0----------------------------------------
0oxX&	glasilo delovne organizacije
Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Gorazd Kosmina, Majda Medved, Stanka Šnidaršič, Tatjana Šoško, Jože Novinec, Vid Fajdiga. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto - Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. Poštnina plačana na pošti 68561 Straža pri Novem mestu.
straža pri novem mestu, leto XXVI, 30. avgusta 1989 številka 8
Poletje se je prevesilo v jesen. Noči so postale daljše in hladnejše. Šola trka na vrata. Za letošnje šolsko leto smo razpisali 30 štipendij za srednjo lesarsko šolo — V. stopnjo. Vlog na razpis smo dobili 29, od tega je dejanske pogodbe podpisalo 27 učencev. To pomeni, da je letošnji priliv učencev v lesarski poklic razmeroma dober. Ali to pomeni, da tudi ta polkic, ki je dolga leta veljal za »manjvrednega«, postaja privlačnejši? Prav bi bilo, saj nam še vedno primanjkuje vseh vrst lesnih strokovnjakov. Kaj so pokazale bilance uspeha za polletno obdobje. Nič dobrega! Izgube se nadaljujejo in že resno ogrožajo eksistenco nekaterih delov NOVOLESA. Priznati pa je tudi treba, da trend nastajanja izgub ni linearno naraščal, uspevalo nam je, da smo občasno tudi na največjih žariščih nastajanja izgub dosegali dobre rezultate. Žal pa je splet zunanjih in notranjih okoliščin prispeval k temu, da na lesnem delu - TOZD FPL - beležimo
n«
visoke izgube, ki bodo nemudoma
posege, da jhih
zahtevale
odpravimo. Prihajajoča jesen tako prav gotovo ne bo mirna - spokojna. Če k temu dodamo še širše družbene ukrepe, predvsem s področja ekonomske politike, ki naj bi nas pripeljali « tržni mehanizem poslovanja, je na dlani, da spokojnega miru, ki smo ga poznali do sedaj, resnično ne bo. Obnašati se bomo morali predvsem podjetniško, kar je v razvitih deželah normalen način odnosov. V tem smislu
ponovno nost. Po tem zakonu nam
:1,Z
čene marsikatere poslovne aktivnosti,
kijih poznajo v razvitem svetu, le irko-
Iz vsebine:
—	Kako delamo?
—	Kakovost
—	Gradnja mostu na Loki
—	Kurje oko (zdr. kotiček)
—	Kadrovske vesti
—	Prigode vestnega kontrolorja
—	Navodila o alarmiranju
Kako delamo?
Ocena novoprispelih strokovnjakov
Za Novoles je skorajda od njegovega nastanka naprej značilna neugodna kvalifikacijska struktura. Vseskozi nam je primanjkovalo predvsem strokovnega kadra. Neugodne gospodarske razmere, so nas končno prisilile, da smo tudi temu področju namenili več pozornosti. V zadnjem letu in pol smo tako zaposlili nekaj strokovnjakov za posamezna zelo vitalna področja: finance, informatiko in razvoj lesnih programov. Ti kadri so prišli k nam z določenimi izkušnjami in programi, ki jih izvajajo v naši DO. Ker gre kot že rečeno, za pomembna področja, smo opravili z nekaterimi med njimi kratke pogovore na temo, kako gledajo na Novoles v luči svojih izkušenj iz prejšnjih DO in kakšna je njihova razvojna vizija Novolesa.
GORAN DELAJKOVIĆ, dipl
ing. lesarstva, vodja službe za razvoj pohištva
Tov. Delajković se je rodil 1953. leta v Zagrebu, kjer je dokončal lesarsko fakulteto. V Novoles je prišel letos februarja meseca iz DO Jadran, Tovarne metalnega pohištva v Zagrebu, kjer je opravljal dela in naloge vodje razvoja tehnologije.
Tov. Delajković, kakšni so vaši vtisi o Novolesu? V prejšnjem podjetju ste opravljali odgovorne naloge in tako lesno proizvodnjo dobro poznate, najbrž ste opazili nekatere razlike in najbrž tudi podobnosti?
Prvo, kar sem najprej opazil je sledeče: Novoles je precej drugače organiziran kot moje prejšnje podjetje. Na pohištvenem delu, ki ga jaz poznam, je izrazito decentraliziran. V proizvodnji je veliko različnih programov, izmed katerih je zelo težko identificirati osnovne oz. vodilne (nosilne) programe. To bi ocenil kot pomanjkljivost. Če pa motrim Novoles skozi tehnološko opremljenost, pa smatram, vsaj za lesni del, da je dobro opremljen in ima s te plati veliko komparativnih prednosti pred drugimi podjetji. V Novolesu sem prvič videl možnost vpeljave specializacije po posameznih proizvodnjah znotraj firme na enem mestu in možnost interne kooperacije, kar omogoča cenejšo izdelavo izdelkov in s tem tudi doseganje dobička na trgu. Slabost Novolesa je v tem, da teh prednosti še ne izkorišča dovolj. Izkoriščanje teh prednosti je še prepuščeno posameznim obratom in kot cilj TOZD-a FPL, ki mu naj prinese dobiček in konkurenčnost navzven. Tako prihaja tudi do pretiranega dogovarjanja na nestrokovni ravni in do premajhnega upoštevanja operativnega dela ter izpolnjevanja časovnega kosovnega plana. In naj še omenim da je razlika med mojo bivšo firmo in Novolesom tudi v tem, da v moji bivši firmi terminsko kosovno planiranje (dober — slab kos) ni bilo nikoli vprašljiivo. To je bilo preprosto sestavni del proizvodne discipline. V bivši firmi smo imeli tudi višjo stopnjo profesionalizacije
2 NOVOLES =
na področju izrabe strokovnega dela: delo je bilo planirano in s tem je bila zagotovljena večja disciplina. Na ta način nam je uspelo v enem letu znižati proizvodne stroške za 25 % in firmo Jadran, ki je bila pod prisilno upravo, že v enem letu ob 100 % prestrukturiranju 'proizvodnje vrniti nazaj na trg. Seveda je bila tudi kvalifikacijska struktura Jadrana boljša — večji delež kadrov z visokošolsko izobrazbo — in kar je še bolj pomembno: v Jadranu so bili strokovni kadri bolj upoštevani kot v Novolesu.
Ko sva že pri kadrih, katerim namenjate veliko pozornost, nam predstavite nekoliko podrobneje, kako so izkoriščeni v Jadranu!
V Jadranu je sistem nagrajevanja in napredovanja kar je pogoj za učinkovito delo, temeljil na osnovi strokovne konkurence. Naloge strokovnega kadra so bile strogo difinirane delovno in rokovno: vsak je točno vedel, kaj mora delati in na osnovi določenih terminskih planov do kdaj morajo biti naloge končane oz. cilji doseženi. Na tej osnovi so se uresničene naloge ocenjevale, kar je bila podlaga za formiranje osebnega dohodka za tekoči mesec in hkrati podlaga tudi za napredovanje. Planiranje strokovnega dela je bilo opredeljeno preko letnega, mesečnega in tedenskega plana dela v razvojnem sektorju. Na ta način smo prišli do t.i. normiranja intelektualnega dela.
Vrniva se nazaj k Novolesu. Kakšne so vaše ambicije za delo v Novolesu?
Ko sem prišel v Novoles, ni bilo jasno opredeljenega plana razvoja pohištva. Tudi sistem razvoja lesnega izdelka in njegova vpeljava v proizvodnjo ni bil strokovno razdelan. To pa je, kolikor je meni znano, prihajalo do velikih težav v proizvodnji. Ni bilo uresničeno niti tesno sodelovanje s trženjem, smatram pa, da se razvoj izdelka začne in konča na trgu. To stanje moramo preseči. Jaz sem ob prihodu v Novoles dobil nalogo, da organiziram razvoj novih izdelkov, ki bo temeljil na upoštevanju vseh potrebnih parametrov: na marketinških informacijah, na oblikovanju pohištva, ki ustreza Novolesovi tehnologiji, na produkcijsko najcenejših izdelkih, ki so začetek lastnega trženja in bodo predstavljala image Novolesa. Usmerili smo se v tri smeri: v obvladovanje zahodnega predvsem evropskega trga, v obvladovanje domačega trga in v programe za širše namene (inženiring posli). Pri tem skozi programe projektiramo tudi nov način dela v proizvodnji, ki pa ne terja novih večjih investicij v obstoječo tehnologijo. To nam bo omogočilo izboljšano organizacijo dela v proizvodnji in prehod na izdelavo elementov z višjo stopnjo standardizacije. Menimo, da bomo dosegli tudi skrajšanje proizvodnega ciklusa, skrajšanje rokov izporočil in da bomo s tem dosegli hitrejše obračanje kapitala. Dvigovanje cen artiklom so minili, obrniti se moramo v proizvodnjo ter tam poiskati rezerve in konkurenčnost. S podobnim designom bomo določali tudi ciljna tržna področja, kar bo terjalo tudi nove oblike in načine trženja. Pred nami so torej pomembne naloge, v ta namen se že pripravljamo na notranjo reorganizacijo načinov dela v pohištvenem delu.
Ob koncu bi morda opisali vaše občutke v novi sredini. V Novolesu ste že pol leta in občutki so gotovo že z vseh plati verificirani?
Moje delo v Novolesu je pravzaprav nadaljevanje delovnega zagona v Jadranu. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se v tej sredini da sodelovati. Želim si pa še večjega sodelovanja. Kot sem že prej omenil, je Novoles dokaj decentraliziran in s tem slabše povezan. Menim, da moramo svoje vrste strniti in nastopati kot homogena celota z večjo lojalnostjo do lastne firme. Seveda si predvsem želim, da bi naša prizadevanja obrodila dobre rezultate.
DUŠAN PLUT, dipl. oec., direktor sektorja za finance in ekonomiko
Tov. Plut je bil rojen leta 1955 v Novem mestu, rojstna vas Gradac v Beli krajini. Ekonomsko fakulteto v Ljubjani je končal leta 1979, se vpisal na III. stopnjo ekonomske fakultete, smer organizacija in poslovna politika, ki jo pravkar končuje. Zaposlitveno kariero je začel v Kometu, nadaljeval na Upravi za družbene prihodke — SOB Novo mesto. Leta 1983 se je zaposlil v DO IMV, od koder je lani v jeseni prišel k nam v Novoles.
Tov. Plut, v Novolesu ste že leto dni. Med tem časom ste gotovo dodobra spoznali Novoles. Vaše ugotovitve so?
Prve vtise o Novolesu kot lesni tovarni sem dobil že ob prvem obisku. Čeprav sem prišel v lesno tovarno, sem vendar opazil, da med opremo prostorov nisem zasledil niti enega kosa pohištva, ki bi bilo doma izdelano. Mnenja sem, da daje tovarna zelo malo na svoj image: to se mi je pozneje še večkrat potrdilo. Menim, da v Novolesu:
—	vlada velika skrb za človeka: družbeni standard, pretirano poudarjanje enakosti na vsakem koraku ipd;
—	poudarja se kar najbolj pravična delitev med TOZD-i in obrati, ne upošteva se pa dovolj inovativnosti;
—	vlada pretirana samozave-
rovanost: vsak misli da v svoji sredini dela dobro, ostali delajo slabo, skratka:	vsi delamo
dobro, seštevek »tega dobrega dela« je pa negativen;
—	upravljamo nevsakdanji način medsebojnega komuniciranja: vsi z vsemi in o vsem, zamegljuje se pristojnost in s tem tudi odgovornost (primer: v komercialnih službah se pogovarjajo o slabostih v proizvodnji, v proizvodnji pa o slabostih v komerciali: higiena odnosov je na nizkem nivoju, odgovornost pa se kaj rada skrije za samoupravne organe);
—	pretirano poudarjamo pristojnost TOZD, čeprav le DO odgovarja neomejeno solidarno za vse TOZD;
—	v samoupravi preveč poudarjamo le operativne odloči-
tve in sindikalne potrebe (kredi-tivi, razne delitve);
—	pretirano poudarjamo proizvodnjo kot edinega ustvarjalca nove vrednosti, zapostavljamo pa marketinške funkcije in kapital kot potrebno sredstvo za poslovanje: planska, računovodska, finančna in nekatere druge funkcije se ukvarjajo pretežno s problematiko čimpravič-nejše delitve med TOZD in obrati, premalo pa s problematiko, ko z danimi resursi ustvariti čim več;
—	preveč zamenarjamo kvaliteto v najširšem pomenu besede z izgovorom, da je kvaliteta nepotreben strošek. Menim, da košta samo nekvaliteta, kvaliteta ni strošek. Kvaliteta je le izvajanje določene politike. Sektor kvalitete npr. nima izvršilne moči (npr. da zaustavi proizvodnjo, če ni zahtevane kvalitete), ima le svetovalno, kar pa ni dovolj. Poleg tega smo kadrovsko šibki, zaprti in proizvodno neurejeni glede: kvalitete, tehnoloških postopkov, glede krmiljenja proizvodnje, ki je tej tovarni še vedno tuje, slabo obračamo zaloge, počasi uvajamo nove proizvode. Proizvodnja je umazana in neurejena, a kljub temu se ukvarja z zadevami, ki tja ne sodijo: s trgom, z dohodkovnostjo;
—	trženje imamo neagresivno, zato je trg premalo raziskan, premalo so uporabljeni različni načini in oblike prodaje. Pristop do poslovnih partnerjev je premalo sklenjen znotraj Novolesa (trženje, financiranje, proizvodnja itd.);
—	izrazito težko vpeljujemo v ta kolektiv rešitve, ki so se v drugih okoljih pokazale kot uspešne. Preseneča me, da se vse to, kar sem prej omenil, še vedno dogaja, kljub izgubam. To kaže na nepodjetniško obnašanje. Na drugi strani pa analize stanja kažejo na velike rezerve, ki jih ta kolektiv ima in jih mora izkoristiti, če hoče, da bo na dolgi rok še zagotavljal socialno varnost zaposlenih.
Navedli ste vrsto odprtih problemov in odstopanj, ki jih vidite v Novolesu. Kaj je najpo-trebneje izvesti v Novolesu?
Večji del odgovora sem podal že pri prejšnjem vprašanju. Mislim, da se moramo predvsem bolj podjetniško obnašati: usoda Novolesa je v rokah podjetnikov! Vodilo nam mora biti: delavca, ne glede na katerem nivoju dela je treba postaviti na pravo mesto.
Ali je možno narediti primerjave z IMV, vašo bivšo firmo, ki je bila tudi v velikih težavah?
Moja prejšnja firma IMV se je nahajala v podobni situaciji kot sedaj Novoles že leta 1984. Zelo veliko potez, ki jih sedaj »vleče« Novoles, sem že doživel v IMV, npr.:
- razčiščevanje pristojnosti in odgovornosti,
—	uvajanje krmiljenja proizvodnje,
—	zmanjševanje zalog,
—	razčiščevanje kalkulacij, vrednostne analize,
—	opuščanje proizvodov in uvajanje novih,
—	higiena tovarne,
—	fizično povečevanje proizvodnje,
—	marketinške analize na makro nivoju,
—	dvig kvalitete
—	iskanje potencialnih partnerjev (s programi, kapitalom, z izvoznim trgom, z normalno ekonomijo).
V teh stvareh Novoles za IMV-jem še zaostaja.
To pa pomeni, da ima Novoles še ogromno možnosti za sanacijo obstoječega stanja! Z bolj organiziranim delom lahko na lažji način pridemo do bistveno ugodnejših rezultatov.
BOJAN MIKEC, direktor
sektorja za organizacijo, standardizacijo in informatiko
Tov. MIKEC se je rodil leta 1959 v Novem mestu. Zaposlitveno pot je začel kot mladinski funkcionar, bil je predsednik O K ZSMS v Novem mestu, nadaljeval pa jo je v IMV, kjer je bil pred prihodom v NOVOLES direktor sektorja centralnega programiranja v sedanjem IMV-jevem TOZD-u REVOZ.
Tov. MIKEC, čeprav ste šele pred kratkim prišli v NOVOLES, gotovo že poznate NOVOLES, saj pokrivate zelo pomembno področje poslovne informatike. Vaši prvi vtisi bi bili?
Moje prvo srečanje z NOVO-LESOM, s sodelavci, mi je dalo misliti! Opazil sem, da daje NOVOLES zelo veliko na človeka. To je na prvi pogled zelo simpatično, priznam, da me je to tudi presenetilo, vendar lahko rečem, da se taki odnosi kaj radi sprevržejo v slabost; tesna prijateljstva se sprevržejo v nekritičnost in subjektivizem. Tako pride do situacije, ko se vse »gladi«, odsotna pa je kritična odgovornost. To pa prav gotovo ne pelje v napredek firme. Med ljudmi ni tistega pozitivnega prizadevanja — borbe po uspehu, prevladuje mlačna povprečnost. Tudi pri odločanju obstojajo določene pomanjkljivosti: nivoji odločanja niso jasno razčiščeni. Tako se na sestankih na visokih nivojih včasih pogovarjamo o manj pomembnih stvareh, marsikatere pomembne zadeve se pa odločijo in izvajajo na referent-skih nivojih. Kar se tiče razvojne usmerjenosti firme, imam občutek, da vlada precejšnja razcepljenost in obotavljivost. Zgodi se, da se o tem, o čemer smo se že dogovorili, ponovno dogovarjamo in razmišljamo ali smo se prav odločili. Tako vrtenje v krogu ne pelje nikamor.
Bili ste v IMV-ju. Ta je tudi doživljal svoje vzpone in padce. Zanimiva bi bila primerjava z NOVOLESOM!
Čeprav gre za zelo različen tip proizvodnje so primerjave možne, ker je za vsako podjetje potrebna enotna filozofija: racioniranje potrošnje, materiala in delvone sile ter doseganje kvalitete.
V IMV-ju je prišlo v zadnjih dveh do treh letih do korenitega zasuka. Sam sem takorekoč indokriniran z mislijo o 100 % kvaliteti, o proizvodnji brez napak in o proizvodnji brez zalog, to je, o proizvodnji točno na čas (just in time). Vse te principe smo v IMV praktično izvajali. To se je seveda odrazilo tudi na rezultatih finančnega poslovanja.
Menim, da te filozofije NOVOLES še ni v popolnosti osvojil, še več, z njo je težko prodreti v nekatere dele NOVOLESA. Naj navedem primere: skoraj dva meseca je tega, ko smo se prvič začeli pogovarjati o majhnih, čistih in urejenih prostorih na obratih, predvsem na TOZD FPL, kjer bi delavcem prikazovali izdelke brez napak in z napakami in jih na ta način motivirali k kvalitetnemu delu. Kolikor sem informiran, nam je to uspelo le v enem obratu in še to le na pol! Nadalje, tri mesece, kolikor sem v NOVOLESU. spremljam realizacijo proizvodnje, vendar se še ni zgodilo, da bi bil plan 100 % realiziran. Zanimivo je, da se še nikomur ni nič zgodilo, ker plan ni bil dosežen. Za mene je bil operativni proizvodni plan vedno zakon, če ni bil realiziran, so vedno sledile ostre sankcije proti tistim, ki niso realizirali tistega, kar smo se skupno dogovorili. Kot sem že dejal, dokler ne bomo v NOVOLESU razčistili, kdo za kaj odgovarja in kdo kaj izvaja, ne bomo dosegli pozitivnih premikov. Kot planer proizvodnje sem v IMV pokrival materialno poslovanje, zato sem bil za zaloge odgovoren jaz, niso pa bile v moji pristojnosti nabavne in prodajne cene, za to so skrbeli komercialisti, prav tako se proizvodnja ni ukvarjala s kalkulacijami, ukvarjala se je s proizvodi; kot vidimo, je bila razmejitev kompetenc in odgovornosti jasna. V NOVOLESU pa imam občutek, da so možnosti vpletanja v delo drugega skorajda neomejene. Doživel sem, da je tehnolog skrbel le za prodajne cene in trženje, da se je komercialist obremenjeval s proizvodnimi problemi in da se z zalogami ukvarja računovodstvo... Do sedaj sem navajal le pomanjkljivosti, ki sem jih v NOVOLESU zasledil, dolžan sem navesti tudi pozitivne plati. Te prav gotovo obstojajo, strnil bi jih v naslednje:
— v NOVOLESU vlada velika želja po spremembah
—	že omenjena skrb za človeka in kolektiv v celoti se odraža v velikem zaupanju delavcev, v firmo, kar je dolgoročno gledano velik kapital
—	tržno širok in razvejan program zagotavlja perspektivo vsakemu od teh programov
—	NOVOLES se kadrovsko krepi z mlajšimi kvalitetnimi strokovnjaki in jih zna tudi izkoristiti
—	NOVOLES ima v okolju še zmeraj image dobre in uspešne firme, kljub težavam, s katerimi se ubada.
Mislim, da predstavlja to
dovolj močan kapital za firmo. Prepričan sem, da ob korekturi obnašanja znotraj tovarne lahko pričakujemo preporod NOVOLESA in njegov ponoven vzpon. Dosti dela bomo imeli na: kvaliteti, stroških in zadovoljevanju trga točno na čas.
Kakšne načrte imate za v prihodnje. Opisali ste vrsto pomanjkljivosti in pozitivnosti, ki jih ima NOVOLES, kam hoste usmerili svoje moči?
Na področju, ki ga pokriva naš sektor, je ogromno izzivov, še več dela. Naše prioritetne naloge so:
—	podpreti poslovni proces z organizacijskimi navodili za vsa področja: od materialnega poslovanja do uvajanja novih izdelkov, kvalitete itd.
—	z informacijsko tehnologijo in programi moramo računalniško podpreti poslovanje po kibernetskem principu
—	poskušali bomo dati svoj prispevek k oblikovanju predlogov za stimulativno nagrajevanje zaposlenih
—	z razvojnimi in tehnološkimi službami bomo na standardizaciji morali zagotoviti visoko stopnjo poenotenja proizvodnje z upoštevanjem vhodnih elementov in z upoštevanjem širokega izbora gotovih izdelkov.
Na teh nalogah praktično že delamo, lahko pokažemo tudi že nekatere rezultate. Večina nalog pa je dolgoročno naravnanih in se jih ne da narediti eez noč. Prepričan sem, da bomo uspeli.
Tov. MIKEC, kako se počutite v novi sredini?
Občutek imam, da so me sodelavci v sektorju sprejeli za svojega. Enako mislim, da tudi ostali sodelavci v okviru DO. Naj mi ne zamerijo mojih kritičnih pogledov na NOVOLES, ki sem jih izrekel v tem pogovoru. Mislil sem le dobronamerno. Moji sodelavci v sektorju imajo veliko volje do dela in veliko izkušenj. Mislim, da bomo s svojo prizadevnostjo lahko pomagali k hitrejšemu okrevanju NOVOLESA. Moja želja je, da čimprej presežemo trenutne težave in prepričan sem, da bo to že v začetku prihodnjega leta.
A. Šterbenc
-----------NOVOLES!
Kdaj bomo priznali, da moramo vzroke za probleme iskati najprej pri samem sebi??
Človek se najbolj izkaže takrat, ko začne reševati problem. Bolj kot v katerem koli trenutku pokaže prav takrat svoj pravi obraz. Tisti, ki na odkrit in pošten način začnejo reševati problem, ga dejansko tudi rešijo. Nekaterim pa je reševanje problemov »trn v peti«. Ko se soočijo s problemom, gredo preprosto mimo njega, misleč: »saj nisem jaz kriv za nastalo zmešnjavo; danes pa res ne utegnem, kdaj drugič; saj vsi vedo, da to vedno povzroča težave, zakaj bi se ravno jaz ukvarjal s tem« itd...
Tako se problemi kopičijo dan za dnem in to sprejemamo kot nekaj vsakdanjega. Vsi vemo, da določeni problemi ostajajo nerešljivi, vemo kje je vzrok za njih in prav to dejstvo da VSI VSE VEMO napravi problem nepomemben. Ko bi le vsak pometal pred svojim pragom tako kot je treba, se verjetno ne bi nahajali v takšni situaciji.
Ponavadi se vzporedno s problemom pojavi tudi iskanje krivca ter vpitje. In ljudje, ki nekaj časa živijo v takem okolju, začenjajo verjeti, da je vpitje bistveno pri vsem tem. Če pa njihov položaj ni dovolj visok, da bi si sami privoščili vpitja, potem se izogibajo problemom, dogovorom, sestankom itd... Skratka naučijo se umetnosti iskanja izgovorov. In nekateri ljudje so na tem področju resnično mojstri. Tisoč vzrokov in izgovorov navedejo, toda nikoli ne nastaja problem zaradi njih samih. Vedno je nekdo drug povzročitelj njihovih problemov.
V obdobju pripravništva sem spoznala skoraj vse Novolesove obrate. In ko sem spraševala o njihovih največjih problemih, so mi vsi po vrsti odgovarjali, da jim največ težav povzroča zastarela tehnologija: stroji da so stari, da so pogosto v okvari in ne dobijo rezervnih delov itd., v tem smislu. Od začetka sem vsem verjela, toda počasi mi je postajalo čudno, kako to, da Novoles s takšno staro tehnologijo sploh še obstaja! Nato sem se bolj poglobila v tej smeri in kaj sem spoznala:
—	stroji so ponekod tako zametani z raznimi materiali, da komaj prideš zraven
—	čistoča stroja in mazanje je pomanjkljivo
—	menjava rezil ni v skladu z navodili
—	stroji so sposobni delati v mejah predpisanih toleranc, vendar nastavitev ni pravilna (o tem je narejena posebna analiza) itd...
S tem, ko to navajam hočem povedati naslednje:
— tistim, ki samo godrnjajo in iščejo izgovore za svoje pomanjkljivosti ter razmišljajo, kako imajo zastarelo tehnologijo, kako ne morejo dosegat višjega nivoja kakovosti in zbirajo prospekte o nemški in japonski tehnologiji predlagam, naj se raje poglobijo v tisto, kar imajo ter to redno in pravilno
4 NOVOLES=
vzdržujejo, uporabljajo in izboljšujejo!
Namesto da bi pravilno pristopili k reševanju problemov, se gremo prepogostokrat umetnosti iskanja izgovorov in obtoževanja.
V službi za kontrolo kakovosti smo med drugim tudi uvedli evidenco o (ne)ukrepanju v proizvodnji na opozorila superkon-trole. Ti namreč, ko odkrijejo da delo ne poteka v skladu z navodili o tem obvestijo odgovorne v proizvodnji. In koliko ti ukrepajo, se vidi iz naslednje tabele:
V obratih, kjer resnično hočejo reševati probleme zato, da bi jih rešili, morajo v prvi vrsti ustvariti takšen odnos, da bosta prevladovala osnovna koncepta poštenosti in objektivnosti.
Poštenost v tem primeru pomeni splošen odnos, po kate-
rem »mi tukaj delamo stvari pravilno že prvič, ker je to v našem interesu in je prav, da tako delamo«.
Tak odnos izključuje možnost, da bi izmikanju in obtoževanju pritaknili kakršnokoli pozitivno lastnost.
Objektivnost	dosežemo
takrat, če za probleme ne krivimo posameznikov. Delo ni bilo uspešno, ne posameznik.
Lahko, da ta dva nista primerna drug za drugega in moramo zamenjati enega ali drugega.
Če nadaljujemo s predpostavko, da gre pri taki obravnavi za delo, ne posameznika, potem lahko obravnavamo problem sistemsko in na odkrit način. Probleme objavimo, jih razložimo, se o njih pogovorimo in ugotovimo vzroke zanje. To ugotavljanje predpostavlja odgovornost za pravo opredelitev stanja, za komuniciranje s prizadetimi in za izdelavo akcijskega plana z določenimi roki.
S takim načrtovanim konceptom dela se lahko izognemo mnogim problemom in nevšečnostim, kajti dobre stvari se bodo zgodile le in samo takrat, ko bodo pravilno načrtovane, slabe stvari pa se zgodijo same od sebe.
No, pa se povrnimo še na področje kakovosti.
Analize prevzemov gotovih elementov kažejo določen trend izboljšanja procenta zavrnjenih partij za TOZD PPL in FPL v juniju in juliju.
Vendar se še vedno pojavlja veliko napak (mehanske poškodbe, risi, slabo brušenje...), ki so posledica izključno malomarnega odnosa do dela!
Mar se nismo ob vstopu v DO Novoles zavezali, da bomo delali kakovostno in v skladu z navodili in na osnovi kakovostnega dela prejemali OD???
Kristina Ivančič
OBRAT	ŠT.OPOZORIL	% NEUKREPANJ
OSS	190	14
OSD	79	32
OMP	62	35
OPP	21	33
OSKE	25	52
OPE	5	-
OVSL	38	32
OPS	39	36
OŽP (podatki za	22 mesec julij)	14
Naj navedem še nekaj	tipičnih odgovorov po obvestilu o napaki:
vrsta napake:	kaj je odgovorni ukrenil oz. odgovoril:
— prebrušeni robovi	— nič, delalo se je naprej
— dimenzija ni v skladu	— nima pravega rezila
z načrtom	
— dimenzija ni v skladu	— tako je rezilo
z načrtom	
— zatrganost	— ne vem, kaj bi storil, to se dogaja večkrat
— netočen načrt	— nič
Gradnja novega mostu na Loki v Novem mestu Informacija
Skupščina občine Novo mesto je na seji 26. decembra lani sprejela sporazum o medsebojnih obveznostih in združevanju sredstev za izgradnjo mostu na Loki v Novem mestu z vsemi pripa-dajčimi navezavami, ki so ga sprejeli in podpisali tudi Občinska cestna skupnost in Skupnost za ceste Slovenije. Po tem sporazumu je Skupnost za ceste Slovenije prevzela investitorstvo nad gradnjo pod pogojem, da za predmetno investicijo občina Novo mesto zagotovi 60 % sredstev. Z začetnimi pripravami za pričetek gradnje po tem sporazumu že kasnimo, saj je rok za pridobitev gradbenega dovoljenja potekel konec meseca marca letos, kar pa še ne pomeni, da je končni rok izgradnje, 30. 9. 1990, že ogrožen. Investitor mostu in cestnih navezav nanj je ob sodelovanju predstavnika občine, na podlagi javne licitacije, objavljene v Uradnem listu SRS, izbral najugodnejšega ponudnika. Za gradnjo mostu je izbral ponudbo gradbeno industrijskega podjetja »Gradis« Ljubljana, za gradnjo cestnih navezav na most, dostopov in parkirišč za stavbo Ljubljanska cesta 2, pa ponudbo gradbeno industrijskega podjetja PIONIR Novo mesto ter z obema izvajalcema 14. julija letos že podpisal gradbeno pogodbo za skupno vrednost na dan 5. 7. 1989, 52,20 milijarde dinarjev. V tej vrednosti niso zajeta tista dela, ki jih bodo domače komunalne organizacije same izvedle (kar pa je všteto v celotno investicijo mostu in s tem v zagotavljanje 60 %-ne udeležbe občine: kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, razen na mostu, hortikulturna ureditev — premostitev nad železniškim predorom Kapitlja — izvedba tega je zaenkrat opuščena!.
Po sklenjeni gradbeni pogodbi predstavlja čista investicija mostu (brez priključkov) 33,93 milijarde dinarjev. »Gradis« je izvedbo teh del prevzel po sistemu »ključ v roke«, medtem ko se bodo ostala dela obračunavala, izvajal jih bo »Pionir«, po dejansko opravljenih količinah in cenah iz ponudbe na dan 5. 7. 1989, kar pomeni, da bo dejanska vrednost znana po končani gradnji glede na obseg opravljenih del.
Investitor je obema izvajalcema takoj ob podpisu gradbene pogodbe že nakazal 100 %-ni avans, da bo s tem imel zagotovljeno fiksnost cen za pogojeno vrednost in obseg del.
Za sam most bo izvajalec do.
14. septembra letos izdelal projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo, medtem ko so za ostala dela projekti že izdelani — izdelal jih je, po naročilu investitorja, Dolenjski projektivni biro Novo mesto.
Naloga investitorja do izvajalcev je, da med tem časom, ko bo izvajalec mostu izdeloval projekt za izvedbo, opravi vse svoje obveznosti, da bo izvajalcema v roku 21 dni potem, ko mu bodo izročeni projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, izročil gradbeno dovoljenje za operativni pričetek del. Če bodo vse priprave tekle skladno s sklenjeno gradbeno pogodbo, bodo izvajalci pričeli z deli sredi meseca oktobra letos-. Rok dokončanja z deli je 19. oktober 1990 pod pogojem, če bosta izvajalca lahko pričela s priprav-Ijclnimi deli v avgustu letos.
Vrednost del po gradbeni pogodbi pa še ne predstavlja vrednosti celotne investicije mostu in cestnih navezav nanj, ker se k tej vrednosti prištejejo še vsa druga pripravljalna in zaključna dela, da bo zanj pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. Na podlagi izkazanih ponudb izvajalcev, na podlagi vseh dosedanjih vlaganj v priprave ter na podlagi ocene za še neizvedena dela, je Dolenjski projektivni biro Novo mesto po naročilu investitorja izdelal nov investicijski program za realizacijo celotne investicije z veljavnostjo cen na dan 5. 7. 1989. Po tem investicijskem programu znaša vrednost celotne investicije 69,16 milijarde dinarjev. (Po prvem investicijskem programu z veljavnostjo cen 30. oktobra 1988, je bila investicija ocenjena na 16,7 milijarde din. kar pomeni, da je bila takratna ocena realna).
Od 69,163 milijard din moramo:
•	60 % ali 41,498 milijarde dinarjev zagotoviti v občini,
•	40 % ali 27,665 milijarde din pa zagotavlja Skupnost za ceste Slovenije.
Obveznost občine v višini 41,500 milijarde dinarjev (po cenah 5. 7. 1989) bomo oz. zagotavljamo takole:
Sredstva samoprispevka mestnih krajevnih skupnosti predstavljajo v deležu sredstev, ki jih moramo zagotoviti v občini, 11,60 % oz. ta delež sredstev predsdtavlja v celotni investiciji mostu le še 6,96 %, medtem ko je ta delež znašal ob uvedbi referenduma 27,49 % celotne investicije. Glede na to, da so mestne krajevne skupnosti sredstva iz referendumskega programa za most porabila del teh sredstev za svojo investicijo, je bilo treba razliko sredstev zagotoviti v skladu, ki je sedaj bolj obremenjen. To bo imelo za posledico, da bo v skladu za druge namene v letih do leta 1992 precej manj sredstev.
In kako smo zagotovili v občini ta sredstva do investitorja?
— Mestne krajevne skupnosti so celoten samoprispevek v višini 4,815 milijarde din že nakazale Skupnosti za ceste Slovenije.
— Komunalnim organizacijam ni potrebno preodkazovati sredstva, ker bodo komunalne naprave, ki jih imajo knjiženo v svoja osnovna sredstva, same prestavile in jih dimenzionirale za kasnejše potrebe.
— Sklad stavbnih zemljišč (njegova skupna obveznost znaša 27,965 milijarde din) je v prvi fazi zagotovil sredstva le v višini 23,631 milijarde din. V tej vrednosti niso zagotovljena sredstva za eventualna nepredvidena dela, za nadgradnjo železniškega predora in projektno dokumentacijo, ki ga je za občinski delež posebej zagotovila občinska cestna skupnost že v letu 1988.
Vrednost 23,631 milijarde din je sklad zagotovil v celoti na podlagi sklepa upravnega odbora že 13. julija letos in sicer:
• investitorju je nakazal že zbrana sredstva iz naslova nadomestila in obresti nanj, ki so ga nekatere delovne organizacije že plačale v obliki akontacije v višini 5.185 milijarde din.
—	komunalne organizacije bodo same opravile vrednost
del v ocenjeni višini	milijarde din 8.720 ali 21,01 %
—	sredstva samoprispevka mestnih krajevnih skupnosti po referendumskem programu
leta 1984-1989	milijarde din 4.815 ali 11,60 %
—	sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto iz sredstev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letih 1989, 1990, 1991
milijarde din 27,965 ali 67,39 %
• pri izvajalcu del »Pionirju« je sklad na podlagi sklepa skupščine, sprejetega na seji 26. decembra 1988, ki je za najetje premostitvenih kreditov pooblastil upravni odbor sklada, ta pa je sklep o najetju premostitvenega kredita sprejel na seji 13. julija letos, najel premostitveni kredit v višini 18,446 milijarde din.
S tem smo v občini do investitorja' v prvi fazi izpolnili vso obveznost, s tem pa je sklad prevzel veliko finančno breme za vračilo kredita. V ta namen bomo morali v občini vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tekoče revalorizirati, tako da bomo stalno zadrževali realno vrednost nadomestila, s katerim bomo zagotavljali pokrivanje kreditnih obveznosti. Za najetje premostitvenega kredita smo se odločili zato, ker v tem času cene v gradbeništvu rastejo znatno hitreje kot pa znašajo obveznosti iz kredita. V občini se zavedamo, da so skladu naložene velike finančne obveznosti, in da, po prvih ocenah najmanj do leta 1992, sklad ne bo sposoben prevzemati skoraj nobenih drugih finančnih obveznosti.
Seveda bo vse to vplivalo na nekatere druge investicijske priprave pri stanovanjski graditvi in na vse druge komunalne investicije, kjer so investitorji planirali z deleži sredstev sklada iz naslova »nadomestila«. Preprosto povedano to pomeni, da se bodo tej veliki investiciji prilagajale v tem obdobju »druge naše potrebe«, nekaterim pa se bomo morali začasno odreči.
Že v letu 1989 je po sprejetem programu sklada planiranih 66,67 % sredstev iz nadomestila za sofinanciranje mostu in cestnih navezav nanj. Kaže, da bo tudi v naslednjih letih najmanj 70 % teh sredstev potrebno zagotavljati za pokrivanje prevzetih obveznosti.
Ali bomo imeli most ali ne, ni več dilema. Most bo, predvidoma v prvotno napovedanem času, med tem časom pa se bomo v mestu srečevali s težko prometno situacijo.
Izvršni svet zato poziva vse udeležence v prometu, kot tudi prebivalce ožjega in širšega območja mesta na strpnost. Potrpite, izplačalo se bo!
Predsednik Adolf Zupan, l.r.
N0V0LES5
Piše in riše Ivan Balog
Kurje oko
Kadrovske vesti za mesec junij in julij
TOZD PPL:
Obrat vezan les:
prišli: Bubnjič Branko, Bobnar Igor iz JLA, Bukovec Mitja, Končina Jožica iz DSSS
odšli: Jaklič Štefan, Kranjc Anica — upokojitev, Rozman Roman, Ivančič Anton — JLA, Vovko Zdenko, Ravbar Marjanca — DSSS, Strašek Vlasta — obrat TPP
Obrat Priprava lesa:
prišli: Idžanovič Niko, Murn Ivan, Košmrlj Dušan, Legan Franci, Koncilja Štefan, Krnc Marjan, Ravnohrib Andrej, Šašek Franc, Jur-šič Jože, Kafol Alojz, Martinovič Mijo, Škrbe Rudi, Poplašen Niko, Bradač Marjan — iz JLA, Legan Jože — iz DSSS odšli: Vrtar Bojan, Mišmaš Slavko, Ljube Marjan, Juran Zvone, Juršič Marjan, Škrjanc Igor v JLA, Kastelic Franc - v TPP, Ažnoh Jože — upokojitev
Obrat Soteska:
prišli: Struna Tomaž, Struna Franc - iz JLA
odšli: Šuštaršič Peter, Pavlin Jože, Kutoš Aleš - v JLA
Obrat energetika in storitve:
odšli: Trlep Robert, Kaplan Uroš — delovno razmerje za določen čas, Špoljar Konrad — sporazum, Stepan Sonja - DSSS, Rolih Robert — prestajanje zap. kazni
TOZD FPL:
Obrat miz Krško:
prišli: Kodrič Igor, Barbič Boris, Gošek Roman — iz JLA odšli: Vrhovšek Peter - delov. raz. za dol. čas, Lekše Andrej -spor.
Obrat stoli Straža:
prišli: Špringer Bojan — iz JLA
odšli: Papež Marjan, Metelko Slavko, Kralj Stane, Cugelj Marjan — JLA, Ban Anton — upokojitev, Konda Tatjana — sporazum Obrat masivno pohištvo: prišli: Zaman Aleš, Štravs Marko — iz JLA odšli: Povše Ivan, Zupančič Tine - upokojitev
6NOVOLES-
Obrat ploskovno pohištvo:
prišli: Udovč Janez, Klemenčič Jože, Jerman Peter — iz JLA, Strašek Vlasta — iz TVP, Kastelic Franc — iz Žage Straža, Žugelj Mira odšli: Krhin Martin — v JLA, Zupančič Franc — spor., Bradač Jože — DSSS, Šašek Janez, Hrovatič Janez — sporazum
Obrat LIPA:
prišli: Sintič Jože, Švalj Franc, Zupančič Franc - iz JLA odšli: Gorišek Silvo — sporazum, Gal Jože č izjava delavca, Gramc Stane — upokojitev, Remus Angelca — sporazum
Obrat stoli Dvor:
prišli: Koren Štefan iz JLA, Koncilja Janez, Primc Andrej iz DSSS odšli: Rojc Izidor na DSSS, Poličnik Marinka, Murn Marjana -sporazum
Skupna dejavnost FPL:
prišli: Tavčar Jurij
TOZD SIGMAT:
prišli: Gorenc Anica, Stopar Franc, Stopar Jože, Moškon Samo odšli: Abram Simona — del. raz. za določen čas, Pelc Ivan — Sporazum, Škoberne Franc — sporazum
TOZD TAP:
prišli: Hrastar Mirko, Kumer Matjaž, Lovšin Bojan, Murn Andreja, Špelič Marjan, Golob Silvester, Korbar Jože, Miklič Ivan, Hrastar Anton — iz JLA
odšli: Pogačnik Hedvika - upokojitev, Pate Marija, Grganovič Jakov — sporazum
DSSS:
prišli: Vovko Zdenko, Ravbar Marjanca iz TVP, Bradač Jože iz TPP, Stepan Sonja iz TES, Potočar Emilija iz FPL, Rojc Izidor iz TG, Mikec Bojan, Atanaskovič Branko, Delajkovič Ivanka, Škulj Karmen, Prohaska Vladimirka, Skeledžija Dubravka, Hrenek Vedran, Blatnik Slavko
odšli: Legan Jože — obrat Žaga, Končina Jožica, Bukovec Mitja — TVP, Primc Andrej — TG, Fink Jože — JLA, Petrič Karla, Bartolj Jadranka, Opara Janez — sporazum, Špelko Anton, Kljajič Dejan -upokojitev
Prigode in nezgode vestnega kontrolorja bolniške na dolžnosti
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame Frančiške BUKOVEC se zahvaljujemo obratu TOZD Žaga žagalnica za podarjeni venec in sodelavcem za denarno pomoč ter za izrečena sožalja.
sin Anton z družino
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta Štefana KOVAČ iz Vavte vasi se iskreno zahvaljujem OOS Polimeri za podarjeni venec in sodelavcem za izrečena sožalja.
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta Pavlin Franca se iskreno zahvaljujem OOS DSSS in sodelavcem pravno splošne službe za podarjena venca in izrečena sožalja.
sin Boris Pavlin
ZAHVALA
Ob smrti ljubega moža in brata JOŽETA KOCJANČIČ, se iskreno zahvaljujeva OOS TG DVOR za podarjeni venec ter sodelavcem za denarno pomoč in izrečena sožalja!
HVALA! Silva in Anton Kocjančič
NOVOLES1
Navodila
o alarmiranju in obveščanju gasilskih enot ob nastanku požara
Na osnovi 61. člena Zakona o varstvu pred požarom, je vsakdo dolžan v primeru, ko grozi neposredna nevarnost za nastanek požara, ali ko opazi požar, da odstrani nevarnost, oziroma požar gasi, če to lahko stori brez nevarnosti za sebe in za druge.
V	kolikor tega ne more storiti sam, mora takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto ali postajo milice. V skladu s Pravilnikom varstva pred požarom DO NOVOLES, je vsakdo dolžan o nastalem požaru obvestiti tudi poklicno gasilsko enoto NOVOLES. Kdo, kako in koga obvešča, pa je navedeno v pravilniku v poglavju: »Alarmiranje, obveščanje in javljanje.«
Službo za varstvo pri delu, oziroma enoto protipožarne zaščite NOVOLES je potrebno obveščati o vsakem požaru ne glede na to, kdo ga je pogasil zaradi tega, da se požar evidentira, ugotovi vzrok nastanka požara, ter da se odpravijo nepravilnosti, ki so požar povzročile. O požarih, ki jih delavci ne morejo sami pogasiti, pa je potrebno javljanje zaradi tega, da poklicna enota v najkrajšem času pristopi v akcijo gašenja.
1.	Postopek alarmiranja, oziroma obveščanja
Ob nastanku požara na območju Straže se najprej obvesti poklicno gasilsko enoto NOVOLES telefonsko na int. št. 212 (vratarnica), vratar pa preko radijske zveze obvesti gasilce. Na določenih mestih pa lahko to stori tudi z ročnimi javljalci požara, ki so nameščeni v delovnih prostorih.
V	primeru večjega požara se lahko vključi električno krovno sireno preko tipke, ki je v stekleni omarici in zaplombirana. V vseh ostalih primerih vključitve električne krovne sirene pa odloča vodja
gasilske enote ugotovi razsežnost požara in izda povelje vratarju koga obvestiti in koga klicati na pomoč. Za zagotovitev uspešne intervencije in neoviranega gašenja se morajo vsi prisotni podrediti vodji gašenja, še posebej to velja za vratarja, ker v takem primeru izvaja dela in naloge po navodilih vodje akcije gašenja.
2.	Za obrate in TOZD izven območja Straže veljajo naslednja navodila:
Ob nastanku požara je dolžnost slehernega delavca, da takoj obvesti najbližjo gasilsko enoto, oziroma gasilsko društvo telefonsko ali z vključitvijo alarma preko sirene, odvisno od posameznega obrata.
—	TOZD TKO, Rosalnice - telefonsko obvesti Postajo milice Metlika (tel. št. 92),
—	Obrat Radatoviči — telefonsko obvesti Postajo milice Metlika (tel. št. 068-92), ali preko radijske zveze TOZD TKO, kateri pa obvešča naprej,
—	Obrat ploskovno pohištvo, Novo mesto — telefonsko obvesti Poklicno gasilsko enoto Novo mesto (tel. št. 93),
—	Obrat Ruperč vrh — telefonsko obvesti Poklicno gasilsko enoto Novo mesto (tel. št. 93),
akcije gašenja. Vodja izmene
—	Obrat stoli, Dvor — obvesti preko krovne sirene Gasilsko društvo Dvor,
— Obrat TPI, Soteska — obvesti preko krovne sirene Gasilsko društvo Soteska,
—	TOZD TAP, Trebnje, telefonsko obvesti Postajo milice Trebnje (tel. št. 92) ali s krovno sireno Gasilsko društvo Trebnje,
—	Obrat ploskovnih elementov, Račje selo - telefonsko obvesti Postajo milice Trebnje (tel. št. 92),
—	Obrat Mirna peč, obvesti s krovno sireno Gasilsko društvo Mirna peč,
—	Obrat struženih elementov, Kostanjevica, Obrat miz Krško in TOZD SIGMAT, Brestanica obvestijo telefonsko poklicno gasilsko enoto Krško (tel. št. 93).
Vratar oziroma druge odgovorne osebe, ki so ta čas prisotne, so dolžne o nastalem požaru takoj obvestiti službo za varstvo pri delu, enoto protipožarne zaščite NOVOLES, tel. št. 068-84-693 v dopoldanskem času, v popoldanskem času in prostih dneh, tel. št. 068-84-530, ter ostale odgovorne osebe obrata ali TOZD.
3.	Način obveščanja
Zaradi čimboljše uspešnosti intervencije, oziroma pravilnega pristopa k gašenju, mora vsakdo, ki obvešča o požaru, sporočiti naslednje podatke:
—	kdo kliče (ime in priimek ter telef. št., s katere posreduje obvestilo).
—	kaj in kje gori (material, ki gori in točen naslov objekta),
—	kakšnih razsežnosti je požar (začetni, srednji, velik),
—	točen čas nastanka požara (ura in minuta).
S TEMI NAVODILI MORAJO BITI SEZNANJENI VSI ZAPOSLENI V DO NOVOLES!
NAVODILA O ALARMIRANJU IN OBVEŠČANJU GASILSKIH ENOT OB NASTANKU POŽARA. MORAJO BITI HRANJENA V VRATARNICAH SKUPAJ S SEZNAMI ODGOVORNIH OSEB, KATERE JE POTREBNO OBVESTITI OB NASTANKU POŽARA.
Komisija za delovna razmerja DSSS DO Novoles objavlja prosta dela in naloge
VRATAR - ČUVAJ,,de,ave«,
Pogoji:
—	8 razredov osnovne šole
—	tečaj za zavarovanje
—	tečaj iz varstva pri delu
—	1 leto delovnih izkušenj
—	poizkusno delo 45 dni
Kandidati naj vloge oddajo v KSS Novoles Straža v 8 dneh po objavi oglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po objavi oglasa.
Cene Moznik: Počitniške radosti
Riše: Ivan Balog