Št. 35. V" Gorici, dne 2JV avgusta 1897. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo ..fiBJpliartki lnI' vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto.....gld. 4-40. pol leta četrt leta 1 10. tuje Ilelav ile toliko več. kolikor je večja poštnina, inijnm manj premožnim novim, naročnikom naročnino znižamo, afco se oglase pri upravuiilvu. „Priagrtc" izhaja vsakih 14 doij vsak drugi t orel. in volja za celo leto 80 kr. »Gospodarski List" izhaja in te prilapa vsak mrt.ee v ol>-sejju IG slrauij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v velrtek* SOČA Tečsg XXVII. i Uzdaja za deželo.) Oznanila ,PaSU«IGL" plačujejo so za petstopno petU-vrslo: S kr., že se tiskajo 1 krat, Večkrat — po pogodbi. ~ Za večje črko po prostoru. Posamične žtevilke dobivajo se v tobakarnah v Nunski nlici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojaSuice in pri Pipanu v ulici Pont« della Fabra po 8 ks. Dopisi poJiljr.jn naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa npr.ivni.Uvu »Soče*. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema, — Hokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9. I lzd»jatelj in odgovorni urednik Vinko L.eviLnik , Bog- In narod!" — Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna" A. Gabriček (odgov, J. Krmpolič). Važna imenovanja. Slovenci in Hrvatje na Primorskem nismo bili zadovoljni '/. bivšim deželnim šolskim nadzornikom Leschannfs ky o«. To jo bil pristen Gonnau, ki je menil, da na-e srednje šolo naj bodo zavodi za tmicluo prelevlj«.-vanjo Slovanov v Nemec. Nemščina inii je bila prvi predmet, in r.uli nje se je pogu-bilo mnogo našo mladino. Na na-o srednje Šole je priromnlo v.liko pristnih Nemcev, ki so govorili tiko »priilno* nem-čino, da je naši učenci niso u ogli iimeti, n. pr. »Kau-1'eii's npriilon* za »Katifen Sie eine Biiilie*. Dokler smo se pritoževali proti njemu le Slovenci, je imel ta mož Irdno, nepremakljivo stališče. Italijani sami so ^a portpi-rali iz sovraštva i!o Slovanov. In mož je bil domišljavo , da j.? kar v Knjižen UJ mesto c. kr. dc/el.ieg.i šolskega nadzornika za Primorsko, Toda polagoma so »e ga naveličali lndi Lahi, kajli mož je hit vendarle (Jerman od pete do temena. Šele zdaj se mu je . ali^c omajalo iu — premeščen je bil! Vladnt sUlem na Primorskem je pokazal svoje to/.bko tudi v letu slučaju, - sistem, ki ljubeznivo liožku naše italijanske .sosede, Italijanom se ne sme skriviti la* na glavi, }ia naj se /pilili karkoli J Trelulo je seveda dohiti naslednika j h> In halo je — seveda zopel zadovoljiti Italijani;! Za slovansko večino prebiv.il-lva na Primnr.kom pa se vl.ida ni zmenila! Imenovala je dr. Frančišku S »i d a, raiiialelja c. kr. gimnazija v Tratil, rodom Tržičaua, k i ne pozna ne slovenskega ne hrvaškega jezika. Italijani so zadovoljni - za Slovane pa se ta vlada ne zmeni. * * Predsednik o. kr. okrožnemu sodišču v Gotici, g. dvorni svetnik Pavel S hiša, je Sel v pokoj. Doslej so bili vedno le Italijani na luii važnem mestu, in (o v deželi, ki je v dveh tretjinah slovenska! Italijani nri'.v'ji), da to predsulništvo je postalo že njih »posestno stanje" iu da novi predsednik mora hiti zopel le llahj.ui. Vladin sistem pa je t.«k. da Lahotn se mo'M i/polniti vsaka želja; in res— imenovan ho g. Višini, sin pred/.adnjog.t predsednika. T.iko vsaj poročajo / zadovoljivim« laški časopisi. Vesno tudi, keni ipij olifnlijo tudi v tem pogledu, «In *o llii »J1' »'«'• "»' <"''i"'L fi'-danja c. kr. vlada, ki hi pa vendarle rada vladala s -- slovansko vodilu v dižaviioni zboru. Ibdijan-ki li.-ti so iia/uanili, impor-Imizii", --- da liu-la oudi r.i/pravljala važna vprašanja. Ta važnn vjuM.^nija m» v ju vi v rs. I i predsednik okrofciioinu s» liščn iti n.id*k«if gori-ki . . . , muida |ia imujo še kaj ihnjiega t a MeII. Giol* ll.uhlii je iiedviinuu) ljubeznivo sprejel laska |K»j.liHHM, saj krvi« i voda iu v Pi.idenijevih ^ilah s«, št- prvlaka kij lahkega kuharja, ki je bil uasf<>pil pe^ ilolgu pol i/, Italije na Poljsko, kjer so poslali njegovi potomci grofje iu da:ics, kakor se vidi, imenitni državniki. Toda prav (a iiuciiuvaiija ho morala sprejeli v svoj program si-d.mja večina državnega /hora, pie-ehno |>a slovanska krščansko nni'»)diia zvozi«*. Od sh>veti4e str..ni soira.jhiv.o ni siorn ni uajtiiaiijil kuruk, da »i se odvrnila iiiie-novaiija po /aldevi laskih kolovodij. To ima svoj [lonieti! Vlada naj parna ve, kaj jej je storiti: ako ne ve, naj poprava, saj ve, na kalere naslove se jej jo obrniti. i)a bi pa kleče -plazili za grofom RiuVnijeni, kakor delajo ti proslnli laški radškalei, toga ne bi radi videli ml siaMh po slan cev! T.i.1.1 kaka odločna l)e.sedi. ne bi škodovala! Še je čas, tla so vladi resno za-i kliče na tiho; Ili> tu in ne dalje! I Vido čas, j ko boš vl.ij.il,« r.,0Uii o,J svojega liiVvanja! [ llekli siiu»!Zdaj naj pa vlada imenuje j za obe nu .-ti v , 1*J. avjr. - (Slovanska \ žu pansl v« gMiri iko okolice pozor!) j — Komur i-i so znano, liodik-m poleni po-| vedano. da se ;,o ]*rv\ tremi loti po nasvetu I i.ekuieiiii ij;isil; narodi: ili nasproltiiknv i tli— ' lit»t.-].'i.t laika tvnlka .l.uigi ruv. Trez/.a" i a ; Verone (v Kaiij!!) v r*;i?o pokrajino ler je j na po!jit zakupa užaiiiue. napovedala skrajni : hoj naši drauačj po-teiii ler veKeeiijeui tvnlki • „.Io.-ip Gornp" »ial»ek'. V.-ied t* ga/.aioslnega pojava Je zjrul»*o službo nehrojiii) slevilo do-; it!,ič;i! uradnikov, kor uuva laška tvidka ni \ hoh-ta prejemali Av.-lrijcev iu jio-m-Ijuo ne Slovencev v službo, ampjv pripeljala jo iz dežele polenlr.rjov k,-irce-!e trumo laških Rudnikov ter jih nastavila v slovenskih in hrvatskih okrajih Utre in Goriške s pompoznimi naslovi: a nun i nislia to r c, ispeltore. direttoie, riceviloro itd. -- Ivakšiio je bilo in je še (Corjvrjn tmilo preslrižono) postopanje leh navili osreoevateljov Slovencev in Avstrije sploh, hi znali najbolje povedali eksebilni zapisniki pri predstojeejh finančnih ohlastvih. Pritožb ni bilo kojica ni kraja, a modre glave so „post feslum" spoznale, da odprtje vrat loj tvrdki do tistih pravic, katere uživali ima pravico le avstrijski podanik, ni bilo zakonito, in posledica je bila, da je ministerstvo odredilo, da omenjena laška tvrdka ne more več kol taka vzeli zakupa erarske tižitnine; n nameslnišlvo v Trstu je prepovedalo vsem občinam oddajali tej Ivrdki občinske doklade na užitniui. Vsled leh odredb je bil oddušek veselja patrijotičuega užaljenega cula relativno opravičen, a.zadovoljni niso bili samo slovenski in hrvalski obrtniki, nego ludi naši laški so-dezelani, kateri so čutili* težko železno pesi omenjene tvrdke, in posebno radi lega, ker niso mogli pozabili poštenega, nepristranskega in zakonitega postopanja prejšnje velecenjone Ivrdke gosp. J. Gorup-a ter so skupno upali, da hode enkrat konec samovoljnega paše.va-iijn poleniarjev, kalerim hi bil vsak posamični ohrluik dobro volje podelil potrebno svoto, da jih hikamalija prepelje čez Idrijco v obljubljeno deželo lakote. fc-ilibog, ta želja so ni izvršila. Omenjena tvrdksi, morda osramočena vsled blamažo, ni se hotela mirnim srcem ukiouili zakonilim Jiaredhani, jo počela iskali (ker je njeno ime pogorelo) primernega ,Mromnua" ler ga ludi našla, in sedaj razkačeno pod tujim plaščem žuga razpeli svoja krila I' notranje čisto slovenske okraje in občine; a, kar nas Goričaue v ožjem pomenu največ zanima »n skrbi, v mesto igriško in vso njeno slovensko okolico. Huvno le dni razpošilja po pošli ponudile slovenskim županstvom goriške okolice, da bi loj prodale občinske dokludo na užitnim. Slovenska župniislvu! Mi vas z dušo rolhiio, da so uo pustite zapeljali od jude-žovegu grosa. Odgovorite lom usiljenim „pri-viindtaneoin* i Polenlarije s primernim odgovorom »prezira n ju", ler doknžile, hojilo le prvega, a poslotlujoiou zavidate, ker nimate sitmi tako zdravih udov; nam je žal, a Bog že ve, zakaj kozi rogo pololče. Ta poslednji, kakor pod klancem na levi strani prijazni »kiičegazila", ter pri moslii »v nizki hiši. še nižji mož" (!!), kupujejo vendar le pri Slovencih, naših kakor Va-.i so pojasnili sami v zadnji Slov. cenj. .Soče". To islo, kar velja za trgovce na Ivueži, ostane tudi za trgovce v Podmelcu. Tu bi se moglo ^icer govorili le o dveh, o onem z ,mlado ženo" ler o poštarju, kateri pa vsaj v zadnjem času iu kolikor je meni znano, kupuje tudi le pri naših narodnih trgovcih. Cu dvomite o islinilosli moje trditve, potrudil«; se sem gospod y, postreže se Vam lahko z »Ilač.Ui:i*. Ti možje, trgovci, so tudi kolikor se more zahtevali, narodno - zavedni. Vsi so naročniki našega glasila »Soču* oziroma »Primorca", ler večkrat žrtvujejo Se mar^ikak uovčič. za narodne koristi. Le kmalu bi bili Vi gosp. y dosegli s svojim nepre-ini-ljonim pisareiijem, da hi bili vsi li zio jedno gori omenjeni lisi vrnili in opustili, da hi ne bili drugi posredovali. Ako sle pisali lo iz lastne inicijativc, kažete, da sle nezreli pisati za javnost; ako ste pa bili tako misti-likovani, zahvalite se dobremu prijatelju; mi Vas le obžalujemo. Prosin« se nekaj, g. urednik! Gosp. y t Grahovega je ličil luai ob društvo »Zave d no s l", češ, ono je krivo, da so lam doli tako nezavedni ljudje, med lem ko na Grahovem bujno cvele narodna zavest. Dopis s Kneze ler današnji pa Vam gosp. y dovolj jasno prodoiiiijcla nensiiičnosl Vaših trditev. Ge bi se pa vendar kje našla kukavica, gre li za h> blatiti »Zavednost" pred svetom? Kje, na lem božjem svelu jo društvo, ki bi moglo nadzorovati posameznike (celo neude) v njih delovanju? Niti naša .Zavednost", uiti katero koli drugo društvo temu ni v okom. PaC pa morda Vi, gosp. y, ki ste tako zavedni, da nislc niti nrt »Zavednosti, dasiravno je politično društvo »Zavednost" ustanovljeno za celo haško dolino. Oh, blaženi kraji, koder je tavala la narodno probujcvalna sila! Povsod lam postavljena so „lrdna tla* narodni ideji. Priporočali hi mu v njegovem lastnem interesu, naslednji nauk: Kadar ho hodil zopet po »valovili cesti" z Grahovega proli Knezi, naj se nikdar več »valovilo« ne zadira v naše hišne vogle, naj ne poskuša naših Irdih peslij, naj pusti v miru našo zalo deco, čilo može in pošlene žene; obriše naj dobro svoje naočnike, da bo bolje vide! ter naj tiho in mirno dalje stopica, da se ga ne polasti naša nezaved- nost, lor da ne stopi pod pol In no /.gubi suknjo in nmnSolov, kojo hi bilo sicer nosili v občinsko pisarno, In šo neknj prosim gospod uredniki V predzadnji »Soči* oglnsil so jo bil nokl gospod iz Podmelca z malim dopisičom, v kalarom so nekako analogno strinja z gospodom y z Grahovega, čudno I No, pu pravijo; vsaka glava svojo pamel; jnz pn pravim, da vsaka glava nima pameti, Jaz bi 1)11 gospodu dopisniku oprostil, ako hi bil on trdil o sobi, kt\r jo pisal o drugih trgovcih, ker ou tuoitcla res daje sedmerobnrvno mavrico mišim domačim izdelkom le s sredstvi iz tujih tvorni«, oziroma proilnjnlnic; tuko sem slišni. Eno šineiilano okusno hi Vnm zasmili gospo-dino, na Vaft dopis, eo 1)1 so no hal gospoda y ?, Grahovega. »Sapionti sni!* Nekaj pa hi rud izvedo) od gospoda dopisnika iz Podmelca, da hi nam pojasnil, kaleri Jo bil listi bmlilelj in voditelj v ('II-hiluiei Iu pri »Zavednosti"? .la/. sleci' vnm za jcdnogii, pu no vem, če ludi Vi loga mislilo, Pravo bnrtiloljslvo in vortilelJHlvo Jo hllo le /,a časa gospoda Krnjiilku, Po odhodu lega gospoda ho jo porušil filehor v Čilalnlcl in pri Zavedno«!! iu morda hI bila prišla s« žirtiisliicju oHoda, da nismo imeli glavnega podpornika iu uda v nnobl proč. gospoda župnika, Kakor ima ta gospod radodarno roko v mnogih polrebnih slučajih tor pravo skrb za. svoje 1'arane, pvuv lako pritekel nmn je tudi pri Oilululci z i/dal no podporo v pomoč. It os n i o. o ljub. (Tu dopis smo precej skrajšali, ker so veliko preveč zadira v o so h o rtopisnikvv. Zdi so nam, da la dolgi dopis jo siva r n o le malo popravil. — Urodn.) H Kotali, i>4. avgusla. — (Veselica. Zaupni shod volilcev poslanca dr. II. T um a.) — Veselica »Narodne Či-lalniee", o kateri je govoril moj 'zakasneli dopis v zadnji ..Soči*, se je vršila v nedeljo zvečer po sporedu, že objavljenem v zadnji številki. -- Veselica se je vršila na dvorišču Huherjeve gostilne. Oder jo bil v naglici n.ipravljon, a dovolj obširen. -™ Občinstva se je polagoma nabralo precej obilo. Videl som ludi nekaj tujcev, med temi mons. dr. Jo.?. Ga brije včic in Henrik Turna iz Gorice, nekaj častnikov itd. Tukajšnji sodnik se načelno ne udeležuje slovenskih veselic ...» kakor se v obče ogibi- slovenske družbe, Pelje je vodil g. nadtičilelj Braliua, ki se trudi zares nesebično in požrtvovalno, rta hi si izvežhal dober pevski zbor. Moni je petje ugajalo; pesmi so lepe in pele so se dobro. Videlo se je, da glasovi imajo vse predpogoje za dovršenejšo izohrazalije; malo dobre volje, pridnosti in vslrajnosli — pa pojde! Bole bo imel lahko v kratkem prav dober pevski zbor. In lega je Bolcu jako treba! Tako. velik, tako prijazen trg, ki naj vleče lujco na-sc, a ne bi premogel nili dobrega pevskega zbora?! Zalo le srdio na delo, dragi pevci in pevke! Oklenile se svojega požrtvovalnega pevovodje, zahajajte redno k vajam, ko so napovedano — in Vaš zbor bo v čast in ponos ne le Bolet), marveč vsemu narodu. Učiteljski pripravnik Kutin je imel »Šaljivi govor" o -- cilindru. Nadarjeni mladenič ho dober govornik, to je pokazal s tem svojim prvim nastopom. Odlikoval se je posebno po Cistern izgovoru, dobrem nagla-šovatiju in z dovolj naravnim kretunjem. Le tako naprej, soj dobri govorniki so ilakjako redki! — Govor jo občinstvu ugajal. Igra »Nemški ne znajo" jo obče znana; za seboj ima že lepo zgodovino, in reči smemo, da jo uplivala jako mnogo na razvoj narodnostnega čustva med našim narodom. Ta igra se da prav lopo prilagodili krajevnim razmeram. To se je storilo tudi v Bolcu in sicer prav srečno, da je zbudila igra prav obilo živahnega smeha in marsikak vsklik: »saj je res tako!" Igralci so izvršili prav dobro svoje nalogo — in sicer vsi; zalo ne bom omenja, posamičnih oseb. t«ast jim 1 — Tudi v tem pogledu ima Bole dovolj spretnih močij. Le naprej po taki poli! Po igri je pričela domaČa zabava. Dovolj prostorno dvorišče je bilo polno občinstva, ki je posedlo okoli miz ter si privoščilo jedi in pijače iz Huberjeve kleli in kuhinje. O postrežbi bi imel le eno opazko: preveč ceno je vse lu! — Čudno govorjenje, ali ne? In vender je tako! Tu na dvorišču je bila zbrana jako pisana družba; mladina je poskušala poskočnost svojih nog, drugi pa smo se veselili lepega večera tam poleg za mizami sede in gledaje kak6 se zabava srbopeti mladi svet. »Narodna Čitalnica" sme bit? zavodoljna s to veselico. Naprej tako! V ponedeljek zvečer je sklical naš deželni poslanec in odbornik g. dr. Henrik Turna, zaupen shod svojih volilcev v dvorano Sorčevc gostilne »pri pošti". Sklical je torej Je svoje volilce, ker njim se je hotel prvič predstaviti, ž njimi pogovoriti se o marsičem, o čemur se niti ne more govorili na javnih shodih. To je bil in;;ile vreden korak gospoda poslanca dr. T ume, K shodu se je zbralo okoli 50 volilcev. Predsedoval je dekan veleč, g. liover. Poslanec dr, Turna je obširno pojasnoval odnošaje v deželnem zboru in odboru m predočil volilcetii, da se ne da doseči akoro niče9a za slovenski del te dežele, Zategadel moramo delali na vse kripljo, da se le razmere premene nam v korist. Ko bomo imeli Slovenci v deželnem zboru večino, ki nam tiče, tedaj lelo nastanejo zn nas srečnejši časi. — Pri vprašanju v kozjereji se je unela večja razprava; večina je kozam nasprotna — O pogozdovanju pa so vsi lega mnenja, da ga je treba polagoma vršiti. *" Ker priredi g. poslanec še*shoda v Kobaridu in Tolminu bo »Soča* poročala skupno glavne misli iz njegovih govorov. Ob sklepu sem še jaz naglasa), kak6 so prišli Bolčani do tega poslanca, zahvalil jih za narodno disciplino in naglasil, da si ne morijo želeti boljšega poslanca. Govoril sem še o boju Slovencev za Gorico in prosil sodelovanja tudi navjoče volilce. G—k. Domače in razne novice. Minister poljedelstva grof Ledtdinr pride baje Uuli v Gorico, in sicer v mesecu septembru skozi Idrijo, kjer si ogleda ta« moftiije rudnike. Deželnim Šolskim nadzornikom za srednje šole na Primorskem in za državne osnovno šole " Trstu je imenovan dosedanji ravnatelj nn državnem gimnaziji! v Trstu gosp, dr, S \v i d a. Zu danoa dostavljamo le, da je »Piceolo* jako zadovoljen s tem imenovanjem. »Piccoiova" zadovoljnost je zadostno pojasnilo za n.is vseh in prispevek k položaju primorskih Slovanov pod vlado Ba-denijevo. Smrtna kosa. — V Cassana d' Adda je umrl g. Avgust Kovač i č, posestnik v Solkanu iu brat g. Ignacija Kovačiča pri Sv. Luciji. Sel je tjekaj iskat zdravja, a našel je smrt. — Italijanski časopisi naglašajo, da je bil pokojnik brat rajnega inženirja gosp. Ivana, ki je bil mestni slarašina goriški in predsednik »Sociela di Ginnastic.i". To je tudi res! Ali baš to dokazuje, kako piskavo je goriško italijanslvo! Časi renegatstva so minoli, zato pa — bodočnost mora biti naša ! Pokopali so ga na solkanskem mirodvoru in sicer v torek zvečer. Vseslovenski shod t Ljubljani. — Do danes se je prijavilo le pri našem uredništvu okoli 50 udeležencev. Prijave se še s prejemi jej o. Gospodje učitelji so tudi dobro došli, kar je samo ob sebi umevno. — Več v »Primorcu". Vipavska železnica. — Svota 50.000 gld„ je popolnoma vplačana. Dne 18. t. ni. so začeli inženirji napravljati podrobni načrt od postaje južne železnice naprej ter so danes že v Bukovici. Nadeja se, da bode v nekaterih mesecih podrobni načrt popolnoma dodelan, in tedaj bo sledil politični obhod. Naše goriško mesto, katero ni dalo niti v i na rja za to železnico, ako-prav bo imelo od nje velik dobiček, dela isti še sitnosti. To naj si dobro zapomnijo oni Vipavci, kater: s svojimi groši neposredno podpirajo mogotce na goriškem magistratu s tem, da se niso še oklenili narodnega gesla »Svojim k svojim!" Ta magistrat je namreč kar na enkrat razpisal dražbo radi zgradbe za smodnik v Dol. Vrtojbi, na prostoru, kateri je oddaljen le nekaj nad 100 metrov od namenjenega železniškega tira. Najlepša pa je še ta, da ni goriški magistrat o tem niti obvestil županstva v Vrtojbi, kakor da bi smel gospodariti po svoji samooblastni volji tudi po drugih občinah. Proti takemu .paševanju" goriških mogotcev se pritoži vrtojbensko županstvo. Poskrbelo se je tudi z druge strani, da ne zrastejo drevesa goriškega mesta v nebesa, najmanj pa še na plujih tleh! Prijatelj Cora je odšel. Mož je imel v zadnji čas veliko smolo. Najhuje pa se nm je dogodilo o odhodu: naš »Hecolo* mu je napisal slavospev. Povej mi, kdo te hvali, in jaz ti povem, kdo si! Seveda je tudi takih ljudij, ki menijo, da je oni slavo-spev napisa! gospod — Cora sam! »Piccolo* opisuje Cora kakor žilvo slovensko-hrvatskih denuncijaeij. Ha! ha! ha! Cora žrtva! On, ki je ustvaril toliko — žrtev! Ali nesnaga židovska je zgrešila še drugo infamijo, da bi povišala ljubljenca Cora. Piše namreč tako, kakor da so bili poštarji sami defravdanti, dokler ni jel gosp. Cora ustvarjali — žrtev! Ali ste culi, gospoda poštarji?! Sami defrav-dantje sle bili, dokler vas ni vzel na vrvico — gospod Cora! In ne le vas, ampak tudi lepo vrsto vaših — ekspeditoric! Res, delovanje gospoda Cora je bilo zelo plodonosno ! Sicer naj se zahvalijo »Piccolu* tudi gospod Pokorny in drugi višji uradniki, da piše tako, kakor da je bil gosp. Coia je vi i ni, ki je storil vse. Lep kompliment! ,Ed." Semenj (trg) sv. Jerneja. — V torek je bil semenj sv. Jerneja v Gorici. Obnesrl se je prav slabo, posebno pa z živino. Vzlic temu je naše ljudstvo pustilo veliko grošev — v žepih onih, kateri bi jih najrajše žive ugonobili. Opazit smo zopet veliko, veliko graje vrednega in neštevilno prestopkov proti sedmi narodni zapovedi. Ali smo tako hitro pozabili dogodke iz meseca marca, potem vse obsodbe* koje so temu sledile na veselje onih, katerim se še vedno prinašajo slovenski groši? Rodoljubi z dežele, ali v&S glas nič ne pomaga? Ne zanašajte se na nas, kajti nam so roke vezane, usta pa zamašenu i Obsodbe proti primorskim Slovencem In Hrvatom zaradi volilnih demonstracij, so dale povod nemškim in primorskim židovsko-katoliškim laškim časopisom^ da so nas črnili svetu kot prave nemirneže in svojat, katera le izziva. »Idea italiana* iz Rovinja, puljski »oslič*, goriška »Curiola*, »Pulcinella dei savojardi* in preljubezniva ,L' Eco* s svojim sinkom so nam izkazali svojo čast, da so skupno naglašali, kako so bili Slovenci oni, koji so dobili največ mesecev zapora, ter jih je bilo največ obsojenih — Lahov pa bore malo. To pisarjenje potrjuje pač resnico, da so potem takem res primorski Slovenci oni, kateri morajo zdiho-vali poti sedanjim sistemom laško misleče vlade na vsej črti... Vročekrvne/,!. - Pisar pri nekem laškem odvetniku je dobil 5 dtiij zapora, ker je vpil 17. t. m. zvečer »Vivva rilalia". Neki drugi »gospod* pa tudi 48 ur. — Seve, to ni protiavslrijsko! In laški časniki o tem molče?! — Keakelja? — Nasproti stanovanju našega tiskarja, kateri je odsoten iz Gorice že nekoliko teti nov, — kar gotovo ved6 vsi goriški Lahi —, stanuje tudi odvetnik dr. pl. Pajer. Ne malo smo se torej čudili, da so 19. t. m., ko je bila po mestu demonstracija v čast na novo vmesčenemu županu dr. Venutiju, demoRslranlje žvižgali pod okno m d r a. P a j e r j a; kajti to žvižganje si ne moremo drugače raztolmačiti. — Kaj to pomeni? Italijanske barve — v bengaličnih osrnjfh. — Dne lit. t. m. zvečer smo opazili, in z nami mnogo tisoč drugih očij, kako so užigali nekateri vročekrvneži nad verando kavarne »Impcrial* bengalične ognje v italijanskih barvah. Bile so namreč tri osebe, vsaka je držala svojo barvo, namreč belo, zeleno in rudečo, in ko se je pomikalo ljudstvo po Travniku, so igrale italijanske barve veliko ulogo. — Doznajemo, da je bil radi tega poklican na glavarstvo znani naš »prijatelj* Travan, Radovedni smo, aH potrdijo to laški časopisi. Prepovedana pesem. — Vrtojbcnska »Čitalnica* je priredila 22. t. m. veselico. Za isto je morala predložiti vse točke vzpo-reda c. kr. okr. glavarstvu v Gorici. Mej pevskimi točkami je bila Volaričeva »Kvišku bratje" !n dve hrvatski pesmi.Ko je uradnik gla arstva opazil, da ste dve hrvatski in le ena slovenska, je začudeno vprašal, zaknj da niso vse slovenske. Uzrok mu je bil seveda razjasnjen. Ne malo pa smo se čudili, ko smo zvedeli, da je isti gospod prepovedal pesem ,,Kvišku bratje41, katere besedilo mu baje ni ugajalo. Vsled tega so se pri vrtojbenski veselici pevale le hrvatske, oziroma srbske pesmi, kar seveda ni motilo splošnega veselja, kajti Slovencem je enako mila hrvatska kot slovenska pesem. Nerazumljivo nam je pa le to, da ne dovoljuje c. kr. okrajno glavarstvo na slovenskih tleh, kjer se zbira l e slovensko ljudstvo take slovenske pesmi, katere so se pele gotovo že stokrat in stokrat, ne da bi se bil kdo uprl ali pohujšal. Uadi kupovanja glasov oproščeni. — O svojem času smo navajali imena oseb, ki so kupovale volilce v V. kuriji in potem v veleposestvu v korist laški stranki, imenovali smo tudi priče, ponujane svole itd. — Na podlagi tega se je pričela kazenska preiskava. Kaj vse je dognala preiskava, ne vemo; vemo pa, da mnoge priče so govorile tako, kakor smo poročali mi. — O Andreju Filipiču v Ravnici smo povedali, da je dobil pet glasovnic (— odkod neki šo le prišle?!!) in za vsako 5 gkl. — No, od mnogih oseb so bile poklierms pred sodišče le tri (Obizzi, njegova žena in Podbršček iz Vrtojbe), a bili so vsi oproščeni. Komentarja nočemo pisati, — saj bo govora o tej volilni korupciji v državnem zboru. Rečemo le toliko, da so bile zapletene v take ostudne volilne spletke razne uplivne osebe, katere bi mogel izdali Obizzi. In te osebe treba varovati, naj velja kar hoče. -- A buon intenditor poehe parole! Dodatek k volitvam v veleposestvu. — Čitatelji se spominjajo, da so bili po zvršeni volitvi v veieposestvu slovenski duhovi razburjeni, ne sicer vsled propada pri volitvi, pač pa radi nesramnega žaljenja in izzivanja goriških Lahov proti Slovencem. V taki razburjenosti se je tudi zgodilo, da so veleposestniku Culot-Lukežiču, kateri je glasoval za kandidata nasprotnega Slovencem, s kamenji poškodovali hišo v Renčali, da se je sploh pretilo istemu gospodu, ko bi se vrnil domov. Ker se res ni upal v Renče, ga je pripeljal tje nekega dne v spremstvu orožnikov okrajni komisar Prinzig, Po tem slučaju in menda s posredovanjem c. kr. glavarstva, je bil tožen renski župan g. Raj-mund Ž n i d a r č i č na podlagi pričanja otro-čajev, kot glavni začetnik oškodovanja Ctilo-tove hiše. Župan Žnidarčič je pa od svoje strani tožil Culota pred preturo radi razža-ljenja. Razprava se je vršila, a je bila odlo- žena, da se zvd izid razprave proti g. Žni-darčiču, kajti Culot je trdil, da dokaže pri Uti, da je Žnidarčič res vzročil oškodovanje njegove hiše. Državno pravduišlvo je torej tožilo g. Žnidarčiča. Pri razpravi, katera se je vršila 25. L ni. pod pretbedništvotu svetovalca g. Schmarda, je bil g. Žnidarčič oproščen, ter spo/.n.in nedolžnim. Culot-Lukežič se bode moral sedaj zagovarjati radi obrekovanja, vsled tožbe g. Žniderčiea. — Ni nam znano, ali končajo s !o razpravo tožbe, ki so odmev letošnjih voIile\. — Doznajemo, da se je vršila 24. t. tudi razprava v Kanalu proti laniošnjemu županu g. Drašteku in učitelja g. Zegi, katera je tožil dr. Gollmajer kot uzrocitelje demonstracij proti njegovi osebi. 01>a sta bila oproščena. — Več v prih. številki, ker smo sprejeli prepozno poročilo o razpravi. Italijanski klnb — resilee krize t Avstriji I — V uradnem časopisu primorske vlade „L'Osservatore Triesimo" smo eTati važen članek, katerega slastno ponatl-rkiijejo vsi laški časopisi, in o katerem Iiodcmo govorili prihodnjič tudi nu obširniže. V lo-.n članku se naglasa važna uloga, ki bi jo morali igrati laški državni poslanci na Dunaju, posebno sedaj, ko so nastale ho-Matije mf-j Nemci, Ta uloga bi bila v tem, da bi posredovali Italijani mej vlado, namreč gr«if»>m U.ideiiijem in nemškimi obstrukcijouisti. Vladin tl.tuknr želi, naj bi „italijanski klub" po-;knsiI srečo in rešil vlado iz zadrege s tem, da pripravi nemške obslrukeijonfete zopet za mirno razpravljanje v državnem zboru; naglasa dal,e v članku, da bi Nemci baje sprejeli posredovanje, katero bi bilo z.i njih čailj:i(i prošnje v prilog slovanskemu bogoslužju ! Ali je vse to resnica?!! Torej niti prositi se ne sme?!! Taki so ti Lahi — tudi katoliški! Legarja — na Vinarskem nI* — Židovski goriški glasili «Cariola» in «Pulci-nella> sta razlrobili v svet, da je v Rihem-bergu legar, ter da je na tej bolezni umrla prejšnja poštna ekspeditorica Gallo, katera pa je — mimo bodi povedano — prišla že prej hudo bolna v Rihemberg > Dalje lažejo ti časopisi, da je obolela na i;!i bolezni tudi nova ekspeditorica (.,Rag;. t. m. ob 3. uri pop. v dvorani g. I. Ga-brSčefca v Tolminu. Poročal bode o svojem delovanju v deželnem zboru in odboru. — Dne 23. t. m. je imel zaupen shod v Bolcu, 2<>. pa v Kobaridu. Kakšen pozdrav, takšen od/drav! Slovenci! Dne 1!». t. m, je bil vmeščen novi goriški župan v osebi znanega odvetnika Ve-nntti-ja. Ta mc.šetar, politični vetrnjak, kateri se ne sramuje moledovati glasove za-se iu svojat istočasno pri židovsko-irreden-tovskein »Corricm* in pri apoMoliško-ktori-kalni »Eco*, *e jf» drznil pri svojem vmeščenju razgalili našo narodnost že s starim m se vedno krvavečim napadom, namreč, «da smo ljudstvo, katero je sem prišlo iskat si kruha in deia ter se sedaj hoče u s i !i 11 meščanstvu in m u narekovati z a k o ti e". — Slovenci, sle li razumeli? V Gorici, na slovenski zemlji, smo snuttrani za priseljence, smo označeni kot »beraški n ar od", kateri je sem prišel iskat kruha in dela. Torej mi, kateri smo kot narod prvi zakoniti prebivalci iu prosve-tilelji te dežele, — mi da smo priseljenci in berači kruha in dela! In kdo je oni, kateri vas tako žali? Je uprav sam pravi priseljenec iz K a r n i j e. Italijani se na slovenskih tleh ne natitralizujejo ali bralijo. ampak ostajajo in so plujei in priseljenci, kateri hočejo s svojn snffotiko, z na-sloki in 7, mržnjo zakriti svetu pravi, zakoniti iu izvirni slovenski narodni značaj naše dežele, katero bi hoteli o svojem času odtrgati izpod žezla našega cesarja ter jo zvezali z revolu-cijotiaruo Italijo. Torej oni, kateri nas nazi-vltfe s ptujci in berači v naši deželi, je sam priseljenec in ptujec, kateri je prišel na županski sedež le s pomočjo glasov slovenskih odpadnikov. — Slovenci! Ako vztrajamo edini v obrambi svojih narodnih pravic, izginejo v kratkem nasprotniki. Mej tem jim dajmo občutiti svoje preziranje. Ako slučajno naletite na moža z irredentovsko brado, ne žalite ga, ne z besedo, ne z dejanjem, kajti večkrat so nam že rekli — včasih opravičeno — da smo neprevidni in nagli. Le onemu, kateri vas je razžaiil javno iu z uradnega mesta — odklonite, kjer se pokaže, kruh in sol, vodo in ogenj, streho in pozdrav: naj bode preziran otl vsakega Slovenca! Kakor vas je pozdravil, tako mu odzdravite! G. žttpaun goriškemu! — Minoli četrtek je bifo — kakor smo poročali — njegovo županstveno nmeščenje. Navada je, da ima na novo umeščeni župan pri tej priliki nagovor na mestne očete iti sploh na meščane. In ker ni g. župan tako neumen mož, da bi ne vedel, da je v Gorici tretjina prebivalstva slovenske narodnosti, ni mogel iz svojega nagovora i/.pustiti nas Slovencev; storil Je seveda to po znani svoji »lepi manirt*. Mi mu tega ne zamerimo, ker vemo, da moremo dobiti le vode iz vrča, ki je napolnjen z vodo. Znano nam je tudi, da smatra g.. župan naš list za glasilo mestnih Slotencev goriških; torej je nam namenjeno ono mesto njegovega nagovora, kjer govori ob odbijanju časniških. napadov na mestno .civilla* •— »latina, avita, ottre milenaria, bene-detta" je takrat izpustit. Dovoljeno nam bodi torej, da si za ta »poklou* nekoliko privoščimo g. župana. — Pred vsem moramo povedati, da smo natančno prečitali vsa poročila v laških listih o letu umeščeuji, a nikjer nismo čitali, kdo je oče onemu nagovoru, g. župan sam ali kdo drugi*)? Tudi »i nikjer povedano, ali je g. župan govor čilal, ali ga je govoril na pamet, ali je imel šepetalca. Čemu pa to izprašiijemo ? Da razodenemog. županu kot pošteni nasprotniki, kar iiui laški someščanje za hrbtom govore. — Tako pravdo, da je šel g. župan zastopat naše mesto k pogrebu nekega jnžnotirolskega župana-patrijo-ta, ko je pa hotel pri banketu govoriti, potegnil »bel list* iz žepa, začel citati, alt naočniki v tem hipu otemne, in župan goriški si je mislih molk je bolji negogolk — In je storil, kur pametni ljudje v taki zadregi delajo. Zopet druga. Goriške laške dame so hotele osnovati nekako podporno društvo za laške delavke. V osnovalnem odboru so sedele same Evine hčerke, jedini g. župan je bil zastopnik starega Adama, njemu je torej pristoval nagovor. In g. župan je neki zopet potegnil »bel listič* iz ž«'pa ter prečital — z večjo srečo, nego na Tirolskem — svoj kratek pozdrav poslušalstvu »kratke pameti*. — Tako pravijo hudobni laški jezik!. Ali je *) Moriti«, celo znane »opletavne nojre* iz gosposke ulice, katere nosjo vso zvijačno politiko naših nasprotnikov. Stavec. to r »s, ne vemo. Če ni, naj nam pošlje g. župan popravek (moralo si posnemajo naši bravci sami), da zopet zadosti svoji sveti dolžnosti kot načelnik po jedrni tretjini slovenskemu mestu. P.t vrnimo se k stvari! G. župan je rekel da hoče odbijati napade. Naše? Menda ne, ker mi ne napadamo, ampak se le branimo. Po napade u.ij se potrudi le v laške listo; lam najde ofenzivo, pri nas defen::ivo. Da bode to bolje razumel, naj čila najprej laške liste od petka do petka, ob petkih pa našega. V laških naj si zapomni, kar pišejo (seveda sramotilnega, ker drugega nočejo) o Slovencih, in potem lahko naprej ugane, kaj bode pisala večinoma »Soča*. Pravimo večinoma; kajti prav >.al nam je, da moramo toliko dragega prostora tratiti z vedniin odbijanjem zavratuih, že ne več neumnih, ampak vlačugarsko nesramnih napadov. Naše slepo a dobro ljudstvo mora pač jedenkrat zvedeti, kake strupene gade redi na svojih prsih. Je fina, framasonsko fina taktika v teh napadih, ki je plastično izražena v pravilu: Napadaj a ne odgovarja j o b r a m b i, a m p a k napadaj dalje! Tega pravila se drži dunajska Židinja »N. fr. Pr. nasproti »Politiki* in drugim slovanskim listom, po tem pravdu ravnajo laški listi z našim dobrim, a slepim ljudstvom. Tu ima torej g. župan ključ, s katerim dospe v prostore, ki so mu bili do sedaj temni. Če hode vestno r.ibil ta ključ, potem botle po treh letih, ako ga moda zopet po-sede na županski slol, drugod iskal napa-davcev in drugod braniteljev. Ako pa privede v teh treh letih previdnost božja našo Avstrijo vendar jedenkrat na pravo pot, no potem smo gotovi, da bode prihodnji goriški župan drugače govoril o Slovencih, Rekli smo! Po vero Pietro Zonittl! (Ubogi Peter Zorzulov!) — Prejeli smo ta-le dopisič: Gospod urednik! Zdaj se po laških časnikih mnogo ropoče o neki ustanovitvi Petra Zor-zutovega (fondazione P. Zorulli). Kdo je bil ta Zo.nit, V.nn je znano; da se je po njegov h žilah pretakala poštena briška kri slovenska, Vam je tudi znano; da nam so g.i naši furlanski sosedje, pri katerih vlada taka strašanska suša na polju znanosti in umetnosti, kar Čez noč ukradli, Vam bode tudi znano; a manj znano Vam bode, da so posvetni naši goriški pseudofurlančki tej »ukradeni* korifeji kar celo ulico v našem mestu. Tudi jaz sem lo zvedel še le pred kratkim. Ker se pa sedaj v teh vročih dneh kaj rad izprehajam po bližnji okolici našega mesta, me votli pot večkrat po tej ulici. Sedaj, ko mi je znano nje slavno ime, sem jo temeljito preštudiral. Človek bi mislil, tla je ta ulica posebno pri srcu našemu slavnemu magistratu, ki je nekak cvet laškega meščanstva. Menil bi, da se naš »inclito iiiuiiicipio" zaveda imeiiitnosti imena, katero ju xU\ tej ulici, tla naj s to ulico otme pozabljivosti ime briskegu Petra, dokler mu ne postavijo v meslii poseben spomenik. A vsega tega itič! Ulica je tako zanemarjena kakor nobena v celem mestu. Kaj hočete več, ako vam povem, da nima niti j e ti u e po n p č n e svctilke,r če tudi je daljša, nego naš Travnik. Če pade le nekoliko dežja, so po njej lake mlake, da bi človek res že mislil, da upa naš »inclito muuicipio", da mu zgradi mati narava tu neka' vodoshrambo za pitno vodo, katero iščejo že toliko časa naši »skrbni* mestni očetje. Na ulici najdete vsega, le lega ne, kar bi jo delalo vredno ulice v omikanem nies-tu. Na njo se dovožaju celi kupi grobelj podrtih hiš. Na njej se odkla-dajo smeti, star pepel, razni odpadki. Po njej se pasejo konji, voli, krave, ovce; kajti večinoma jo prerašča bujna trava. Na njej se kosi, zanje, suši seno, mlati itd. Iz kratka: To vam je pravi „narobe-svct* mestne ulice. Tako torej naš magistrat časti ime moža, katerega povzdigujejo magistralraliii pristaši po laških čanikih v tretja nebesa. Ako bi vedele to furlanske občine, katere zbirajo prav sedaj prispevke za »fondazione Pietro Zorulli", bi poslale izvestuo svoj denar najprej goriškemu magistratu s prošnjo, naj jim ne dela sramote z zanemarjeno imenovano ulico. — Kaj, ako bi jo mi Slovenci prekrstili v »travnato ulico" ? Lopovščine. — »Idea italiana* v Ro-vinju napada slovansko časopisje, ki zahteva, da okrožno sodeče rovinjsko se mora premestiti v Pulj. Ako »Laginia jiffanato* ni dobil v Rovinju obeda, pravi, naj bi obedoval lojene sveče po narodnem obiJaju; le bi mu Lahi že privoščili! V laških časopisih čilamo trditve, da Slovenci smo uzro-čili premeščenje višjega poštnega komisarja C o r a iz Trsta v Inomost, ker je razkril mnoge grehe raznih poštarjev na Kranjskem. Istotako čilamo, da laška šola v Podgori je bila ustanovljena le zategadel, da se je ustanovila nepotrebna slovenska šo!a v Loč-niku. Resnica pa je, da slov. šola v Ločniku je imela že pivo leto zakonito število otrok, laška Sula v Podgori pa jih ni imela toliko niti šesto leto!! Velika nesreea. — Iz Bolca nam brzojavljajo. da se je 2ti. t. m. pri zgradbi trdnjavo Klužc na novi cesti udri prod. Eden delavec je ubit, drugi hudo poškodovan ; 25. pa se je istotam ponesrečil neki delavec na obeh nogah. Delavci so močno prestrašeni. Išče se trgovec kot družabnik za trgovino z mešanim blagom, katera se nahaja na najživahnejsem kraju tik Gorice. Zahteva se vsaj 8000 gld. glavnice. Dobiček zagotovljen. Le resne ponudbe sprejema naše upravništvo in sicer v najkrajšem času. Razpisan štipendij. -— Začetkom šolskega leta 181)7—1S9S. je razpisan državni štipendij letnih 300 gld. in sicer za mladeniče iz Istre, ki se hočejo posvetiti živino-zdravništvu. Pravico do tega štipendija imajo mladeniči, ki so dovršili 6. razr. na kakem •rimnaziju ali realki. Prosilci se morajo izučiti v zavodu na Dunaju ter se oDvezati, da bodo dovršivši študije, izvrševali prakso v kakem kraju Istre. Prošnje je doposlati na-mestništvu do konca meseca septembra. .IiTedcute uit — Seveda je ni! Kdor ne veruje temu, naj popraša viteza Rinaldi-nija v Trstu ali pa goriški trijumvind! Da goriška »Sentinella" od 13. t. ni. ni prinesia ne ene besedice o rojstnem dnevu presv. cesarja F. J. I., pač pa na uvodnem mestu slavnosten članek 0Scmpre ursuiti S.irolu.% v katerem proslavlja »dejjno d* Italia figlio" — to paC nič ni! Kaj to de, ako bi prišla ta Savojn „sempre avanti* semkaj čez Sočo!! — Taksen je zdaj sistem na Primorskem. Ista številka »Senlinelle" pa je prinesla še pesem v okraskili. v kateri je rečeno med drugim: Se sei legalo sotto giogo humane E il travaglio ti strozzu anco il respir: Attendi! sorgerii iniglior diiuane, Soffri, non maledir! Kako lepo, kako divno Zarei, prav za dan — 18. avgusta! Laška šola r Podgori. — 'C; kr. okrajni Šolski svet je sklenil, da se ima odpraviti laSka šola v Pmlgori, ker niti šesto leto ni bilo zakoirtcgii števila otrok. — Ultljiib temu, kakor poročajo laSki listi, je ta šola zopet pričel.i. -- C. kr. okrajni šol. svvl o.-dune do.-led.-u in odkloni izdalke za to *olo. Radovedni smo, kako bo vli.da varovala laško Šolo, proti jasnim določilom zakona! —- Toda uverjeni smo, da e.""kr. okrajni šolski svel bo znal varovati zakon in svojo čast tudi nasproti dosedanji vladi! Evo nov dokaz o sedanjem vladnem Kislemu na Primorskem! Prazne besede, -- „Pu!rinella" po-[ial'sku;e nekaj rl.inkov i/, prvega iiišktva časopisa „Giornale di Uorizia", k.deri je urejeval pokojni Rivelli. V soboto je priiu-i-l.i či.inek, ki oduševljeno z.igovarjti • s v e-brnlo in enakopravnost! Kolika ironija! NaM Laboui pa razumejo svobodo in enakopravnost tako, da oni smejo počenjali v^e, kar se jim /.ljubi, dtugi pa da smo njim ponižno udaui „Sč.ivi" ! Kaj pa to pomonli! — Hžiha gin-linili'iiiica S" smi.-lr.t kot u kak laški »n o I, kjer je pi po>krbl,,eno tudi za slovenske učence. Vsa uprava je laška! Aii št- pre-iliv.m-jši o.lnoiaji vla.lajo tukaj! I'ri javni skušnji g. nori r.ivualeij tudi n slo\on.-kiini učitelji — italijanski. Več za danes ne rečemo! O/linilillK. rpi-nviiliji* /a šolsko Vin lS',»7-i»rt. znetie 1.1. septembra od «». itn I J. ure pri r;ivn.itei|-tvu : a) za one u.viike. ki so že iln sedaj ludile v kateri razred t., vaduice, iuz.i tiste, ki utopijo v prvi razred: le zadnje pi'iii"sejo s seboj krMui list ali rojstni list, in spnr 'valo cepljeuj.i koz in zdrav-nika, da imajo zdruie oči. Vse Učenke pridejo z očetom ali materjo alt pa namestnikom. V dtuge razrede se Irlns nove u.Vnke ne sprejmejo, b) iti. septembra se oglasijo od U.-\J. ure predpolilne pri ravnaleljslvu liste go-jenke, ki so že lani budile v k.ileri tečaj tega i/.obraževališča in izroče svoje zadnje šolsko spričevalo: gojenke, ki ?ele biti sprejele na novo, prinese', s seboj: kr.-lni ali rojslni list, zadnje Sol-ko spričevalo, spričevalo uradnega zdravnika, da so trdnega zdravja in zdravili očij. c) 17. septembra bodo pnuavljavue. Is. pa sprejemni; pre»kuštije ob S, uri zjutr.ij. Redno pndučevunje na v.idniii začne 18. septembra ob S. uri zjutraj, na izobra-ževališču pa precej po končanih sprejemnih preskuSnjiih. Na tej c. kr. deški vadnici se bodo I.",. in 10. sepleinbra vpisovali samo učenci zal. razred slovenskega in laškega oddelka, in pa vsi listi, ki so že do zdaj hodili v kateri razred te šole; dne 17. septembra pa bode pismena skušnja od 8- tU. ure zjulrai. iti uslim-na od 2-t.urv pepoldiu« f.imu ya*li>le. ki kodersibo.li želi.o prvikr.it v>!opili aii v dnigi, »ti tretji ali pa Mrli razred i> Va.iniee. Vsak u,'enec pridi z <>u lom ali m.dero ali pa name.-lnikuu b*r se ogia«i pri ttvnt-teljstvu te vadnic-! in t/toči svoe zadnje šoUko spričevalo ako je že hodil v katerokoli šolo; vsi oni pa. ki vslopio na novo, ie kr>hii ali misliti 1 i—L in spričevalo u-pViija koz. Vsak tudi, ki bi ne mogel plačali ioluine. in da še ni oproščen podaj prošnjo z nhožnim listom, ki ne sme biti w-<' kot ieto star. in ki mora nuLiuČuo razložili stanje m j.remo-ženje prosilčevih roditeljev in podpisan bili od župana in duhovnega oskrbnika vlotičn.-_M kraja. L)ne IS. septembra bo sveta mnš.i s prizivom sv. Duha, 20. septembra pa cb S. "ri (zjutraj) začne redno poučevanj«*. Ravnateljstvo c. kr. deške vadniee. V Gorici, dne -2*). avgusta tS('i7. Veseliva v V,tnjbi. katero je priredila v nedeljo tjmosiija „r.il.i]mc.\\ je izpadla v vsakem oziru povsem sijaino. Kolikor pitje, tolikor predstavljan;,, je zailovnPilo ud.ležnike. katerih je b.lo veliko. Po končanem vspoivdu je začel ples. Voli po veni. — Jo>i-f Mn*»ik se fe priklati! v Kil u.'d Kanalom in tau, ukradel dva vola posestniku Jožefu Šidigoju. Vola ;e prignal v (jotieo k Fo/arju, kateri jih iii hotel kupili brez živinskega lista. Šc-te potem, Ko je mož prinese', tak list, ju ie kupil za I tO gld. Močnik pa je sprejeli denar zapravljal v Gorici očitno in lako prišel v roke redarju Komarju. Danes je v hladu. Samomor - V nedeljo zvečer od U—10. ure se je obe*ih v Sempeterski ulici v svojem stanovanju neka ž«*na po imenu Jožefa. Z bog ar, rodom iz I.okovca. Zapadla je šliri otroke. Odpeljali so jo še isto n«c ob i>. uri popolnoči na tuk. pokopališče. 1,1 v torek zjutraj so jo pokopali. Czrok temu ¦^srečnemu koraku ni znan. Trosvliter urada. -- Uradne sobe c* kr- gozdnega komisarja in komisije za po- gosdovanje- Krasa se nahajajo od 1. septembra t. I. v erarskem eolnem poslopju (stara do-garia) Via Dogana št. 7. prvo nadstropje. Kuj smejo Ncinel in njih zavezniki Lahi, lit k»J ne smemo niii — „Slov. Narod" z dne 24. t. m. je prinesel izboren članek »Naredite konec krizi", v kaletem či-tamo mej ostalim z oziram na demonstracije na Češkem tudi to-le: »Kar se je godilo v ASu, presega že vse meje dopustnosti. Da so demonslrantje s pomočjo iz Saškega iti iz Bavarskega naročenih razgrajačev demon-slrovali proti Avstriji, da so š!i črz mejo detiionslroval, to še ni najhujše. Tacih dogodkov smo se že navadili, saj smo v zadnjih mesecih imeli večkrat priliko videti, da se celo take nemške demonstracije niso kazno-vnle. ki so imele močno veleizdajski značaj. Toda v Ašu so nemški deinonsirantje pre-lepali iu ranili več drž. uradnikov, ko s o i z v r še v a 1 i s v o j o službo, ob m e -tavali so orožnike in vojake s k a m u i, ranili v e č čast n i k o v, z a-s r a m o v a I i n a v s e m o ž n e načine vojsk o, a d a s i je t u o č i t e n p u n t, n i s« Jim zgodil« cisto «U\ Da so bili demonslrantje Slovani, gotovo bi bili orožniki in vojaki brez usmiljenja streljali mednje iu listi .bi danes lakouično poročali koliko nesrečnikov je bilo ubitih, kolika ranjenih, koliko pa zaprtih. Proti nemškim tzgredni-kom v Ašu pa se je-jrestopdo tako milo iu ljubeznivo, kakor da se ' vlada pred njimi trese. Najtuž je bi! izdan ukaz, da se "demonstrantom ne sine ničesar zgodili, da bi •e ta nemška sodrga še bolj ne razburila. Vsakdo se še spominja, kako se je postopalo /u časa nedolžnih demonslivij povodom odkritja (iifiimvcga spomenika v Ljubljani, kako se je postopalo pri denieiislra-cijiili v Kiirvimi v >w.ravski Oslrovici, kako kiulo se ie postopalo pri raznih deiiion-lra-cjpli u.-i (''.eškem m pri volitvah ua (I a-liškem, po »'o lil vah ua Pri morske m, s kako hicznb/iriio, uprav nečloveško ener-ž,jo st. j,, varovala državna avtoriteta proli Slovanom, in z o/irom ha to in na dogodke v A-u se iia.a v-akunu u:<;liti prepii-*aiije, da *e v A vsi i-i ji merizdvoino mero, ^U mora Slovan z življenjem ali vsaj z dolgim trpljciiVui v ječi plačali, kar je bilo v nedeljo Nemcem v .Vtt brez kaziii dovoljeno", Da, re.tn-osmočitaii. Koliki)*-so d r/ni Nemci ne severju. iti-o 'iienj Jionizni (laiijani li.i jugu. Kar se je /bivalo po volitvah pri nas, je \siui še v živem spomini!. Koliko Slovi ncev je moralo okusili posledice kazenskega zakonika zaradi lega, ker so hoteli le mirno gledali, kaj bodo počenjali njih ilrugnrodni sosedi, k.deii *.n bili pijani vidni nepričakovani' in vendar že pnj pivračunjeiic zmage o Mililvali v \eleposc-dvu ;' Slovenci se dimi smeli h.kral niti ganili, morali so pa požirali vse i/,/,i\e brc/, reakcije, kalem -¦o imeli le v mislih. In sama la' uiiiiel - ¦ namreč na reagov.uije proti iz/.ivanju je /.j..iosbtva!a, bode w-il v nedeljo, t. j, dne il'.). i. m. v šoli kmalu po blagoslovu. ' Nučelnišlvo. .Sadjarsko ilm.stvo' v Tolminu bode imelo i!'.), t, m, j,0 sv. maši ob 10. uri zjuiraj v Podnielcu kmetijsko poučno predavanje o s.idjereji iu drugih kmeti|skilt predmetih. K obilni udeležbi iiljmlno vabi Odbor. Pripravljalni tečaj m v. kr. učiteljišča v Nrfcilil se ukori lo. septembra 1.1, v kar se vabi vse one, kateri mislijo svoje olioke posvetiti učiteljskemu slanu aii spioii, ki.leri hočejo, da bi se njih olroci izobrazili, da se oglasijo Uslno ali pisnu.no dne Kt,, 14. in IT,, od H. do 10, ure predpnludne pri c. kr. okrajnem šolskem nadzorniku v Sežani. Seboj naj prinesejo kistiiico in šolsko i/vc-oje, odpustno spričevalo ali spričevalo zadnjega leta. • Vojaško vcliTaiisko ilruMvit v Ilovcil* bo i.....lo dne si'.), avgusta 18117. ob '/»."i. uri popoldne v Dovču pri Jlkselnu" svoj letni občni zbor, Mcga dne zvečer bo veteranski ples na dvorišču gostilne »IVi pošli*. Prijatelji lega p.drijoličiiega društvu se vljudno vabijo I; mnogohmjni vddežbi. NahrefchiNlti oddelek vclcriuiskcf?u ilrnshu priredi javno lombolo v nedeljo dno !>•,). avgu-lu I, 1. v Nabrežini na velikem Irgu. Začetek ob 1. uri popoludue. Dobitki: ena cink\iua 100 kron a. v., ena tombola iJDO kron u. v. Srečke se bodo prodajale na ra/ličnih krajih po ;Jo nč. koinatl. Dobilki se i/.pl.ičfijo odhivši liiiaiičuo takso. Hranilno iu posojilno društvo v Na-hre/hil, vkujižeua zadruga z omejeno zavezo, vabi na izredni občni zbor. ki bodo v nedeljo dne i!!l. avgusla D-.SI7. ob 4. uri pop. v bralnici Jhalnega ilniMva", (h. št. 17'.»). Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo predsednika, d. Volitev predstojnic va.:). Pieosuova g!?. *,) in III. društvenih pravil. 4. Morebitni pr.dlogi ali nasveli. K obilni udeležbi vabi iiajul.uduoje Predslojnišlvo. Pevsko društvo ^Idrija" v Bar-koiljali vabi na veliko slavnostno veselico s peljem, godbo, igro in plesom, katero priredi o priliki olvorjenja bar ko vljausk ega .Narodnega doma" v nedeljo dne i>'.>. avgusta IX',I7. v velikem, lepo odičeuem novem narodnem vrtu v llarkovljah. I Vi slavnosti sodeluje: Veteranska godba pod vodstvom gosp. i V. Majcena ; pev-ko dru-lvo ,A«h-i;a", pod vodstvom Ur. H a že m a. Igro predstavljali bodo društveni dilel.uitje. Z.t-č.lek s!avno.-,ti ob 1-'.. uri popoludue:-^ a) sprevod z godbo iz društvene gostilne v nove slavnostne jirostore; i,) olvorjenje ,Narodnega doma"; c) kratek ples; d) ločno ob (i. uri koncert z igro iu pol cm ples. Vstopnina: na veselico za osebo liO kr., k plesu za gospode oO kr., k plesu so gospe in gospodične iislopuiiio proslc. Odbor. Po/Jv zadruge JMnka". — Ob trojni meji štajerski, kranjski in koroški razprostirajo se divne Savinjske planine s strmimi vrhovi iu romantičnimi gorskimi dolinami, v vsej svoji veličastnosti. Pravi biser med piirodiiitiii lepotami pa je Logarjeva dolin;«, katera ima kaj sličuega samo v lako zvanem vj.ivarnijskem ciikusu v Pirenejah na Španskem. Dasi lepola omenjene doline vsakega obiskovalca očara, tako se vendar promet tujcev tod še ni popel na ono stopinjo, kakor je pričakovali z ozirom na izredno krasoto spodnješlajerske Švice. Vzrok temu je iskati v pomanjkanju dobrih cest in modernih goslilen. Da se tem nedoslalkom kolikor mogoče odpomore, se je mdauovil.i planinska zave-li-ka zadruga „l$inka\ katera namerava v Logarjevi dolini zgradili bolel z enakim imenom, kateri naj vslreza vsem zahtevam denašnjih turistov. Nedvojbono bode sčasoma še tod nastalo gorsko letovišče. Stavba bode imela dve veliki gostilniški sobi, ver m!o, kuhinjo ter mnogo sob za prenočevanje. Pri holelu je smrekov gozd, kjer se lahko napravijo razna igrališča in sprehajališča. To podjetje je z ozirom na narodno gospodarsko sp'oh in povzdigo turistikc še posebej največje važnosti iu vredno, da ga vsi rodoljubi najkrepkeje podpirajo^ Vzgled nam naj so Koroška, Tirolska, Švica in Švedska, o katerih deželah se izredno mnogo (ravno od domačinov) zrlvujt sa U.jce, od katerih dobo taiste vsako leto lepe dohodke. Podpisani odbor prosi iorej najuljud-neje vse rodoljube in prijatelje krasnih planin, naj blagovolijo pristopiti kot udje k zadrugi .Rinka". Deleži so ali opravilni de- leži po 10 gld. ali glavni deleži po 100 gld. Več je razvinno iz zadružnih pravil, ki se na željo vsakemu dopošljejo. Denar naj se pošilja blagajniku g. dru. Ivanu Dečku v i Celju. Odbor zadruge »Rinka*. Dr. Juro Hrašovec, Dr. Ivan Dečko, I načilnik. blagajnik. j Dopisnica uredništva. — Dopisnikom Iz Kanala, Iderskega ild.: prihodnjič. Radi preobilega gradiva smo morali izpustiti tudi podlistek, političen razgled in mnogo drugih veslij, katere prinesemo deloma v »Primorcu*, deloma prihodnjič. \ Dogodki na Češkem. — Na Češkem I vre na vseh koncih in krajih. K poročilom ' o demonstracijah v Hebu iu rabukah v Mostu, dodati nam je danes poročilo o izgredih v Plznu. Le-tu je . upadel s palico na široki uhci nemški židovski dijak Harlmann češkega dijaka Smita. Na to je nastala rabuka m žid Ilartmann je zoežal v neko lekarno. Od tu pa ga je pritiraia policija, katero bo obkolili Cehi, da je le s težka branila ll.ut-manna. Na lo so bili izgredi proli Židom in tudi takozvani »nemški hiši". Nebrojna množica ljudstva se je zbrala na cestah in ulicah in na državni realki, v židovski sinagogi in v krčmah, katerih lastniki so židje, pobili so okna. Politična oblast je lakoj odredila slolnijo vojakov, ki je izgrednike razkropila. ~ V nedelj.) so bili v Plznu zopet veliki izgredi. Posredovalo je vojaštvo, ki jo z bajoneti ranilo tri osebe. Dragonci so podrli jeduo damo in čez njo jahali, fro je pozval plzenske Nemce, naj vslrajajo v boju. — Ker je vlada vsako zborovanje Nemcev pro-povedvda, v Ašu šli so v nedeljo mnogoštevilni udelefcuiki na Bavarsko, v Wildent\u, kjev pa jim županslvo ni dovolilo zborovali, Ko se je množica vračala in prirejala veliko demonstracije, jo je politični uradnik pozval, naj se razide. Množica je pod vodstvom poslanca Irula začela razgrajali. Nastali so veliki izgredi. Dva uradnika sla bila precej ležko ranjena, Vsled lega jo bil poklican bataljon domobrancev, Ko so vojaki prišli v mesto, napadli so jih demonslrantje iu motali kamenje nanje. Dva častnika in več vojakov je bilo ranjenih. Orožniki so izpraznili vse javno lokale, Vojaštvo ostane v menili, .Vi shodil je bilo do .'10.000 udeležuikov. \Volt; |'rado iu (iloekner so na liherškein shodu izjavili, da nemške stranko ho uiti z liadeuijem uiti s kako drugo vlado ne luido glede sprave h Cehi dogovarjale, dokler ae, ne prekličejo jezikovne naredilo iu res, glasom došlih poročil, so nemški poslanci im seslauku v IVagi po hudem boju sklenili, da se uo udeleže spravnih konferenc, katero je vlada sklicala, Udeležujejo se jo lo češki poslanci. To dokazuje, da Noinri no marajo dosli za spravo, ampak le y,a gospodovanjo nad drugimi narodi, Bolgarija In Aiatriju! — Povodom pravde v Zofiji proti Holčevu je imel mini-Merski predsednik Slojlm- razgovor z nekim nemškim časnikarjem. V svojem pogovoru h le.n časnikarjem se je luinihler izrazil razža-Ijivo o Avstriji, oziroma Ogerski, odkjer je bila doma umorjena Szimoii. Ta pogovor jo prinesel »llerliner Loc.il - Au/.eiger", vsled česar je zahtevala Avstrija zadoščenje pri Holguriji. Po večledenskeiu pogajanju je objavila uradna »\Vieuer Aheudposl" to-le izjavo: »Po naročilu knezovega hulgiirskega miniMorskega predsednika, gospoda dr. Stoj-lova, je prišel tukajšnji bulgarski agent, g. dr. Sirmadjev, danes v c. kr. zunanje inini-sterslvo ter je na podlagi poizvedb, katere je dobil iz Sofije, podal izjavo, da je bilo poročilo v »licrlitier Local-Anzeigcr* z dne :!!. julija t. 1. o razgovoru gosp. Slojlova s kohurškim dopisnikom omenjenega časopisa bistveno pokvarjeno. Žaljivega namena proli Avslto-Ogerski in proti cesarski hiši mini-sterski predsednik nikakor ni imel in zalo doiična poročilo, ki nikakoi ni izraz njegovega mišljenja, globoko obžaluje. V/rok, da se je ta izjava zakasnila, pa je bila odsotnost g. Slojlova ter nodo.Matne in pezno poizvedbe". Radi le uradne izjave, ki zadošča zahtevam, katere je slavila c. kr. vlada, je baje spor rešen. Bombe. --~ P a ure, francoski predsednik, bi bil skoro žrtva anarhističnega atentata, \l.\li ko se je pripeljal na kolodvor, da so odpelje v Rusijo, je počila bomba ter provzročila v. liko paniko. Na mestu, kjer se je razletela bomba, so našli liste z napisi: Živela Klsaška - Lotarinska I Živela Poljska ! Živela svoboda! Smrt tiranom! — Socialistični listi hočejo pjoglasiti po svoji navadi bombo ie za politijsku intrigo. To pravijo zalo, ker ni bomba nikogar ranila, kar pa je le čudovit slučaj. Ce bi se razletela bomba bližje ijudij, potem seveda bi bilo več mrtvih iu bomba bi bila anarhistična. Pri zaslišanju je anarhistični morilec Canovasa, Angiolillo, izjavil, da pride Fatire kmalu na vrslo. Španska vlada je o tem P.mreja brzojavno obvestila, iu morda je baš ta slučaj ona bomba, o kateri je govoril Angiolillo. — V C a r i g r a d u so pokale bombe, jedna celo pred visoko porlo. Ranjenih je bilo več ijudij, ubiti pa trije vladni služabniki. Tudi poslopja so veliko trpela. Vrgli so bombe Armenci, za kalere ^e še doslej niso izdale reforme, ker so na nje velevlasli navzlic lanskim groznim umorom v carigrajskih ulicah pozabile, Armenci se izpostavljajo novim nevarnostim, da jih začne earigrajska svojat pobijali, a nobenega drugega sredstva ni-iiiajo, s čimer bi opozarjali Kvropo na žalostno stanje, v katerem živo kol podaniki Turčije. Vzlic temu, da je francoski minister Gamhon (!) suPanovemu zastopniku,Izzet- boju zagrozil z reprcsalijami, ako bi se primerili napadi na Armence, se je bati izgredov. Nižji mohaiiiedanski sh.ji so radi dinamilnih atentatov toliko bolj razburjeni, ker jim policija brani pobijali Armence. Velik strah vlada tudi mej Grki, posebno ker turški listi kar očitno uujskajo proti njim in proli Armencem. Španija. — O notranjem političnem življenju v Španiji piše »Frankf. Zlg.": Ka- darkoli sta se.v vladi Canovas in Sagasla menjala, vselej se je izvršila v vladi velika in splošna izpreinemba. Od vojaških in civilnih guvernerjev v provincijah, alealdov (županov) pa prav do dijuristov in cestnih pometačev izgubi vse svoje službe in namestijo jih s pristaši novega ministerskega predsednika. Tako je vedno pol uradnikov v službi, pol jih je pa brez službe. Da se morejo mej dobo, v kateri nimajo nobenega zaslužka, dobro preživeli, kradejo tekom svojih službenih let kolikor morejo iz drž. blagajne. Marsikdo je imenovan uradnikom, uživa svojo plačo, a v urad ne pride nikdar. Po Barceloni se potepa okoli 800 cestnih, pometačev, a vsi so v cilindrih in z rokavicami. Prvega pridejo po plačo, za metlo pa ne primejo nikdar. Zato so španske ceste grozne. Ker je toliko zanikerno uradništvo, trpi morala in ljudska izomika. Govoričiti o borbah z biki, o igralcih in o baletkah, to znajo vsi Spanci, izmej 18 milijonov Špancev pa jih 11 milijonov ne zna ne- citati ne pisati. Garrotavaujo morilca Anglolltta. -— Za nizke zločince m tudi za anarhiste so uvedla španska sodišča način mučilnih usmrtitev, kakoršne so se vabile že za časa in-kvizacije. Taka usmrtitev je tudi tako^vano »garratovanje*, katero je zadelo tudi An-giolilta. Obsojenca privožejo na steber, in krvnik mu z železnim on.očem, kateri mu donejo okoli vratu, zlomi tilnik. To jo ostudna, nečloveška in za Španijo naravnost sramotna smrt. Književnost, »Salonska knjlftnlea". — Konootn t. m, Kafitromo raRnodttjnti pvvo knjl«o toga podjetja. Nn 320 strnnoh bo obsognin pod skupnim naslovom «0 to ž on s 1te» to-lo novoloj Predgovor todnhitoljn »Salonsko knjižnice* • Predgovor pluiucljn I. knjigo - Prhiio louo --• Dr. btrnml - To punieo, te puiiloo,,,! - D«, niča ~ IiiHtltutkn -- V mraku - Pavlina -O to žensko, Oonn 1 gld. h poštnino vrod, Nft nnroftjln liro« donnrjn m no bodo (Minilo. .NtovMirtn kjijlfciikm1', — Dno 15, oktobru izido t roju » II snopič, ki prinese slovanskemu clliijočonm oIjčIiihIvii iKvIrc-n roman gospo Pavlino Pnjkovo s »S I u 6 a j I n io« do*. Obnegul ho okoli 2H0 str, prav ?,uni-inivep licrllii, To književno podjoljo duvrtl n toni vo» nmnom žo čolrlo loto svojega življoni«, Žul, da m mora boriti « velikimi nonrlflknini, na|-več pa r noxudoiino gmotno podporo, ki jo šo vodno prav iioKimtnn, tu vomlur jo »Slovanska knjižuicn« vhuJ iloloinn oitilrnnlU »«Ao im polju nnftopripovednolnijlžovno»ll I Temu potljotjn prljir/iil bionplHl lil mtm nupruvili veliko usluge, nko ponullinojo lo naznanilo. .Blovcnkii* v Trstu čodaljo loplo nn-prethijo, DoBloj jo Izšlo žol7. številk, ki dokazujmo, da uredništvo bo rosno prlmulovn, ustanoviti slovonskomu nnrodiioinu žonslvu glasilo, ki no ho v Čast lo žonslvn, nmrvoc v občo narodu slavonskemu, Lisi izlmjii vsnko drugo soboto iu stmic za vso leto H gld, Priporočamo ga kur mijloplojo. „NttS Itom",— Zbirka povesti j postni iu narodnega blaga, zanimivosti ild. II. zvezek. -- »Zadnji grof celjski« in »Iskalci biserov na otoku sv. Duha". — V Celju I8'.»7. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. Cena 25 kr., s pošto 28 kr. — Tnko se glasi naslov lični knjižici, obsegajoči 120 stranij v 10°. Naročuje se pri Drog. llribariu v Celju. ClvHno-pravdiii rod. — Zakon z dne 1. avgusta 1895. št. 113 drž. zakonike (razglašen dne 9. avgusta 1895.) o sodnem postopanju v civilnih pravdnih zadevah (civilno-pravdni red). Prestavo na slovenski jezik priredil dr. L j u d o v i k F i I i p i č, odvetnik v Celju. Tiskal in založil Dragotin Hribar v Celju, 1897. Cena trdo vezani knjigi s poštnino i gld. «0 kr. SI. 19. Razglas. Šolsko leto na c. kr. pripruvljavnici m učiteljišča v Kobaridu se prične dno 15. septembra t. 1. Za vsprejem v to šolo se je treba oglasiti najdalje do 10. septembru, Oglasniei naj se priložijo tudi spričevala. Vsprejemajo se učenci iu učenke, ki so: 1. trdnega zdravja, čvrstega telesa in neomadeževane nravnosti; 2. dovolj nadarjeni in za ta tečaj pripravljeni (izšolani). Bolje pripravljeni imajo prednost. Redni učenci (učenke) se vsprejemajo praviloma z dovršenim 14. letom (izjemoma tudi z dovršenimi J31/« leti). Vodstvo c. k r. p r i p r a v 1 j a I n i c e v Kobaridu, 20. avgusla 1897. Voditelj: I. K raj ii l k. Slovenska gostilna v Trstu Pri Petelinu #$• Sprejme v svojo leno ju-osIom vsaoogu lučnegii in ulrujeiicsii kosLi, ter b'« po gosli z j od jo il. pijačo, da Im zadovoljen. Gospodar gostilno A. V o dopivoc jo preskrbe] svojim go.stoia h l rt d n c g :t, vedno s v o ž o g a p i v n, vina hologa in črnega vipuvskegu i» v l.u-tiljkuh. . rmuMa gospodinjil pa Vas postreže z ločnim zaialikom. kosilom, večerjo, na željo gostil. * Da bolje uslrožem svojim- eenj. gostom, posebno pa (rudnemu popotniku napravil •"•n tudi spalnice a mehkimi, a Čednimi poaV^pmt, kuKie oddajam svojim gostom na željo v pi siioSiitV. — Cena je zmerna. . , .,,>,. Vse prav čedno, zdrave iu ceno. 1'opolmk, ko pridci v Trst, oitri se ria krasno tablo: „Pii Petelinu" jgMT- ultcii tihega Štev. 7.. -"*a-Teint<8 megje, szit-letesi ideje 18(itl cvi ma-hm to ;i0 impja s a ki lliu In lstvun es noje Pilila An na Ha. 2. KnkoH Jiilluittut, ki csn-liidi nllnpotiiiit nizvo ha-jadon es a kinek vallusa evaiuulikus reformah« filhUa fuglalkoziisa luiz-larliisbei; lakolielve Szat-inarnuineti Kert uteza 2 szam szOletesi lielje Szat-marnenieli, szfdetesi ideje 1875 evi april ho 2!tna-pja s a ki Bakos Karolj-čs neje nehai Kerekes Julianna leanya egvmas-sat hiizassagot szande-koznak kotni. Felhivatnak niin-\jaiAsaga (uletOleg anyakri-cyvvezeioje) utjan jelentsek Ezt a kibirdetčst a kii-vetkezo hcljeken kell tjele-siteni u. m. Szatuuiron čs Goizhen. Kelt Szatmurneme-tiben, 1S97 evi julius ho 15 napjan. Korosniezcl Andal anyak0nyvvezel6. Kedo lioče biti fotograf? Folografični zavod A. Jeikic Gorici na Travniku št. 11 sprejme lakoj učenca z izvanredno ugodnimi pogoji. Zahteva se: starost nad 14 let, imajoč najmanj I. razred srednjih šol, pošten značaj. 221 Zdravnik Dr. M. Kersovaiii ordinuje v lastni iiiši u ulici Barzellini fi~I h. št. 2. 410 7 Ivan Somicelj v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pallova) priporoča svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče Iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vi-trijol (modro galico) In pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. i n *Ise Pro*flJ* P« »»ko smerni ceni, da se ne boji tekmovanja (konkurenca). . H3 P. Drašček trgovec z jedilnim blagom t stolni ulici št. 2. v Gorici (lam, kjer jo tobakarnica) priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v G7 Gorici in z donele. Prodaja kavino primsso iz tovarne ARNOLD & GUTMAIf !• z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Trgovski pomočnik. ki se je izrežbal na Dunaju v delikatesni trgovski Ivrdki, išCe služDe. — Zmožen je slovenskega, nemškega in deloma laškega jezika. — Ponudbe naj se Cim preje -mogoče pošljejo v Ljubljano pod Otto V. Postrestante. Štev. 535. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil II. čelrlkta, t. j. mesecev aprila, maja m junija 1891. začne vpoiiedeU>kTdiie l;J.>eptem!»ni IS97. ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravnateljstva zastavIjaviiSce in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 7- avgu&fa 1897. M.P0YEHJ1J IniiiU M|sl«r h lf|««8 » krkl « Trarelli v I. nadstropju in v hodniku v l: ?t. 22. Priporoča svojim rojakom nu deželi in v im-slu vsakovrstno manifaturno blapo, jtoIovo perilo, dežnike, ovratnike, zaviatniee itd. -- Gotove moSke obleke za vsaki slan po najnovejši pariški modi. Itlnj:« prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko poshiži vsak terena in sicer za možke oblek- od 80 kr. naprej, ?a odo obleko (3-20 m) od gld. 2nO naprej. Sprejema narofita tudi za izlelovunje razn.h oblek; oitjcmaleoin blaga je prosto, dati si izstavili obleko tudi drugod. ________ ft* -'- Oglas. Zar«. ' bolezni lastnika, proda se na Grahovem ob Bači, pod prav ugodnimi pogoji, posestvo obstoječe iz lepe dvonadstropne hiSe; v drugem nadstropju te hiše ima slavno c. kr. orož-niško poveljstvo v najemu stanovanje za c. kr. orožnike. V tej hiši je lepo vivjena prodajalnfca z mešanim blagom, prodaja lohaka in krčma. Po dogovoru se odda novemu loslniku vsa zaloga mešanega blaga, kakor tudi zalogu vina, piva. in žganja in vsa v tej hiši sena-hnjnjočn hišna oprava (mobilija). Zraven hiše je posebej zidan ma-gazin, Scegljišče in prostoren vrt. K tej hiši spada tudi prostoren hlev za konje in govejo živino, kakor tudi zemljišče obstoječe iz 4 njiv in travnikov. Ker se bode v nekolikih letih gradila železnica v tem kraju, imel bode novi lastnik tega posestva lepo priliod-njost. Kupne ponudbe naj se pošlje naravnost sedanjemu lastniku pod naslovom 2273 2 Andrej Muravee, p. Grahovo ob Bači, Primorsko. Seznam blaga tvrdke G. Ferd. Reslierg v Gorici. Glavna zaloga: v *3Cap\xc\ws&\ utki št. U (stara cukrstrnn). Padružnica: na Kornu št. I (Attemsova ptihičii). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeša — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zdb — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 V podružnici na Kornu prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turšico itd. Veliki prazni sodovi iz Srbije, iz hrastovega lesa z Železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri n p ravni št v u, ali v biši na Franc Jožefovi cesti št. 9. pri g. L. fcteni. 2167- IS. 78 3-1 p 110 do 300 g«, mesečna g^JŽSJ K vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž.pa-pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost — Ponudbe pod Ludwig Oster-reicner, VIII Deutsche gasse S Budapest. V vsakem poStno oddajnem okraji, v vsakej fori in po potrebi r vsakej občini, nastavi se razumna, d-lavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrini in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Fkniene peaudbe pod ,V. H. G." Gradec, posle rcslante. 133 f rgoiec z vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna uiira S - GORICA — Via «iardino 8 12 a. |.r:i.orofa dalmatinsko vino iz Jelše in Sibenika, pristna bela lis črna vina i* S vipavskih, Itu*!;«vt.,.i ni iloiit in L.'i2|ii>;iij;i po L<-!(' v.-e kiajt! (iiftt(»-(>iffi.-kf tr.onaiiiijc v rodili < j Ji rov 11:1(11*1 Na zab-.t-vo noSilja tudi tizoici*. C«na zmtrm. Poairaika poilana. ^j| kdor ljubi okusno kavo, ho?e "' zdrav ostati in si kaj pi-ihraniti JJSJ i m GJcT^cTefe^eTele/ele^e^efe^e/e; &mr- Svoji k svojim !-^i Ambrož Furlan tr^ovocr Ml z jedilnim blagom na tižaSki cesti k v (Joriei priporoča kavo, riž, sladkor, moko, iito. otrobe^ vse poljske in domače pridelke. IJaJT1" Postrc/o v»»*tiio In po /menil ceni. '•'•tU Fran Vanek priporoia svojo IJ8 {('A.) goriško pivovarno trn i;*»riSrcfcn VBoriei Piiizza Catlmini Pivovnrti;) je zdulno razširjena ler urejena pu najnovejši zahtevi, Knlia pivo po fi-Sl.i. it:iiiaj-ikt iti bavarski navadi in upor.ililja le ei-Ski hmelj in moravski sl.id. Priporofa se p. n. {,'ostiliiiearjem in 7.:\-stbnikoni v (Joriei, v Brdili in na Tulinitiskem. Zalogo za Brda ima gosp. Peter RussSan v Korminu in -r'<»p- (ioliriic.l Ui-gcnhai t v «'..mipoloi^o za Furlanski ilel ih žele .. Velika zaloga Kolesarji! šiva|nlh stNw |n POZOR! se nahaja pri tvrdki SAUiliG & DEKLEVA v Nunski ulici si I i-i (J v (Joriei. : t, Dvokolesa ho i/, raznih sistemov in k bambusa. Lastna mteMm lelalnica za piprair-Ijanjc. In iioMešč2n,51 niklom. Vinarsko in sadjarsko društvo i za Brda Hj sssdežcmYfioriGi,ulica^arzeUimSt.20. J ^5 priporoma Kaj po nizki ceni slavnemu občinstvu p svo^a pv\^tt\a %Y\5&a j 1 vina; veW.o, moAvo ; g Sxatv^\x\\o \n dvu^a tia-^ varitva cma vina, pn-1 |§ delfee ^\)o^\n članov. &% itazjioš Ija na vse kraje od 56 litroy naprej^ ifes Uzorce vin poSilja na zahtevo. srebrni' v Gorici, ulica Morolli St. 17. I'i pi»roi'ii hi> prc'nslili olj revne i-eikve nuo.-iti eeikveiiefrakoNill-ki^a l.:.Vii. nlajSiije jim to zjron-j omenjeni s tem, ila jim je pi i-pravlj. n pošiljali blajfo, ako mu piitemlo izpla-iijejo i,;i obmke. Obtoke si pa naio.-ev.il......;im lahko (lul(ii-i. ti t r »• l o v« il« iz l),ikr.i v ognju |i"zla"fliij najbolje iznajdbe, kakor lti>li vsakovin'110 enako pojnavo in pozlarenje prijM-nira Imli po nuj-ni/jib olaj;o mnogo prlprnoeu-orih s|»rii'nl doiiiaeih iu inozemskih. Zagotavlja jeiluo leto. Ceno zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. //avadne priprave so vedno v zalogi. Cenki, proračuni in načrti za popolne telovadnice poš.lja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 80, iti 21 Poprave izvrSiijo po iiitjnlzjili oennli. iiel Piccoli lekarnar pri angelu v Ljubljani, Iiunajskaee.sla Kaj.išje pniznanje na 11. niejnaroilni farm. razstavi v 1'ia^i ls-.li;. I...n.l..n Pariz Ž,- never US!l-2-lHW. Žetaznato vino |.reizkii?i;nepa. zane.-lji- lehko pn-b;«\iji\ železuat pupar.it, kaieri učinkuje pii slabotnih, n.i pnmaiijkaiiju kr\i in na /iviih lipenh osebah, priporočljiv posebni. t::di za .¦.laholiie, bkde otroke. IS ti! ti l)e milijjramov železnatepi kMika in lil milipamov izlečka iz :-korie kin..ik(Va ilrevcs.il. Lekarnar Piccoliy ij«»»u-i.i j»«i.--i».«na,--c..o. _______________I____ zmeraj jednako testavo, potrjeno pu kemični razkroji ilr. II. llatreijn v Kiatikobiodu na Odsi in prof. Ualt. Knapitselia. zapriseženoj-M Muhiij-kepi kom ka v Ljuhljsmi. Srkh-li r.i imujiičn pni litra \eija i pii., i poilUeoke >t.'klenie.: :l pM. Cl) kr., fiaako s polnimi vred J. jrl.I. Hriili iirrisje lekm čar Flicili * tjaJIjsii prati |«»iet|ii tseski. | Anton Potatzky 3 | v Rastelju žtv. 7 v Gorici S | prodajaln iea drobnega | J in niirnberškega blaga | « na ilrohiio tri na debelo. ? * • . . «* t m najcenejše kupovališče. S ^ ________----------------------fc ^ Posabna zaloga ^ J za kttpovalce in razprodajnlce na deželi, S * za krošnjarje in eunjarje. !^ * Največja zaloga ;| * Čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo- t * tovalnih in kadilnih potrebščin. ^ * Zimska obuvala. L J Vozički in stoli na kolesih za otroke. ;«{ * Strune za godala. ,t * Posfbnost: Semena za zelenjavo in trave. ;•» * Prosim dobro pazili-na naslov: H l Na sredi Raštelja štv. 7. | 1 «»*»*»y»*»**»»»»»»»»»»»99»»«»#y«