občin Ormož in Ptuj
Leto:XII.	Ptuj, dne 28. februaija 1976
Številka: 2
VSEBINA:
OBČINA ORMOŽ
9.	Odlok o davkih občanov v občini Ormož
10.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ormož
11.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu občine Ormož
12.	Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Ormož
13.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož.
OBČINA PTUJ
14.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj
15.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj
16.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske cone Rabeljčja vas
17.	Sklep o izvolitvi sodnika za prekrške občine Ptuj
18.	Odločba o poimenovanju Osnovne šole Vitomarci po padlem aktivistu OF Vinku Jurančiču.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
19.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Polenšak
20.	Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Cirkovce o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje transformatoija za območje (dela) vasi Dragonja vas in Mihovce KS Ciikovce.
21.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje jamborskega transformatoija za potrebe krajanov Dragonja vas in Mihovce.
9.
Na podlagi 14. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17-169/75) je izvršni svet skupščine občine Ormož na seji dne 11. februaija 1976 določil prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov v občini Ormož.
Prečiščeno besedilo obsega odlok o davkih občanov v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6-46/74) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-11/75 in št. 17-169/75) v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati.
Številka: 422-3/75
Ormož, dne 11. februarja 1976
Predsednik
izvršnega sveta SO Ormož Novak Franc 1. r.
ODLOK
o davkih občanov v občini Ormož
1.	člen
V občini Ormož se uvajajo občinski davki, kot določa ta odlok.
I.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
2.	člen
Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek od kmetijstva) se plačuje od negozdnih površin po skupinah katastrskih občin.
3.	člen
Območje občine se glede na relief in kakovost tal, oddaljenost in kupno moč tržišča ter oddaljenost od prometnih zvez, razvrsti v 11. in III. skupino.
4.	člen
V II. skupino spadajo naslednje katastrske občine: Cvetkovci, Frankovci, Grabe, Hardek, Loperšice, Obrež, Ormož, Osluševci, Pušenci, Središče, Trgovišče in Velika Nedelja.
5.	člen
Občinski davek od kmetijstva se plačuje:
1.	v II. skupini katastrskih občin po stopnji
2.	v III. skupini katastrskih občin po stopnji 46 %.
3.	v III. a skupini, v katero spadajo katastrske občine Bratonečice, Bresnica, Cerovec, Gomila, Koračice, Lahonci, Mah Brebrovnik, Mala vas, Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Runeč, Senik, Stanovno, Strjanci, Šardinje, Tomaž, Trnovci, Vičanci in Žvab, po stopnji 41 %.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in kmetje -kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, so oproščeni občinskega davka iz kmetijstva do višine, ki ustreza stopnji 24 %.
6.	člen
Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od gozda, se odmerja od vrednosti lesa določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Ta davek plačujejo zavezanci, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zavarovanju oseb v delovnem razmerju, po stopnji 22 %, ostah zavezanci davka iz kmetijstva po stopnji 46 %.
Osnovo za odmero določi za davke pristojen upravni organ glede na količino in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki je gospodarila z gozdom v preteklem letu po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
7.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki od zemljišča:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let;
2.	na katerih se nasadijo novi vinogradi - za dobo 5 let;
3.	na katerih se nasadijo novi sadovnjaki - za dobo od 4 do 10 let.
Oprostitve po prejšnjem odstavku se priznajo:
a)	za vinograde s plemenito trto;
-	na območju, kjer je predvidena družbena proizvodnja, če se zavezanec vključi v obnovo po vseh sodobnih principih, od vsake površine;
-	v ostalih vinogradniških rajonih, če zavezanec na sodoben način obnovi več kot 10 arov vinograda.
b)	za sadovnjake:
-	na območju, kjer je predvidena družbitia proizvodnja, če se zavezanec vključi v obnovo^io vseh sodobnih principih, od vsake površine;
-	za jablane in hruške na vegetativni podlagi _ za dobo 5 let;
-	za shve in marelice - za dobo 8 let
-	za ostalo sadje, za dobo 4 let
-	za orehe - za dobo 10 let.
Za nove nasade na območju, ki ni zajeto v točki b) veljajo enake oprostitve pod pogojem, da obnovljena površina ni manjša:
-	za jablane od 50 arov
-	za ostalo sadjfe od 30 arov.
8.	člen
Začasne oprostitve davka iz 7. člena tega odloka se priznajo na predlog zavezanca.
O predlogu odloči za davke pristojen upravni organ potem, ko dobi podatke od za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upravnega organa.
Predlog je treba vložiti do konca leta v katerem so nastah pogoji za oprostitev. Če predlog ni podan pravočasno, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitev skrajša.
9.	člen
Zavezanci davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v
turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava.
Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za zgraditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000,- dinarjev.
Olajšava pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem stavku navedeni znesek.
Olajšava je odvisna od višine naložb in sicer:
vložena sredstva	znižanje odmerj. davka
v dinarjih	od negozdnih površin
od 2.000 do 10.000	din	20%
od 10.000do 30.000din	30%
od 30.000 do 60.000	din	40 %
nad 60.000 din	50 %
Olajšava se prizna na posebno zavczančevo vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program, ki ga je izdelala strokovna organizacija in potrdil za " kmetijstvo pristojen upravni organ ter dokazila o vloženih sredstvih.
Posebna olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca meseca marca po preteku leta, v katerem so nastali pogoji za olajšavo.
10.	člen
Olajšave iz 62. člena zakona o davkih občanov priznava za davke pristojen upravni organ na podlagi predloženega dokazila o priznanju posebne dobe v dvojnem trajanju, oziroma odločbe o priznanju statusa borca za severno mejo.
Olajšave, ki jih zavezanec enkrat uveljavi, priznava upravni ogran po uredni dolžnosti vsako leto, dokler so za to dani pogoji iz 62. člena zakona o davkih občanov.
O zavezancih, ki so jim priznane olajšave, vodi evidenco po kraju prebivališča pristojni krajevni urad.
11.	člen
Zavezencem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se pri odmeri davka iz kmetijstva prizna posebna olajšava v višini 1.000 din za vsakega otroka na rednem šolanju.
Zavezanec lahko uveljavlja pravico do olajšave za posamezno leto po uspešno končanem letniku do konca koledarskega leta.
Olajšava ne pripada zavezancem katerih otroci dobijo štipendijo v času šolanja.
12.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so slepi, se prizna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka iz kmetijstva.
II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
13.	člen
Razen zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določbah republiškega zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov, tudi vsi ostali zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Zavezanci prometnega davka morajo voditi tudi knjigo o opravljanjem prometu.
14.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo občinski davek od presežka nad osebnim dohodkom po naslednjih osnovah in stopnjah:
osnova dinarjev
od , do	po stopnji
10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
nad 200.000	50
Kadar se zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic, odmerja davek po dejanskem dohodku, sc ta plačuje do višine osnov, dogovorjenih ali dolčenih na podlagi 10. člena zakona o davkih občanov, po stopnji 30 %, od presežka pa po progresivnih stopnjah iz 1. odstavka tega člena.
15.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki zaradi bolezni, starosti, prometne lege poslovnih prostorov, zmanjšanega povpraševanja po izdelkih in storitvah, sezonskega poslovanja in drugih upravičenih razlogov ne morejo doseči čistega dohodka 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile. Višina letnega pavšalnega zneska je odvisna od konkretnih okoliščin in sme znašati največ:
-	za zavezance, ki jim je opravljanje obrtne dejavnosti glavni poklic, do 4.000 din,
-	za zavezance, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic, do 5.000 din.
16.	člen
Zavezancem davka iz obrtnih in obrti podobnih gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, razen avtoprevoznikom in tistim, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, se v skladu z 81. členom zakona o davkih občanov, prizna posebna olajšava.
17.	člen
Zavezancem davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti se priznajo olajšave v obliki znižanja odmerjenega občinskega davka v primerih:
-	ko je obrtnik star nad 65 let in zasluje tujo delovno silo, v višini 20 % odmerjenega davka,
-	ko obrtnik prične z delom - za dobo enega leta - v višini 50 % odmerjenega davka,
-	ko obrtnik dela sam in ie star nad 65 let -v višini 80 % odmerjenega davka.
Znižanje davka iz prejšnjega odstavka tega člena se ne prizna, če začne ali nadaljuje enako obrt zakonec ali njegov družinski član v istih poslovnih prostorih.
18.	člen
Davek iz obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnin poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopisne knjige revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 10 %.
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 20 %.
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije ZD,državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke, od dohodkov doseženih po 3. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 25 %.
Davka od obrtne dejavnosti po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim.
Davka od obrtne dejavnosti po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih rio segajo občani z zbiranjem odpadnega materiala.
III.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne in druge negospodarske storitve, plačujejo občinski davek od presežka nad osebnim dohodkom po osnovah in stopnjah iz 14. člena tega odloka.
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, ki jim odpravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, sc odmerja davek po določbah 2. odstavka 14. člena m 15. člena tega odloka.
20.	člen
Zavezancem davka od intelektualnih storitev, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 din in ne zaposlujejo trge delovne sile, se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, ki znaša:
dinarjev
-	za predstojn. cerkvenih župnij	do 1.800
-	za ostale duhovnike	do 1.500.
Cerkvene župnije plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku do 2000 din.
Če presega čisti dohodek letno 25.000 dinarjev, se davek odmeri po dejanskem dohodku.
21.	člen
Davek od intelektualnih in drugih negospodarskih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) sc obračuna in plačuje po stopnji 25 %.
IV.	DAVEK OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
I
22.	člen
Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	Od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, po stopnji 20 %.
2.	od dohodkov, naštetih v 3. odstavku 107. člena zakona o davkih občanov, po stopnji 35 %.
3.	od osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se davek ne plačuje.
V.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
23.	člen
Zavezanec za davek na dohodke od premoženja je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ali drugega premoženja, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka.
Davek na dohodke od premoženja sc plačuje tudi od dohodkov, ki jih lastnik ali nosilec stanovanjske pravice doseže z oddajanjem stanovanjskih rili poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, kakor tudi od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov.
24.	člen
Za premičnine iz 1. odstavka prejšnjega člena tega odloka se štejejo premičnine večje ali trajnejše uporabne vrednosti, katerih prometna vrednost znaša več kot 10.000 din.
Osnova za davek na dohodke od premoženja od dohodkov, ki jih lastnik ali imetnik stanovanjske pravice doseže z oddajanjem stanovajskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, je znesek stanarine ali najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo ter za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam.
Stroški vzdrževanja, upravljanja, obratovanja in amortizacije se določijo v odstotku od prejete stanarine oz. najemnine in znašajo:
-	za stanovanjske prostore in garaže	50 %
-	za poslovne prostore	50 %
-	za počitniške hiše	30 %
25.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se kot strošek upošteva 50 % doseženega dohodka.
26.	člen
Zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe preko organizacije, ki je v občini zadolžena za oddajanje opremljenih sob, ne plačujejo davka na dohodke od premoženja.
Oprostitev po tem členu se prizna na pismeno vlogo zavezanca, katera se vloži do 31. januarja za preteklo leto s potrebno dokumentacijo.
27.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova dinarjev od	do	po stopnji
10.000	30
10.000 20.000	34
20.000 30.000	38
30.000 50.000	42
50.000 100.000	46
100.000 150.000	50
150.000 200.000	55
nad 200.000	60
VI. DAVEK OD PREMOŽENJA
28.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je lastnik, oziroma uživalec stavbe, delov stavb, stanovanj, poslovnih prostorov in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavbe),
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
29.	člen
Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste lastnosti stavbe in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji prodajo kot nepremična celota.
30.	člen
Vrednost stavbe sc ugotavlja s točkovanjem. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotovitev vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/73).
Pri določanju vrednosti stavbe se določbe, č, d, e, f, k, 1 in m točke 24, ter točka 27., 28., in 30 navedenega pravilnika ne uporabljajo.
31.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
32.	člen
Vrednost točke znaša 23,00 din glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine oblikovane v letu 1972.
Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
33.	člen	)
Vrednost poslovnega prostora se poveča za
30 % ne glede na to ali so ti poslovni prostori sedstavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti.
34.	člen
Davčni zavezanec je dolžan davčnemu organu občine dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davka.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti
in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe se prijavljajo davčnemu organu do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
35.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 poveča za več kot 25 % in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v naslednjih letih. Pri valorizaciji sc upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto
1973.
36.	člen
Občinski davek od premoženja se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
-	od stanovanjskih hiš in stanovanj 0.15 %
-	od poslovnih stavb in posl. prostorov
ter garaž, ki so samostojni objekti 0.50 %
-	od počitniških hiš	1.00%
Osnova za odmero davka od garaž, ki so zgrajene kot samostojni objekt se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov tlorisne površine pomnoži z 1.000 din ne glede na vrsto materiala, iz katerega je garaža zgrajena.
37.	člen
Občinski davek od premoženja se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
38.	člen
Občinski davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem pod pogojem, da jc lastnik ali uživalec stavbe kmečki zavarovanec.
39.	člen
Davek od premoženja plačujejo tudi občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete in posedujejo gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha. Davek plačujejo od celotne površine gozdnih zemljišč. Davka ne plačujejo lastniki, katerih skupni čisti dohodek v letu, za katerega se odmerja davek, ne presega 20.000 din in skupni čisti dohodki vseh družinskih članov niso presegli 10.000 din letno na družinskega člana.
40.	člen
Davek od gozdnih zemljišč iz prejšnjega člena se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
41.	člen
Davek od premoženja plačujejo nadalje občani, ki posedujejo tovorna cestna motorna in priklopna vozila, ter kombi vozila.
42.	člen	v
Davek od premoženja iz 41. člena tega odloka se ne plačuje od vozil, ki se pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
Davek se določi v letnih zneskih glede na vrsto vozila, nosilnost, število konjskih moči oziroma delovno prostornino motorja.
Davek se odmerja na podlagi evidence o registriranih vozilih. Davčna obveznost nastane z dnem vpisa vozila v evidenco o registriranih vozilih in preneha z dnem izbrisa iz evidence.
Davek za tekoče leto se odmeri do 28. februarja in sc plačuje po določbah 189. člena zakona o davkih občanov. Če se vozilo izbriše iz registracije, se odpiše del davka, ki odpade na čas po izbrisu.
43.	člen
Davek iz 41. člena tega odloka se plačuje v naslednjih letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost:
do 3. tone 1.000 din od vsake začetne tone
od 3 do 4 tone 5.000 din
do 5 ton 8.000 din + 4.000 din za vsako
nadaljnjo začetno tono nosilnosti
2.	za delovna vozila - ne glede na nosilnost in težo: 120 din;
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje aoločenih tovorov - glede na nosilnost kot za tovorna yozila, navedena v 1. točki;
4.	za delovne priklopnike ne glede na nosilnost in težo 60 din.
5.	za vlečna tovorna vozila:
a)	za traktorje do 25 KM 120 din
nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din
b)	za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
6.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 eem do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;
7.	za kombije - glede na delovno prostornino motorja:
do 900 ccm 500 din nad 900 eem do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 din nad 3100 ccm 2000 din
VII. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO
44.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki pri igrah na srečo zadenejo dobitek, plačajo od takega dobitka davek, po stopnji 10 %.
Vlil. POROŠTVO
45.	člen
Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od davčnega zavezanea, ki opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve, če ne poravna svojih davčnih obveznosti v roku 6 mesecev odvnjihove zapadlosti, če davčni dolg presega enoletno odmero in je ugotovljeno, da ni pogojev za odpis žc zapadlih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno poroštveno izjavo dveh porokov, za katere davčni organ ugotovi, da sta lahko poroko, ker sta lastnika nepremičnega premoženja ali imata osebni dohodek iz delovnega razmerja. Pri presoji poroštvene sposobnosti davčni organ upošteva obremenjenost nepremičnega premoženja ali osebnega dohodka.
46.	člen
Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca odloži plačilo zapadlega davka:
-	če ugotovi, da so realizirani dohodki davčnega zavezanca bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil zavezanec obdavčen;
-	če jc zavezanec utrpel v zadnjih treh mesecih pred zapadlostjo davka osebno nesrečo ali bolezen ter elementarno nezgodo ali smrt v družini;
-	če vlaga v razširitev poslovanja znatnejša sredstva v razmerju do obsega poslovanja.
Plačilo davčnega dolga sc sme odložiti največ za dobo enega leta.
Davčni organ lahko na pismeno vlogo zavezanca dovoli obročno plačevanje zapadlega davčnega dolga, če je višina davčnega dolga v nesorazmerju s tekočim prilivom dohodka zavezanca.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi z medsebojnim dogovorom skupnosti slovenskih občin.
48.	člen
Za odpise vseh vrst davkov po 231. členu zakona o davkih občanov je pooblaščen občinski izvršni svet.
1.	od stanovanj s površino do 200 kv. metrov in od garaž v rabi posameznikov 0,20 din.
2.	od stanovanj s površino nad 200 kv. metrov ter od poslovnih prostorov in zemljišč 0,50 din.
49.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.
Zavezanci davka od premoženja iz 28. člena tega odloka morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 30. junija 1974.
50.	člen
Za odmero davkov občanom, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, se uporabljajo določbe 14. člena tega odloka tudi za leto 1973.
51.	člen
Za tolmačenje tega odloka je pooblaščen občinski izvršni svet.
10.
Po 1., 5. in 6. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7—80/72) in 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1976 sprejela
odlok
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ormož
6.	člen
Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni mogoče predpisati za mestno zemljišče, ki se uporablja v namene, navedene v 3. členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7—80/72).
7.	člen
Mesečni prispevek odmeri posameznemu uporabniku mestnega zemljišča za gradbene in komunalne zadeve pristojen upravni organ občinske skupščine.
Na zahtevo zavezanca izda upravni organ iz prejšnjega odstavka odločbo o prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
8.	člen
Prispevek se zbira na posebnem računu občine Ormož.
Z zbranim prispevkom razpolaga svet Krajevne skupnosti Ormož.
9.	člen
Zavezanci prispevka so dolžni plačati prispevek do 15. v mesecu za pretekli mesec.
10.	člen
Prispevek se sme uporabljati za namene, določene v 10. členu Zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7—80/72).
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča v občini Ormož se predpisuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnem besedilu: prispevek) po določbah tega odloka.
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj meje ožjega gradbenega okoliša mesta Ormož.
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje tudi zemljišče izven ožjega gradbenega okoliša mesta Ormož, ki leži v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom in so na njem že zgrajeni ali bodo zgrajeni takšni komunalni objekti, ki omogočajo etapno uresničevanje urbanističnega ali zazidalnega načrta.
2.	člen
Prispevni zavezanec je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča oziroma stavbe na njem, v stanovanjski hiši pa nosilec stanovanjske pravice.
Prispevna obveznost nastane s prvim v mesecu po pridobitvi zemljišča ali stavbe na njem oziro-hia stanovanja in traja do konca meseca, ko so prenehali pogoji po tem odloku.
11.	člen
Plačevanje prispevka od stanovanjskih prostorov so oproščeni:
1.	prispevni zavezanci, ki sprejemajo k pokojnini ali invalidnini varstveni dodatek;
2.	Prispevni zavezanci, ki sprejemajo stalno denarno pomoč po predpisih o socialnem varstvu določenih kategorij oseb.
Lastnik oziroma posestnik stanovanjske hiše v gradnji je oproščen plačevanja prispevka za čas, dokler hiša ni zgrajena oziroma dokler se vanjo ne vseli, najdalje pa za dobo treh let od dneva izdaje gradbenega dovoljenja.
Ne glede ha določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ oprosti prispevnega zavezanca plačevanja prispevka, če bi se zaradi plačila prispevka spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
12.	člen
Izvršni svet skupščine občine Ormož je pristojen, da odloči o organizaciji odmere in pobiranja prispevka ter lahko predpiše navodila za izvajanje tega odloka.
3.	člen
Prispevek se plačuje od kvadratnega metra koristne površine mesečno za nazaj.
4.	člen
Koristna površina po tretjem členu tega odloka je:
a)	pri stanovanjih samo tista površina, od katere se plačuje stanarina,
b)	pri poslovnih prostorih tista površina, ki se neposredno uporablja za poslovno dejavnost, od zemljišč pa takrat, če se uporablja v poslovne namene ali je na njem pravica uporabe (dvorišče, skladišče itd),
c)	pri podjetjih skupna površina zazidanega in nezazidanega zemljišča, ki ga uporablja ali ima
na njem pravico uporabe, razen urejenih zelenih površin.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenel veljati odlok o prispevku za uporabo mestnec zemljišča v občini Ormož z njegovin spremembami in dopolnitvami (Uradni vestni občin Ormož in Ptuj št. 3—36/67, 4—45/61 14-142/69 in 12-108/71).
14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od prvega naslednjega v mesecu potem, ko začne veljati.
Številka: 420—14/1975 Ormož, dne 28/1—1976
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Matija Ratek 1. r
5.	člen
Prispevek po tem odloku se predpisuje od kvadratnega metra koristne površine in znaša:
Predsednik
zbora združenega dela Martin Kramar 1. r
11.
Po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16—119/67 in
27—255/72) ter 8. točki 166. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. januarja 1976 sprejela
odlok
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu občine Ormož
1.	člen
V 4. členu odloka o urbanističnem programu občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6—54/71) se 1. alineja pod B/, b/ ,,za mesto Ormož izdelan v marcu 1964” za predel Skolibrove in Poštne ulice in za južno območje, omejeno s progo Maribor —Čakovec, ki povezuje zazidavo ob Ptujski cesti, dopolni s spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 745/75 z dne 12. junija 1975 in Inštitut za industrijsko oblikovanje pri FAGG Ljubljana pod št. 333/75 z dne 24. aprila 1975.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri oddelku za gospodarstvo in finance občine Ormož.
3.	člen
Manjše odmike od zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju izvršni svet skupščine občine Ormož.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351—17/1975 Ormož, dne 28. januarja 1976
Predsednik
skupščine občine Ormož Mirko Novak 1. r
12.
Po 5. točki 167. člena statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) in 29. členu zakona o geodetski službi (Ur. list SRS, št. 21/70) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela
odlok
o cenah za geodetske storitve v občini Ormož
1.	člen
Cene tega odloka se nanašajo na geodetske storitve, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve po 8. členu zakona o geodetski službi.
2.	člen
Cene za storitve iz 1. člena znašajo:
—	za terensko tehnično delo — ura po 70 din
—	za pisarniško tehnično delo — ura po	60 din
—	za delo geodetskega risanja — ura po	40 din
—	za delo figurama — ura po	30 din
3.	člen
Stroški izračunani na osnovi 2. člena tega odloka bremenijo tistega, ki je vložil zahtevo za geodetsko storitev, ali pa si jih stranke sporazumno razdelijo.
Če je bila geodetska storitev opravljena po
sklepu sodišča oziroma po odločbi drugega pristojnega organa, bremenijo stroški tistega, ki ga določi sodišče oziroma drugi pristojni organ.
Stroškov po tem odloku ne plača skupščina občine Ormož in njeni organi, kadar se opravljajo geodetske storitve za njihove potrebe.
4.	člen
Potni stroški se zaračunavajo po predpisih, ki veljajo za upravne organe SO Ormož.
5.	člen
Predstojnik geodetske uprave sme od naročnika geodetskih storitev zahtevati, da pred pričetkom del založi akontacijo in to postavi kot pogoj za izvršitev teh storitev.
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve izven upravnega postopka (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8-66/71).
Številka:45—2/75
Ormož, dne 26. februarja 1976
Predsednik
zbora združenega dela SO Ormož Martin Kramar 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti SO Ormož Matija Ratek 1. r.
13.
Po 2. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.4—38/74), po 1., 4., 16. in 37. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in po 11. členu zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Ur. list SRS, št. 54/72, 14/73, 45/73 in 29/75) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. februarja 1976 sprejela
odlok
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13—140/72, 2—13/73, 8—54/73, 19—164/73, 8—57/75 in 1/76) se tarifna številka 1 spremeni tako, da se glasi:
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje, ali je zanje predpisana davčna oprostitev — 3 Vo.
OPOMBA:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi °d motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne Pravne osebe. Davek plača občan oz. zasebna Pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oz. poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki, motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posrednikih ali kako drugače, razen od •zdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov 'n predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
2.	člen
V tarifni številki 2 se tretja točka spremeni tako, da se glasi:
„3. naravnega žganja in medice	15 %
3.	člen
Doda se tarifna številka 3, ki se glasi:
Tar. št. 3
Od prometa z rabljenimi motornimi vozili 4 % OPOMBA:
1.	Po tej tarifni številki se plačuje davek od rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se promet izvrši pred potekom dveh let od nabave vozila.
2.	Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice.
Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
3.	Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, določbe tarifne številke 1 pa se uporabljajo od 1. januarja 1976 dalje.
Številka: 421—4/75
Ormož, dne 26. februarja 1976
Predsednik zbora združenega dela Martin Kramar 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Matija Ratek 1. r
14.
Na podlagi 6., 11. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 21-224/74, 39-468/74) ter 1. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5-45/74) jc skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Ptuj
1.	člen
V odloku o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6-52/74 in 2-9/75) se nadpis „1. Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja", črta.
2.	člen
9. člen se črta.
3.	člen
Prvi odstavek 10. člena se spremeni tako, da sc glasi:
„Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka negozdnih površin za posamezne skupine katastrskih občin po naslednjih stop-
njah:
-	v drugi skupini	55 %
-	v tretji skupini
a)	46 %
b)	41%
-	v četrti skupini	36 %
V drugem odstavku tega člena se stopnja „42 %“ nadomesti s stopnjo „24 %“,
4.	člen
Drugi odstavek 12. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Osnovo za odmero davka določi davčna uprava glede na količino za posek določenega lesa in po ceni lesa, ki jo sporoči gozdnogospodarska organizacija v skladu s točko b) 14. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16-145/74).“
Tretji odstavek tega člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Od vrednosti lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol, šolskih objektov in objektov, prizadetih od elementarnih nezgod ter elektrifikacije, se davek ne plača. Zavezanec uveljavlja pravico do prej navedene oprostitve do konca leta, za katero se davek odmerja."
5.	člen
V 15. členu se doda za tretjim odstavkom novi, četrti odstavek, ki se glasi:
„Lastniki hidromelioriranih kmetijskih zemljišč so za dobo petih let po izvedeni melioraciji oproščeni plačila davka za ta zemljišča. Pravico do oprostitve ima zavezanec, ki je vključen v kemtijsko melioracijsko skupnost, registrirano pri občinskem upravnem organu pristojnem za kmetijstvo ter je zdravstveno zavarovan kot kmet ali kmet — kooperant."
6.	člen
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Davčna osnova za odmero davka iz obrtnih dejavnosti za zavezance, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku, je dohodek, ki presega bruto osebni dohodek, določen v družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo	kmetijske	obrtne	ali druge
gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve."
Davek iz obrtnih dejavnosti, odmerjen od dejanskega dohodka, se plačuje po naslednjih stopnjah:
od presežka - dinarjev	stopnje %
do	10.000	25
od	10.000 do	20.000	30
od	20.000 do	30.000	35
od	30.000 do	50.000	39
od	50.000 do	100.000	43
od 100.000 do	150.000	46
od 150.000 do	200.000	48
nad 200.000	50
7.	člen
Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da sc glasi:
„Ob upoštevanju konkretnih okoliščin poslovanja določi davčna uprava pavšalni letni znesek davka, ki za posamezno obrtno dejavnost ne sme presegati 4.000 dinarjev.
Zavezancem, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, se določeni pavšalni zneski lahko povečajo do 30 %.
Cc se zavezanci, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, ukvarjajo s serijsko proizvodnjo ali zaposlujejo delavce, se jim davek odmeri po preteku leta od dejanskega dohodka."
8.	člen
Prvi odstavek 23. člena se črta.
Drugi odstavek tega člena se spremeni tako, da se glasi:
„Kadar se zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic ali zavezancem, ki jim opravljanje obrti ni glavni poklic, odmerja davek po dejanskem dohodku, se ta plačuje do višine osnov, določenih v družbenem dogovoru o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, po stopnji 30 %, od presežka pa po progresivnih stopnjah iz 20. člena tega odloka, povečanih za 5 %“.
9.	člen
24. člen sc spremeni tako, da se glasi:
..Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim se davek odteguje od izplačila v
odstotkih od posameznega kosmatega osebnega dohodka (davek po odbitku) plačujejo davek:
1. po stopnji 10 %
-	od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter lotu,
-	od prejemkov zavarovalnih poverjenikov,
-	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic
-	od dohodkov raznašalccv časopisov, knjig, revij in podobno,
-	od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno,
-	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči;
16.	člen
55. in 56. člen se črtata.
17.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
Številka: 422-4/76-1 Datum: 27. februarja 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIC 1. r.
IS.
je izdelal Zavod za urbanizem Maribor dne 6/5—1975, pod štev. 1716/74 in vsebuje
—	poročilo s pravilnikom o zazidavi;
—	izsek iz urbanističnega programa mesta Ptuj, na karti v merilu 1:5000;
—	situacijo obstoječega stanja na karti v merilu 1:1000;
—	arhitektonski zazidalni načrt na karti v merilu 1:1000;
—	načrt komunalnih naprav na karti v merilu 1:5000;
—	načrt komunalnih naprav na karti v merilu 1:1000; in
—	geodetsko zazidalno situacijo na karti v merilu 1:1000;
ter so sestavni del tega odloka.
2.	po stopnji 20 %
-	od provizij	poslovnih	agentov in
poverjenikov ter od zbiranja malih oglasov,
-	od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo v izvirnike,
-	do dohodkov potujočih zabavišč po . odbitku plačanega prometnega davka,
-	od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti;
3.	po stopnji 25 %
-	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo obrtne in in druge storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije,
-	od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke tega člena,
-	od osebnih dohodkov zakonca, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in je sozavarovan kot družinski član zavezanca (3. točka 76. člena zakona o davkih občanov).
Plačevanja davka po odbitku so oproščeni priložnostni zbiralci odpadnega materiala, sezonski obiralci hmelja in občani, ki delajo doma pletarskc izdelke iz šibe za organizacije združenega dela."
10.	člen
V	30. členu se besedilo ,,po stopnji 15 %“ nadomesti z besedilom ,,po stopnji 25 %.
11.	člen
V	prvem odstavku 32. člena sc besedilo „15 %‘f nadomesti z besedilom „20 %“ in 30 %“ z „35
Na koncu drugega odstavka se besedilo „15 %“ nadomesti z besedilom „20 %“.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
„Osebni dohodki od patentov in tehničnih izboljšav so oproščeni plačila davka."
12.	člen
V drugem odstavku 42. člena se besedilo, ,,ki so zgrajene kot samostojni objekti" nadomesti z besedilom, „ki niso sestavni del stanovanjskih stavb".
13.	člen
45. člen sc črta.
14.	člen
47. in 48. člen se črtata.
15.	člen
Peti odstavek 50. člena se spremeni tako, da se glasi: ,,Davek na dohodke od premoženja sc plačuje po naslednjih stopnjah:
Osnova dinarjev	Stopnja
do 10.000	25 %
od	10.000 do, 20.000	30%
od	20.000 do	30.000	35 %
od	30.000 do	50.000	40%
od	50.000 do	100.000	45 %
od 100.000 do	150.000	50%
od 150.000 do	200.000	55 %
nad 200.000	60 %
Po 1., 4., 21. in 57. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, St. 33—316/72,	55—401/72,
28-377/73, 36-547/75 in 58-793/75) ter 229. in 1. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5—45/74) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-25/73, 2-18/74 in 7-52/75) se v tarifni številki 1 stopnja „4 <7o” nadomesti s stopnjo „3 <7o”.
,,Od prometa z rabljenimi motornimi vozili znaša stopnja 4
2.	člen
V	tarifni številki 2 se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
„3. naravnega žganja in medice 15
3.	člen
V	6. točki tarifne številke 6 se za besedilom ,,oblaganje s ploščicami” doda vejica in naslednje besedilo: ,,montaža okenskih zastiral, oblaganje zidov in drugega ter opravljanje storitev za gradbeno mehanizacijo”.
4.	člen
Prečiščeno besedilo tega odloka izda Izvršni svet Skupščine občine Ptuj.
Ta odlok prične veljati 1. marca 1976, pri čemer se prvi odstavek 1. člena uporablja od 1. januarja 1976, drugi odstavek tega člena ter 2. in
3.	člen pa od 1. marca 1976.
Številka: 421—1/76—1
Datum: 27/2—1976
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Oton POLIC, l.r.
16.
Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, štev. 16—119/67) ter 5. točke 243. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5—45/74), je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega nažrta stanovanjske cone Rabeljčja vas
j(
1. člen
Sprejme se sprememba zazidalnega načrta stanovanjske cone Rabeljčja vas. To spremembo
2. člen
Sprememba zazidalnega načrta je občanom, organom in organizacijam na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ptuj, ki je pristojen za urbanizem.
3.	člen
Dopolnitve in spremembe tega zazidalnega načrta sprejme občinska skupščina po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav lahko dovoli Izvršni svet občinske skupščine.
4.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski urbanistični inšpektor.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati točka a), 1. člena Odloka o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjske cone v Ptuju, Volkmerjeva cesta — Rabeljčja vas ter program razvoja in komunalne ureditve industrijske cone v Ptuju (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. >-26/71).
6.	člen
Ta,odlok začne veljati osmi dan po objavi v ,,Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj”. Številka: 350—2/75 Ptuj, dne 27. februarja 1976
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Oton POLIČ, 1. r.
17.
Na podlagi 81. člena zakona o prekrških (Uradni Ust SRS, št. 7-31/73) in 25. točki 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74), je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-političnega zbora dne 27. februarja 1976 sprejela
SKLEP	,
o izvolitvi sodnika za prekrške občine Ptuj.
I.
Savo KOZJAK, rojen 27. januarja 1944 v Plani — Bileča, pravnik, stanujoč v Ptuju, Severova 9,
se izvoli
za sodnika za prekrške občine Ptuj.
II.
Mandatna doba izvoljenega sodnika za prekrške traja osem let, t. j. do 1. marca 1984.
III.
Ta sklep zaCne veljati 1. marca 1976, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
StevUka: 111-2/73-1/4 Ptuj, dne 27. februarja 1976
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r.
18.
V spomin na aktivista OF Vinka Jurančiča iz Drbetinc, ki ga je okupator ustrelil 2. oktobra 1942 v Mariboru, je Skupščina občine Ptuj na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1976, na podlagi 73. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 9-51/68), 19. člena zakona o firmi in imenu organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ št. 22-311/73) in 13. točke 229.člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74), sprejela
ODLOČBO o poimenovanju Osnovne šole Vltomarci po padlem aktivistu OF Vinku Jurančiču
1.
Osnovna šola Vitomarci se poimenuje po padlem aktivistu OF Vinku Jurančiču v Osnovno šolo ,,Vinko Jurančič” Vitomarci.
2,
Ta odločba velja takoj, objavi se v ,.Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj”.
3.
Ravnatelj Osnovne šole mora priglasiti poimenovanje Osnovne šole Vitomarci po padlem aktivistu OF Vinku Jurančiču za vpis v sodni register pri Okrožnem gospodarskem sodišču Maribor v roku 15 dni po prejemu te odločbe.
Številka: 61-1/76-1
Datum: 27. februarja 1976
Podpredsednik skupščine občine Ptuj Oton Polič 1. r.
19.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS St. 3-8/73) in 1. člena zakona o referendurhu (Uradni list SRS št. 29-263/72) ter 111. člena statuta Krajevne skupnosti Polenšak je Zbor delegatov krajevne skupnosti Polenšak na seji, dne 14. januarja 1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgrad-nje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Polenšak.
I.
V Krajevni skupnosti Polenšak se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 29. junija 1975 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnem besedilu: samoprispevek( v denarju in delu. Samoprispevek se uvede za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Polenšak.
II.
Samoprispevek se uvede za dobo petih let.
III.
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila, po stopnji 0,5 % od mesečnega neto dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % od katasterskega dohodka negozdnih površin,
—	za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev in se jim davki in prispevki odmerjajo po dejanskem dohodku, po stopnji 3 % od celotnega dohodka iz take dejavnosti, zmanjšano za stroške, ki so bili za dosego dohodka nujno potrebni.
Samoprispevek v delu znaša:
za lastnike zasebnih kmetijskih površin:
—	do 5 ha skupne zemlje — dan dela ali plačilo 100,— din.
—	nad 5 ha zemlje — è dni dela ali plačilo 200,— din.
IV.
Zavezanci za samoprispevek so občani in delovni ljudje, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Polenšak.
V.
S samoprispevkom bo zbranih 175.000.— din. S temi sredstvi bo Krajevna skupnost sofinancirala naslednji delovni program:
—	popravilo krajevnih cest v dolžini 37 km,
—	popravilo mostov in nabava betonskih pro-pustov,
—	dokončna izgradnja mrtvašnice in ureditev pokopališča.
VI.
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja obračunava in odteguje izplačevalec dohodka ob izplačilu in ga nakazuje na račun Krajevne skupnosti Polenšak.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z zasebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira davčna uprava skupščine občine Ptuj v imenu Krajevne skupnosti. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja davčna uprava po predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov.
VII.
Svet krajevne skupnosti je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
Svet krajevne skupnosti določi za vsakega zavezanca način izvršitve samoprispevka v delu in o tem obvesti vsakega zavezanca.
VIII.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
IX.
Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
X.
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od dohodkov, glede katerih velja oprostitev po zakonu o samoprispevku.
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločati, da se samoprispevek odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost oziroma onemogočilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
XI.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi vsako leto program del in zaključni račun, ki se predloži zboru delegatov Krajevne skupnosti Po-lenšak v potrditev.
XII.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 27/76
Datum: 27/1-1976
Predsednik zbora delegatov KS I van Florjančiči, r.
20.
POROČILO
volilne komisije krajevne skupnosti Cirkovce o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje transformatorja za območje (dela) vasi Dragonja vas in Mihovce KS Cirkovce.
Volilna komisija KS Cirkovce objavlja po 36. členu statuta KS Cirkovce in po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, štev. 29—263/72) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje (dela) vasi Dragonja vas in Mihovce v KS Cirkovce, ki je bil dne 1. februarja 1976.
1.	Komisija ugotavlja, da je bil s sklepom zbora delegatov KS Cirkovce z dne, 27/12—1975 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje transformatorja za del naselja Dragonja vas in Mihovce. Sklep je bil objavljen v Tedniku številka 2/76 z dne 15. januarja 1976.
2.	Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma za del vasi Dragonja vas in Mihovce v KS Cirkovce naslednji:
Zap. št. glas. mesta	Kraj naselj.	SKUPNO ŠTEVILO GLASOVALCEV vpis.	glas.	ZA			OD TEGA PROTI	N e veljav.	Niso glas.
1	2	3	4	5	6	7	8
1.	Dragonja vas	109	100	100	_	_	9
2.	Mihovce	181	111	101	10		70
	SKUPAJ:	290	211	201	10	-	79
3. Po navedenem izidu glasovanja ugotavlja	samoprispevka glasovalo naslednje število glaso-
volilna komisija, da je za uvedbo krajevnega	valcev:
Številka glasoval. mesta	Kraj (naselje)	Število vpisanih glasov.	Glasovalo za uvedbo krajevnega prispevka	V odst.
1	2	3	4	5
1.	Dragonja vas	109	100	91,7%
2.	Mihovce	181	101	55,8%
	SKUPAJ:	290	201	69,7 %
4.	Po 2. odstavku 9. Jlena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29—263/72) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani — glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odslu-ženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju (dela) vasi Dragonja vas in Mihovce v KS Cirkovce bilo po številu 10.
Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 280 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 201. glasovalcev ali 71,8 %.
Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SFRJ, štev. 20—263/72), da je referendum za naselji Dragonja vas in Mihovce v KS Cirkovce uspel.
Številka: 15/76
Cirkovce, dne 1. februarja 1976 Tajnik
volilne komisije
KMETEC Alojz, l.r.
Predsednik volilne komisije
VIMPOLSEK Jože, l.r.
Člani volilne komisije:
BRUMEC Janko, I. r.
I V A,N Č I Č M a k s, 1. r.
21.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3—8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št.
29—263/72) ter 111. člena statuta krajevne skupnosti Cirkovce, je Zbor delegatov krajevne skupnosti Cirkovce na seji dne 27/2—1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje jamborskega transformatorja za potrebe krajanov Dragonja vas in Mihovce.
I.
Za pretežni del območja Dragonje vasi razen hišnih številk 1, 2, 2 a, 2 b, 2 c in Mihovc razen hišnih številk 63 in 64 se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 1/2—1976 uvede samoprispevek v denarju. Samoprispevek se uvede za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Cirkovce — za potrebe odjemalcev električnega toka iz dela naselja Dragonja vas in Mihovce.
II.
Samoprispevek se uvede za dobo šest mesecev in sicer od 1/4 do 30/9—1976.
III.
Samoprispevek v denarju znaša:
a)	500,00 dinarjev po družinski skupnosti oz. odjemalcu toka in
b)	0,20 dinarjev po porabljenih kwh električne energije v letu 1974.
IV.
Zavezanci za samoprispevek so občani in delovni ljudje, ki imajo stalno prebivališče na območju vasi Dragonja vas in Mihovce in so odjemalci električne energije, na podlagi evidence, ki jo je izdelal Elektro Ptuj in evidenci o potrošnji toka v letu' 1974.
V.
S samoprispevkom bo zbranih 75.000,00 dinarjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost sofinancirala izgradnjo jamborskega transformatorja za potrebe odjemalcev električnega toka iz vasi Dragonja vas in Mihovc.
VI.
Samoprispevek po tem sklepu plačujejo zavezanci v enkratnem znesku ali šestih mesečnih obrokih v korist žiro računa krajevne skupnosti ali inkasantu krajevne skupnosti Cirkovce.
VII.
Svet krajevne skupnosti Cirkovce je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
VIII.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
IX.
Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
X.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi poročilo, ki se predloži zboru delegatov krajevne skupnosti Cirkovce v potrditev.
XI.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 15/76 Datum: 27/2—1976
Predsednik zbora delegatov KS MEDVED Maks.I. r.
Srb Al trg 1/1. Tiflca časopisno grafično podjetje "Mariborski tisk4', Svetozarevska 14, Maribor.