RENTA - DA ALI NE? S posebno nalogo proučitve gospodarskega položaja rud­ nika lignita v Velenju in ostalih slovenskih premogovnikov se je pretekli teden mudila v Velenju posebna skupina zastopnikov sekretariata za splošno gospodarske zadeve, sekretariata za industrijo, gospodarske zbornice LRS, sveta sindikatov metalurgov in rudarskih delavcev. Glavni namen je bil proučitev, položaja in predvsem posebnih rudniških družbenih dajatev ter njih lupravičenost. Že dve leti ima rudnik lignita ^ Velenju kot edina gospodarska organizacija v Sloveniji posebni družbeni rudniški prispevek, ki znaša skorajda polovico vseh ob­ režnih prispevkov. Do nedavna je ta prispevek bil tretiran kot prispevek zaradi boljših prirod- nih pogojev, kar pa nikakor ni odgovarjalo resničnemu stanju. Kaže torej, da bo slednjič ta prispevek — imenovan RENTA — ukinjen, ter bo s tem znatno izboljšan položaj velenjskega premogovnika, pri katerem je nastopil onden proces: pri so­ časni veliki porasti produktiv­ nosti znatno opazen stalni padec dohodka. Na splošno kaže analiza, da je doseženi narodni dohodek v pre­ mogovnikih bistveno nižji od ustvarjenega narodnega aouodka v oslau inuu.stnji. l^remogovuild so namreč drugače obravnavani in niso vključeni v celotni tržni mehanizem (cene premogu so določene). In v tem nastopajo oudue ekonomske alogičnosti. Za­ radi nizkega narodnega dohodka imajo premogovniki do dve tretjini nižje obveiznosti, dose­ gajo pa dokaj večjo produktiv- nosiL kot ostala industrija. l-'osiedica tega so nizki skladi in počasnejši porast osebnih do- hotiikov, in še to, da so premogov­ niki primorani poraJjiti dokajšen del ustvarjenega narodnega do­ hodka za sredstva osebnih do- , hodkov. Odnosi med oseibnimi dohodki v industriji in premogovnikih so se v zadnjih dveh letih skoraj popolnoma izenačili in to s posle­ dico dokajšnje fiuktuacije delav­ cev iz premogovnikov. Predvi­ deni odnos 150:100 v korist pre­ mogovnikov je že zdaleka spre­ menjen. In vse do leta 1960 je bil glavni vir družbenih dajatev prispevek od dohodka, z 1961. letom pa je bil uveden rudniški prisipevek, kot nekakšen posebni instrument, ki naj bi zajel izredni dohodek v tistih premogovnikih, ki imajo boljše pogoje pri izkoriščanju narodnega bogastva. Plačujejo ga le trije premogovniki, in sicer: rudnik Banoviči, Kreka in Ve­ lenje in to s stopnjo 4 odstotke, 7 odstotkov in 12 odstotkov od realizacije premoga. Pri presoji in odločanju stopnje pa kot kaže niso bili upoštevani naravni po­ goji (le-ti so v Velenju izredno težki in ne obratno), temveč je bila za osnovo vzeta akumulativ- nost zadnjih dveh let. Trditev o naravnih pogojih je spričo rudnikov z dnevnimi kopi pač nevzdržna logične presoje, še po­ sebej pa pri dokaj šn j i razliki stopnje prispevka. Takšen sub­ jektivno postavljen instrument ima naravnost kvarne posledice, saj se v njem nehote skriva ina­ čica ali pravo nasprotje načelu nagrajevanja po delu; je torej destimulativni instrument, ki ne­ kako »kaznuje« napore kolektiva pri ustvarjanju večje storilnosti in boljše ekonomičnosti poslo­ vanja. Takšno stanje je rešljivo le z vključitvijo premogovnikov v splošni gospodarski sistem, kjer bi lahko s prosto formiraiuimi cenami dosegli enake pogoje kot ostala industrija in obenem bili pred družbo obvezni za istedruž- , bene prispevke. Na ta način hi] premogovniki dosegli nujnostno j povečanje osebnih dohodkov v' svoji stroki, lahko bi sami krili, potrebe po razširjeni reoroduk-j ciji in modernizaciji svojih obra-^ tov in bi s tem odpadlo doslej obvezno investiranje iz zveznih sredstev. Posebna skupina je po preučitvi predlagala, da se že za leto 1962 (torej enkrat za nazaj!) zniža rudniški orispevek velenj­ skega rudnika za 5 odstotkov in se izenači s stopnjo prispevka rudnika Kreke. Prepričani smo lahko, da bo to osvojeno, kasneje pa s posebno štduijo na osnovi objektivnih meril pri obravnavi pogojev iz­ koriščanja narodnega bogastva po vsej verjetnosti še znižano. ZA DOGRADITEV DOMA Andraž je razmeroma precej odmaknjena vasica od Polzele. Vendar je ta predel ikmečko moč­ no zaledje. Zaradi tega namerava osrednja zadruga v Savinjski do­ lini dograditi že začeti zadružni dom. V njem bodo uredili tudi lično klubsko ooho, sodijo pa da bodo uspeli ta čas nabaviti tudi televizijski sprejemnik, za katere­ ga je med prebivalci veliko zani­ manja. Zanimive žemljice pred kratkim je celjski okraj dobil še tri nove občine — sevni- ško, krško in brežiško. Taka pri­ pojitev ima razen svojih poseb­ nosti to značilnost, da se posa­ mezne službe, nadalje gospodar- Sitvo, trgovina — skratka vsa de­ javnost v nekem' smislu primerja z ostalim področjem, in sicer vse­ eno kako; gledano iz vidika dose­ danjih cbčin ali pa narobe iz aspekta .priključenih občin. Primerjava raznih pojavov in prilagojevanje pa je vselčakcr la­ hko samo koristno, kajti gotovo je, da se s tem prenašajo pozi­ tivne izkušnje in dobre lastnosti v obe smeri. Ta primerjava je zlasti v prvem obdobju združitve dokaj značilna, vendar je treba povedati, da bi hujše probleme zlasti s področja gospodarjenja, prizadevanja za rentabiliteto kmetijstva in podob­ no v tako ki-atkem času le težko objektivno primerjali s težnjo, da iz te primerjave izluščimo pred­ nosti, ali posebnosti, ki imajo po­ zitiven karakter. Zaradi tega smo se tokrat odločili za malo primer­ javo, ki ne pomeni neke značil- masifci, pove pa nam, da bo ainhro- nizacija še zelo po^trebna. Odlo­ čili smo se, da se za trenutek usta­ vimo pri oskr^bd Krškega s kru­ hom. V glavnem ni kaj posebnega, ko ipa smo primerjali velikost žemljic, ki jih za isto ceno v ma­ loprodaji izdelujejo v Krškem, smo Jahko ugotovili, da so tam potrošniki prizadeti. Zraven smo še vprašali celjsko podjetje Ve- ležitar, če so njihove kalkulacije take, da ob teh cenah pri zemljah iistvarjajo izgubo? Odgovorili so nam — ne! Torej tu ni objektivnih pogojev, da bi ob istih cenah v Krškem izdelovali manjše zemlje. Gre res za malo zadevo, gre pa tudi za primer, iki prizadene potrošnike, to pa ni več vseeno. m Preberite tudi to? v žalski občini so se do­ menili, da bosta pri spreje­ manju novih delavcev za novo livarno tesno sodelo­ vala Zavod za zaposlovanje delavcev in kolektiv livarne. Gre jim namreč za to, da bi potrebno delovno silo na­ črtno zaposlovali v skladu s potrebami in da bi hkrati rešili nekatere na tem po­ dročju še nerešene proibleme. V zadnjem času se vse po­ gosteje srečujemo s pojavi, da delavci ne upajo pove­ dati svojega mnenja in da si informacije za tisk kot last­ nino prisvajajo ddroktorji, upravniki, šefi in podobno. Zal pa nam gre predvsem, da bi govorili z ljudmi, ki so neposredno v proizvodnji, da bi slišali mnenje članov delavskih svetov in delav­ cev, saj se prav v oddelkih, v ekonomskih enotah in po­ dobno najbolje občutijo tiste pozitivne spremembe, ki smo jih doslej uspeli uresničiti in slabosti, ki se pojavljajo. Ne bi radi komentirali tega pojava, vendar ugoto­ vitev, da delavci ne upajo z besedo na dan, že sama opozarja dovolj resno. Sneg povzroia hude težave 2e je kazalo, da se bo vreme obrnilo na bolje. Cestni delavci so vztrajno strgali tudi zaledenele plasti z asfaltnih cestišč in ne­ kaj dni je bila cesta proti Žalcu in tudi proti Velenju mestoma že brez snega. Toda weme je muhasto in po starem pregovoru — »smola se trdno drži« — letos to prav po­ sebej velja za vreme. Na že ure­ jeno cesto je zapadel nov sneg, ki je povzročil precej težav in tu­ di manjših »-kairambolov«. Ko smo povprašali pri cestni opravi, so nam povedali, da so njihovi ljudje v teh dneh domala ves čas na cesti, da pa dela v ko- iiicah ne zmorejo. Pomagajo sa z Vsem — uporabljajo velike so­ dobne pluge, a tudi stare, v ka­ tere mestoma, zlasti v strminah, ^<>rajo vpreči celo konje, ker dru­ gače ne gre. Najhuje pa je bilo, ^ nam povedali, v torek zjutraj. Cesta je po novem snegu bila po­ ledenela in previdnost voznilčov je bila tisti dan še izredno ve­ lika! To je za pohvalo. Največ težav je bilo na konji­ škem klancu, kjer cesta ni bila posuta. Zavirati ni bilo možno, avtomobile je nosilo sem in tja po cesti — da pa bi nesreča bila še večja, se je na klancu ustavil ve­ lik italijanski tovornjak s priko­ lico, naložen z lesom. No, ljudje so pomagali eden drugemu in re­ šili težavno situacijo. Toda nič bolje ni bilo drugje, kjer cestarji niso uspeli takoj s posipanjem urediti cestišča. Po­ lagoma pa se je stanje po odjugi zadnjih dni normaliziralo. Največ tež^v, pravijo šoferji, je bilo pri izmikanju. V teh dneh so pogosto dogaja, da vozilo ne gre več nikamor in tedaj pomaga sa­ mo še lopata. Odkopati je po­ trebno kolo in še posuti progo. Zares, nič prijetno delo, hkrati pa v prometu zaradi tega nastajajo precejšnje zamude. -la J>¥e tiommtM usti Na območju konjiške občine gradi Gozdno gospodarstvo iz Ce­ lja dve zelo pomembni cesti. Eno grade iz Vitanja do Rakovca, dru­ ga pa bo povezovala Zreče preko Resnika s cesto Oplotnica—Pesek. V obeh primerih gre za nekaj preko 10 kilometrov nove ceste, skupaj bodo tako zgradili tu 'pre- ko 22 kilometrov. Obe cesti imata izrazito velik pomen za gozdar­ stvo. Novi cesti namreč od,pirata velike gozdne površine, značilnost pa je visoka pogozdenost preko 77 odstotkov(!). Vitanjska gozdna cesta se bo povzpela za okoli 600 metrov, ne­ kaj manj pa cesta iz Zreč, vendar računajo, da bi skupno z občino speljali z Resnika cesto do Rogle, kar bi za razvoj turizma bilo prav gotovo izrednega ipcmena. To ob­ močje je namreč bilo doslej za tu­ riste zaprto, saj je znano, da so po južnem poitx>čju Pohorja obstajali le stari kolovozi in neprimerne poti. Toda le mimogrede, kajti obe cesti bosta imeli predvsem gospo­ darsko pomembnost. Doslej so od tod spravljali velike količine lesa na primitiven način. Pri tem je bilo precej izgub, a tudi spravilo je bilo dražje — pa seveda počas- -neje. T-pi+ni po«:ek na teh površinah namreč znaša kar okoli 10 tisoč kuoicnih metrov lesa — bolje re­ čeno, toliko bodo lahko posekali in spravili v dolino, ko bodo cbe cesti zgrajeni. Zraven je še zlasti pomembno tudi dejstvo, da so na tem območju predvsem visoko- kvalitetni iglavci, za katerimi je na trgu največ povpraševanja. Zanimivi so tudi podatki o ren­ tabilnosti posameznih odsekov cest. Tako so najrentabilnejši za­ četni deli ceste, nekoliko manj pa višji predeli, vendar pa je gospo­ darsko smotrno prav odpiranje višjih predelov in se zaradi tega rentabilnost cesta računa v celoti. Tako sodijo, da se bosta obe naj­ pomembnejši gozdarski novi cesti v konjiški občini — ona v Vitanju in v Zrečah poplačali. Vrednost zreške ceste in njena rentabiliteta pa se z uresničitvijo načrta o cesti do Rogle in z razvojem turizma, ki je za to območje interesantna in lahko tudi donosna panoga, hit­ ro poveča. POUPAREK IZVOZU Tudi letos je zlasti za industrij­ ska podjetja pomebna naloga po­ večevanje izvoza. Resda, izvoz le­ tos bržčas ne bo tako močno po- raistel v celjskem okraju kot lani (30 odstotkov), vendar sodijo, da bodo podjetja iz celjskega okraja izvozila vsaj za okoli 23 odstotkov več kot lani. Istočasno pa se bo nekoliko zmanjšal lizvoz kmetij­ skih pridelkov, kajti kmetijske organizacije in kmetijske zadru­ ge (imajo letos predvsem nalogo pravilno in pravočasno oskrbeti domače tržišče. S silo v tuje sfa nova nje Pred dnevi se je zglasil v našem uredništvu tovariš Franjo Vanovšek, ki nam je povedal še eno nenavadno zgodbo o nestrpnosti pri re­ ševanju stanovanjskih za­ dev. Njegov oče stanuje že pre­ cej let v stanovanjski hiši Drnovškovih. Ker je najem- nikova hčerka v Švici, je obljubil, da bo lastniku stav­ be Drnovšku odstopil hčer­ kino sobico. Ker pa hčerka pride šele aprila nazaj, je zadeva dobila nenavaden potek. Drnovšek je kratkomalo vdrl v sobico, in sicer name­ noma; baje tedaj, ko ni bilo najemnika doma. Pomagalo mu je pet najetih delavcev, ki so znosili stvari iz sobice ven. Družina se je razumljivo pritožila na stanovanjskem uradu. Imajo namreč ustrez­ no odločbo in na koncu kon­ cev vendar ne gre, da bi z najemanjem delavcev »go­ spodarji« metali stranke ia stanovanja. Stanovanjski od­ delek občine je lastnika sta­ novanja poučil, da je šlo za kaznivo dejanje in da bo treba zadevo urediti tako, da najemnik dobi sobico nazaj. Tedaj pa se je lastnik hiše odločil, da bo podstrešno so­ bico podrl. S tem delom je tudi že začel. Toda tudi to pot so ga opozorili, da gre za kaznivo dejanje. Nehal je. Po pripovedovanju tovari­ ša Vanovška se je lastnik stavbe zglasil tudi pri šefu stanovanjskega urada v Celju — tovarišu Šešlerju, ki pa je dal lastniku stano­ vanjske hiše prav. Tako so baje lahko razbrali iz pripo­ vedovanja Drnovškovih. Te­ daj so se Drnovškovi odločili za zvijačo. Ce nas bo stano­ vanjska uprava podprla, lahko dobimo sobo nazaj, so menili. Rekli so najemniku Vanovšku. da bodo popravili, kar so porušili in naj jim da ključ. Ta jim ga je v dobri veri tudi dal. Toda niso po­ pravljali in tudi ključe jim niso vrnili. Tako je Vanov- škova družina ostala brez sobe. in sicer brez da bi jo izgubili z ustrezno in veljav­ no odločbo. Tovariš Vanovšek pa nam je hkrati povedal, da ie bil vsa leta nazaj mir v hiši. Ko pa je prišlo do tožbe med lastnikom hiše Drnovškom in tovarišem Čekom, so po­ klicali Vanovška na sodišče ' kot pričo. Govoriti je moral resnico in od tedaj ni več miru v hiši. Čudno in zna- č'lno hkrati... menimo pa, da zgodbe bržčas še ni konec. m Kvaliteta bo odločala v keramični industriji v Libo- jah so v zadnjih letih zabeležili sunkovit napredek. Uredili so ne­ ugodne razmere, a hkrati je kolek­ tiv začel vlagati znatna sredstva za obnovo tovarniških poslopij. Libojska tovarna je namreč sodi­ la doslej med najbolj zastarele tovarne v celjskem okraju. Toda v tem obdobju smo lahko razen prizadevanja za moderniza­ cijo in sodobno ureditev oddelkov zasledili pri libojskih keramikih veliko prizadevanje za uvajanje novitet in zlasti za izboljšavo kva­ litete svojih proizvodov. Med posebnosti na tem področ­ ju sodi vsekakor začetno poizkus- no izdelovanje grafitnih loncev, za katerimi se čuti izredno velika po­ treba v livarstvu. Gre namreč za izdelke, ki smo jih doslej morali uvažati in zanje trositi znatna de­ vizna sredstva. V Libojah so v preteklem ob­ dobju veliko poizkušali z grafit­ nimi lonci. Pri tem so zabeležili dokaj lepe rezultate, vendar so morali ugotoviti, da samo s po­ izkusili niso mogli priti do kon­ stantne kvalitete grafitnih loncev. Livarstvo pa zahteva prav stalno kvaliteto grafitnih loncev, saj po­ meni vsaka okvara tudi v livar­ nah lahko samo izgubo dragocene litine. Zaradi tega so se v zadnjem ča­ su odločili, da si bodo nabavili ustrezno licenco, kajti na ta na­ čin bi se razmeroma mala inve­ sticija hitro obrestovala. Razen tega pa bi z razširitvijo zmoglji­ vosti oddellia za izdelavo grafit­ nih loncev lahko krili dobršen del potreb naše idustrije. Ko so se v Libojah za ta ukrep odločili, so temeljito premislili tu­ di vse podrobnosti. Prav gotovo jim namreč samo licenca ne bi veliko koristila, če ljudje ne bi bili seznanjeni s pravilno izdelavo grafitnih loncev. Sodijo, da bo za­ radi tega potrebno poslati dva ali tri delavce na specializacijo. Ves načrt pa sloni na eni pred­ postavki, namreč da je potrebno z zadevo pohiteti in z izdelavo kvalitetnih grafitnih loncev začeti že, nekje sredi leta. Nekaj jih bo ta investicija sicer stala, vendar se bodo vložena sredstva povrnila že po enem letu, kar je razmero­ ma hitro in ugodno, tako da de­ jansko ne kaže omahovati. Ta cesta je zelo potrebna v celjskem okraju že dalj časa govorimo o nekaterih cestah. Ne­ kajkrat je na račun slabih cest do Logarske doline, do Rogaške Slatine in tudi na račun dobrn- ske ceste bilo zapisano in izre­ čeno precej pikrih. Vendar pa nihče ne more trditi, da so ipro- blemi urejanjia teh cest ostali na mrtvi točki — asfalt je že do Re­ čice, proti vzhodu skoraj do Gro- beljnega. To so vsekakor pomemb­ ni uspehi, zlasti še, če poudarimo, da so pri gradnjah teh cestišč s smotrnim delom prihi-anili znat­ na sredstva. Vendar pa se nam v sedanjem obdobju — po priključitvi novih občin (Sevnica, Krško in Brežice) k celjskemu okraju — vsiljuje v ospredje potreba po ureditvi ce­ ste od Rimskih Toplic proti Po- savju. Ta cesta je namreč silno slaba v teh zimskih dneh pa tudi ne­ varna. Preozka je, tako, da je iz­ mikanje vozil silno težavno, vča­ sih tudi nevarno. V poletnih me­ secih, ko je cesta suha, pa se vo­ zila na njej »-močno« uničujejo. Naj povemo, da je za primci--- javo do Brežic domala 80 kilc- metrcv — 80 kilometrov slabe ce­ ste na eno in na drugo stran pa je tudi neprijetno in naporno. Za­ radi tega bo prav gotovo v inte­ resu skupnosti komun, da pospe­ ši ureditev tega cestišča, kajti že prvi meseci po združitvi občin k celjskemu okraju so pokazali, da premet proti Celju iz tega predela vse hitreje raste. Razen tega pa je prav gotovo smiselno in koristno povezati ma- gistralo Maribor—Ljubljana z av­ tocesto Ljubljarta—Zagreb. POSKRBELI SO ZA DRUŽBENO PREHRANO V preteklem letu je tovarna les­ ne galanterije v Rimskih Toplicah z lastnimi sredstvi gradila novo lakirnico, ki je bila nujno potreb­ na, uredili pa so tudi skladišče in nabavili precej novih strojev. Naj­ več težav je okoli nabave surovin, zanimivo pa je, da njih predvsem tare skrb kako nabaviti zadostne količine bukovine. ' Lani pa so si uredili tudi lepo opremljen obrat, v katerem delav­ ci prejemajo topel obrok. Uredi­ tev takega obrata je bila želja vsega kolektiva.