Glej, prišla oljčna je nedelja, In polne srčnega veselja Vrvfjo trume v božji hram. Odrasle zreš in otročiče Nesoče oljkove snopiče, Če ne, mladike oljčne vsaj, Svetfšče zdi se oljkov gaj. Skoz òkna sólnce božje Kje V ta gaj svoj zlati žar z nebék, A bolj še sreče solnce sije Otrokom z lic in iz otés Skoz senco oljkovih peres. Pristupi starček sivolas, In blagoslov nebeški kliče Njegov srčnomoleči glas Na oljčne veje in snopiče, O, naj te oljke, kjer bi bile, Bi blagoslov in mir delile! Da, oljkove mladike té Mir bodo in blagòst rodile, Ko hiše, vrte in poljé Blagoslavljaje pokropé. Glej po kropljenji njivo, trato, Kako razvija njih se kras! Kakó se ziblje žito zlato, Kakó je poln pšenični klas. Pod srp vže sili, sili v pas, — In drevje to — kakó bogato! O srečni kmetje, srečna väs!
bralcem želimo obih zadovoljstva
k prazniku Vstajenja
S.D.M.
VESTNIK
Jugoslovanska vojska pred aprilom 1941, je sicer izgledala strumno (na fotografiji: častna četa ob sprejemu rumunskega zunanjega ministra na kolodvoru v Beogradu) a v glavnem radi zmede v njenem vodstvu ni nudila napadalcem nobenega pravega odpora.
rriESsenGER« glpsilo siovEncev v rustrruji
I.KTNIK XXVI. ŠTKV. 3
Registered for posting as a Publication Category A
MAREC 1981
TAKO SE JE PRIČELO
27. marca letos mineva 40 let odkar je po besedah pokojnega Winsto-na Churchilla tedanja "Jugoslavija našla svojo dušo" s tem, da so vojaški pučisti v Beogradu proglasili kralja Petra IL za polnoletnega in odstranili regenta princa Pavla ter Cvetkovičcvo vlado.
Navdušenje ob tem dogodku se je iz Beograda že čez nekaj ur preneslo tudi v Slovenijo in v Ljubljani so sc pričele velike manifestacije.
Puč v Beogradu je izzvala privolitev tedanje vlade Dragiše Cvetkoviča za pristop k "Trojnem paktu", to je paktu zavezništva in medsebojne razdelitve sveta, ki so ga sklenile nacistič-" na Nemčija, fašistična Italija in Japonska. Proti tej privovitvi so že kake dva tedna pred pučem po vseh večjih mestih Jugoslavije protestirale množice. Zato ni čuda, da se je vse demokratično usmerjene mladine ob puču polotilo ogromno navdušenje. ?.e štirinajst dni kasneje, na cvetno nedeljo 6. aprila 1941 so nemške trupe vdrle v Jugoslavijo iz Avstrije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Italijani pa so po hitrem razpadu kraljevske jugoslovanske vojske oprezno prišli čez mejo na naši Primorski in v Albaniji.
Tako se je začelo nesrečno obdobje druge svetovne vojne tudi /.a Jugoslavijo, ki je potem v dobrih štirih letih izgubila od tedanjih 16 miljonov prebivalcev vsakega desetega in utrpela ogromno gospodarsko škodo.
To je bilo obdobje, v katerem je Slovenski narod prvikrat po stoletjih suženjstva zagrabil za orožje, da očuva svojo bitnost. Na žalost je radi različnih političnih stremljenj prišlo do tragičnega bratomornega boja, ki se je končal za ene z zmago Osvobodilne Fronte, za druge pa s smrtjo kakih 10.000 mož in fantov z Dolenjske in Notranjske, katere je konec vojne zatekel v vrstah premaganih.
Še danes se med jugoslovanskimi izseljenci debatira o tem ali je bil puč v onem času prava poteza in če ne bi bilo bolje in mnogo manj žrtev, ako bi se Jugoslavija začasno pridružila ostalim nemškim satelitom. Kakšen bi bil potem tudi izhod vojne nihče ne more zagotovo trditi. Toda vse take debate ne bodo spremenile preteklosti, niti sedanjosti. Ničesar ne more omajati dejstva, da so narodi Jugoslavije ogromno žrtvovali za svojo svobodo, četudi morda na različnih, "pravih" ali "nepravih" poteh. Dejstvo tudi je, da je Jugoslavija mednarodno priznana država sedaj že vse od leta 1918 dalje in, da je po drugi svetovni vojni zavzela med narodi sveta zelo ugledno mesto ter, da je njen sedanji ustroj samoupravljanja edinstveni in bo morda enkrat v mnogočem podlaga drugim sličnim sistemom.
vestnfk
ic Mcnn»/iOMn r*i acmi r\
JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik: Slovensko Društvo Melbourne Predsednik: Peter Mandelj
Tajnica: Anica Markič Odgovorni urednik: Marijan Peršič Upravno-uredniški odbor: Vasja Cuk, Sandra Krnel, Dušan Lavrič, Jana Lavrič, Božo Lončar, Karen Peršič, Simon Spacapan. Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo$ 6.00. Cena številki 50c.
Published by: Slovenian Association Melbourne, P.O. Box 185, Ellham, Vic., 3095 Telephone: Melbourne: 4371226 Editor: Marijan Persie Set-up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — Cena: 50c.
Annual subscription — Letno: $6.00
"VESTNIK" PROSI
Moderna tehnologija odpira nova področja, novo, hitrejšo in cenejšo produkcijo na najrazličnejših poljih.
Električni pisalni stroji so ie zastareli in v mnogih uradih so jih že nadomestili elektronski "word processor"-ji, ki obdrže v svojem spominu po več tisoč besed in jih potem sami natisnejo, nič kolikokrat, samo na pritisk enega gumba.
Tudi na področju tiskanju so elektronski stavski stroji skoraj že povsod nadomestili stare stavske stroje, ki so vlivali črke iz. svinčene raztopine ob neprestanem hrušču in ozračju napolnjenem s strupenim izhlapevanjem metalne raztopine. Danes je to drugače. Elektronski stavski stroji, ki niso mnogo večji od pisarniškega pisalnega stroja, opravljajo vse delo v tišini in hitro. Upravlja z njimi lahko vsakdo, ki je kdajkoli pisal na pisalni stroj — potreben je samo par dni dolg tečaj.
Ti stavski stroji natiskajo gradivo na papir in si istočasno zapomnijo kaj so tiskali. Če se potem pri korekturi najdejo napake, se vrstica, vsebujoča napako, prikliče iz spomina in se z enostavnim pretiskanjem popravi. Nadaljni postopek je, na kratko povedano, v tem, da se natiskan materijal prefotografira na ploščo, katero potem ovijejo okoli valja tiskarskega stroja za tiskanje.
Ni treba omeniti, da je razen prvotno vloženega denarja, z nabavo takih elektronskih stavskih strojev, cel proces tiskanja mnogo enostavnejši in cenejši. Saj že sama razlika v uporabi prostora pomeni veliko štednjo.
Tudi mi pri "Vestniku" stalno premišljujemo kako hi zmanjšali stroške, ki jih tiskanje našega časopisa prinaša društvu in kako bi olajšali delovno breme sodelavcev. Že pred meseci smo ugotovili, da bi nam tudi najenostavnejši elektronski stavski stroj mnogo pomagal. Zmanjšal bi čas, ki ga porabimo pri delu, kajti namesto, da ves pisani materijal prepišemo najpreje na navadni pisalni stroj, bi lahko pisali naravnost na elektronski stavski stroj; opravili bi vse korekture sami takoj na mestu ter bi s tem odpadla dvojna por do stavca.
Seveda je za uvedbo te spremembe potreben velik začetni izdatek, ki pa bi se sčasoma povrnil z zmanjšanjem plačila za stavljenje. Torej ta nakup ne bi bil čisti izdatek, kajti ostala bi nam vrednost stroju, ki bi se lahko tudi uporabljal za razne okrožnice in obvestila, ki jih razpošilja tajništvo S.D.M. ali katerakoli druga organizacija. Vprašanje je le, kako dobiti sredstva.
Upali smo, da nam bo pomagalo Federalno Ministerstvo za Imigracijo in Etnične zadeve, ki od časa do časa daje podpore etničnim organizacijam za njih aktivnosti. Toda zmotili smo se. Prošnja nam je bila vrnjena z motivacijo, da ne odgovarja smernicam ministerstva, ki ne dovoljuje pomoč etničnemu tisku ali nabavi administracijskih pripomočkov.
Spet je na nas samih. Kot v preteklosti, se tudi sedaj lahko zanašamo pač samo na svojo radodarnost, zavednost in požrtvovalnost. Zato je odbor S.D.M. na pobudo Uredniško-Upravnega odbora "Vest-nika" dovolil, da organiziramo posebno zbirko za nabavo elektronskega stavskega stroja, kajti ne bi želeli, da bi trpeli drugi delovni projekti.
Elektronski stroj bi stal okoli S5.000, toda. že polovica te vsote bi nam omogočila, da bi stroj dobili na odplačilo.
Pozivamo zato in prosimo vse naše čitatelje, naročnike, člane S.D.M. in vse zavedne Slovence, da nam priskočijo v pomoč. Če vsakdo prispeva vsaj po kakih $10,— in prepričani smo, da bodo mnogi bolj radodarni, — bomo kaj hitro dosegli potrebno vsoto.
kl NE ODLAŠAJMO
a m
13 el
m im a m ei m
El El
a
a
El El El El
El El
El
El
El El El El
m
Kot vse druge naseljenske skupine po severno ameriških državah je tudi slovenska pričela zbirati podatke o preteklosti našega življa po Ameriki. Posebno mlajše generacije kažejo vse večje hotenje zvedeli čim več o svojih prednikih, odkod in kako so prišli, kje so se naselili, kako so znašli in kako delovali kot posamezniki in kot skupnost.
Kljub temu, da slična razisovanja v Z.D.A. podpira država preko raznih ustanov in kljub temu. da na tem polju delajo z.a to plačani strakovnjaki so podatki o prvih slovenskih naseljencih le pičli. Saj je celo večina onih, ki bi pripomogli s pripovedovanjem tega kar so slišali od prvih pionirjev, že davno zapustila to solz.no dolino. Toda počasi, s temeljitim raziskovanjem, bo možno vsaj delno napisati zgodovino slovenske skupnosti Severni Ameriki.
Tudi v Argentini, kjer je druga številčno in kulturno močna skupina Slovencev so pričeli razmišljali o tem kako ohraniti i skupnem centralnem arhivu podatke o preteklosti tamošnje slovenske emigracije.
Nam Slovencem, naseljenim v Avstraliji, dorašča in se usposablja za življenje druga generacija, medtem ko ie že tretja v zgodnji šolski starosti. Prišel bo čas. ko bo tudi te naše potomce zanimalo vedeti kuj več podrobnosti ,> preteklosti slovenskega vselievanja in delovanja v A vstraliji.
Mi jim pri tem stremljenju že sedaj lahko mnogo pomagamo, kajti sedaj je naš spomin še svež in dokumenti so še na razpolago. Sicer imamo v glavnem dva vira, ki bosta v bodoče pričala o našem delovanju Že i' prvih letih naselje/tja. kar Ameriški Slovenci nimajo. To sta naša mesečnika "MISIJ" in "VESTNIK", ki že petindvajset let nepretrgano, vsaj delno, beležita kar se dogaja med Slovenci na petem kontinentu. Na razpolago so verjetno še tudi zapisniki in drugi dokumenti pri društvenih arhivih ali pa pri posameznikih. Toda tudi ti se bodo sčasoma porazgubili, ako sedaj ne poskrbimo za to, da jih ohranimo.
Čas je že sedaj, da se pristopi k zbiranju dokumentov in pisanih spominov, o vsem tem. kar zadeva naseljevanje in delovanje Slovencev v Avstraliji. Če ne bomo kot skupnost ali pa vsaj v okviru naših društev resno pričeli z organiziranjem skupnega arhiva bo mnogo tega kar je važno za zgodovino Slovencev v Avstraliji izgubljeno in za vedno pozabljeno. Zato ne odlašaimo!

K. Beve V. Cuk J. Golenko A. Hodila D. Lavrit
I.	Leber
II.	I.ončar P. Mandelj S. Pencil M. PerSič
S. Špacapnn H. Van de Laak T. Zagore
"VESTN1KOV SKLAD"
Do priprave te .številke "Vestnika" za tisk so obljubili prispevati v "Vestnikov sklad" za nabavo stavskega stroja sledeči:

$20.00	J. Žemljic	50.00
20.00	J. Gelt	50.00
50.00	I. in J. Sluga	50.00
20.00	V. Lampe	S0.00
20.00	W. Prosenak	20.00
50.00	L. Pirna	20.00
10.00	J. Sok	20.00
20.00	1. Barai	10.00
30.00	B. Vlarkič	50.00
50.00	R. t'lavSak	20.00
50.00	D. V. Gomizelj	20.00
50.00	Dr. F. Vlihelčič	20.00
ioo.no		
Svoj prispevek poštjite na:
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE P.O. Box 185, ELTHAM. 3095
ali pa ga osebno izročite blagajniku, tajniku ali opolnomočenemu predstavniku S.D.M. na našem Središču v Elthamu. UPORABITE TISKANO NAKAZILO!
Pomnite, če vsi damo najmanj po S10. kar za večino poedincev ni velik znesek bomo kmalu uspeli izboljšati in olajšati delo za naše slovensko glasilo v Melbournu.
Imena darovalcev bomo sproti objavljali v "Vestniku".
V "VESTNIKOV SKLAD" za nabavo siavskega stroja prispevam S
Ime in priimek Naslov
NA HRIBU OB YARRI
Balinarji tekmujejo
Prvo letošnje medklubsko tekmovanje Slovenske Balinarske Zveze v Viktoriji se je vršilo v nedeljo 8. februarja na igriščih S.D.M. na Elthamu. Rezultati so bili sledeči:
ČETVORKA
MOŠKI
1.	Planica
2.	Jadran
3.	S.D.M.
4.	Geelong
7. ENS K H
1.	Planicu
2.	S.D.M.
3.	Jadran
4.	Geelonp
TROJKA
MOŠKI
1.	Geelonp
2.	Planica
3.	S.D.M.
4.	Jadran
5-64 4-53 2-41 1-34
6-66 4-52 1-37 1-36
6-66 3-5X 2-38 1-21
KATERA BO LEPOTICA SLOVENCEV MELBOURNA
Lepotica Slovenske Skupnosti Mel-bourna za leto 1981—H2 bo proglašena na Letnem plesu S.D.M., ki se ho vršil 9. tnaja.
Dekleta, ki so prijavila za to kompe-ticijo bodo sodelovala tudi pri nabiranju denarju za opremo prostorov Mladinskega odseka S.D.M. Kol običajno bo dekle, ki bo nabralo največjo vsoto dobila naslov Kraljica dobrodelnosti. Nabiranje se bo vršilo v obliki prodaje loterijskih srečk za prav lepe dobitke,
Natečaj za Lepotico Slovenske skupnosti vodi S.D.M. ?e dolgo število let in kar lepa je vrsta deklet, ki sc lahko ponašajo s tem. da jim je enkrat bil podeljen ta naslov.
Tudi letos se jc že prijavilo nekaj kandidatk in še je čas za prijave. Vsako dekle, katere eden staršev je slovenskega rodu se lahko prijavi in ni potreba, da so starši ali ona sama člani S.D.M. Ta natečaj je odprl prav za vse, pa naj si bodo člani tega ali onega društva ali pa tudi ne.
POZDRAVI BENEŠKIH SLOVENCEV
Slovensko središče na Elthuniu je te rini obiskal duhovnik iz KeneSke Slovenije r. Adolf Topolo. Prinesel je pozdrave Beneških Slovencev in v spomin in simbol prijateljstva izročil S.D.M. svetinjieo. ki je bila posebej kovanu /a faro sv. Lenarta v Beneški Sloveniji.
MLADINA S.D.M. NE SPI
Mladinski odsek S.D.M. pripravlja /a nedeljo 26. aprila skupni ribolov na morju, V nedeljo 11. aprila pa pripravljajo "bikaton". Podrobnosti o o-beh teh prireditvah so na razpolago pri vseh članih mladinskega odbora S.D.M. ali pa pri referentu za mladinske aktivnosti g. Karlu Bevcu, ki ga po poslovnih urah lahko dobite po telefonu številka 435 4867.
BALINANJE ZVEZE V GEELONGU
Dne 15. marca smo se zbrali balinarji vseh slovenskih društev Viktorije. da se spet pomerimo v balinanju. Nastopile so moška četvorka, ženska četvorka .in moška trojka. Kako je poteklo samo balinanje je razvidno iz spodaj navedenih rezultatov. Balinali smo ob lepem, nekoliko vetrovnem vremenu, tako, da so sami balinarji imeli precej težke borbe za dosego točk.
Prisostvoval sem finalni tekmi med Planico in S.D. Melbourne, katera se je končala z zmago S.D.M. Razlika med njimi je bila satno sedem točk in če sem prav poučen je zmagovito kuglico vrgel g. Peter Mandelj. Kako važna je bila ta zmaga so pokazali vsi gledalci z navdušenim ploskanjem.
Resničnost besed g. Sirce, predsednika Slovenske /veze Geelong, kjer so se vršile tekme, da kdor je enkrat zadnji jc lahko enkrat tudi prvi. so dokazale ženske Geelonga, saj so dosegle prvo mesto čeprav so na zadnjem tekmovanju bile zadnje.
Kako je tekmovala moška trojka ne bi vedel natančno opisati, ker nisem bil prisoten, vem pa, da je bila borba precej napeta, vsaj tako kaže spodnja tabela. Da je zmagala trojka S.D.M. pa sem takoj opazil ko je g. Jože Urbančič žarečih lic prišel v dvorano.
Po končanem tekmovanju se nas je nekaj nad 200 ljudi zbralo v dvorani, kjer je bila podelitev pokalov. Podelila sta jih g. Branko žele in pa predsednik Slovenske zveze Geelong, g. Sirca.
Ob lepih zvokih mladih muzikan-tov pa so navdušeni plesalci tudi prišli na svoj račun. Nepravičen pa bi bil
če ne bi na tem mestu omenil in seveda vsestransko pohvalil ekipo kuhinje, saj je delovala brezhibno in nam je lahko postregla z zares odličnimi dobrotami.
Hvala vam Geelong, le tako naprej, pa se bomo še večkrat videli.
Božo
REZULTATI
Moška četvorka
S.D.M. Planica Jadran Geelong
5-1-63 4-2-56 3-3-55 0-6-39
Ženska četvorka
Geelong Planica Jadran S.D.M.
4-2-5(1 3-3-54 3-3-51 2-4-49
Moška trojka
S.D.M. Jadran Planica Geelong
5-1-62 3-3-58 2-4-45 2-4-35
EGGESE
"VENETO" NA HRIBU
Balinarsko moštvo italijanskega kluba "Veneto", ki ima svojo veliko klubsko zgradbo in izvrstno urejena pokrita balinišča v predmestju Buleen je bilo v nedeljo 8. marca gost na prijateljski tekmi z balinarji S.D.M.
''Hrib" se je ob krasnem sončnem vremenu pokazal v vsej svoji prirodni lepoti. Razgled ki se nudi s tega pre-Icstnega slovenskega središča je napravil prijeten vtis tudi na člane "'Veneta".
Tekme, ki se jih je udeležilo po 16 igračev od vsakega kluba so trajale skoro celi dan. Igrali so v skupinah po štiri z izločitvijo poranžencev. Prvo mesto je dosegla četvorka "Veneto", drugo pa četvorka S.D.M., ki so jo sestavljali gg. Branko žele. Renato Smrdclj. Janez Dolenc in Frank Grlj.
Vsi člani prve in druge četvorke so prejeli spominske pokale, ki sta jih za to priliko podarila ga. Janja in Nino Sluga.
Članice ženskega odseka S.D.M.. ki so bile tokrat na službi v kuhinji so se zopet izkazale in hrana ter postrežba je žela priznanje obiskovalcev.
Funkcionarji obeh klubov so sklenili, da bo tako prijateljsko srečanje vsakoletni dogodek z izmeno gostitelja in igrišča.
Mladi prijatelji Dušana in Jane so jima s pesmijo zaželeli vso srečo v bodočem zakonskem življenju in seveda sladke medene tedne.
'CHANGE'S" a part of the new
'CHANGE'S" del prenovljenega
CHAMPION HOTEL
Top Lounge open: Mon-Sat:
Lunch 12 Noon - 3.30 p.m. Dinner 6 p.m. - 9 p.m. Sunday:
Lunch 12 Noon - 3.00 p.m. Dinner 6 p.m. - 10 p.m. p.m.—
Entertainment, Live bands, Entertainment, Live bands, Disco: Thur-Sun.
Airconditioned & Full Late licence
Functions catered for -
Phone your host LOU on 419 5733
"CHANGE'S" the new
CHAMPION
50 Brunswick Street, Fitzroy.
Restavracijski prostori na prvem nadstropju: Ponedeljek-sobota: kosilo od 12h do 3.30 h večerja od 6h do 9h Nedelja:kosilo od 12h do 3h večerja od 6h do 10h Od četrtka do nedelje tudi: Zabavni program, Plesni orkestri, Disco.
Točenje alkoholnih pijač dovoljeno do pozne ure - Vsi prostori so airconditioned. Na razpolago tudi za privatne funkcije.
Vprašajte za Lojza po telefonu na 419 5733
"CHANGE'S" Novi
KI Ca Ca Ca KI Ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca ca (a ca ca ca ca

ČRNI DAN
ZOPET SREBRNA
Zopet lahko poročamo o srebrni poroki enega najbolj poznanih parov med Slovenci Melbourna. To sta Mila in Vcrner Remšnik iz Heidelberga.
Mila in Verner sta slavila 25 letnico poroke v krogu svojih treh hčerk, Olge, Vere in Anke, zeta in vnukinje ter svojih prijateljev, pričetkom meseca marca.
Mila je sicer rodom iz prečanske Srbije, a je storila za slovensko skupnost morda več kot marsikatera rojena Slovenka. Na stotine klobas, hrenovk ter raznoličnih drugih jedil, ki jih je skuhala in pripravila Mila so napolnila naše želodce se v onih letih, ko so se Slovenci vrteli po zabavah v raznih tujih dvoranah Melbourna.
Verner, ki je rodom iz Ormoža pa je bil veliko let delaven v S.D.M. kot blagajnik, podpredsednik glavnega pa tudi kot predsednik gradbenega odbora. 'l udi letos je še vedno v glavnem odboru, kjer je s svojimi širokimi sposobnostmi, posebno na tehničnem polju, ob vsakem času na razpolago za pomoč. Če ne dela adresograf, če je pokvarjena črpalka za vodo, če je treba nadomestiti dežurnega, Verner nikoli ne odreče.
Ako naša skupnost ne bi imela takih ljudi kot so Verner in Mila, z nadpovprečno kakovostjo požrtvovalnosti, miroljubnosti, razumevanja, dobre volje in pridnosti, bi že zdavnaj izginila v morju drugih. In tudi med takimi rojaki, Verner in Mila s svojo nesebičnostjo in s svojo tolerantno zavednostjo prednjačita.
Četrtek, 26. februarja, je bil črn dan za slovensko skupnost Melbourna. Poleg nesreče, ki se je pripetila mlademu motociklistu Horvatu iz Re-servoirja moramo zabeležiti še tragično smrt komaj 8 letnega Matjažka Rizmana iz Kaliste v hribovju Dan-denonga.
Nesreča se je pripetila nedaleč od avtomehanične delavnice, v kateri jc bil Matjažek preko dneva pri svojem očetu. Ko pa se je napotil, da obišče svojega, v bližini stanujočega, prijatelja je zagledal na cesti pločevinko sladke pijače. Hotel jo je pobrati, a v tistem trenutku je pripeljal tovornjak in udaril malega Matjažka tako, da so ga tekoj prepeljali v bolnišnico, kjer je na žalost živel samo še kakih 30 ur.
Pogreb je bil iz Kaliste, kjer so mu sošolci v spomin posadili na šolskem dvorišču drevesno sadiko. Od tam pa so truplo prepeljali na pokopališče v Springvale.
NA "JADRANU"
Matjažkova užaloščena mamica je ga. Elica Rizman. ki jo mnogi poznajo iz društva Planica v Springvale, kjer že kakih pet let — s presledkom enega leta, ko je bila na študijah v Mariborskem vseučilišču — poučuje na nedeljski šoli društva "Planica".
Na 26. februarja, točno en teden po svojem rojstnem dnevu se je težko ponesrečil Silvo Horvat, ko se je peljal na svojem motorju iz šole. Nesreča sc je pripetila komaj kak kilometer ocl doma v Reservoirju, vendar so starši zvedeli šele pozno zvečer, da se njihov sin nahaja, nezavesten in s teški-mi poškodbami v Preston Community Uospitalu. Silvo je več dni nihal med življenjem in smrtjo a je sedaj kot izgleda že izven kritičnega stanja in na poti okrevanja.
NEPRIJETNO SREČANJE
UPRAVNIKA
za poslovanje svojega doma išče Slovensko društvo v Canberri.
Dolžnosti bi obsegale vodstvo pis.irne. postrežba in čiščenje. Društvo je pripravljeno plačati za to odgovornost $500—$600 na «eden; po dlogovoru. Ta dohodek pa bi si zainteresirana oseba lahko 5e povečala s prevzemom kuliinjsko-gostinskega dela.
še posebno bi bil ta posel primeren za poročen par ali za družino z odraslimi otroci
Za razpisano mesto lahko zaprosi vsakdo, a v prvi vrsti bi prišle v poštev osebe slovenskega rodu.
Ponudbe naslovite činipreje na sledeči naslov:
SLOVENSKO-AVSTRAI.SKO DRUŠTVO CANEBKRRA. P.O. Box 955, WODEN. A.C.T.. 2606
V Keilorju so v nedeljo 8. marca proslavili obletnico odkritja spomenika pesniku Otonu Župančiču z lepo akademijo in z izročitvijo dograjenega tenis igrišča in igrišča za odbojko svoji mladini.
Vrvico, ki je mejila vstop na igrišče je prerezal pesnik Phillip Martin. Mladina S.D.M. in "Jadrana" so se pomerili v igranju odbojke, kjer so pri mla-dencih zmagali oni iz S.D.M., pri dekletih pa mladenke iz "Jadrana".
Med gosti, ki so prisostvovali so bili zastopniki jugoslovanskega konzulata v Melbournu, laburistični poslanec federalnega parlamenta g. Kent, ki je po rodu iz Srbije, predsednik "Planice" iz Springvale in predsednik Slovenskega društva v Geelongu. S.D.M. je zastopal referent za mladinsko dejavnost g. Karel Beve s soprogo. •
Nezgoda nikoli ne počiva. Tokrat se je pojavila v obliki pasjih zob. Petletni Andrew Urbančič iz Templestowe je na 28. februarja, nič hudega sluteč, koračil po cesti ne daleč od doma. V rokah je imel šibo in z njo malo ople-tel po ograjah, kar je pač petletnim fantkom za kratek čas. Seveda psi takega opletanja nimajo preveč radi. Tako je tudi pes enega sosedov pričel strašno lajati. Andrew pa je, radoveden, da vidi to zverino, pritisnil svoj obraz k luknji, ki jo ima ta sosed narejeno v svojih vrtnih vratih, tako. da lahko skozi njo odpre vrata tudi od znotraj. Zverina pasja pa je prav-tako hotela pogledati skozi isto luknjo in posledica je bila, da je moral mali Andrew k zdravniku, kjer so mu zašili rado pod očesom.
NOVO PRI S.D.S.
Predsednik Slovenskega Društva Sydney je koncem preteklega leta postal, tudi melbournškim Slovencem poznani, g. Vinko Ovijač. Bil je predsednik že pred več leti in takrat uspešno vodil S.D.S., dokler ni prepustil mesta mlajšim močem. Toda kot nekako razberemo med vrsticami v glasilu S.D.S. "Avstralskemu Slovencu" je sydneysko društvo zopet v nekakšnih težavah — izgleda finančnih — zato je g. Ovijač zopet zagrabil za krmilo.
V prejšnji številki smo napisali o srebrni poroki, ki sta jo Stanko in Jožica Sajnovič iz Kanade proslavila v Melbournu. Na fotografijah jih vidimo pri rezanju kolača In v družbi s sinom Stanleyem in hčerko Eriko.
LOVCI NA PLANICI
V nedeljo 1. marca je imel Lovski odsek "Planice" v Springvale piknik s tekmovanjem v streljanju. Piknik je bil zelo dobro obiskan in poleg številnih članov strelske družine S.D.M. so se tekmovanja udeležili tudi člani Istrskega družabnega kluba. Kot nam je bilo" zaupno povedano "hribovci" z Elthama tokrat v streljanju niso odnesli prvih mest. Ob koncu dneva je poiskusil rešiti čast "hribovskih" strelcev Janez Zemljič, sam njihov starešina s tem, da je pozval na dvoboj v ostrem streljanju starešino "dolincev" Matijo Cimermana s Planice. Stavil je kar dva ducata piva; dobil pa ni. Dva ducata rumene pijačke so potem bratsko razdelili med vse tekmovalce.
fNobene očem bilo bolj zaželjene .. "
DA NE POZABIMO
VALTERS PAINTING and PAPERHANGING
Za prvovrstno pleskarsko delo in obešanje zidnih tapet, se obrnite na svojega rojaka
Tako bi po Prešernu lahko ponovil Lavričev Dušan. Vendar s to razliko, da se je Dušanu želja izpolnila ko mu je Gajšekova Jana na 21. februarja obljubila biti zvesta zakonska družica. Fotografiji prikazujeta srečni par pred slovensko cerkvico v Kew ter pri svatovski mizi na "hribu" z družicama Marijo Penca in Viki Zorzut ter pričama Edijem Zorzut in Brankom Lavrič.
Pred petdestimi leti je bil v Trstu velik proces proti skupini zavednih primorskih Slovencev, ki so se organizirali v tajni organizaciji in se borili proti fašističnemu nasilju. Požigu Narodnega doma v Trstu leta 1920 je sledila dolga vrsta nasilnih dejanj proti Slovencem. Mnogi Slovenci so odgovarjali na isti način. Tako so spomladi 1930 zaradi strupenega napadanja fašističnega lista ,,I1 popolo di Trieste" sklenili uničiti stroje tega lista. Po tem dejanju je italijanska policija aretirala 58 oseb, obtožila pa S7 oseb protifašistične dejavnosti — od obtoženih jih je 28 zbežalo čez mejo oziroma eo že dalj časa bivali v Jugoslaviji — 48 obtožencev pa je prišlo pred posebno fašistično sodišče za zaščito države. Od teh je samo 18 prišlo pred tržaško sodišče, ki jim je sodilo v procesu od 1. do 5. septembra 1930. Ostalim tridesetim je iz neznanih razlogov sodilo sodišče v Rimu, toda šele čez petnajst mesecev, vendar na osnovi iste obtožnice.
Na tržaškem procesu je sodišče obsodilo na smrt 4 obtožence — Ferda Bi-dovca, Frana Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča. Že med pre-
iskavo samo pa 46-letni Anton Gropajc sčitno ni mogel prenesti postopanja policijskih organov in je naredil samomor; je to peta žrtev tega boja za pravice Slovencev pod Italijo. Na tržaškem procesu sta bila dva oproščena, na rimskem pa štirinajst, toda določili so jim konfinacijo. Poleg štirih smrtnih obsodb so bile na obeh procesih izrečene zaporne kazni osemindvajsetim obtoženim na skupno 250 let.
Smrtne kazni so izvršili nad obsojenimi 6. septembra na strelišču v Bazovici fašisti 58. bataljona „črnih srajc" pod poveljstvom konzula Diamanti ja. Mussolini je poslal v Trst osebnega odposlanca, ki mu je takoj izčrpno poročal, kako so se obsojenci obnašali. Med drugim je ferretti brznjavil Duče-ju, da so obsojenci na poti r.a morišče peli slovenske pesmi, da so odklonili prevezo čez oči in Bidovec jim je še naročil: Fantje, ne pozabite zaklicati „Živela Jugoslavija". Ob 5.43 zjutraj so padli streli.
Junaška smrt mladih borcev je močno odjeknila v svetu in posredno rešila življenje ostalim obtožencem, ki so čakali na obsodbo v rimskih zaporih.
Valter-ja Prosenak,
o----------™
II JOŽE URBANČIČ	Telefon: 850 7226
•	K AL- C ÄB FN E T S
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnie, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.
INCOME TAX RETURNS
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
Uredujemo:
od ponedeljka do petka 9 am.-8 pm.	Lastnik podjetja:
v soboto 9 am.—.l pm.	STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
NAŠA ZGODOVINA V ANGLEŠČINI
Dve debeli mapi so napolnila pisma, katera je ga. Draga Gelt iz Ringwooda razposlala na najrazličnejše naslove sirom sveta. Univerzam, knjižnicam, muzejem in zgodovinarjem so več let sem prihajala ta pisma s prošnjo za fotografijo dokumentov, predmetov in zemljevidov, ki se odnašajo na zgodovino ozemlja obljudenega po Slovencih, danes ali v preteklosti.
Ga. Gelt si je zadala nalogo, da pripravi za tisk, v obliki knjige, zgodovino Slovenije in Slovencev na angleškem jeziku in v taki poljudni obliki, da bo sprejemljiva vsem slojem, a predvsem v tujini rojeni mladini slovenskega pokoljenja. To je razlog, da hoče ga. Gelt popestriti to knjigo s čim večjim številom ilustracij, ki bi nazorno in na zanimiv način pokazale življenje v krajih naših pradedov.
Rokopis knjige je sedaj dokončan in prav tako so zbrane vse fotografije, par stotin po številu za katerih pona-tisk je bilo treba oskrbeti posebno dovoljenje lastnikov. Med fotografijami so celo take redkosti, ki še nikdar niso bile obiavliene.
Po dokončani reviziji rokopisa bo treba pričeti s tiskanjem. Tu pa lahko nastane velika zapreka, ki grozi uničiti vse dolgourno delo in denar vložen dosedaj v ta projekt. Je namreč vprašanje založbe in financ za tiskanje.
Proračuni, ki jih je dosedaj ga. Gelt dobila gredo v tisoče — vse od kakih 15 do 50 tisoč dolarjev, odvisno od kakovosti opreme, papirja in vezave. To so velike vsote za poedinca; za skupnost pa morda le zmogljive. Bila bi neprecenljiva škoda za Slovence po vsem angleško govorečem svetu ako bi bili dosedaj vloženi napori za to knjigo zaman.
Slovenska skupnost cele Avstralije hi morala storiti vse, da pride ta knjiga na svetlo. Lepo bi bilo čc bi se naili meceni, ki bi jo založili. Ker pe je takele težko najti, bi lahko pomislili na to, da se s predplačili za naTočbo knjige najde potrebna vsota za tiskanje. Delo pa ki ga Je vložila i;a. Gellova v ta projekt pa je 1'ak neprecenljive vrednosti.
Slovenia with a friend
Get together with a friend and really save on Slovenia wines. It pays to buy by the crate, carton or pallet. Get a few more friends together and have a party. Choose from a range of tine red, white or sparkling wines. Or try them all. Throw your own wine tasting at home with our special selection of two dozen wines.
Varieties include Cviček, with its typical rose colour or our special vintage Cabernet Sauvignon, a superior quality dry red wine produced from a blend of 85% Cabernet Sauvisnon and 15% Shiraz Grapes. We also introduce Altar wine, a limited release riesling made from pure fermented grape juice and free from adulterations. Slovenia has the wine for every occasion.
If you buy by the pallet now, we offer free delivery to your club, shop or home. For orders phone (08) 295 1184, or Sydney distributor (02) 59 4911.
Slovenia Special Rinnings
PRICE
WHITE WINES PER DOZ"
Moselle	S 17.00
Chenin Blanc	S22.00
Rhine Riesling	$2.3.00
Spatlese Rhine Riesling	$23.00
Riesling	$21.00
White Frontignan	$22.00
Altar Wine	$22.00 RED WINES
Rose	$17.50
Lambruseo	$14.00
Cviček	$14.00
Claret	$16.00
Shiraz Hermitage Cabernet Sauvignon SPARKLING WINES
Haloski Riser ( Pearl of Haloze) Zagorski Biser (Pearl of Zagorje ) Biser of Istra (Pearl of Istra) Rosse Spumante Rosso Spumante Slovenia Champagne FLAGONS Rose
$15.00 $15.00 $25.00
$14.40 $14.40 $14.40 $14.40 $14.40 $24.00
$1.80 each
"Recommended selling price
illIPliiilll: Slovenia, the wine to drink with friends
The sign of good service.
ÜETSPRESS
ce A unit of
Vlayne Nickless.
FLIGHT INTERNATIONAL PTY. LTD. (S.A.)
107 South Tee., Adelaide, S.A. 5000 Tel: (08) 212 2630
Poglejmo v zrcalo -malo za res,
malo za šalo
(Iz slovenskih publikacij)
Zgodovinski celjski arhiv
je drugi največji v vsej Sloveniji. Ustanovil ga je prof, Janko Orožen. V njem se nahajajo dokumenti, ki datirajo še iz 15. stoletja, stalno pa mu donašajo še novi materijal. Trpijo pa zaradi premajhnih prostorov in rešitev vidijo v novoizgradbi kamor bi potem mogli spraviti dosedanji materijal in pa še na tone gradiva, ki se nahaja v nekem skladišču v Trbovljah.
NEREALNE ZAHTEVE?
Avstrijski vladni predstavniki so zavrnili prošnjo Koroških Slovencev za uvedbo po.sebnega izobraževalnega tečaja za absolventke Slovenske gimnazije, ki so se odločile za poklic vzgojiteljic v dvojezičnih otroških vrtcih"
Predlagali pa so naj bi se izobraževale privatno in polagale eksterne izpite v nemščini.
Prav tako je bil zavrnjen predlog enoletnega abiturientskega trgovskega tečaja, ki naj bi bil nekako prvi razred bodoče trgovske akademije za Koroške Slovence.
Rečeno je bilo, da Slovenci lahko "zahtevajo vse kar jim pride na um", to. da je namreč njihova svoboda, vendar naj ne mislijo, da so njihove zahteve v "območju realnosti".
STEKLARNA V KOZJEM
(preje SV. KRIŽ)
pri Rogaški Slatini je bila že pred vojno poznana po kvaliteti svojih izdelkov, ki so bili dosegli sloves tudi na svetovnem tržišču, žal jih je takratno ravnateljstvo često izvažalo pod naslovom: Made in čehoslovakia.
Tudi sedaj je ta steklarna eno izmed podjetij Slovenije, ki se lahko ponaša z odličnimi rezultati in visokim odstotkom izvoza, ki jim prinaša nad 50% dohodkov.
Tovarno stalno modernizirajo in letos imajo v načrtu namestiti 25 novih brusilnih strojev, ki bodo veljali okoli 70 milijonov dinarjev.
HUDA NESREČA
Lani v decembru je prišlo do izredno hude avtomobilske nesreče na "I-barski magistrali". Trčila sta se dva avtobusa in posledica je bila 15 mrtvih in 60 težko ranjenih.
Uradna preiskava je ugotovila, da je bil kriv šofer, ki je upravljal z avtobusom titovoužiške "Rakete", ker je zavil na levo stran ceste in povzročil čelno trčenje z avtobusom "Avtopre-voza" iz čačka. Oba sta vozila z brzino 80 km na uro. Vozilo iz Čačka je imelo 11 potnikov preveč in šofer ni imel dovolj časa za počitek pred vožnjo.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
Tipe razdrobljenost
Med našimi poročili o pomanjkanju živine, pšenice, slsdköme pese in še nekaterih kmetijska pridelkov naletimo kd^ pa
tudi na vesti o velikih presežkih takega blaga v zahodne_______
državah. Kako tam lahko pridelajo toliko? Naä kmetovalci so prepričani, da je to moč doseči le z visokimi odkupnimi cenami. Primerjave cen pa tega ne potrdijo.
Primerjave cen pa tega i
Kmet v Zvezni republiki Nemčiji dobi za kflnoram mladega pitanega bäa okrog 3,50 marke — 1 marka, je okrog 15 din - kar v dinaijih ni nič več, kot plačajo nekateri naši odku-povalci za enako žival. Avstrijski kmet dobi 24 do 25 šilingov - 1 šiling je 2,15 din - in za najboljšega mesnatega prašiča do 23 šilingov, slabši pa so tudi cenejši od 20 šilingov. Za liter dobrega mleka dobi avstrijski kmet le malo več kot 3 šilinge.
Pri takih cenah — lahko bi jih primerjali še v drugih državah -avstrijski kmetje spitajo ne le dovolj, temveč za domače potrebe preveč prašičev. Imeli so preveč svinine, čeprav je bila lani in še v prvi polovici tega leta odkupna cena prašičev po 20 šilingov za kilogram. Preveč imajo tudi drugega mesa in mleka, masla. Država omejuje kmetijsko proizvodnjo s predpisi, da kmetje ne smejo graditi hlevov, ki bi presegali določeno število stojišč. Tudi za perutnino. Kdor hoče zgraditi pitališče piščancev, ki bi bilo večje kot za 20.000 kljunov, mora dobiti posebno dovoljenie ministrstva za kmetijstvo. Pri kokoših nes-nicah velja omejitev na 10.000 kljunov. OdkujSna cena jajc pa je bila v začetku novembra 1 do 1,50 šilinga, na tržnici v Gradcu pa so jih prodajali po 1,80 do 2 šilinga.
Kaj torej spodbuja ali süi avstrijske kmete, da pri takih cenah redijo toliko živine? Menda ne nagajivost do države ah delavcev, češ zdaj pa pokupite vse, kar vam nudimo. Od izgub v kmetijstvu - pri nas radi pravimo: večja proizvodnja, večja izguba! - se tudi ne da živeti. V čem je torej njihova skrivnost? Ali ne v vaUJd proiz-
vodnji? Z n)o ai kmetje i bolj zrofejo dohodke kot z zahtevo po višjih cenah.
Za primerjavo vzemimo mleko. Avstrija je trikrat manjša od Jugoslavije, tako po qovrSini kot številu prebivalstva, po številu kmetov pa je razlika še večja, pa so lani prodali mlekarnam 2,168.000 ton mleka, vsi jugoslovanski živinorejci pa le 1,405.000 ton. Ker cene ne morejo zvišati, si želijo zvečati dohodke z večjo prirejo. Enako pri prašičih, perutnini in drugem. Povedati pa je tudi treba, da kmetijska zemlja v Avstriji ni razdrobljena tako kot pri nas.
Iz tega bi lahko sklepali, da je našim kmetom bolj potrebna ustreznejša organizacija kmetijske proizvodnje kot še nadalnje zviševanje odkupnih cen. To je tudi nujno za boljše življenjske razmere naših kmetov in oskrbo delavcev z živili, izkušnje pri sosedih pa kažejo, da je uresničljivo.
P
m m m n m
m ©
m
POKUŠANJE VINA
V zimskem času jc navada, da se vinogradniki pogovaijajo o dobroti vina. Pri tem primeijajo, kdo ima boljše. Osebnost pokuševalca
Med pokuševalci vin sta se izoblikovale dve zvrsti, in to:
-	kvalificirani pokuševalci iz vrst vinarskih (kletarskih) strokovnjakov, ki so si poleg študija z dolgoletno prakso pridobili izkušnje in izoblikovali merila za strokovno ocenjevanje kvalitete vina;
-	laični pokuševalci iz vrst pridelovalcev in potrošnikov vin, ki so za pokušnjo vin posebno nadarjeni in imajo v tem pogledu prav tako dolgoletne praktične izkušnje.
Ker čutila, posebno jezik in usta, s starostjo slabijo, je za pokuševalca najbolj idealna starost od 20 do 40 .let, običajno pa od 30 do največ 60 let. Pokuševalec mora imeti odličen spomin in sposobnost koncentracije, da poveže posamezne lastnosti vina
Pokuševalec naj bo pred pokušnjo vin rahlo lačen, spočit in zdrav, pred pokušnjo ne sme uživati slanih, mastnih in začinjenih jedi Kajenje pred pokušnjo in med njo je nezaželeno, saj tobak slabi čutila. Za izboljšanje okusa pokuševalci med pokušnjo vin uživajo grižljaje navadnega kruha, jabolk ali navadnega, neslanega (nepikantnega) sira. Metoda pokušnje vin
Pokuševalci vin opravljajo svoje delo v naravno osvetljenem, zračnem prostoru. Oseba, ki po-kuševalcem streže, mora steklenico, iz katere toči posanezen vzorec, tako zakriti, da pokuševalec ne vidi steklenice, po kateri bi lahko prepoznal lastnika vzorca.
Vsak pokuševalec oceno vsakega vzorca napiše na poseben listek, pri čemer ocenjeje:
Barvo vina, za katero je najvišja ocena 2 točki Pri oceni barve vina razlikujemo:
- belo vino: pri tem vinu je ocena za temno rjavo barvo 0 točk, svetlorjavo barvo 0,5 točke, rumena barva 1 točka, zlata, svetloiumena barva 1,5 točke, svetlo zelenkasta barva 2 točki;
-	rdeče vino: umazano siva barva 0 točk, menjajoča se barva 0,5 točke, rubinasto rdeča barva 0,5 do 1,5 točke, temno rdeča, ustrezna barva 2 točki
—	batva cvička do sedaj še ni bila nikjer točno določena, zato so ocenc cvičkov še vedno neenotne, kar velja delno tudi za metliško črnino in rdeče bizelj-sko vino.
Čistoča vina, za katero je najvišja ocena 2 točki. Pri tem je treba upoštevati, da mora biti vsako vino čisto, in to neglede na barva Zato je motno vino ocenjeno z 0 točk, mlečno motno, megleno vino 0,5 do 1 točke, bistro vino z 0,5 do 1,2 točke, zelo bistro vino 1,3 do 1,8 točke in kristalno čisto vino (to je lahko le filtrirano vino) 2 točki.
Navadno pravimo: vino je motno, megleno, prašnato, čisto, bistro. Za pravilno oceno barve in čistosti vina mora pokuševalec aneti na voljo ustrezno dnevno svetlobo, saj luč dostikrat zunanjo podobo vina spremeni. V prostoru, v katerem jc pokušnja, mora biti primerna sobna toplota, da se kozarci ne orosijo in ostanejo čisti.
KRANJSKA GORA — Gorski reševalna služba ima v Sloveniji 16 postaj, najstarejša pa je .kranjskogorska, ki ima usposobljenih 22 reševalcev. Lani au kranjskogorski reševalci osemkrat posredovali pri raznih nesrečah. Na letnem sestanku so tudi razglabljali o težavah z nakupom potrebne o-preme — denar je na voljo, pa so težave z uvoznimi dovoljenji.
Pri ogledu bavarskega gradu Neuschwanstein razlaga vodnik:
»In tole je banja, v kateri se je vsak dan kopal kralj Ludvik II.«
»Vsak dan?« se začudi žena enega od obiskovalcev.
»Saj vendar veš, da je bil nor,« ji pojasni mož.
TOLMIN — Popotresna obnova tolminskih vasi je močno spremenila njih zunanji videz. To velja še posebej za Ereginj, Homec, Sedlo, Logje, Srpenico Podbelo. Stanovište in za žago. Sedaj pripravljajo tudi novo oštevilčenje hiš, ki jih bodo pritrdili na hiše delavci geodetske uprave. Obenem pa bodo v občini izvedli, popis prebivalstva.
- Kar nič se ne Izgovarjajte na Inflacijo! Ven z denarnico: |az še zaupam dinarju.
ski rodoljubi so v preteklih de-
If setktjii na razne načine častili k svojega pesnika, tako se je ne-Ar komu porodila misel, da bi Ifc lahko imeli Prešernovo podobo ffl' tudi na pipi. Slavko S me rdel iz Ki&ega hrani porcelanasto if pipo, ki je bila včasih last krike-Jf ga sodnika dr. Borisa Jana. Na u njej je Prešernov portret, po gf vsej verjetnosti delo slikarja m Matije Jame, nastal pa naj bi bH okoli leta 1900.
Lse/o nam,,.
NA RIBOLOVU V WESTERN PORT
Kakor je že običaj ob tem času leta. smo se na pobudo Martina Adamiča zopet zbrali na ribolov.
Lep dan smo imeli pred seboj ter tako odrinili v zgodnjih jutranjih urah na pot proti Western Port (Corinella). Z veseljem nas je pričakoval in pozdravil naš ribič John kot že stare znanec. Z našo ribiško opremo smo se kaj hitro znašli v čolnu in odrinili od obale. Kmalu smo prvič zasidrali in poskusili srečo.
"A", je rekel John, "to so preveč pametne, bolje da poskusimo drugje."
Tako zopet poskušamo ali ribe nočejo naših trnkov. Mogoče so pa res prepametne smo pomislili ter odpluti dalje.
V tem času pa je John klical preko radija svojega svaka ki jc tudi lovil ribe v bližni, kako, da je njemu sreča naklonjena. Za enkrat zelo slabo, potoži svak. Tako smo vsidrali že v tretjič, to pot so ribe pričele le malo bolj z zanimanjem poskušati naše trnke.
Končno je le eden ujel prvo ribo in to naš najmlajši ribič Niki, sinko od Martina. Ponosno in veselo jo je dal na varno v posodo. Kmalu za tem sem bil tudi jaz deležen veselega dogodka. Bila je izredno lepa velika riba. Vsi smo si želeli še kaj takih. Na žalost pa ni bilo plemena na tem kraju, zato smo spet odrinili naprej. Saj smo po štirih urah lova ujeli šele štiri ribe in to v družbi petih.
Res je, da bi se radi pred ženami postavili kakšni dobri ribiči smo, da nam glih vsaka ne uide. Ali kako to storiti, danes so ribe vse preveč prebrisane za nas. Zato smo raje poskr-
beli za naše prazne želodce in jih zalili z dobro kaplieo. Veselje je bilo spet med nami. Nismo mislili na ribjo smolo. Le John je zopet klical svaka po radiju. Odgovor še vedno isti: "Lousy fishing, mate!"
Ne pomnim tako slabega dneva. John nas pa kljub temu bodri, da bomo že še kaj ujeli, saj vreme nam je odlično naklonjeno. Tako smo pljuli dalje proti San Remu. Zasidrali smo se v sedmič. Na tem kraju so nas pa ribe presenetile. Vsi smo prijetno oživeli in metali trnke v vodo. Ribolov je bil odličen.
John se je veselo smejal in pripomnil: "Končno smo pa le dobili jato neumnih rib."
Z veseljem in naglico smo obračali svoje palice, da bi čim več nalovili. Klub veliki pazljivosti so se nam trnki zapleli med seboj.
Radio kliče: John se javi: "How are you doing, mate", ga upraša svak potrto. John pa z navdušenjem odgovori: "We are killing them." "Good luck, buggers, kep going!"
Ribe so nam še grabile trnke. Od veselja smo kar zavriskali, ujeli smo 75 whitings na enem mestu. Tako smo ženam končno dokazali, da nam glih vsaka ne uide.
Poslovili smo se od Johna ter sklenili, da se spet v bližnji bodočnosti snidemo in preživimo dan na morju v prijetnem razpoloženju katerega nam lahko nudi samo ribiški sport.
Mnogo uspeha želim vsem ljubiteljem ribolova tudi v bodoče.
Lep pozdrav vsem, vaš prijatelj ribolova	L. Pirnat
S. M. AUTO SERVICE
na vogalu
HODDLE IN STA FORO STREETS, AB BOTSFORD, 3061 Tel. 41 4263
se pri poi ota n\ vsa
STROKOVNA MEHANIČNA IN FI.F.KTRICNA POPRAVILA.
*	Automatic Transmission Service
*	Tune ups
*	Electronic wheel alignment
*	Computer wheel balancing
*	Tyre and battery sales
Vsem rojakom nudimo 7i% popusta.
Predstavljamo iloventko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
Slovenian Association Melbourne, P.O. Box 185 Eltham, Vic,, 3095
Datum:
Priloženo pošiljam ček — poštno nakaznico za $6.00, kot naročnino za "VESTNIK" za leto 1981. Prosim, da mi ga pošiljate na sledeči naslov:
IME IN PRIIMEK: ..........................................................;.........................................
CESTA: ...................................................................................;............................................................
MESTO: .........................................................................
POSTCODE:
Podpis:
MOJ "UPOKOJENSKI HOLIDAY"
Da tudi penzijonisti rabimo odpo-čitka! Ko so se približevali moji zadnji tedni in dnevi delovnega razmerja, so ine sodelavci vpraševali: "What will you do after". Odgovor se jim je vedno glasil: "I don't know!" Ali ako hočeš ostati telesno in duševno čil ne bodi len, vedno najdeš kako opravilo bodisi doma, okoli tvojega gradiča, dvorišča, vrta itd. Tako se tudi meni godi, saj se ne mudi, ako ni končano ta teden, drugi ali celo čez mesec, mesec dni . . .
Dolgoletna želja po obisku Norfolk otoka se mi je letos januarja vendarle uresničila. To tem lažje, ker je iz Brisbana neposredna letalska proga z Norfolk Island Airlines in lahko že tu urediš vse potrebne predpise.
Toda, dragi bralec, že v naprej te svarim, da pričujoče vrstile niso ni-kaka vabilo za obisk otoka, kajti isti ne nudi razkošja in posebnega udobja za razvajence ali kakor bi rekel "nebesa na zemlji".
Je za ljudi srednjega sloja kakor sem sam. Sicer nudijo hoteli in prenočišča vso ugodnost po zmernih cenah, kajti otok je prost davkov in deloma carine! Torej ako si želiš navžiti svežega zraka, izogniti se mestnemu vrvežu in njenemu "pollution" in pozabiti na dnevno propagandno politiko je obisk otoka priporočljiv. Toda za slučaj, da se želiš pridružiti gornjim "tisočem ali celo milijonom" je bolje, da ostaneš doma in si poiščeš kako drugo točko zemlje na zemljevidu!
Imenovani košček Avstralske zemlje — smatra se za njeno zunanjo posest — je le 3 ure letalskega poleta oddaljen od Brisbana preko Južnega Tihega oceana ali Pacifika. Ima lastno letališče, zgrajeno 1. 1942 ali na njem lahko pristajajo le manjša letala. Je 1520 km oddaljen od Brisbana. Ni velik — obsega le 8 km x 5 km ali 3455 ha, ter ima nekaj manj ko 200 km asfaltiranih in običajnih cast, tako da njega lahko prevoziš v dobrem dnevu. Toda kljub majhnosti ti nudi marsikaj zanimivega, zlasti za ljubitelja zgodovine in preteklosti. Znano je, da je bil otok v prejšnjem stoletju ena najgrozovitejših jetnišnic takratnega angleškega imperija, in sledovi so še danes vidni.
Vredno si je ogledati St. Barnabac Chapel, spominsko kapelo prvega Me-lanesijskega škofa Patteso-a, toda le v turistični skupini, ali ob priliki mašne daritve! Otok je bil odkril po Cap-tainu James Cook, 1774, ter je do danes kaj malo spremenil svojo obleko. Prebivalcev ima le kakih 1000 in še ti so večinoma doseljenci. Mnogi so na working holiday, ter glavni vir dohodkov je turizem, prodaja lastnih znamk. Trgovine so dobro založene z vsakovrstnim blagom vsega sveta, ter ako želiš še kaj prihraniti pri morebitnem plitvem žepu boš kaj prihranil vsled "duty in tax free".
Kljub temu, da pripada Avstraliji moraš iti v obeh smereh skozi carinski pregled. Na otoku se mi je prestavil zastopnik najemniškega avto podjetja z vprašanjem:
"Are you Mr. P ..."
"Yes", je sledil moj odgovor.
"Please, here is your car and drive to your hotel"
"But I don't know, I am first time on the island."
"No worry, I will drive ahead, and you follow me", in tako sem se pripeljal do mojega določenega bivališča. Namreč že v Brisbanu sem uredil vse potrebno, tako razne turistične skupinske oglede, najetje avta, ki me je že čakal na letališču, ter ob predložitvi licence in po podpisu pogodbe sem ga imel na razpolago od prve do zadnje minute. Po zapustitvi sem ga enostavno pustil na letališču. Na moje vprašanje, zakaj mi ni izročil ključa od vrat je sledil odgovor, kaj takega tu ne poznamo — vendarle je še kje poštenost doma!!
Še nekaj sklepnih besed! Holiday sem dobro izkoristil, otok sem nešto-krat prevozil po dolgem in po čez — saj se ne moreš izgubiti — vedno se pripelješ na izhodiščno točko. Mnogi hoteli so pač že v subtropičnem slogu z dobro in čisto postrežbo, a za ljubitelje glasbe in tropičnih plesov ni pozabljeno, le vedeti moraš kje in kedai. Za vse to se moraš pravočasno pozanimati! Je angleško govoreči otok, glede denarja bodi brez skrbi, ni potrebno jemati seboj kaj odvisnega dolarja, kajti tamkaj je podružnica Commonwealth in New Wales bank, torej vzemi seboj le hranilno knjižico ene od teh bank.
Da ne pozabim! Po mojem povratku so me spraševali pač kake barve kože so prebivalci — morda črne?? Ne, take kakor smo mi, morda barva vleče že malo na rujavkasto, imajo svoje narečje, ki se malo razlikuje od angleščine!
Še vreme mi je bilo naklonjeno in vrnil sem se svež pod domačo streho.
Janez Primožič
MONOLOG
Postal jem tujec sredi lastnih bratov! Oči dobijajo predsmrtni sij in strah me je samotnih že korakov, življenja bede, samih podrtij.
Ta večni, blazni smeh in monolog, sprehajanje v nočeh po prazni sobi, v možganih se poraja nekrolog kot lačna zver, ki pije kri v grenkobi,
Zavrgel bom vzneseno ničejanstvo. ta strup, ki pil sem žejen ga v mladosti, steze iskal bom, ki se pnó v prostranstvo, prepoln iskrene vere in prostosti.
D. Jeruc
VESTNIK. Marec 1981
NAS"ATE
59
Vred mesecih smo objaviti življenjepis enega prvih slovenskih priseljencev v Avstraliji, ,;>. Jote Plula iz Brisbane. Izražena nam je bila pole m želja naj bi i si i članek objavili ludi v angleščini. Tako bi tudi naša mladina, ki ne zna čitali slovensko dobila malo vpogleda kako težko je bilo življenje priseljencev v preteklosti, posebno v času svetovne krize po prvi svetovni vojni:
On 6tli January 1887, in Urano-vice, Slovenia, Jože Plut was born to Martin and Ana Plut. Ana was previously Ana Grahek.
He was their first surviving child — their first son "Martin" died of typhus when he was 2 years old. So also did Joze contract typhus when he was 2. He was so close to death that his parents bought him a "burial dress". But he survived. His doctor was Dr. Zalokar. As a result of this illness he was partially incapacitated till almost 18 years old.
The other children in his family after Martin who died and Joze are Martin (again) Anka, Tone. Malka, Rezka, Janez and Mici.
Joze went to school in Podzemelj. He left school at age of 14. then worked on his father's farm in Uranovce (which was the largest farm in the locality) until he was 17. at which time, in 1904 he went to America to work in a coal mine in Colorado. He stayed with his father's friends in Christalbute till end of 1911.
In January 1912 Joze returned to Uranovice to work on his father's farm. When Joze returned, and as he was away from his country when he turned 20 in 1907, he was imprisoned for 8 days for not serving a training period of 3 years in the army. Not until after he was in the training army for 9 months did the army realise that he was "exempt" because of his deafness in one car — caused by typhus.
On 14th February 1914. Joze married Katcrina Simonie from Mladica near Semic as arranged between their parents. Joze was then 27 years old. His father gave Joze the farm at Uranovice as a wedding present.
Joze and Katerina had 2 sons Joze and Martin. Joze died of typhus when 2 years old. Martin was born on 23 October 1917. In October. 1918, Katerina contracted Spanish Flu (Španska) and died.
Joze Plut joined the army for World War 1 in 1915. His job was to be the 1st or lead man, out of 3. in charge of 2 horses (out of 6) and transported a search-light along the front lines every night and looked for the enemy. While he was home on compassionate leave (due to Katerina's illness and death) the man who relieved him al the front lines suffered a broken leg through schrappnell. World War 1 finished while Joze was on leave. At the end of World War I the southern part of Austria from where Joze came, was re-named Slovenija, the northern state of Jugoslavija.
After the War, Joze worked on his farm. On 3rd May 1920 he married Kristina Mihelcic from Vapcja Vas near Semic. This also was arranged between the parents. Joze was 33. Kristina was 19; Joze and Kristina had 3 daughters. Da-nice, Darinka and Mimica.
Six and a half years later, on I 1th November 1926, Joze left Uranovice for Australia. Ile caught
a train in Zagreb and went to Versailles. France, where he waited 4 days to catch a French ship for Australia on 20th November 1926. The ticket cost him 39 pounds (or 78 dollars). He travelled through the Suez Canal and on 24th December 1926 landed in Fremantle. Western Australia. There lie picked up the 40 pounds (or 80 dollars) that had to be sent on for him as Security. This was necessary in those days to make sure that people had enough money to live on as jobs were very hard to find.
About a week later Joze arrived by train in Sydney. His companion from "home" was a cousin Matija Kohanic, and they travelled together till about 1930 when Matija went to Western Queensland to look for work.
They could not find any work in Sydney and heard that Sugar Cane cutting was available in Cairns. They went by train and on reaching Cairns were told that cane cutting had been finished, and no work was available. They again travelled southward, stopping everywhere asking for work in coal mines or anything anywhere — nothing could be found. They used a little money for food only, and slept on park benches and in empty carriages. Many times they had to jump
out of carriages waking suddenly to find that they were travelling to places unknown. Those were the very severe days of depression. Relief" money, or as we call it Social Security was then 7 shillings (or 70 cents) a week. This would either provide a room for a night of 1 shilling (or 10 cents) or a meal a day for 1 shilling or 10 cents. A loaf of bread then was 6 pence (or 5 cents). These were the prices in those days.
Joze and Matija were promised jobs at last in the coal mines in Ipswich, Queensland — but the miners went on strike because they were 'foreigners" (Dagoes) so their jobs were cancelled.
Finally in about March 1927 Joze got a job in Newcastle, NSW. This was on Easter Sunday. He was to relieve a man who had a "day off" for this holiday. He did "off jobs". He did three shifts in a row, without sleep. He signed off after 8 hours and went in another door to apply, and then again after another 8 hours. Twenty-four hours or work without a break. For this he would have been paid about 3 pounds or 6 dollars.
se nadaljuje
SOCCER EXPORT
[Jets	etfeurs
TRAVEL CENTRE J	
Prvenstvena Avstralska Potovalna Agencija
PRVENSTVENA — ker ima največje število potnikov PRVENSTVENA — ker ima najbolj usposobljeno osobje PRVENSTVENA — zato ker vam nudi najnižje možne cene
OBRNITE SE NA G. KOSTO PAVLOVIČA ZA VSE VAŠE POTOVALNE POTREBE
303 COLLINS STREET MELBOURNE
MLC BUILDING, 19. NADSTROPJE (na oglu Collins in Elizabeth Streets)
TELEFON: 62-0041
Po uradnih urah g. Pavlovič 26 5689
For more than a decade.
Yugoslavia has held the unusual record of being Europe's biggest exporter of football managers, coaches and players. Hardly a transfer period passes without the national team or a first-league club losing one of its stars.
As a result, the best club teams and the Yugoslav national team are permanently in the process of rebuilding: the word "rejuvenation'' is familiar to all club managements.
According to the Yugoslav Association Football League regulations, at the age of 28 a professional player has the right to terminate his contract with his club and go abroad to play. Naturally enough, it is the best players who attract lucrative offers from foreign clubs.
The transfer money, according to Yugoslav regulations, goes almost entirely to the player himself, his former club getting nothing or a merely symbolic sum,
The list of Yugoslav players now with top clubs abroad is long indeed: Ćurković (St, Etienne), Oblak (Bayern), Popivoda (Eintracht), Jerković (Zurich), Buljan (HSV), Borota (Chelsea), Golać (Southampton), Stepanović (Manchester City), Jovanović (Manchester United) Džoni and Boljat (Schalke 04)...
Yugoslavia has 4,266 registered association football clubs and around 194,000 registered players (134.000 seniors, 40,000 youth, and 20,000 juniors). The game was first played here a century ago. in the little Croatian town of Županja. Since then it has become the country's most popular sport among people in all walks of life. Following a period of
stagnation in the late sixties, the game has been gradually adapting to the new and greater demands of 'total football". Year 1979, was one of the brightest ever for Yugoslav football fans — the national team won every match it played.
Among footballers and managers abroad, Yugoslavs have long enjoyed a high reputation for their talent and classy play, even in the periods when the national team and clubs were suffering repeated defeats in international contests.
For a long time, technique, intricate passing and dribbling, creativity and imagination were what Yugoslavs most prized, rather than athleticism. But as the style of world football changed, with the emphasis on speed, running and non-stop action, the free space for demonstrating technical virtuosity grew smaller. The era of "atomic football" had begun ...
This "overcrowding'' on the pitch called for a different type of player, new criteria, and new strategies of play, A certain time had to elapse oefore football experts caught up witn the new trends. But before long Yugoslavia's best players also began to think like computers, to play faster and more precisely, to put more variety into their game. Good results followed: in 1979, Yugoslav football made a remarkable come-back and the national team was proclaimed the most successful in Europe.
Mot to be outdone by their, elders, the Yugoslav youth and junior teams both won the European championship in their category. Even the most sceptical were convinced that football had made a recovery.
IVAN CANKAR
ČETRTA POSTAJA
„Jezus sreća svojo žalostna mater."
Ko sem bil otrok, sem rad ogledoval podobe kriievega pota na mračnih cerkvenih stenah. V osamljenem hramu, hladnem in tihem, v ozračju, ki je še vpp dišalo po jutranji maši, molitvah in kadilu, so podobe oživele, stopile so iz okvirjev in so govorile naglas. Njih povesti so bile polne žalosti in hkrati polne tolažbe. Iz daljnih krajev so bile in i?, daljnih časov, pa vendar so bile tako žive in resnične pred. menoj, kakor bi ne mogla hiti nobena zgodba, ki bi se vršila ob belem dnevu, telesno in šumno vpričo mojih oči. Gledal sem oblačila, kakor jih ljudje takrat, za mojih otroških let, niso več nosili, halje in jopiče bele, rdeče, pisane, s trakovi in pentljami našarjene; ali vendar se mi ta oblačila niso zdela prav nič tuja in neznana, temveč čisto domača, kakor da bi jih sreča val na cesti vsako uro. Videl sem obraze divje, zagorele, krivonose, žehteče brezsrčnost, zlobo in sovraštvo, pa se jih nisem bal, mi nikakor niso bili raz bajmki iz. j u tro ve dežele, ki so prišli žalit in ubijat, kar je bilo ljubega mojemu srcu. Zdelo se mi je, da sodijo poleg, h Kristusu in Materi božji, kakor senca poleg luči, in da bi te silne povesti ne bilo brez njih. Razločil sem glasove, nikoli zaslišane, iz brezdna vpijoče, krik in vrišč, zasmeh in zmerjanje in jok žensk iz Jeruzalema, nobene besede nisem razumel, ali vse sem občutil in presunile so mi dušo. Tako sem hodil v svetem mraku od postaje do postaje ter sem gledal in poslušal živo zgodbo, ki ml je bila zmerom draga in zmerom strašna,-
m
SAMORASTNIKI
Kot nekdaj me boš morda objel zazrl mi v oči in kot takrat se bom povspela in ti nudila svoje ustne v poljub in sve?, dih življenja ljubezen, ki jo pogrešam, ko čakam in trepetam ves čas tega leta zakletega, ' kot nekdaj .
JESENSKA MELODIJA
V mojem srcu je mir kot neskončna snežna planjava in liha, skoraj oio?.na radost, kot bleda sončna bleščava.
3: * *
Zdaj, ko so želje — utrujene ptice zaspale, so upi otopeli kakor kali, ki v. mrzli sapi niso pognale.
Sredi med zagorelimi, kričečimi obra zi se je tiho svetilo lice njega, ki je nesel težki križ. Takrat še nisem videl njegove lepe brade, od krvi in praha oskrunjene, nisem še ugledal njegovih velikih, mirnih, svetlih oči, ki so vse spoznale in vse vedele. Mislil sem, da je majhen, ubog otrok, ki so mu bili brez usmiljenja naložili breme, devetkrat večje od njega; saj je omagoval pod njim celo močni Simon iz Cirene. Bog jc bil otrok, ki je nosil križ, in tudi nog nje-ovih, teh sirotnih, prej tako belih, se je držala strjena kri. Roke so objemale strašni les in rokavi rdeče halje so se vili nazaj prav do komolcev, da so se svetile v soncu čist« otroške lakti; in še na teh čistih lakteh so cvetele rdeče kaplje kakor mak na polju. Na glavi je nosil venec, iz trnja spleten, izpod katerega je kakor iz stoterih kangljic brez milosti lila bolečina na čelo, na lica in na oči, da se je 7.asenčila njih nebeška luč, in celo na ustnice, te med vsemi vekomaj blagoslovljene.
Med štirinajstimi podobami, ki so se vrstile po mrzlih stenah v mraku in tišini ter se prijazno in odkritosrčno pogovarjale z menoj, kadar sem bil z njimi sam, je bila mojemu srcti najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezus sijojo žalostno mater.
Tudi ona, Mati božja, je imela čisto otroški obraz. Droben je bil, zelo ozek ii bel in dvoje velikih oči je sijalo iz njega, dvoje globokih jezer, v katerih se je trepetaje ogledovalo visoko sonce. Oblečena je bila v dolgo sinjo haljo, preparano s širokim temnomodrim pa som, in sinj ina je odsevala na licih, da ' so bila še nežnejša in bledejša. Na neki podobi v stari vaški cerkvi je imela srce presunjeno s sedmerimi meči in ko je stopila iz okvirja, so se narahlo zazibali in stresli teh mečev jekleni ročniki, ki so imeli obliko križa, in kaplja krvi je kanila iz srca".
Ta ozki, beli obraz je"pričal brez solz in brez besed: „čigava bolečina je večja od moje?" Ob poti je stala, ko je prišel mimo. Prišel je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes in jih je zatemnil. Ta oblak je bil rdeč prah, kri je vpila do nebes. I« vse je utonilo v njem, vse je izginilo, ničesar več ni bilo, on sam je bil, prav sam v tem neizmernem krvavem oblaku. Otrok je bil, ki je objemal težek križ. Omahoval je pod njim, opotekal se in padal, da se je zasolzil kamen, ko je poljubil njegovo čelo. Tako je šel v neusmiljeno smrt. Kakor seže bela roka v noč, je segel njen pogled do njega, se je iz jezera njenih oči prelilo sonce v sonce. „Sin moj, ti ljubi otrok moj !" Komaj je videl to roko, to lice, te oči, komaj je slišal ta glas, ni bilo trpljenja več, ne trnje-vega venca več, ne križa več. Visok in lep, brez krvi in brez ponižanja je stopil k nji, da bi jo potolažil: ker njena bolečina je bila večja od njegove. —
Zdaj, v tem strašnem času, ge. vidim živega tik pred seboj, vidim ga tisočkrat in stotisočkrat. Njo vidim, žalostno mater, tudi njo tisočkrat in stotisočkrat. Človek gre na Golgoto, da bo trpel in umrl in da bo vstal poveličan. —
Predviden spored zabav in prireditev Slovenskega društva Melbourne v letu 1981
Velikonočni piknik Večer naših mamic (samo za člane S.D.M.) Letni ples S.D.M. in izvolitev lepotice slovenske skupnosti Kostanjev večer Balinarski ples Večer domačih kolin Večer naših očetov (Samo za člane S.D.M.) Lovski ples Večer na vasi "Vestnikov" večer Miklavž za otroke in upokojenska božićnica Miklavževanje Štefanovanje — piknik Silvestrovanje
lahko rezervirate pri sledečih:
850 4090 434 3195 233 5670 3069503 870 9517
Gornji program se lahko po potrebah druitva spremeni, zato opozarjamo, da pažljivo pretitate vabila, ki vam jih S.D.M. poHlja. V slučaju, da vabil ne »prejemate nam prosimo javite. Sporočite nam tudi naslove onih ki vabila ne sprejemajo, pa bi jih radi dobivali.
20.	aprila:
2.	maja:
9.	maja:
13.	junij:
11.	julij:
8.	avgust:
5.	september:
12.	september:
10.	oktober
14.	november:
6.	december:
12.	december:
26.	december:
31.	december:
	VSTOPNICE navadno
	Maks Hartman
	Andrew Fistrič
	Stanko Penca
	Janez Zemljlč
	Anica Markič
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC. TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232 4314
Rojak VOJKO VOUK