Poštnina plačana v gotovini
Izdaja: Konzorcij ,,Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske
Izhaja vsak četrtek • Posamezna šlevilaa Din 1 '50 • Polletna naročnina Din 15*— Celoletna naročnina Din 30*— • Čekovni račun: ,,Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790
Leto III — Številka 30
Ljubljana, 3. junija. 1937
Ut
: M. Poštuvan tiskarne (K. Čeč)
Razgled posvetu
Španija je dežela, ki po svoji posebni strukturi izahteva nad vse resnega študija. Nene prirodne lepote morejo pritegniti nase tisoče potnikov, bogatih in revnih; njeni naravni zakladi so magnet, ki vabi gospodarstvenike in kapital vsega sveta k intenzivnemu izkoriščanju; spoznavanje ureditve družabnega življenja z vsemi ekstremi je prava šola za sociologe. Toda, saj smo že Igrali mnoge poto-Pise tudi pri nas, o mogc^nih grofih, ki so mnogo bolj bogati kot pri nas in o velikih posestvih, o ubogih revežih, ki so še mnogo bolj revni kot pri nas. O velikem sovraštvu med Posameznimi stanovi, o spomenikih stare sla-Vc in moči, o kralju in republiki, o bikoborkah in podobno. Danes šele se zavedamo, da ta zemlja vendar ni tako daleč. Zdaj spoznavamo njen velik pomen.
Zato smo hoteli mimo posameznih potopisov, mimo priložnostnih člankov in knjig poiskati nekatere resne študije o tej zemlji, seveda iz one dobe pred revolucijo. Toda ugotovili | s®o, da Španija za ves svet dolgo ni bila aktualna. Iskali smo po mnogih revijah in časopisih enakega značaja kot je »Straža«. Pa vse iskanje je bilo zastonj. Z izjemo malenkostnih °Pomib nikjer nič.
Zaverovani v svojo majhnost, smo bili majhni tudi v tem. Zato prepuščamo drugim, da obračajo tok zgodovine v svojo smer. Vedno Znova dopuščamo katoličani, da ostanemo v tekmi zadnji. To dejstvo je tembolj graje vredno pri nas, kjer bi lahko katoličani popolnoma obvladovali javno mnenje, če bi se vedno pravočasno in pravilno orientirali.
Šele strašna vojska, morda celo strah, da Se požar ne razširi in zajame tudi nas, sta nam Približala to zemljo iz sanj. Kajti ena gotovost v vsem je brez dvoma ta, da se trenutno od-ločuje usoda vsega krščanskega sveta prav v Španiji. Tudi če si to še bolj prikrivamo, nam 0 tem priča vse naše občutje, ki se ni vzbudilo ničelno, temveč popolnoma spontano in skoraj Podzavestno. Zato res ni odveč in ni nekoristno vsako pisanje o tem. Celo več; trdimo, da )e potrebno, da se tudi katoličani v tem slu-*aiu točno opredelimo, ker je važno, da naj-bujšim sovražnikom Cerkve ne dajemo niti moralne opore. Pri tem moramo razčistiti j Predvsem dvoje vprašanj:
!• Vprašanje legitiihnosti upora.
O tem so spregovorili dovolj jasno že mnogi bolj poklicani, zlasti angleški škofje, ki So imeli za svoje utemeljitve brez dvoma dovolj tehtnih dokazov. Pa tudi brez takih izjav ,e jasno, da španski rdeči režim ne more uži-vati zaščite božjih sankcij. Kajti oblast, ki ruši vsako naravno pravo in etiko, katere edini na-je bil z vsakim dejanjem rušili ugled in H Ser^ve’ škodovati njenim ustanovam in ?**rekati celo samemu Bogu oblast nad člove-s lmi dušami, ne more vezati v vesti.
2.	Verska vojska.
Vprašanje o verski vojski se postavlja pri nas brez dvoma z določenim namenom zlasti
Za staro pravdo Slovencev
»Bog je posadil vsakega človeka v določeno narodno občestvo,« in Bog je dal vsakemu narodu svojo zemljo. Ali je slovenska zemlja? Ali je slovenski narod? Včeraj je bila velika nedelja slovenske zemlje in slovenskega naroda. O tej slovenski zemlji in o tem slovenskem narodu je govorila bela Ljubljana, je govoril obmejni Maribor, so govorili Ptuj, Bled, Celje. Vrhnika, Novo mesto . . .
O	tej slovenski zemlji in o tem slovenskem narodu so govorili kresovi po naših hribih, so pele neštete pesmi po vsej Sloveniji.
Nemški Goliat!
Danes vemo, da bo naša zemlja ostala slovenska, da bo naš narod živel kot slovenski
narod,
Pred dvajsetimi leti tega nismo vedeli. Drugi so namreč rekli, da smo nepotrebni na svetu. Ko je voditelj našega naroda dr. Anton Korošec 30. maja 1917 pred nemškim Goliatom na Dunaju izjavil, da hočemo izpod njegove nadoblasti, da hočemo kot Slovenci sami sebe vladati, da hočemo živeti v skupnem domu s svojimi brati Hrvati in Srbi brez tuje nadvlade, se nam je nemški Goliat porogljivo in zaničljivo posmehoval! Mi, Slovenci, da bi njemu branili pot do Jadrana? Nikdar! Ta na-rodič pastirjev, kmetov, nemaničev? Nemški Goliat je govoril marca 1918 po ministru Seidlu na Dunaju: slovenske zemlje ne damo nikdar in nikoli iz rok! Kako tudi? Tisoč let grabimo kos za kosom slovenske zemlje! Leta 900 so bili Slovenci še ob Donavi v Nižji Avstriji. Potisnili smo jih na Severnik (Semering). Bili so v naslednjih stoletjih pri Mirci in ob Muri na severnem Štajerju. Potisnili smo jih v Korotan. Blažena Hema je iz Brež in Krke vladala v 11. stoletju slovenskemu Korotanu! A
iztisnili smo jih od Krke, od Motnice, iz Tirolske, izpod visokega Kleka. Šponhajmerji so iz Št. Vida vladali Slovencem! A iztisnili smo jih iz Št. Vida, iz Gosposvetskega polja, iz Beljaka, iz Celovca! Gledali so že Karavanke pred seboj in odtod je hotel nemški Goliat korakati preko Bleda in Triglava in Krna v Soško dolino in na Jadran!
Slovenski David
Bili Smo samo še seme izkrvavelega rodu! 25.000 slov. fantov in mož je bilo izkrvavelo na bojnih poljanah. Zakaj? Gledali smo, kako so milijoni mož in narodov podanikov Avstro-Ogrske bili prisiljeni se vojskovati, pod smrtno kaznijo, proti svoji volji v vrstah armade, ki naj hkrati ovekoveči njihovo lastno suženjstvo, ■tako je pisala v mirovnih pogodbah antanta avstro-ogrskim mogotcem. Tedaj, ko so vladali nemški generali v Avstriji, ko so vojaški avditorji obsojali in streljali slovenske izdajalce, ko so sodniki vtepali nemško pravdo slovenski raji, tedaj je vstal iz skromnega kmečkega hrama na Murskem polju naš slovenski David in se odpravil na Dunaj! Bil je brez denarja, brez meča, brez portfeija.
A slovenska mati mu je govorila, da je Slovenec in da je greh in laž, če zataji svoj rod! Bil je mož odkritega obraza in lepe postave, sama cesarica ga je hotela videti!
V	dunajskem parlamentu je bilo 500 poslancev iz 10 narodov. Govorili so velike in dolge govore, ki so napolnjevali cele foliante.
V	ta veliki zbor je zaklical naš narodni vodja: Slovenec sem, tako je mati djala, Slovenci hočemo svobodo in lastno državo in lastno pravdo. Zastavil je nemškemu Goliatu pot preko slovenske zemlje.
Sam česar ga je hotel pregovoriti; toda odgovoril mu je: prepozno je.
Kdo bo izpel vso veličino, vse junaštvo, vso lepoto te njegove besede o slovenski svobodi?
So taki, ki še danes ne verjamejo, da je ta zemlja res slovenska in da bo ostala.
Nemški Goliat riše zemljevide, kjer sega nemška zemlja do Celja in do Trsta! Italijanski sosedi sanjajo o Trboveljskih rudnikih. — Madžarski mogotci ne morejo pozabiti »Slovenske krajine« ob Muri. Ni kotička slovenske zemlje, ki bi ga ne pohlepel ta ali oni nepridiprav. Kdo od naših sosedinih narodov nas ljubi?
Toda ne ustrašimo se! Zidani most, kjer se križajo ceste iz Dunaja in Pešte in Trsta in Zagreba in Ljubljane, je Bog postavil na slovensko zemljo. Jesenice, skozi katere vodijo ceste iz Švice in Monakovega in Gorice in Trsta in Belgrada, je Bog dal nam Slovencem. Zeleni Štajer, ki se »cedi mleka, medu in vina« je naša zemlja. To Slovenijo, to veliko križišče cest iz štirih vetrov, ta vrata na toplo morje in na Balkan je Bog dal nam v posest in »sleherna celica našega organizma mora biti prepojena z železno voljo, da ostanemo za vsako ceno, za vsako žrtev svobodni in nikomur sužnji!« tako je dejal naš voditelj na nedeljskem taboru.
Na to slovensko zemljo je posadil Bog slovenskega človeka in »nihče, ki noče na svojo človeško, od Boga ustvarjeno podobo pljuniti in se ponižati na stališče brezpravne črede, ne more stati izven duhovnega in bojnega reda svojega naroda,« tako je zapisal naš voditelj.
*
Tako mogočno kot to zadnjo majniško nedeljo 1937 slovenska misel že dolgo ni vzvalovila.
v vsem proti,katoliškem tisku v taki obliki, kakor da bi hoteli izzvati o njem plebiscit. In kot za tak plebiscit se ustvarja povsod na vse načine primerno mnenje. Skuša se dokazati, da je vojska le nad nižjimi in višjimi sloji, da so zadnji in edini vzrok le neurejene ali slabo urejene politične in družabne razmere v Španiji. Tajinstveno prišepetavanje ubogemu delavcu o neskončnih cerkvenih posestvih, socialno čutečemu dijaku o odtujenosti visokega klera, lačnim o bogatih pojedinah v samostanih; rahel namig v beležkah o milijonih v škofovem stanovanju in opomba »kakor pri nas« narede brez dvoma veliko delo. Z vzbujanjem strastnih instinktov v masi se ji vzame razsodnost in če tako obdelovanje traja dalj časa, ostane ne le prepričanje, da v Španiji ni verske vojske, temveč da je tudi drugod potrebno malo Španije. Ta vpliv podtalne propagande moramo posebej podčrtati; kajti le ta je mogel opraviti svoje delo v Španiji tako popolno, kakor to vidimo. Saj je že tako daleč, da Španci sami sebi uničujejo vse, od česar bi
sploh motgli živeti. In tuji vpliv je tudi privedel tako daleč, da divja v Španiji res verska vojska. Dokaze za to boste brali!
Strahotna in krvava vojska divja torej zavita v meglo mednarodnih intrig vedno hujše. Zdaj gre še za konec. Nasprotniki Cerkve bi slabo vršili svoj posel, če ne bi izbrali prav Španije za to veliko preizkušnjo, kjer se merijo sile dveh mogočnih taborov tega sveta. Pri večjem vplivu Cerkve na javno življenje v Španiji so bile brez dvoma nujne tudi večje napake, kajti človeška popolnost ni neomejena. So ljudje, ki jih take napake spravijo iz ravnotežja. Mnogi, ki so sicer spoznali Kristusov nauk v vsej njegovi polnosti in veličini, se dajo v takih slučajih zavesti, kajti tudi moč tega svetu je silna. Mi hočemo ostati trdni tudi tedaj, če bi take napake namesto dveh kanonikov ugotovila tudi dva kardinala. Saj se dobro zavedamo, da ne vodijo ljudje usode narodov, temveč nekdo, ki je nad njimi. Tudi nas moti v tej nesrečni vojski zaslepljena miselnost centralistov v nacionalnem taboru, a trdno zaupa-
•tuj »l/.jdau ouvaiau tjnu »i ojuii .oucan ojkii mo, da se bo to vprašanje po tolikih strašnih žrtvah lahko uredilo z božjo pomočjo.
V	tem zaupanju nas utrjuje spomin na velikega Baska sv. Ignacija Loyolskega. Ali mar moremo brez njega zaključiti razmišljanje o Španiji? Kako silno nas prevzemajo vse stvari, vse malenkosti tega sveta, da nas mora šele oko privesti k misli nanj. Ali nam ni on simbol današnje vojske, neustrašeni borec za kraljestvo božje proti kraljestvu satanovemu? Ali ni že davno pred našim časom on postavil današnje fronte? In če je tako, tedaj so prišli prepozno vsi rdeči bojevniki, tedaj je brezumno vse nadaljnje prelivanje krvi. Mi verujemo, da se danes vrača v Španijo po vseh dolgih motnjah njegov veliki duh, ki ne pozna
I	strahu pred telesno smrtjo, kadar gre za velike ' odločitve. Morda prav danes po preveliki množini prelite krvi prihaja nad Španijo poseben blagoslov, da bo ta čudovita zemlja rodila nove velikane, morda celo novega Ignacija, ki bodo vrgli svet iz tečajev, če bo treba, da ustvarijo res kraljestvo božje na njem.
KatoliSka
XVI.
O Katoliški akciji bi morali Se marsikaj povedati, da bi mogli reči o teh naših izvajanjih, da so kolikor toliko popolna, toda leto nas je prehitelo. Ob koncu nemara ne bo odveč, če si na kratko predstavimo, kaj smo povedali ali vsaj povedati hoteli o Katoliški akciji, ki je po papeževih besedah »pomoč posebne božje previdnosti v teh za Cerkev tako težkih dneh« (okrožnica »Divini Redemptoris« o brezbožnem komunizmu). Sestavki so obsegali ne-kaij splošnih opazk o Katoliški akciji kot taki in o pravilih Slovenske Katoliške akcije posebej. Da so take splošne opazke potrebne, zato govori več razlogov. Ne bo odveč, če v zadnjem sestavku nekatere teh razlogov naštejemo, ker se še vedno sliši tu in tam, da je vsakršno teoretično razpravljanje o Katoliški akciji odveč in da je treba le prakse in praktičnih zgledov. Razlogi pa so tile:
Prvi razlog je ta, ker je Katoliška akcija postala pri nas zaradi tega, ker je mnogi niso proučili, naravnost razvpita in predmet posmeha. Drugi razlog, ki naroča študij o Katoliški akciji, je v tem, ker je ta ustanova izredno obširna in jo je zato treba vsestransko proučiti, da ne zaidemo v zmoto. Tretji razlog nam narekuje dejanska skušnja, ki glasno spričuje, da mnogi še danes ne umevajo pravilno Katoliške akcije, četrtič so potrebni splošni nauki o Katoliški akciji zato, ker ne smemo uganjati kazuistike in reševati problemov kar tako na slepo srečo, marveč moramo logično izvajati iz naičel, ki o njej veljajo; zato pa je treba najprej poznati ustanovo samo, njen ustroj in njene bistvene znake. Peti razlog vidim v tem, ker bo Katoliška akcija boleče zarezala v naše dosedanje versko življenje, zadela bo ob organizacije, nastala bodo trenja in kompetenčni spori, ki spadajo med najtežje boje, ker se zdi, da jih narekuje gorečnost, službena dolžnost, čast in obstoj organizacije in podobno. Individualni egoizem je lahko prepoznati, medtem ko se kolektivni egoizem večkrat izdaja za gorečnost. O Katoliški akciji moramo biti teoretično najprej na jasnem, da ne bodo nastale v praksi zmede, ki bi veliko škodovale. Zadnji razlog za teoretično razmotrivanje je pa ta, ker bodo ob Katoliški akciji neprestano vstajali novi problemi. Študij o tej ustanovi in njenem ustroju bo za to neprestano potreben, čim globje bomo prodirali vanjo, tem več ji bomo mogli koristiti.	K
Zdi se, da smo dosedaj preveč zanemarjali teoretično razpravljanje o Katoliški akciji. Pod teoretičniita in sistematičnim razpravljanjem pa seveda ne razumem navduševalnih nagovorov in člankov brez vsebine kakor tudi spisov, ki se hočejo s praznimi frazami o poduhovlje-nju in poglabljanju umakniti jedru vprašanja. Ker ni bilo solidnega in sistematičnega razpravljanja o Katoliški akciji, zato ni čuda, da v praksi niso mogli vedeti, kaj početi s Katoliško akcijo. Tako je čisto naravno nastala krilatica, da je Katoliška akcija nejasna stvar; toda pozabili so dostaviti, kje je nejasnost, ali v stvari sami ali pa morda le v glavah.
Pri našem proučevanju smo razlikovali na Katoliški akciji štiri vidike. Pod idejnim vidikom se nam je pokazala Katoliška akcija, kot aktivno sodelovanje organiziranega laikata pri hierarhičnem apostolatu cerkve pod vodstvom cerkvene hierarhije. Ta vidik nam je tudi pokazal upravičenost sodelovanja laikov pri službenem cerkvenem poslanstvu in pa potrebo takega sodelovanja zlasti v naših časih. Ugotovili smo tudi, da pod tem vidikom glede Ka-olišike akcije ni sporov.
Ostali trije vidiki, namreč pravni, organiza-torni in praktični, motre Katoliško akcijo konkretno in praktično. Pravni vidik nam je pokazal, kakšno mesto gre Katoliški akciji v pravni organizaciji cerkve. Videli smo najprej, da je Katoliška akcija pravna ustanova, organizacija, in sicer uikazana in privilegirana organizacija. Organizatorni vidik nam je pokazal,
akcija
kako je z organiziranjem Katoliške akcije, kateri elementi so pri tem ukazani po občem zakonu in kateri po krajevnem zakonu; slednji so za krajevno hierarhijo fakultativni. Ko pa krajevni škofje ta ali oni tip organizacije Katoliške akcije ukažejo, potem za dotično ozemlje ostali tipi niso več dani v poljubno izbiranje. Pod praktičnim vidikom smo si ogledali dve bistveni metodi oziroma nalogi sodobne Katoliške akcije, namreč upoštevanje okolja (specializacija) in vzporejanje katoliških sil k enotnemu kankretnemu cilju (koordinacija).
Svojstva kake ustanove, po katerih se ustanova da prepoznati, imenujemo njene znake. Tudi na Katoliški akciji smo našli svojstva, ki so za njo značilna in ki jih zato moremo imenovati njene znake, čeprav se nočemo spuščati v špekulacije, ali je res vsaka izmed teh lastnosti tako značilna, da moremo po njej prepoznati Katoliško akcijo. Takih dejstev je na Katoliški akciji sedem.
Katoliška akcija je prvič apostolska organizacija, kar pomeni osvojevalno organizacijo; njen namen torej ni posvečevanje lastnih članov in izvrševanje tega ali onega religioznega ali karitativnega dela, marveč osvajanje sveta za Kristusa. Dalje je Katoliška akcija univerzalna, kakor je univerzalna katoliška Cerkev. Njen apostolat je univerzalen po vsebini in glede na ljudi, za katere je, »ne izvzema nobene duše in nobenega področja« (Lj. Škof. list, 1936, 110). Po znakih se razlikuje Katoliška akcija od verskih in katoliških kulturnih organizacij. Verske organizacije pospešujejo lastno posvečenje članov in vrše to ali ono bo-goljubmo in karitativno delo; niso pa po svojem bistvu apostolske in univerzalne. Katoliške kulturne organizacije si tudi ne laste značaja organizacije, ki bi bila bistveno apostolska in univerzalna. Nadaljnji znak Katoliške akcije ta, da je duhovna; ni torej socialna, gospodarska, politična, narodna organizacija; marveč duhovna, kakor je duhovna Cerkev. Ta znak je sicer sam ob sebi umljiv, toda poudarjati ga je treba zaradi tega, ker se nekateri organizacij katoličanov sploh ne morejo drugače predstavljati, kakor le za zemeljske cilje. Katoliška akcija je dalje laična; gre torej za organizacije laikov, ki jih vodijo laiki, seveda pod vrhovnim vodstvom cerkvene hierarhije, ker gre zač za udeležbo na hierarhičnem cerkvenem apostolatu, ki je po bistvu eden in se nikakor ne da ločiti od hierarhije, kateri je primarno izročen in ki je z njim nastala. Kakšno je razmerje med hierarhijo in laiki v Katoliški akciji ter med klerom in Katoliško akcijo, o tem smo posebej govorili. Cim bolj gre za konkretne naloge in za izvršbo, tem bolj pride do veljave vodstvo in odgovornost laikov. Naše verske organizacije navadno niso laične v tem pomenu, marveč jih vodijo duhovniki, čeprav večkrat s pomočjo laikov. Katoliška akcija je oficielna organizacija. Ostale organizacije so katoličanom priporočene (kan. 684), ta je ukazana. V pravni zgradbi Cerkve ima Katoliška akcija značaj privilegirane korporacije cerkvenega javnega prava, ostale organizacije nimajo takega značaja. Katoliška akcija je dalje hierarhično zgrajena, to je, naslonjena je na razčlenitev cerkvene hierarhije. Pri njej ne gre za zvezo posameznih društev, ki imajo med seboj le rahlo vez, in le tolikšno, kolikoršno njih voditelji priznati ho^ čejo. Bistvena poteza dosedanjega cerkvenega društvenega prava je bila ta, da je poznalo le taka avtonomna društva; le zaradi kamunika-cije duhovnih dobrot, se društva včasih pridružujejo posebnim izbranim društvom, ki imajo ta poseben privilegij (aggregatio, kan. 720 in nsl.). Takšna pridružitev pa ne daje pridružujočemu društvu prav nobene pravice nad pridruženem društvom, kot izrecno ugotavlja kan. 722, § 2. Verska društva torej niso hierarhično zgrajena in 'tudi ne v nujni zvezi s cerkveno hierarhijo, ker more po kan. 686, § 2 imeti pravioo, ustanavljati v cerkvi verska dru-
štva tudi kdo, ki ni član redne cerkvene hierarhije, n. pr. kakšen red. Katoliška akcija pa je nasprotno v odličnem pomenu besede hierarhično zgrajena. Njen temelj je škofija; ona ni zveza župnijskih društev (prim. Lj. Škof. list 1936, 110). Zadnji znak Katoliške akcije pa je ta, da nujno upošteva okolje, tako poklicno kot naravno stanovsko, dalje jezikovno, narodno in državno okolje. Nobene organizacije v Cerkvi dosedaj še ni bilo, ki bi tako vsestransko gradila na načelu o upoštevanju okolja, kot to dela Katoliška akcija. Videli smo, da omenjeno upoštevanje okolja Katoliški akciji v določeni pokrajini ni dano na izbiro, marveč je splošno ukazano. To načelo pa je tudi vzrok, da niso možna enotna konkretna pravila Kat. akcije za ves svet. Za ostale organizacije, ki niso zgrajene na tem načelu, je mogoče predpisati taka enotna pravila; za Katoliško akcijo pa je kaj takega nemogoče. To svobodo, ki se pri organiziranju Katoliške akcije mora pustiti krajevni hierarhiji, pa so mnogi v srednji Evropi, tako v Nemčiji in Avstrij kot tudi pri nas, napak umevali, češ da s Katoliško akcijo papež ne namerava nič novega, da mi že vse imamo, da smo papeža prehiteli in podobno. Obviseli so mnogi oib besedi svoboda, niso pa umeli njenega duha.
Ko smo motrili Katoliško akcijo pod praktičnim vidikom, smo omenili tudi glavne njene naloge oziroma metode. Izraziti jih moremo v treh besedah: specializacija, koordinacija in načelo notranje rasti (kvalitetnega izbora, jedrnih iskupin).
Zaradi specializacije, ki izvira iz načela o prilagojevanju danemu okolju, so potrebne organizacije, ki jih pravila Slovenske Katoliške akcije imenujejo lastne organizacije. Te so ločene po spolu, starosti in poklicih. Po njih je mogoče stalno vplivati na okolje, kjer se sicer ljudje pri vsakdanjem delu stalno pogubljajo. 2ivljensko okolje, ki je razkristjanjeno, je mogoče le tako zopet pokristjaniti, da ga osvojimo s krščanskim duhom, ki izžareva iz organiziranih apostolov, živečih stalno v istem okolju. To storiti pa ni mogoče brez lastnih organizacij. Katoliška akcija pa mora tudi drugače skušati, pridobiti javno mnenje za praktično krščanstvo. V ta namen prireja splošne akcije in vzporeja katoliške sile zunaj svojih organizacij za konkretne cilje. To njeno nalogo imenujemo koordinacijo; zaradi nje razlikujemo v Katoliški akciji poleg lastnih organizacij še tako zvane pomožne sile. Katoliška akcija je namenjena za množice (maso) ne za izbrance (elito); saj gre za pokristjanjenje množic. Izvesti pa je mogoče pokristjanjenje le z apostolskimi četami, ki nastajajo po principu notranje rasti, ne po melaničnem priklučevanju in vstopanju v masah v organizacijo, marveč po notranji osvojitvi človeka, zakaj le tak bo mogel dajati, ki bo sam imel. Od tod papeška naročila, da je bolj gledati na kvaliteto kot na število, da je treba začenjati z majhnim številom. Saj je enako delal tudi Kristus; imel je apostole, učence in maso. Apostolov je bilo le dvanajst, učencev precej več in potem ljudske množice.
Papež Pij XI. neprestano priporoča in tudi naroča Katoliško akcijo. Od nje, ki jo imenuje »pomoč posebne božje previdnosti«, pričakuje veliko v naših težkih časih. Ta njegova naročila naj ne gredo brez odmeva mimo nas. Vzbu-de naj v nas zavest, da je Katoliška akcija velika zadeva, glede katere noben katoličan ne sme in ne more ostati brezbrižen. Prva in temeljna dolžnost katoličanov glede Katoliške akcije pa je ta, da si pridobe pravi pojem o njej, da je ne bo vsakdo po svoje izvajal.
Dr. Al. Odar.
Podpirajte poKret RaiolišRe mladine!
Papeževa okrožnica
Broti boljševiškemu in rezboinemu komunizmu
Molitev in pokora.
59. Ker zoper zlo, ki dandanes stiska človeštvo, ni druge pomoči, kakor da se vsi z molitvijo in pokoro bojujemo zoper sovražnika, zato naj vsi podvoje svoje molitve in žrtve in talko izprosijo Cerkvi pomoči od Boga, po posredovanju Brezmadežne Device, ki je ... nepremagljiva »pomočnica kristjanov.
Duhovniki.
60. Duhovnikom je po posebnem božjem poklicu naročeno, da pod vodstvom škofov ter ponižno in verno pokorni Kristusovemu namestniku na zemlji nosijo vedno gorečo baklo svete vere pred vsem človeškim rodom, obenem pa vlivajo v srca katoličanov tisto nadnaravno upanje, ki z njim Cerkev v bojih za Kristusa vedno zmaguje ...
61. Glede tega spominjamo duhovnike.' I pojdite med delavce, pojdite zlasti med uboge delavce; sploh, pojdite med uboge! ... Če ne bodo duhovniki pomagali delavcem in ubogim in jih obvarovali... predsodkov in zmot, se bodo brez posebne težave vdali oznanjevalcem komunizma.
62. V tem pogledu se je do danes mnogo storilo; vendar vse dosedanje delo za velike časovne potrebe nikakor ni zadostno. Kakor se mora tedaj, ko je domovina v nevarnosti, vse drugo odložiti, nekako tako se morajo tudi v sedanji stiski vsa druga dela... umakniti najbolj potrebnemu delu za obrambo krščanske vere in krščanske kulture. Zato morajo duhovniki, ... čim so izpolnili svoje dolžnosti splošne dušnopastirske oskrbe vernikov, vse svoje moči obrniti v to, da pridobe zopet de' lavske množice za Kristusa in Cerkev in da prepoje razne organizacije ... zapet s krščanskim duhom.
63. Toda največja moč za versko in nravne* obnovo ubogih ... je duhovnikov zgled ... duhovniki se morajo odlikovati s ponižnim, skromnim zdržnim življenjem, da bodo verniki videli v njih podobo božjega Učitelja ... Vsakdanja skušnja uči, da duhovniki, ki... ne išče' jo nič svojega, temveč ubožno žive, delajo prave čudeže med krščanskim ljudstvom .. «• dočim so lakomni in skopi duhovniki, ki presojajo vse le po svoji koristi... ne sicer vedno Judeži in Kristusovi izdajalci, vendar prazen »brneč zvon« in prazne »zveneče cimbale« .. -
Katoliška akcija.
64. Za duhovščino kličemo očetovsko n» delo Naše ljube sinove laike, ki se bojujejo v vrstah Katoliške akcije. Ta... mora delati najprej na to, da kar najstkrbneje vzgoji svoje člane in jih izvežba za borbo za Boga. Tak* vzgoji in izobrazbi članov, ki... mora biti podlaga vsemu življenjskemu socialnemu delu in se mora izvršiti pred njim, bodo služili štu-dijski krožki, tedenski socialni tečaji, redna predavanja... ki naj pokažejo, kako bi bilo mogoče po krščanskih načelih najbolje rešiti gospodarska in socialna vprašanja naše dobe.
65. Tako vzgojeni borci Katoliške akcij® bodo ... ibrez dvoma svojim tovarišem pri delu prvi apostoli, duhovnikom pa pomočniki.. • tudi tam, kjer duhovnikovo' pomoč dostikrat zavračajo ... Na ta način bodo pod vodstvom izkušenih duhovnikov velikodušno sodelovali' da se delavstvu versko pomaga ... in ga od' vrne od komunizma.
66. Poleg itega ... je naloga Katoliške akci' je še ta, da z govori in s tiskom javno širj socialne nauke rimskih papežev o krščansk1 obnovi družabnega reda.
3. junija 1937
123
»STRAŽA V VIHARJU«
Kai '**°borba pro« komunizmu!
Mnogo je hvala Bogu že dežel, ki v bolj ali manj popolni obliki že vrše dejansko borbo proti komunizmu. Na drugi strani pa jih ni malo, iki ise do spoznanja potrebe te borbe še niso dokopale. Ne manjka niti takih držav, kjer komunizem vrši celo važno vplivno vlogo v javnem življenju kot sostavni člen raznih »antifašističnih« političnih blokov (n. pr. ljudska fronta v Franciji in Španiji, »demokratska fronta v Belgiji in podobno.)
Pa tudi države, ki so razumele potrebo borbe proti komunizmu, dejansko to borbo v zelo pomankljivih oblikah vršijo. V večini teh držav je komunizem zakonito zabiranjen le kot političen činitelj. Na ostalih, v vsakdanjem življenju često važnejših področjih pa se komunizem večkrat prav brezskrbno javlja. Tako moramo predvsem poudariti zelo nevarno brezbrižnost držav glede na udejstvovanje komunizma v literaturi, tako v leposlovni kot v tako zvani kulturno-politični (n. pr. po raznih revijah o »sodobnih vprašanjih«). In vprav zadnje čase tudi pri nas opažamo, kako vedo nekateri tudi najbolj nežno lirično pesmico včleniti v svoj pestri propagandni sostav. Morda še nevarnejša je nepazljivost odgovornih či-niteljev z ozirom na pojave nekaterih tendenc, ki so po svojem izvoru in bistvu komunistične, na vzgojnem področju. Isto je opažati v pogledu na gledališko in filmsko kulturo.
Skratka, komunistična aktivnost, ki pa vsa Poteka iz enotnega centra in je vodena po enotnem načrtu, nikakor nima za predmet svojega uveljavljanja zgolj politično področje, temveč prav tako in v gotovih ozirih še mnogo bolj ostalo izvenpolitično življenje.
Toda ne samo, da dežele, ki so na glasu, da so komunizmu zaprla svoja vrata, ne razumejo problema komunistične nevarnosti v njegovi načrtni celoti, mi trdimo celo, da je tudi na političnem področju njih borba proti komunizmu često zelo pomanjkljiva in naivna.
V	mislih imamo v »Straži« že ob njenem Prvem pojavu in pozneje še večkrat objasnje-no komunistično indirektno metodo političnega uveljavljanja. Danes nam razvoj dogodkov v raznih državah dopušča, da podamo in razčlenimo sistem te indirektne metode oz. pot, ki naj jo komunizem prehodi v smislu te metode do končnega cilja, ki je kljub spremenjeni metodi ostal isti: da prevzamo politične oblasti po komunistični stranki.
Ta metoda, ki jo v nasprotju s prvotno direktno-revolucionamo Lenin-Trockyevo politično metodo nazivajo kot Stalinovo metodo, )e preračunana na štiri stopnje razvoja do diktature komunistične stranke:
1. »Demokratska fronta: Ta naj bo prva stopnja, ki naj združi v nek, čeprav samo trenutni volilni blok vse politične stranke in skupine, ki po svojem programu trdijo, da so »demokratične«. Blok ima kot skupno pro-gramsko bazo edino »obrambo demokracije Pred fašistično nevarnostjo« in nič več. Sku-Pen program naj ne obsega nikakih socialnopolitičnih reformnih stremljenj. Gre samo za negativni program »obrambe ogrožene demokracije«. Tudi ni potrebno, da bi bila »demokratska fronta« rezultat kakih medsebojnih formalnih pogajanj; zadostuje, da se tak blok ustvari via facti zgolj med nekomunističnimi strankami kot podzavestna posledica spretne komunistične propagande »o nevarnosti, ki preti evropski politični demokraciji pred fašizmom«, Komunisti se mu lahko potem kar na lastno roko nepogodbeno pridružijo in pri tem še po vrhu napravljajo vtis kot, da so žrtvovali svojo pogodbeno ravnopravnost in akcijsko samostojnost, ker so spoznali, »da gre Za višje, splošne interese demokracije«.
2. Ljudska fronta: Druga stopnja na tej vijugasti poti, ki je že bolj določena formacija. Predpostavlja pogodbeno zvezo komunistične, socialističnih in meščansko-levičarskih strank, tu ne gre več zgolj za »obrambo demokracije«
Španska Številka Straže
in tudi ne pridejo več v poštev vse tako zvane demokratične stranke. Pogodba se nanaša na programsko in taktično sodelovanje, ki sicer tudi v parlamentarni dobi po volitvam Program vsebuje že določene pozitivne določbe, tikajoče se splošne notranje in z.unan,e politike, ki naj bo ostro »protifašistično« usmerjena, predvsem pa sporazum glede tako zvane »socialne zakonodaje«, ki naj po svojjh posledicah razkroji gospodarsko in socialno življenje in tako olajša ter pospeši razvoj do končnega cilja. {Ta pravi pomen je znan seveda samo komunistom; ostali partnerji tega nika- j kor ne marajo verjeti). Spretnost, vse ostale presegajoča agilnost komunistične stranke v ! okviru ljudske fronte meščanskim levičarjem ; kmalu pobere pristaše, socialistom jih pa de- j cimira in tako ustvari pogoj za tretji stadij. |
3.	Unija socialistov in komunistov. Ostanki meščanskih levičarjev prejmejo poslednji po- 1 zdrav. Od komunističnih celic preparirane socialistične mase izsilijo od svojih šefov pristanek na tesno akcijsko zvezo s komunisitič- j no stranko, kateri sledi kmalu definitivna upokojitev socialističnih šefov in zlitje obeh strank v tako zvano »Enotno stranko proletariata«, s komunističnimi šefi na čelu. (Francija je krepko na potu iz stopnje ljudske fronte v to tretjo fazo.)
Uresničenje četrte in poslednje stopnje — proglasitve sovjetske diktature je le še bolj vprašanje zunanje-političnega položaja; na znotraj je vsaka razvojna stopnja odpravila ovire, ki so nasprotovale njenim nalogam.
Tak je sodobni politični strategični načrt kominterne. In mi trdimo, da je malo držav, ki bi svojo državno protikomunistično borbo na- { črtno določile in vodile tako, da bi z njo paralizirale vse indirektne politične pojaye komu- j' nizma.	j
Za nas je jasno, da mora borba proti ko- ! monizmu biti načrtna, izvajati jo je treba na vseh življenjskih področjih. Dolžnost države v tem pogledu je dvojna: sama mora čisto oficielno vzeti v svoj državni program obso-lutno borbo proti komunizmu, organizirati in podpirati mora vse organe, ustanove in vse življenjske panoge za to važno nalogo. Borba se mora vršiti na prav vseh področjih, toda povsod na način, ki dotičnemu področju odgovarja: na vzgojnem področju z vzgojo, na literarnem z literarno, na gospodarskem z gospodarsko obnovo. Država in javna oblast sploh pa mora to borbo koordinirati in jo izpopolnjevati s svojega državno-političnega vidika z avtoriteto in z vsemi sredstvi države. Borba države mora biti dosledna in popolna, nje vodstvo morajo voditi intelektualno sposobni in idejno izobraženi ljudje, dovolj bistroumni, da bodo odkrili komunizem vedno in povsod, v še tako spretno prikritih pojavih indirektne metode.
Predvsem pa je potrebno za tako važno in težko nalogo globoko in trdno prepričanje, da gre pri vsem tem na vseh področjih za borbo proti isti moderni kugi, ki hoče v pravem pomenu besede uničiti človeško civilizacijo in krščansko kulturo ter na teh ruševinah postaviti kliki zločincev zlati prestol svetovnega vladarstva.
Prlhodntl teden Izide v povečani nahladl »Straža v vlharlu« na 8 straneh In bo v celoti posvečena spanshi tragedi*!. Uredništvo razpolaga z dragocenim materialom, hi bo pobožal Spanshi problem v pravi luCi. — NenoroCnihi not tohol sporoCe po dopisnici, hollho izvodov žele ln nof obenem po-Sljejo denar: en Izvod 2 Din. Storite to tahof, predno bo no-hlodo Izčrpano.
Naš pogled na telesno kulturo
Komunistični raj ali kdo vlada Rusijo.
V	sovjetskem zakoniku najdeš med drugimi zanimivostmi in privlačnostmi naslednje določilo: »Vsako komunistično dekle, študentka, delavka ali srednješolka, na katero vrže mladenič pogled, se mu mora pokoriti, sicer bo veljala za iburžujsko in nevredno komunističnega imena«. Takoj za tem odstavkom sledi opomba pod črto: To ne velja za židovsko narodnost.
1,	Nemčija in Italija sta s posebnim zakonom uvedli obvezno telesno kulturo mladine v šolski in po šolski dobi in sta gojitev te kulture podržavili, to se pravi, jo podredili državnim organom. Tako se je v zadnjih letih na Primorskem dogajalo, da so morali vsi fantje med 14. in 20. letom ob nedeljah ob 8. uri zjutraj hoditi v kak bližnji večji kraj, kjer so izvajali razne telesne vaje. Zdaj je to prestavljeno na soboto popoldne.
Po isti poti hodi zdaj naša država. Smisel takih zakonov je očividno ta, da si hoče država pridržati ves vpliv na naraščajočo mladino in jo patriotično ter nacionalno vzgajati.
Državna vzgoja, posebno če stremi za monopolom, ki vse druge činiteJje (cerkev, občine, privatne družbe itd.) pri ustanavljanju in vodstvu šol izključuje, je vedno zelo kočljiva stvar: prav živo nam to nevarnost predočujeta Rusija, ki prepoveduje katerokoli vzgojno vplivanje od druge strani na mladino do 18. leta, in Nemčija, ki izriva proti vsem slovesnim obljubam Cerkev iz šolske vzgoje.
Še manj pa moremo odobravati državni monopol, državno vodstvo pri telesni vzgoji, ki sega daleč preko šolske vzgoje.
Saj s tem posega država v pravice družine in staršev, pa tudi v osebno svobodo in hoče neposredno in do konca izoblikovati šablonskega patriota, narodnjaka in vzornika.
Toda, ker se režimi menjavajo, se bodo tudi menjale šablone patriotov in vzornikov in bodo še povrh pri vsakem narodu druge, oz. take, ki so si namerno sovražne.
2.	Prav dejstvo, da izdajajo države posebne zakone o telesni vzgoji, nam dokazuje važnost te vzgoje. Telesna kultura (gimnastika, telovadba, šport, turistika, smučanje) je postala prava potreba, navada, deloma bolezen našega družabnega življenja. Deloma je to umljivo. V dobi sitrojev, šol in uradov je postalo življenje, posebno v mestu nenaravno: zato klic po telesni kulturi, po turistiki, kopanju itd. Če služi telesna kultura takemu prepotrebnemu oddihu, je vse hvale vredna.
Toda šport, telovadba, igre so prave kulturne vrednote tudi z drugega vidika. Krepijo telesne in duševne zmožnosti. Človek navadi svoje telo trdote, samozatajevanje ga pokori duhu, duha pa vzgaja k redu, disciplini, podreditvi, pogumu, samozavesti. Šport nadalje odvaja človeka od spolnega uživanja in pospešuje družabnost ter vedrost duha.
Iz vseh vidikov moramo telesno kulturo odobravati.
3.	Lah ko pa postane telesna kultura zaradi nevarnih okoliščin moralno kvarna.
Nezmerni šport škoduje telesu in duši, zavaja v posurovelost, strast. Ako se pri nogometni tekmi igralci tako suvajo, da se poškodujejo ali da občinstvo v divji strasti plane na igralce in jih napada, ker so zmagali ali podlegli, šport ni več v skladu z moralo. Isto velja, če šport odvaja od družinskega življenja, ko športnik nima več ne časa ne zanimanja za dom; še huje je, če šport ovira izpolnjevanje verskih dolžnosti posebno ob nedeljah. Saj so taki športniki za duhovno življenje zgubljeni. Kvaren je šport morali posameznikov kakor vsega naroda, če se pri telovadbi, smučanju,, izletih, kopanju zabriše
ona od naravnega čuta in od tradicije vseh narodov, še posebej od krščanske morale zahtevana obzirljivost in kavalirska razdalja med obema spoloma.
Športna kritika obožava šport kot modernega malika in se boji vsake načelne kritike. Pretiran šport vodi v goli materializem in spominja na Rimljane, ki so v dobi propadanja rimske države strastno gojili cirkuške igre.
4.	Krščanstvo postavlja tudi za šport pravo merilo. In rnedio virtus.
Krščanstvo zelo spoštuje človeško telo. Saj je duša po krščanski filozofiji spojena s telesom v eno samo popolno podstat, tako da duša najiintimneje prepaja telo. Še višje gleda krščanstvo na itelo v luči razodetja. Telo je tempelj božji, naše telo je v zakramentih posvečeno, mi smo po naši celotnosti, tudi po telesu udje Kristusovega telesa. Bog sam si je prevzel kot druga božja oseba človeško telo in je v telesu živel, trpel in svoje telo je daroval na križu, ki je torej postalo eminentno orodje našega odrešenja.
Zato tudi Cerkev ne zaničuje in uničuje telesa, telo je nasprotno v njenih očeh sveto orodje našega odrešenja. Zato mora kristjan svoje telo gojiti in ga izpopolnjevati, tako da postane primerno orodje duše.
Ker pa nosi naše telo posledice izvirnega greha in je podvrženo raznim strastem ter skuša zapeljati človeka k nedovoljenim užitkom, uči Cerkev, da je tr^ba telo podjarmiti duši z zatajevanjem in s pokoro.
»Če z duhom dela mesa mrtvite, boste živeli,« tako se glasi zakon življenja. Taka pokora je za telo tudi zdravstveno zelo koristna in je neke vrste duhovni šport. Telesni kult, ki želi sramežljivost in zavaja v lahkomiselno zlo, je nemoralen in Cerkev ga graja.
Mladina za slovenski maj
Ko so šele prve zastave zavihrale raz ljubljanskih hiš, je akademska mladina na slovenski univerzi že v jasne besede in krepke vzklike klesala slovensko majniško oznanilo. Slovesna in mogočna je bila ta manifestacija slovenske misli kot jih je malo bilo na slovenski univerzi. Močna slovenska beseda, podprta z le mlademu rodu lastnim iskrenim navdušenjem ni mogla dopustiti, da bi ta praznik slovenske Besede kakorkoli bil moten po odpadnikih te ali one vrste. Nobenega ni bilo, ker neskaljeno slovensko ozračje, ki je sobotni popoldan velo po naši univerzi, ne bi preneslo nikakega vzdušja, Vesela slovenska pesem, ki se je po končani univerzitetni manifestaciji razlila po ljubljanskih ulicah, pa je vzdramila slovensko Ljubljano za praznik, ki ga je odprla mladina.
Potem na večer pa je na Krekovem grobu Cene Beličič želje in voljo slovenske mladine za prihodnje dni razodel.
In na sam praznik je mladina izrazila toliko zavesti in krepke odločnosti, da so zastran nje stari borci za prihodnjost slovenske misli lahko brez skrbi.
Lepo je bilo. Val mladega zanosa je kar odpihnil par odpadnikov, ki so prepočasi odmerili svoje opotekajoče korake s poti, po kateri je stopala slovenska mladina.
Predavan£e g. prof. Šolarja
G. ravnatelj škofijske gimnazije v Šentvidu, dr. Anton Breznik je pisal dne 4. maja uredništvu »Straže v viharju« pismo, v katerem pravi med drugim: »Bolela me je krivica, ki ste jo storili dvakrat mojemu tovarišu prof. Šolarju.- Tudi od drugod se je Straži isto očitalo. Straža je že enkrat izjavila, da ne mara nikomu delati krivico, in danes ji je končno dana možnost to stvar razčistiti. G. prof. dr. Jak;>b Šolar je imel letos, dne 17. februarja- v Akademski zvezi predavanje o sodobni katoliški kulturi in poročevalec Straže je prinese o tem predavanju v listu Straža v viharju sledeče poročilo:
Fredavatel; je zajel problem z zgodovinskega vidika, vendar se je pomudil tudi v .sedanjosti. Obsodil je idejno kritiko, poudaril potrebo »duševne sproščenosti v <najvišji meri, ugotovil, da je > svoboden, kdor dela iz polnosti prepričanja«, izjavil, da »katoličan ne more ustvariti nekatoliškega dela« in končal: »nestrpnost raznomislečnost ljudi, ki hočejo isto, bi morala izginiti«. Gornji zaključki so tako sploini in so celo dvoumni, da bi bilo pač potrebno, baviti se z njimi podrobneje.«
V	odgovor Straži je g. prof. Šolar naslovil pismo Akademski zvezi, v katerem pravi, da je »poročilo v celoti in nadrobnosti neosnovano in kaže samo sovražno stališče, ki ga list zavzema proti nekaterim osebam in nekaterim krogom, ki ga zavzema apriorno za vsako ceno .. . Straža je svoj namen dosegla: Šolarja je treba pokazati kot vir zmot in zmed; sredstva niso važna, namen je treba doseči.« G, prof. Šolar je poslal svoje spisano predavanje AZ; uredništvo Straže pa ga žal ni moglo dobiti in ni moglo zavzeti nobenega stališča. Ker pride pismo z referatom prof. dr. Šolarja v zapisnik AZ, je tudi stražarjem dostopno.
Po vpogledu v referat prof. Šolarja smo ugotovili sledeče: V prvem zgodovinskem delu predavanja je prof. Šolar poudarjal, da je Evropa zašla v 17. in 18. stoletju v smer naturalizma, ker se katoliki niso udejstvovali z zadostno močjo katoliškega mišljenja. V drugem delu je navajal kot razloge, zakaj katoliki tudi danes zaostajajo, »počlovečenje« ali postran-karjenje katolicizma in vnašanje politične metode v kulturna vprašanja. Iz starvka O avtonomiji posameznih področij je bilo že toliko pi-
sanega in govorjenega zadnja leta, da mi ni treba izgubljati besed,« je bržkone poročevalec »Straže v viharju« sklepal, da je profesor Šolar obsodil idejno kritiko, o kateri drugod referent ne govori. Toda na tem mestu pomen; avtonomija samo to, da ima vsako področje duhovne kulture svoje lastne delovne metode in svoje kriterije presoije, ni je pa treba razumeti v tem smislu, kot bi bila n. pr. umetnost in leteratura odtegnjena presoji po moralnih in teoloških kriterijah. Res pa je, da je beseda avtonomija dostikrat povzročala dvoumje,
V zaključnih izvajanjih pravi prof. Šolar: Služiti moramo kulturnemu delu s pravo kul-
urno vnemo, v trdnem prepričanju, da vršimo hkrati važno versko delo. S tem pa še nikakor ni rečeno, da bodi naše kulturno delo tako podrejeno verskemu, da šele iz verske tendence in pomembnosti dobiva svojo vrednost. Ne, kulturi je treba služiti na njen način, a če si prepričan katoličan, ne moreš ustvarjati drugačnih del ko katoliških. Seveda se ti lahko pripeti nesreča, kakor v življenju kljub vsej verski prepričanosti grešiš, a s tem še ni rečeno, da ti je greh prepričanje.«
Mi bi to takole razumeli: Prepričani katoliki naj se udejstvujejo na moč na kulturnem področju, in sicer ne z umetno uneseno versko tendenco, ampak po zakonih in pravilih, ki veljajo za tisto področje; pač pa bo katolik, ki iz pravega katoliškega prepričanja govori, piše, ustvarja, navadno taka dela ustvarjal, iz katerih se zrcali katoliška miselnost. Ta misel naj bi se bila bolj jasno izrazila. Kajti problem, ki nas danes zanima je ta-le: Ali se naj vse to, kar sicer prepričani in praktični katoliki piše-ijo, že s polnim zaupanjem sprejme kot zanesljivo katoliško? Možno je, da zaide tudi prepričan katoličan v umsko zmoto glede težjih verskih resnic; toda če je prepričan katolik, se bo podredil avtoriteti.
Predavanje se nam zdi tehtno, skrbno pripravljeno in v zasnovi pravilno, je pa za onega, ki ga prvič sliši, nekoliko težko; prav lahko je niožno, da kdo ne dobi celotnega pregleda o predavanju in da posamezne stavke napačno razume.
V luči teh pojasnil je bila sodba poročevalca v Straži: »Zaključki so tako splošni in celo dvoumni, da bi bilo pač potrebno, baviti se z njimi podrobneje«, preostra in vzbuja nepotrebna sumničenja.
Prav iskreno smo hoteli vse to povedati, da bi bilo vsakomur jasno, da naše stališče ni
Počitniški tabori in kongresi
Književnost
Slavia Catholica
t. ij. zveza predstavnic vseh slovanskih katoliških študentovskih in starešinskih organizacij (v njej so včlanjeni Čehi, Slovaki, Poljaki, Ukrajinci, Hrvati, SlovemciJ ima ietos kongres v Ljubljani, Kongres se bo vršil od 19. do 22. julija, vsi -narodi so že po svojih predstavnikih prijavili svojo udeležbo. Prinašamo program kongresa, ki pa se bo še eventuekio v tej ali oni toaki spremenil: 1. Siovanske ideje kneza Koclja in skota Slomška (prelat g. dr. Grivecj.
2.	Izkušnje dosedanjih slovanskih stikov (dr. SteleJ. o. Važnost, načini in možnosti slovanskega zbiižanja v sodobnosti [Čeh). 4. Papeževa enciklika »Divini redemptoris in Slovani.« (Slovak, Poljak.) 5. Nevarnost komunizma in brezboštva za Slovane (Poljak, Slovak). 6. Socialne naloge slovanske inteligence (Hrvat). 7. Slovani v izseljenstvu (Ceh, Ukrajinec, Poljak). 8. Poslanstvo katoliških Slovanov vzhodnega obreda proti nevarnosti komunizma in brezboštva (-Ukrajinec, Poljak, Hrvat). — Ker še ne vemo za imena vseh predavateljev, smo jih navedli po narodnostih. — En dan kongresa se bo vršil izlet na Brezje, Bled in Bohinj. Stroški za vse tri dni z izletom vred bodo znašali 200 do 300 Din. Natančnejša obvestila bodo v kratkem objavljena. Na koingres so iskreno vabLjeni vsi katoliški starešine, akademiki in srednješolci.
Pax Romana
svetovna centrala kat. štud. organizacij bo imela letos kongres v Parizu. Razdeljen je na dve polovici: 1. Študijski dnevi v Bouffemontu pri Parizu (24. do 28. julija); 2. kongres v Parizu (28. jul. do 2. avg.). Na študijskih dnevih se bodo obravnavala v glavnem sledeča vprašanja: Versko in filozofsko oblikovanje kat. študemtov; njegovo kulturno, poklicno in so-
apriorno proti nekaterim osebam, absurdno bi pa naravnost bilo in nemoralno, »da bi bili prav prof. Šolarja hoteli pokazati kot vir zmot in zmed.«
S tem upamo, da je ta stvar urejena in izjavljamo, da smo pripravljeni vsako krivico, ki se nam dokaže, popraviti, Kajti prava rak-rana literature in časopisja je, da noče poznati osme božje zapovedi.
MAJNIK
(Konec.)
Mrak je lebdel nad vasjo. Sv. Valburga je vabila k šmarnicam. Sveta pesem je tonila v majski večer.
Francka si je dala na glavo nedeljsko ruto in šla. Tudi očeta ni bilo več doma.
Mirko je ostal sam. Zaklenil je -težka vežna vrata in se umaknil v izbo, kjer mu je Francka pripravila posteljo za čas, ko bo doma.
Tiho je bilo v sobici kot še nikoli. Skozi odprto okno je zavel duh po majskem življenju mehkega polja, močna vonjava španskega bezga se je mešala z opojem cvetoče jablane. Iznad temnega holma se je povzpel mesec z drobnim krajcem in razlil svojo hermelina-sto lepoto preko vrtov in položnih streh.
Mirko ni prižgal luči. Stopil je k oknu, se ozrl proti fari; ki je mežikala v drobnih lučkah, in srknil vase osvežujočega zraka.
Spomin na dopoldanski dogodek mu je še vedno grenko pljuskal v dušo. Stopal je po sobici gor in dol. Nato je oblečen legel na posteljo. Tam v kotu je stal kip lurške Device, drobna lučka pod njim je lizala s svojimi rdečimi tipalnicami 3 vel o obličje.
Kakor Francka...« mu je šinilo v misli, ko se je zazrl.
Kakor mati...« ga je prehitela druga misel in se zgrnila nad njegovo domišljijo.
Zavela je tiha sapa. Drevje se je zganilo. Po steni so se vzpele križemkražem vijugaste sence. Mirkota je bilo strah.
»Zdajle bi šel in ji povedal.'..« mu je brnelo v težki glavi* zazdelo se mu je, da mu /tista iz kota šepeta: pojdi in razgali svoje srce . . .
»Prekleto!« se mu je vzdignilo globoko iz prs, pritajenega glasu ga je bilo groza, da se je stresel po vsem životu.
»Mati!«
»Kaj želiš?...«
Zazdelo se mu je, da je nekdo zajokal v globoko noč.
Plahe sence so se še v večjih lokih vzpele po steni.
Mirko je vstal in šel po stopnicah navzdol. Pod težkim korakom je zastokalo.
Stopil je natihoma skozi sobo in že držal za kljuko.
Morda spi? ...« je ostro prisluhnil. V prsih mu je bilo nemirno srce, da je natančno slišal sleherni utrip.
Pritisnil ,je na kljuko. Zaškripalo je v tečajih, da je odjeknilo v grobno tihoto.
Mračno je bilo v čumnati, pa Mirko je
kljub temu razločil drobne oči, ki so bolščale v vrata.
»Mati, nisem bil pri maši! Odpus...!« se mu je vlilo iz srca in utrgalo besedo.
»Vem!« se je zganila mučenica.
Sveta tišina je zagrnila oba.
Mati, ne razumem te! Kaj veš? . . .
*
Čez dva dni so mater pokopavali. Na fari je žalostno zvonilo. Za krsto je stopal Mirko s Francko. V črni obleki je bil in globoko sklonjen. Materin obraz je gledal nanj kot tisti večer.
»Mirko, vem!...«
»Mati, koliko časa bo še majnik?«
Na visokem nebu je sijalo prijazno sonce.
Slavo Blažič.
cialno oblikovanje; vloga, ki jo ima Pax Romana za katoliški akademski živelj in še nekatera podrobnejša vprašanja. Na študijske dneve lahko pošlje vsaka zveza največ petčlansko delegacijo. Stroški za udeležbo na študijskih dnevih v Bouffemontu znašajo za tiste, ki se udeleže tudi kongresa 150 francoskih frankov, za druge pa 220 frankov. Glavna tema kongresa samega je: Brezposelnost diplomirane akademske mladine. Na kongresu bodo poiočale o svojem delu tudi posamezne komisije (misijonstvo, tisk, »Pro reditu«, medicinci, juristi, tehniki, socialni sekretariat itd.). Stroški na kongresu in za vstopnico na svetovno razstavo znašajo 430 franc, frankov. Prijave za kongres se sprejemajo najkasneje do 15. maja; za Bouffemoot pa do 1. junija. Slovence bo zastopala na kongresu Slovenska dijaška zveza.
Ditaški tabor SDZ
V KOČEVJU
sc vrši od 15. do 19. issiija 1931. Posvečen bo ves slovenshim problemom. Prigavife se (afroj na naslov: Slov. difaška zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
OBČNI ZBOR AZ
V	ponedeljek, dne 7. junija 1937 ob 3 pop. se vrši v beli dvorani »Uniona« izredni občni zbor Akademski zveze. Na dnevnem redu je opredelitev odnosa Akademske zveze do Dom in Svet-ovega premišljevanja o Španiji. Pojavili so se namreč nekateri dvomi o pravilnosti sklepa zadnjega občnega zbora AZ o tem vprašanju. Ker pa je to vprašanje tako načelno važno, je prav, da se postavi ponovno vsemu članstvu v odločitev, da ne bi kdo menil kot da se tako važne odločitve hočejo Akademski zvezi vtihotapiti.
RAZPIS.
Uredništvo »Straže n viharju« razpisuje počitniško nagradno tekmovanje. Literarni prispevki, ki naj bodo poslani do 1. oktobru in ki naj ne bodo daljši od dveh odmerjenih prostorov za književnost, bodo nagrajeni s temile vsotami:
Najboljša novela iz sodobnega življenja s 500 din: najboljši počitniški potopis z 200
dinarji in zanimiva zgodba iz študentovskega življenja s 100 din.
Nagrajena dela bodo objavljena bodisi s pseudonimom bodisi s pravim imenom. Udeležiti se more tekmovanja vsak srednješolec ali srednješolka, izjemno tudi visokošolec, ki j je naročnik lista. Pričakujemo, da bodo sončne in pestre počitnice ob prijaznem nasmehu muz Kaliope in Euterpe duhovito vodile mlada peresa in da bo uredništvo ob težki izbiri prisiljeno primakniti še kak znesek.
»V SAHNU«
Prehitel nas je čas. »Majnik« je moral priti na vrsto, medtem ko je odlomek novele »Hiša v ŠahniK odsekan prav tam. kjer bralčeva radovednost dosegu vrhunec. Kaj se je zgodilo s liano, z Andrejem, s Honigman-nom? Kako so vsi trije prejeli zasluženo kazen? Ne moremo drugače, kakor da dovršimo zgodbo v prvi številki prihodnjega letnika-
SODELAVCEM
želimo prijetno poletje. Oddahnite se, o zlati jeseni spet spočiti k delu. ki naj bo po svojem idealizmu vsaj skromen kamen v zgradbi prave slovenske kulture.
Obiščite našo Zadružno kiet, Kongresni trg 2
m Dobra in cenena hrana • Pristna v vina vseh vrst • Točna postrežba