Ivanek in Miško
Tvanek je stsre ljudi vselej lepo pozdra?ljal in slnBa], kar so mu vekli.
Necega dne gresta Ivauek in Miško mimo ovočnega rrta starega Marka, ki je revno hruške obiral. Mišku sa sline pocede na lepe rumene hrušk«, ter reče: „1111, lepili brušek, da mi je samo jedna!" Sosed Mariojn ngleda, in reie: nrpojdi k meni Ivanek, soscdllarko ti bo dalzrelih hmšek.uu Ivanek atopi v TTt in dobi polno kapo ovoCja. nAJi ne boste dali meui niy," reče MiSko. nnIdi ti od koder si prišsl,"" reče mn Marko, rnkaj ne, zdaj li rad vzel kapo z gl&ve, a drugekrati kakor bi ti na glavi prirasla.""
Ivanek in MiSko greata ilalje. Na cesti srečata starega oSeta No?aka, ki je Sel a aejma dom6v. nStoj, Ivanek," reče oče Novak, nda ti dam nialo pogače." To rekži, odreže mu volik kos lepega kruha. nA tebi," refie MiSkn, nne dam niti drobtine; ker ti ne znaš k mojej roki pristopiti, moja roka ti tndi ne more kruha deliti."   To zaljoli iliSka iu oba gresta dalje.
Prideta mimo žapnikOTega. stauovanja. Žnpaik 2el<5 prileten gospod pokličc Ivanka k sebi in mu podari lepo knjižico s pozkienimi koricami, rekoč: ,,eyo, kupil scm ti lepo knjižieo; ker si zmirom dober, tieba da imaS tudi lepo knjižico. A Mišku rečejo gospod župnik: ,,tudi tebi, sem knpil knji-žico, a dobiš jo takrat, kadar vidim, da ae lepo Tedeš kakor Ivanek." Od sih dob se je Miško poboljšai in lepo obiiašal proti Tsacemu človeku.