. topilec iz Vrbna in Marija Arzenšek, delavka iz Prožinske vasi. Franc Sajovic, delavec in Ivana Zabukovšek, pom. delavka iz Slane. Franc Ograjšek, mizar, pomočnik iz Šmartna v R. d. in jdarija Pod- javoršek, poljedelka iz Brezove. Umrli: Jožef Mastnak, kmetovalec iz Bodreža, star 55 let. Kari Lun, upokojenec iz Ratanske vasi, star 85 let. Jožef Jagodic, kmetovalec iz Turna, star 58 let. Jožef Kolar, otrok iz Šentvida pri Planini, star 7 dni. Vincenc Razpet, delavec iz Prekorja, star 31 let. Milena Laznik, otrok iz Hrastnika, stara 4 mesece. Marija Kopitler, otrok iz Gotovelj, stara 4 leta. Katarina Kra- mer, gospodinja iz Šentjurja pri Celju, stara 48 let. Stanislav Moškotevc, poljedelec iz Šent- vida pri Grobelnem, star 34 let. O NALOGAH KMETIJSTVA RAZPRAVLJAJO Člani zadružnega sveta pri Kmetijski za- drugi v Slov. Konjicah imajo redno vsak petek sestanek, na katerem razpravljajo o nalogah, ki jih morajo opravljati kot člani tega novega organa. Znani zadružni in kmetijski strokovnjaki jim ob tej priliki pojasnjujejo različna vprašanja s področja dela zadrug in kmetijstva. Udeležba na teh sestankih je dobra, kar kaže na zani- manje članov zadružnega sveta, da si pri- dobe potrebno znanje za vodenje in uprav- ljanje zadruge. 15 LET - POMEMBNA OBLETNICA Letos 22. februarja bo poteklo petnajst let, odkar je padel v Zavodnji nad Šošta- njem, zadet od sovražnikove puške, parti- zanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh. V Šoštanju se na ta dogodek skrbno priprav- ljajo. Med drugim bodo izvedli tudi ko- memoracijo s Kajuhovimi verzi. PRVI V CELJSKEM OKRAJU V velenjsko gasilsko društvo je včlanje- nih 75 članov: dve moški desetini, ženska in pionirska. Vsi so opravili 1710 ur s 43 suhimi vajami. Pionirji so prav tako imeli 30 vaj in se vadili z malim orodjem. Lani je to društvo proslavljalo 60-letnico obsto- ja in za delo prejelo od okrajne gasilske zveze motorno brizgalno. Pri republiškem tekmovanju prostovoljnih gasilskih dru- štev so velenjski gasilci lani zasedli prvo mesto v celjskem okraju. Letos bodo posvetili vso skrb vključe- vanju mladine v gasilce in zgradili v Pod- kraju pri Velenju rezervoar za vodo, ki ga bodo uporabljali za primer požarov. Lani so pogasili sedem požarov in tako obva- rovali več milijonsko vredno^st. 316 STANOVANJ BODO ZGRADILI Letos bodo v šoštanjski občini zgradili 316 stanovanj. Od teh bo 262 zgrajenih v Velenju. Na novo bodo pričeli graditi le 36 stanovanj. V glavnem bodo vsa stano- vanja, ki so jih pričeli graditi preteklo leto, letos dovršili. USPELO GOSTOVANJE Z Rdečo kapico so preteklo soboto gosto- vali Mežičani v Velenju. Predstava je bila pravi užitek za mlado in staro ter je le škoda, da niso igrice uprizorili vsaj dva- krat za mladino. Nekaj iz nove Šmarjete Čeprav je nova Smarjeta nekaj sto metrov od Mariborske ceste, jo ven- darle malokateri Celjan pozna. In vendar je tukaj preko dvajset hišic, kjer stanuje kar lepo število delavcev in nameščencev, ki so vsi zaposleni v celjski industriji. Za vse te ljudi je ve- lika nevšečnost cesta, ki vodi od nase- lja do glavne ceste. Sicer pa cesta ni pravi izraz, kajti ta stvar ni prav nič podobna cesti, ampak sliči veliko bolj na kolovoz nekje v Haloških hribih, posebno ko se začne deževje in sneg. Pešec je prisiljen gaziti do gležnjev po'^ blatu .in brozgi. Cesta ni v takšnem' stanju po zaslugi vaščanoV, ki tu sta- nujejo, ampak gre levji delež na račun kmetov, ki imajo tam svoja polja, po- sebno pa tistih, ki izkoriščajo tamkajš- nji industrijski posel in v vsakem vre- menu pridno vozijo težko naložene vo- zove. Nifiče pa je ne popravlja, čeprav bi bila to njihova dolžnost. Zato ni čudno, da so se prebivalci tega naselja s tolikšnim veseljem od- zvali vabilu SZDL in prijeli za lopate. S skupnim delom so nasuli ozko stezo ob robu ceste, ker za vso širino ceste nimajo materiala in sredstev. Tako so napravili zasilno stezo, po kateri se vsaj delno ogneš blatni kaluži. B. A. »SAVINJSKI ZBORNIK« V TISKU Že dalj časa najavljeni »Savinjski zbornik«, ki bi moral iziti že konec lanskega leta. bodo začeli iz tehničnih vzrokov v Celjski tiskarni staviti šele T začetku februarja in bo predvidoma dotiskan do 1. maja t. 1. Pri zborniku sodeluje petindvajset avtorjev iz pod- ročja zgodovine, književnosti, geogra- fije, etnografije. arheologije in gospo- darstva. Zbornik bo vseboval okrog dvajset tiskovnih pol in bo bogato ilu- striran. Nabaviti ga bo moč v sub- skriipciji, po izidu pa tudi na knjižnem trgu. „Repi" še niso pozabljeni... Medvojni in povojni sistem »repov« pred trgovinami je sicer močno po- jenial. Vrste vidimo samo še ob sobotah v pekarnah, mesarijah in delikatesnih trgovinah. Toda ti repi se ovijajo v prodajalnah samih in le malokdaj se zadnji konec vrste čakajočih ljudi pojavi tudi sko« vrata na ulice. Preteklo nedeljo, ko je spet zapadlo malo snega, pa je bila pred kino »Metropol« neverjetno dolga vrsta. »Pevec iz Mehike« je prisilil vnete kinoobiskovalce na čakanie v repu na snegu in mrazu. Vrsta je pred poldnem segala od vhodnih vrat pa za vogal palače Ko- munalne banke. Tudi pred pisarno Olepševalnega dru.Sfva je bila baje taka vrsta, da še dolsro ne. lam so prodaja!: -"stopnice za maškarado... Simbol »repov« se je od masla, mesa in kruha presein aa :rabavno plat-