Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2008 370(497.12 Ilirska Bistrica) 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik XVII- št. 208. - januar 2008 - cena 1,50 € 200 203,208 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robe rt.dodic® porsche, si C0BISS e 771318 365006 i< Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO VEC KOT 2.600 PODPISOV DAROVAL VDC PER, ENOTO SKA BISTRICA stran 4 30-LETNICA DELOVANJA ZBORNICE stran 2 stran / —__________________ f'j'M rmnt.it iv-«:*.’/./77(775 ■ ■ . i I USPESNO V DOMAČI GIASBENI ŠOL GSM CENTER r jj -* v debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 ® »mali: maljevac@volja.net, www.gsm-koplja.sl ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ mmmpmmm ‘NOVI PAKET “ITAK" - ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA-KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket ‘SOS ali SOS plus za vse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski PONEDELJEK - PETEK 8" -12" in 15" -19" SOBOTA 8" - 12" KHM VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV Violončelistka Tadeja Ivančič stran 9 IH CERKVENIK MA PLAČU * sveže ribe * zamrznjene^ribe * školjk&M&fu L * “bacajkain b}ar$6y * konzerve k£rjevaT6ltel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 SKLEDA PLUS. ^ TEHNIČNO TRGOVSKI CENTER Vojkov dREVOREd 28 ILIRSKA BISTRICA V TEHNIČNO TRGOVSKEM CENTRU PODJETJA KLEDA PLUS D.O.O. VAM NUDIMO VSE ZA DOM IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE. NOVO!!!! V NAJEM ODDAJAMO UREJENE, OGREVANE IN VAROVANE POSLOVNE PROSTORE. VABUENI V TEHNIČNO TRGOVSKI CENTER, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA. ■P Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: te!:02/7200 330 fax:02 / 7200 341 www.interles.si infe@interles.si * HI-TECH BLEIFREI PROFIL 7 - komorni »ystem ELEGANCE MD 8.0 OKNA M SENČILA iKI VRTOVI interle: ^LENART Stoven/jfa Interies d.o.o. Kraigherjeva 19a :L SI-2230 Lenart PVC *** LES *** ALU Golov'!*! iz^ajalslci inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE 7 \ DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TEL7FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA [o)k KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto uvodne besede PRIMORCI VČERAJ, DANES IN ZA ZMERAJ Se še spomnite tiste pesmi od tistega našega znanega smučarja - »Včasih smučam hit, včasih pa počas«. Pri nas je malo drugače, verjetno zato ker ni snega, da včasih gre zares, včasih pa za hec. In prav za hec se mi zdijo besede in dejanja nekaterih “naših izbranih” glede Primorske. Ste opazili, kdo v zadnjem času dviguje največ prahu okrog tega ? Prav tisti, ki so ves čas pri koritu in ravno tisti, ki bi do sedaj lahko naredili vse to, za kar se danes na velika usta zavzemajo. Popravite me, če se motim, a ravno ti imajo ministra, ki je pokrajinsko zakonodajo pripravil in jo plasiral v obravnavo. Ravno ti, so do sedaj imeli moč in možnost, da naredijo kar mislijo in govorijo, daje za nas najbolj prav- to, da smo na Primorskem, da se kličemo Primorci in da imamo mogoče tudi kakšno institucijo v naši občini. Ker niso nič od tega naredili lahko samo ugibamo zakaj ne. Mogoče je moral minister popustiti drugim ali pa “naši" v tej igri nimajo nobene večje vloge. Kakorkoli že, ne moremo mimo dejstva, da si posamezniki ali posamezne politične stranke lastijo referendumski rezultat. Pa si ga ne morejo in ne smejo, saj je 95% za Primorsko rezultat želje skoraj vseh občanov naše občine.Vodilni bi morali delati in narediti vse kar je v njihovi politični moči, da ta rezultat zagovarjajo in sprovedejo v dejanja. Pa ne z novim referendumom, ampak z zdravo pametjo in lobiranjem. Žal temu ni tako, saj se že ves čas, odkar je ta tematika aktualna, vrstijo akcije odgovornih, ki želijo zaustaviti gibanje, ki zagovarja voljo občanov. Referendumski rezultat je porušil dogovore in želje nekaterih, ki bodo prej ali slej morali priznati svojo nemoč pred ljudmi. če smo se odločili ZA Primorsko potem začnimo delati S Primorsko. Pripravimo izvedbene načrte, v uskladimo programe razvoja podeželja, usmerimo finančna sredstva in vzpostavimo normalen politični, družbeni in gospodarski dialog in ne izgubljajmo časa na neplodne razprave o tem koliko Primorskih bo - ena ali dve, saj smo mi sigurno v eni izmed njiju. Seveda na koncu še nasvet- naj vam odmev ne zamegli predstave, da ste mogoče dlje kakor dejansko ste. mag. Milena Urh 2.Mednarodni sejem-GASTRONOMIJE, GOSTINSKO -HOTELSKE OPREME ZAKAJ OBISKATI SEJEM GASTexpo? Poslovneži Slovenski sejemski in poslovni prostor sta vec kot potrebovala sejemsko prireditev s področja gastronomije in gostinske opreme. Z uspešno in odmevno izvedbo sejma GASTexpo v letu 2007 je nastala vrzel zapolnjena. Sejem je že prvo leto razstavljalcem in poslovnim obiskovalcem ponudil izjemno mednarodno poslovno priložnost. Za dodatno razsežnost prireditve je in bo poskrbel sejemski dvojček - specializiran sejem SLADOLEDA! Letošnji sejem vam bo zagotovo »na pladnju« ponudil obilo novosti in poslovnih priložnosti, zato jih ne zamudite, saj se prav tu direktno srečata ponudba in povpraševanje! Širša javnost Sejem seveda lahko obišče tudi širša javnost, za katero je namenjen pretežno vikend in v sklopu katerega smo pripravili ugodne cene vstopnic - tudi družinskih! Na sejmu vas pričakuje obilica brezplačnih sladolednih in gurmanskih užitkov (degustacije sladoleda in hrane, razne predstavitve in drugo)! Ne zamudite jih! URNIK SEJMIŠČA Sobota, 9.2.08 11.00 - 19.00 Nedelja, 10.2.08 9.30 - 19.00 Ponedeljek, 11.2.08 9.30 - 19.00 Torek, 12.2.08 9.30 - 19.00 Sreda, 13.2.08 9.30 - 17.00 LJUBLJANA Gospodarsko razstavišče 9. - 13. 2. 2008 (Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise In fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. OBELEŽILI SMO 30-LETNIC0 DELOVANJA ZBORNICE Leta 1 9 7 7 je skupina ilirskobistriških obrtnikov ustanovila Združenje samostojnih obrtnikov občine Ilirska Bistrica, z namenom, da bi združeni lažje uresničevali svoje interese. Združenju je predsedoval pekovski mojster Marjan Mihelj, pozneje pa so organizaciji predsedovali: Franc Novak, Danilo Ivančič, Stojan Novak, Marjan Štefančič, Anton Jaksetič, Stanislav Skok in od in se še posebej zahvalil ustanoviteljem ter vsem tistim, ki so s svojim delom pripomogli k ohranitvi in prepoznavnosti zbornice. Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije g. Miroslav Klun pa je opozoril, da je celotna organizacija na preizkušnji, zato je še toliko bolj pomembno, da bomo znali biti modri in nam bo uspelo ohraniti to, kar so zgradili naši predniki. cvetličarka Margita Gartner ter Zvonko in Jernej Boštjančič, ki sta skrbela za projekcije, ozvočenje in luči. Območna obrtno podjetniška zbornica Ilirska Bistrica je ena izmed manjših slovenskih zbornic, kljub temu pa se ponaša z lastnimi prostori in nekaterimi zavidljivimi uspehi. Del teh, ujetih v fotografski objektiv, je bilo prikazanih na omenjeni sloves- lanskega poletja dalje Janez Rojc. V spomin na dogodek, ko so bili postavljeni temelji današnji Območni obrtno podjetniški zbornici Ilirska Bistrica, so v letu 2007 potekale številne aktivnosti. Lanskega 21. decembra je bila v Domu obrtnikov v Ilirski Bistrici odprta priložnostna razstava o delu in dosežkih ilirskobistriških obrtnikov, ki je bila simbolično na ogled trideset dni. V besedi, sliki in z izdelki se je predstavilo nekaj manj kot dvajset razstavljavcev, prav vsi pa so se izjemno potrudili. Istega dne je bila v Domu na Vidmu jubilejna slovesnost s podelitvijo priznanj. Zbrane je pozdravil predsednik zbornice g. Janez Rojc, ki je orisal tridesetletno delovanje zbornice O obrtniških zaslugah pri izboljšanju gospodarskega stanja v občini je spregovoril tudi župan občine Ilirska Bistrica g. Anton Šenkinc in poudaril: »Če bi bilo več takšnih, kot st vi, bi bilo še bolje. Brez volje, poguma, delavnosti, vztrajnosti in vizije ni napredka niti razvoja občine.« V nadaljevanju programa, ki ga je vodila delavka zbornice Jožica Vidmar, je zapel moški pevski zbor Dragotin Kette, pod vodstvom dr. Mirka Slosarja. Člani Kulturnega društva Grad z Dolnjega Zemona pa so prispevali nekaj humorističnih vložkov. S sceno so se potrudili likovni pedagog Frane Dovgan, avtor slike Snežnika, katere projekcija je estetsko dopolnila oderske kulise, nosti, podkrepljenih s komentarji Alenke Penko. Ob slovesnem jubileju je predsednik Območno obrtno podjetniške zbornice Ilirska Bistrica podelil priznanja 52 jubilantom. Priznanja za več kot 20 letno delo na področju obrti so prejeli: Franc Baša, Vojmir Bradelj, Bogdan Bučkovič, Franc Celin, Vladimir Dodič, Rudolf Fatur, Valter Frank, Zora Grk, Rajko Jenko, Igor Knap, Roman Logar, Stojan Novak, Stanislav Prosen, Zvonko Raspor, Janez Rojc, Anton Rutar, Aldo Samokec, Anton Slavec, Leon Stanič, Marija Šajn, Alojz Tomšič, Jadran Zadel, Franc Danilo Ivančič. Priznanja za več kot 25 letno delo na področju obrti so prejeli: Jožef Batista, Frančiška Demojzes, Zdenko Frank, Robert Grlj, Vojko Gustinčič, Anton Jaksetič, Brigita Mikuletič, Stanislav Pugelj, Jože Sedmak, Franc Tomšič, Matija Valenčič, Rudolf Vičič, Vilko Velko Zidar, Milan Vrh. Priznanja za več kot 30 letno delo na področju obrti so prejeli: Ivanka Demojzes, Hubert Dodič, Margita Gartner, Neda Lazar, Emil Maraž, Mirko Matija Strle, Ivan Žibert, Franc Novak. Zaslužnim članom Območno obrtno podjetniške zbornice Ilirska Bistrica je podelila priznanja tudi Obrtno podjetniška zbornica Slovenije. V imenu stanovske organizacije sta priznanja podelila predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije g. Miroslav Klun in predsednik organizacijsko-kadrovske komisije g. Franc Vesel. Priznanja so prejeli: Anton Jaksetič, Srečko Sanabor, Emilija Prosen, Franc Martinčič, Janez Rojc, Margita Gartner, Franc Danilo Ivančič, Stanislav Skok (v njegovem imenu: vdova Miljanka Skok). Častno priznanje je prejela tudi Območna obrtno podjetniška zbornica Ilirska Bistrica. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste se trudili pri pripravi posameznih aktivnosti v jubilejnem letu. Utrinek iz razstave - prvi frizerski salon Nede Lazar Alenka Penko 17. ZASEDANJE STALNE MEŠANE KOMISIJE 17. zasedanje Stalne mešane komisije po Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju Na Mašunu pri Ilirski Bistrici je 18. decembra potekalo 17. zasedanje Stalne mešane komisije po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju. Zasedanje sta vodila sopredsedujoča Stalni mešani komisiji, g. Bogdan Benko in ga. Olga Kresovič Rogulja. Glavna tema zasedanja so bile spremembe v mejnem režimu na slovensko hrvaški meji po vstopu Slovenije v schengenski prostor, posebej na cestnih komunikacijah, kjer so zaradi kontroliranega prehajanja državne meje predvidene zapornice. Te zapornice bodo tako zaklenjene 21. decembra letos. Na zasedanju so bila potrjena pravila za podeljevanje in ravnanje s ključi upravičencem za prehajanje meje na navedenih cestnih komunikacijah. Stalna mešana komisija je bila obveščena, da je na hrvaški strani približno 700 upravičencev do uporabe oz. souporabe ključa, na slovenski strani pa je približno 1800 upravičencev. Do sedaj je bilo podeljenih 515 ključev, od tega 64 hrvaškim in 451 slovenskim državljanom. Stalna mešana komisija je zato pozvala vse upravičence do prehajanja meje na komunikacijah, kjer so predvidene zapornice, da čim prej zaprosijo za ključ. Stalna mešana komisija je tudi sprejela sklep, da se podaljša obratovalni čas mejnega prehoda za obmejni promet Osilnica/Zamost na 24 ur za vse dni v tednu, z začetkom 7. januarja 2008. Seznam slovenske delegacije: g. Bogdan Benko, Ministrstvo za zunanje zadeve g. Matej Andolšek, Ministrstvo za zunanje zadeve g. Primož Križaj, Ministrstvo za zunanje zadeve g. Jožef Grah, Ministrstvo za notranje zadeve ga. Ljuba Brank, Ministrstvo za promet ga. Alenka Colja, Ministrstvo za notranje zadeve ga. Milan Bogatič, CURS, Carinski urad Koper Seznam hrvaške delegacije: gda Olga Kresovič - Rogulja, Ministarstvo vanjskih poslova i europskih integracija g. Zoran Bradič, Ministarstvo vanjskih poslova i europskih integracija gda Nevenka Šalat, Ministarstvo vanjskih poslova i europskih integracija g. Josip Markovič, Ministarstvo poljoprivrede, šumarstva i vod nog gospodarstva gda Sanda Božičevič, Ministarstvo financija g. Branko Bolanča, Ministarstvo unutarnjih poslova g. Ante Colič, Carinska uprava Republike Hrvatske gda Blanka Beloševič, Ministarstvo mora, turizma, prometa i razvitka g. Zvonimir Nagy, Ministarstvo mora, turizma, prometa i razvitka gda Ružiča Štorek, Ministarstvo unutarnjih poslova Predstavnika lokalnih skupnsti: g. Anton Šenkinc, župan občine Ilirska Bistrica g. Bruno Frlan, župan občine Matulji g. Ivan Šnajder, župan občine Klana DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Za konje in konjenike je bil pripravljen posebej ograjen prostor, tako, da so obiskovalci lahko občudovali brhke štirinožce iz varne razdalje. (foto: Roman Sanabor) Sončno zimsko dopoldne je tudi lanskega 26. decembra privabilo v Harije veliko ljudi. V imenu občine Ilirska Bistrica je zbrane pozdravil podžupan občine Ilirska Bistrica Vladimir Čeligoj:« Današnji dan je izrednega pomena iz narodnostnega vidika, saj danes praznujemo v Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti. Pred sedemnajstimi leti smo se Slovenci 23. decembra s plebiscitom odločili, da hočemo svojo državo Slovenijo. To kar so sanjali in snovali skozi dolga stoletja številni slovenski literati, misleci, veljaki, kot so Trubar, Prešeren, Slomšek, Krek, Maister, je v nas Slovencih leta 1990 dozorelo. To je bilo eno ključnih dejanj osamosvojitve Slovenije, da lahko danes živimo svobodno v svoji državi. Minulo soboto, 23. decembra je na mejnem prehodu na Škofijah potekala zaključna slovesnost ob vstopu Slovenije v schengen-sko območje. To za nas pomeni dokončen padec zahodne in severne meje. To je padec tiste meje, ki nas je desetletja delila od naših sorodnikov v Italiji, Avstriji, na Madžarskem. Desetletja je ta meja delila Slovence v zamejstvu od Slovencev v matični domovini. Z 21. decembrom je te meje konec...« V nadaljevanju programa, ki ga je povezovala Andreja Boštjančič, ie zapela pevska skupina Vasovalec, mladi igralci so uprizorili odlomek iz Božične zgodbe, zaigrali sta flavtistki Jerica Peric in Maja Penko, posebej Pa so bili pozdravljeni konjarji, ki so s konji in vpregami obogatili tudi tokratno praznovanje. Poleg organizatorjev jih je prisrčno pozdravil Podžupan občine Ilirska Bistrica Vladimir Čeligoj in nadaljeval:« Blagoslov konj na Štefanovo sega na slovenskih tleh globoko v zgodovino. Ljudsko izročilo pozna sv. Stefana vse od Skandinavije do Jadrana kot konjskega patrona in zavetnika, seveda pa to nima nikakršne povezave z njegovim dejanskim življenjem in mučeniško smrtjo. Praznovanje Štefanovega in s tem blagoslavljanje konj je po drugi svetovni vojni zamrlo, a se je ponovno obudilo z nastankom nove države Slovenije. Danes smo ponovno priča temu dogodku v različnih krajih širom po Sloveniji in tako tudi v Harijah.« Konje in konjenike je blagoslovil duhovnik dr. Ciril Sorč, posebej pa sta jih predstavila Nataša Frank in Klavdij Ujčič. Organizatorji so izkoristili priložnost še za podelitev priznanj. Priznanje za najlepše urejeno stanovanjsko hišo po izboru društvenega podmladka je prejela družina Ujčič (Harije 28b), Jadranka Boštjančič je prejela posebno priznanje za delo z mladimi in promocijo Harij, Alojz Gombač pa za najbolj izvirne ideje v sklopu projekta Štefanovo 2007. Priznanji za pomoč pri realizaciji programov sta si prislužila Avtoprevozništvo Prebo, Boris Čekada s.p. iz Dolenj in Poveljstvo sil Slovenske vojske, priznanji za najbolj vsestransko aktivni družini pa družina Frank ( Vodnikova ulica 7) iz Ilirske Bistrice in družina Vrh z Dolnjega Zemona 94. Prijetno druženje se je izteklo ob zvokih ansambla Snežnik, dobri kapljici in mesnih in sladkih dobrotah, ki so jih ponujale gospodinje: Milena Vičič, Olga Pirnat, Magda Ujčič, Milica Boštjančič in Diana Valenčič. Istega dne je izšla deveta številka Harijskih novic, za kar se še posebej zahvaljujemo Frizerskemu salonu Sonja Dekleva s.p. iz Ilirske Bistrice in podjetju Stanovanjska d.o.o. iz Postojne. Posebna zahvala pa velja konjarjem, nastopajočim, dr. Cirilu Sorču, sponzorjem in vsem ostalim, ki ste priskočili na pomoč. Alenka Penko Komentar Kakovostne storitve na podlagi večletnih izkušenj. SPLOSNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 6254Jelšane Telefon: 041/655 710 zidarstvo.stanko@siol.net MINISTER GREGOR PA NIČ Vedno je dobro, če se spomniš, kaj smo v osnovni šoli brali in kako smo se zgražali nad obnašanjem KundK ministra do našega preljubega Martina Krpana. Sedaj je čisto drugače. Ko sem v zadnjem Snežniku prebral, da je Ministrstvo za javno upravo naredilo “Prostorsko preveritev o umestitvi državnih organov v Bistrici”, iz katere izhaja, da je smiselno urediti državne prostore na lokaciji začasnih prostorov oz. provizorija in ne v Domu na Vidmu, sem se spomnil leta 1994, ko je prvič poskušal takratni Servis skupnih služb preseliti Upravno enoto na Videm. Ugleden vodilni delavec večjega gradbenega podjetja je takrat dejal, da to ne bo mogoče, saj bodo oni gradili poslovno zgradbo na lokaciji provizorija in se bo Upravna enota preselila v te prostore, ker pač imajo v servisu skupnih služb svojega človeka, ki bo to izpeljal. Prepričali so takratnega župana, ki se je tej nategi priključil, in izza ušesa privlekel izgovor, da je to smiselno, saj bo občina preselila v Dom na Vidmu Knjižnico Makse Samsa. Kako se je selitev iztekla, lahko vidimo vsi, še predvideni lift zgradimo, pa bo zgodba oz. knjižnica (na Titovem trgu ali po bistrško Plaču) popolna. Iz članka “Se provizorij poslavja" (PN št.: 49, z dne 19.6.2001) izvemo, da bo “investicijo izpeljalo določeno podjetje ter oddalo določene prostore v najem ali jih prodalo državi. Jasno pa je, da ne bo nihče gradil takšnega objekta brez vnaprejšnjih pogodb o najemu ali nakupu prostorov, zato so se na omenjenem sestanku dogovorili, da bo poskušal servis skupnih služb pridobiti sklepe vlade o tej naložbi.” Takratno lobiranje se sedaj udejanja. Novinar Primorskih novic ni le slučajno naslovil članka ob obisku vlade na Notranjskem “Polna košara obljub”(PN št.: 10, z dne 30.5.2006), ko je zapisal: “Minister za javno upravo Gregor Virant je dejal: V Domu na Vidmu bo nastal upravni center, v katerega se bodo razen upravne enote preselile še izpostave državnih organov. Rokovno lahko pričakujemo, da bi nam to uspelo do konca leta 2007 ali do poletja 2008.” Rezultat takratnih obljub ministra je suhoparni birokratski odgovor njegove službe za odnose z javnostmi, ki je na kratko zapisala, da ima študijo, ki kaže, da je bolje realizirati projekt močne gradbene firme, ki se je že leta 2001 pohvalila, da ima že nekaj časa izdelan idejni projekt za stavbo na lokaciji provizorija. Očitno je vse že dogovorjeno. Da državi propada impozantna stavba sredi mesta, pa nikogar ne zanima, saj obnova Doma očitno ni finančno zanimiva - za gradbeni lobi. Akciji se je priključil tudi naš vrti župan, ki je že zlobiral, da mu je svet potrdil program izgradnje garaž. Če bodo te podzemne in v stavbi bodoče državne uprave, bo to zgolj naključje. Dejstvo je, da so parkirišča ob Občini bistrški največji problem, da bi slučajno naredili parkirišča ob Domu na Vidmu, ki bi jih lahko uporabljali tudi Osnovna šola Dragotin Kette in Zdravstveni dom, pa kar sanjajte. Neuradno smo namreč izvedeli, daje eden od razlogov, zakaj Videm ni primerna lokacija za Upravno enoto dejstvo, da se ob Domu na Vidmu ne da zgraditi parkirišča, ker občina ne da zemljišča. Po drugi strani je treba poskrbeti, da se bo lahko župan pripeljal na občino, ne da bi si zmočil šulnčke. Bog je najprej sebi brado ustvaril, so včasih rekli. Manjka samo še lift do županove pisarne, pa bomo imeli dva prepotrebna lifta. Vrnimo se k provizoriju. Parkinge namreč država ima. Ne bi motilo niti to, da bi zaradi parkingov država selila Upravno enoto v bistrške kasarne, ki jih vojska očitno ne rabi več, jih je pa država pred leti v celoti obnovila in znanemu gradbenemu podjetju za obnovo plačala lep znesek. Državi je očitno boljša rešitev kupiti nove prostore od istega podjetja kot obnoviti svojo sramoto sredi Bistrca ali uporabiti obnovljene kasarne. Če se je še leta 2001 takemu scenariju reklo lobiranje, danes to meji na klientelizem, kar koli že ta slabševalnica pomeni. Odnos Ministrstva, ki bistrčanom ne želi predstaviti “Prostorske preveritve o umestitvi državnih upravnih organoV’ v Bistrici, pa je enak tistemu iz Martina Krpana: Minister Gregor pa nič. Če gre za klientelizem', je to logično, saj se ga ne da racionalno in politično sprejemljivo obrazložiti. Jožef Šlenc KONCERT BOŽIČNIH PESMI KOMORNEGA DEKLIŠKEGA ZBORA V0X /URICA Sicer ne v božičnem času, ampak še vedno v božičnem duhu, je dekliški zbor Vox llirica pripravil koncert božičnih in drugih pesmi.Tako je bilo občinstvo tistega sobotnega večera, 12. januarja, v cerki sv. Jurija še enkrat popeljano v čaroben čas Kristusovega rojstva. Kot letošnji velik projekt za naš zbor smo si že na začetku sezone omislile božični koncert. Priprave nanj so se tako začele že septembra, ko smo odšle na dvodnevne intenzivne vaje na Debeli Rtič. Izbran je bil raznolik program pesmi, katere imajo svoje korenine v različnih državah in kulturah. Izpostavimo lahko latvijsko božično pesem, špansko božično pesem, dve nemški božični ter črnske duhovne pesmi. Priprave so se nadaljevale štiri mesece z rednimi vajami in korepeticijami. Nato smo v decembru imele dva kratka koncerta. V cerkvi v Pod grajah smo 24. decembra pred polnočnico zapele nekaj skladb iz našega repetoarja, 26. decembra pa so nas povabili na tradicionalni božični koncert različnih glasbenih izvajalcev v cerkev v Jasenu, kjer smo zapele le tri pesmi, tako, za pokušino. Po tem je bil zbor že dodobra pripravljen na velik koncert v sv. Juriju. Tako nam je preostalo le še to, da tudi me uživamo v svojem koncertu. Dodatna spodbuda pa je bilo seveda še dejstvo, da nastopamo pred domačim občinstvom. Naš program smo tokrat popestrile s solističnimi odseki. Pri črnski duhovni pesmi Joshua fit de battle smo solistke Anija Janežič, Mojca Kocjančič in Ana Rozman zapele vsaka eno kitico. Popestritev sta bila sigurno tudi mlad flavtist Gašper Dolgan in violinist Zdravko Pleše, ki staž nami izvajala nemško srednjeveško božično pesem Maria durch ein Dornvvald ging. Pri dveh skladbah nas je, kot že dolga leta, spremljal profesor klavirja in orgel Martin Lenarčič. Z njim vedno rade sodelujemo, predvsem zaradi njegove profesionalnosti in pozitivne energije. Kot gosta večera sta nastopila violinist Zdravko Pleše in pianistka Snježana Pleše Žagar. Zdravko,sicer profesor violine na glasbeni šoli v Ilirski Bistrici, je odlično zaigral tri stavke Tartinijeve Sonate v g-moluter zahtevno Paganinijevo Campanello. Na klavirju gaje spremljala njegova sestra Snježana, ki pa na glasbeni šoli v Postojni poučuje klavir. Oba sta zelo uspešna in priznana glasbenika, tako doma in kot v tujini, zato nam je bilo v čast, da sta nastopila na našem koncertu. Pester program se tukaj še ni končal. Naša nova zborovodkinja Elena Sedmak, ki je zbor prevzela po dolgoletnem vodenju profesorice Marije Slosar Lenarčič, je ob spremljavi Martina na klavirju in Gašpreja na flavti, zapela pesem Ave Maria Giulia Caccinijater pesem Maria VViegenlied, avtorja Maxa Regerja, tokrat z Zdravkom na violini. Tako je tudi ona, sicer profesorica klavirja na glasbeni šoli v Ilirski Bistrici in glasbena pedagoginja na osnovni šoli Antona Žnidaršiča, prispevala svoj delež v čudovitem večeru glasbe. Program je povezovala in poslušalce seznanjala z vsebino pesmi naša nekdanja pevka Katja Bubnič. . Uspešen večer smo vsi zaključili ob dobri in prijazni postrežbi, odlični hrani in ob petju starih ter novih pesmi v Gostilni pod gradom v Zgornji Bitnji. Kot zanimivost naj omenim, da so o nas in našem božičnem koncertu pisali tudi v internetnem časopisu slovenskih priseljencev v Clevelandu. gpMW-\ *B| IT Jr-, "čCT ■jjEV: i ' f Članek je bil objavljen na prvi strani časopisa, ki ga prejemajo vsi tam živeči Slovenci. Zgleda, da smo jim ostale v prijetnem spominu s turnejo, ki smo jo imele leta 2000 v Ameriki in Kanadi. Kot je bilo že omenjeno, je zbor pred dvemi leti prevzela dolgoletna pevka v zboru Elena Sedmak. Pod njenim zborovodstvom so se zamenjale tudi nekatere pevke. Na podlagi avdicij smo pridobile štiri nove pevke, večinoma srednješolke. Resda nas je le trinajst, vendar se je kvaliteta in ubranost zbora zopet izpopolnila. Na žalost takšnih koncertov, kot je bil ta, ne moremo prirejati večkrat letno, ker nam primanjkuje finančnih sredstev. Takšen projekt za sabo potegne veliko stroškov, na primer v našem primeru že intenzivne vaje na začetku sezone in ostalo. Upamo pa, da se bo to v prihodnje izboljšalo, ker si želimo novih koncertov, v občini in zunaj nje. Ana Rozman BOŽIČNI KONCERT V nedeljo, 06.01.2008, je Cerkveni mešani pevski zbor Zvon v cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici, izvedel drugi koncert ob svoji 25-let-nici delovanja. Koncert je bil še toliko bolj slovesen, saj se je odvijal ravno na praznik Svetih treh kraljev. Tokrat zbor Zvon ni pel sam, ampak je medse povabil goste, ki so sooblikovali lep, praznični večer. Koncert se je pričel z otroško preprostostjo. Pod taktirko Damjane Kinkela, nam je zapel Cerkveni otroški pevski zbor Zvonček. Za tem so otroci zapeli še dve pesmi skupaj s Cerkvenim mešanim pevskim zborom Zvon, ki ga ravno tako vodi Damijana Kinkela, na orglah pa jih je spremljala Nives Pirih. S svojim solo nastopom, nas je v božično skrivnost popeljala Teja Vidojevič. Sledil je nastop Ženske pevske skupine Resa pod vodstvom Damjane Kinkela. Zbor Zvon je na koncert povabil tudi Oktet Borea iz Budanj pri Vipavi. Fantje so nastopili pod vodstvom Karmen Ferjančič. Koncert je zaključil slav- Približno trideset otrok iz Harij, Soz, Tominj, Dobropolj, Rečice in Ilirske Bistrice, se je prvič zbralo v začetku lanskega novembra in nato kar poldrugi mesec pridno vadilo pod mentorstvom Jadranke Boštjančič. Trud se je še kako obrestoval, saj so po prvi uprizoritvi Božične zgodbe, na vigilijo božično v cerkvi sv. Štefana v Harijah, pohvale kar deževale. Poleg predšolskih in šolskih otrok, je v pol ure trajajoči predstavi sodelovalo tudi nekaj srednješolcev, študentk in odraslih, tako, da je število vseh sodelujočih krepko preseglo štirideset oseb. Krajši odlomek je bil ponovljen še na letošnje Štefanovo v Harijah in pred koncem leta, na povabilo podgrajskega župnika Ivana Furlana, v cerkvi sv. Krizogona v Hrušici in cerkvi sv. Cirila in Metoda v Podgradu, po novem letu, na nedeljo Jezusovega krsta, pa še v cerkvi sv. Jožefa na Starodu in župnijski cerkvi na Golcu. Sceno za predstavo, ki jo je Ijenec- Cerkveni mešani pevski zbor Zvon, ki je zapel pet božičnih pesmi slovenskih avtorjev. Kot solista zbora sta nastopila Teja Vidojevič in gospod dekan Gabrijel Vidrih. Božični koncert so vsi nastopajoči sklenili s tem, da so se povezali v en zbor in skupaj zapeli Sveto noč, ki daje božičnim praznikom prav gotovo poseben čar. Daje bilo petje še bolj ubrano ter Gospodu v hvalo, čast in slavo, so s pevci zapeli tudi poslušalci, kijih ni bilo malo. Poslovili so se s toplo mislijo, da bi Božič živel v naših medsebojnih odnosih vsak dan in ne le ob praznikih. Helena Boštjančič BOŽIČNA ZGODBA Skupinski posnetek v cerkvi sv. Nikolaja na Golcu. (foto: Klavdij Ujčič) režirala Jadranka Boštjančič, je izdelal Jadran Vičič. Kostume za angelski zbor je izdelala Mojca Čeligoj, pesmi je priredil in zapisal glasbenik Alojz Boštjančič, za glasbeno spremljavo je poskrbela Andreja Kranjec, solistka pa je bila Andreja Boštjančič. Člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč, še posebej župniku Ivanu Furlanu, vaščanom Staroda, staršem nastopajočih in pevcem Cerkvenega pevskega zbora Harije, ki so poskrbeli za peto mašno bogoslužje na Golcu. Alenka Penko RADIO CAPRIS OBDAROVAL VDC KOPER, ENOTO ILIRSKA BISTRICA Mesec december je mesec zapravljanja, obdarovanja in pisanja voščilnic. Letos pa se bodo prijatelji in poslovni partnerji Radia Capris zadovoljili le z elektronsko voščilnico. Caprisovci so se namreč odločili, da denar, ki bi ga sicer porabili za nakup in pošiljanje voščilnic, podarijo Varstveno delavnemu centru Koper, enoti Ilirska Bistrica. Varovanci centra, ki so med drugim zvesti poslušalci Radia Capris, so znesek v višini 1 000 EUR prejeli danes, v petek 21. decembra. Caprisovci pravijo, da je najlepše darilo, ki ga lahko prejmeš nasmeh in odsev sreče v očeh tistih, ki jih obdaruješ. Več utrinkov je objavljenih na www.radiocapris.si. PROJEKT BIOPLINSKA NAPRAVA DRUŽBE BIO FUTURA D.0.0. NA LOKACIJI BIVŠE ČISTILNE NAPRAVE TOK V ILIRSKI BISTRICI SPLOŠNI PODATKI PODJETJA Naziv: Bio futura d.o.o. Naslov: Špruha 29,1236 Trzin Telefon: +386 (0) 1 528 3001,528 3002 Fax: +386(0) 1 5878230 Elektronska pošta: info@biofutura.si Direktor: Igor zmazek Lastniška struktura: 40% ACNI CONSULTING D.O.O. 30% Koto d.d. 30% Aktiva invest d. d. DEJAVNOST PODJETJA Podjetje Bio futura d.o.o. je bilo ustanovljeno z namenom ZBIRANJA ORGANSKIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNIH JEDILNIH OLJ NA PODROČJU REPUBLIKE SLOVENIJE. VTA NAMEN IMA DRUŽBA PRIDOBLJENA DOVOLJENJA ZA ZBIRANJE ODPADKOV NA MOP, AGENCIJA RS ZA OKOLJE, POD ŠT. 14 ZA ZBIRANJE KUHINJSKIH ODPADKOV S KLASIFIKACIJSKO ŠTEVILKO 20 01 08, TER POD ŠT. 15 ZA ZBIRANJE ODPADNIH JEDILNIH OLJ S KLASIFIKACIJSKO ŠTEVILKO 20 01 25. Veljavnost dovoljenj je do 01.07.2009. http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/ ZBIRALCI_KUHINJSKI_ODPADKI.PDF http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/podatki/ ZBIRALCI_JEDILNA_OLJA.PDF Odpadki se zbirajo na lokacijah naših pogodbenih strank in se PO POTREBI ODVAŽAJO V ZA TA NAMEN USTREZNI PREDPISANI EMBALAŽI, S SPECIALNIMI VOZILI. ZBRANE ODPADKE POSREDUJEMO V PREDELAVO V podjetje Koto d.d. Ker nameravamo razširiti svoje poslovanje, smo pridobili tudi DOVOLJENJE ZA POSREDNIKA ODPADKOV PRI AGENCIJI RS ZA OKOLJE POD ŠTEVILKO 297. Cilj našega podjetja je zbrati odpadke in zagotoviti predelavo večjih količin bioloških odpadkov in s tem prevzem večinskega TRŽNEGA DELEŽA NA PODROČJU PREDELAVE BIOLOŠKIH ODPADKOV,TER RAZŠIRITI DEJAVNOST ZBIRANJA ORGANSKIH KUHINJSKIH ODPADKOV IN JEDILNIH OLJ NA PREDELAVO PRIMERNIH ODPADKOVV LASTNI BIOPLINSKI NAPRAVI. IZJAVA ZA JAVNOST Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Postojna je na svoji 4. seji, danes 25. januarja 2008 obravnaval razmere v gospodarstvu Notranjsko kraške regije. UO OZ Postojna opozarja na velike pritiske, ki jih v zadnjem času doživlja gospodarstvo - rast cen energentov, surovin, vode, odvoza odpadkov, zmanjševanje olajšav in zato povečevanja obdavčitev. Sedaj pa je kulminiral še pritisk na stroške dela zaradi neobvladovanja inflacije za katerega je v največji meri odgovorna država, ki nosi velik delež krivde za nastale razmere, saj s svojimi vzvodi ne ukrepa ustrezno in pravočasno. Nastale težave ne morejo rešiti le delodajalci in delojemalci, temveč je potrebno redefinirati odnose med državo, delodajalci in delojemalci. Država je preprečila stavko v javnem sektorju, vendar je breme višjih stroškov dela javnega sektorja preložila na ramena gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost. Neodgovorne, nerazumne, neupravičene in nevarne so poteze države in zahteve sindikatov, ki ogrožajo konkurenčnost gospodarstva in s tem delovna mesta. Gospodarstvo NKR (notranjsko kraške regije) je delovno intenzivno in izvozno naravnano. Zahteve po dodatnem dvigu stroškov dela bodo povzročile dodatno zmanjšanje konkurenčnosti regijskega gospodarstva, saj takih povišanj izvozne firme ne zmorejo, ker jih ne morejo vnesti v cene in storitve glede na dejstvo, da je inflacija v Sloveniji višja od inflacije na globalnih trgih, kjer tržijo svoje produkte. Nekonkurenčna je tudi storilnost, obstoječi strošek dela zaradi visokih obdavčitev in prenizko število delovnih ur v delovnem procesu. Specifičnost gospodarstva regije je nadpovprečno visok delež predelovalnih dejavnosti, ki ustvarjajo nižjo dodano vrednost kot druge dejavnosti in zaposlujejo kar 67 % delavcev v regiji. Strošek dela je v regiji zato že sedaj za 26 % višji kot je slovensko povprečje. Klub temu so družbe v regiji dvigovale plače še pred sindikalnimi pritiski, da bi ohranile kader, saj domačih delavcev v delovno intenzivnih panogah primanjkuje in se pomanjkanje kadra zapolnjuje s tujci. Nekatere dejavnosti v regiji pa so tudi nad povprečjem plač v panogi in je zato dodaten dvig plač neupravičen. UO GZS OZ Postojna podpira prizadevanja delodajalcev v pogajanjih s sindikati za ohranitev dolgoročne blaginje prebivalcev Slovenije ob hkratnem konkurenčnem gospodarstvu ter obenem poziva državo, da strokovno, pravočasno in odločno uporabi vse vzvode za umiritev naraščajoče inflacije in ustvarja pogoje za razvoj konkurenčnejšega gospodarstva. Upravni odbor GZS OZ Postojna Glede na govorice, ki krožijo po mestu smo začeli preverjati kaj se dogaja s projektom bioplinarne v nekdanji TOK-ovi čistilni napravi. Nek^j časa nazaj, še v prjšnjem sklicu, je Občinski svet sprejel potrditev zamisli o projektu bioplinarne. Nekaj časa o tem ni bilo veliko govora, so se pa ob kocu leta zale pojavljati informacije, da je podjetje pridobilo gradbeno dovoljenje, ter da bo kmalu pričelo z deli. O tem zakaj gre, smo preverili pri Podjetju BIOFUTURA d.o.o., ki je tudi lastnik zemljišča na katerem stoji čistilna naprava. V izjavi so nam potrdili, da so prejeli gradbeno dovoljenje, da im^jo izdelane izvedbene načrte in da so trenutno v fazi izbora izvajalcev. Izvedbena dela naj se bi začela zgodaj spomladi in bodo zaključena v nekaj mesecih. Preverili smo tudi podatke ali je podjetje pridobilo okoljevarstveno soglasje - a smo na Agenciji RS za okolje izvedeli, da nova uredba, ki opredeljuje izdajanje okoljskih soglasij, nima v seznamu bioplinarn, kar pomeni, da iz tega vidika soglasje ni potrebno, pa tudi zaradi navedene količine predelave organskih odpadkov zadeva ne zapade pod presojo. V nadaljevanju objavljamo celotno izjavo podjetja Biofututa d.o.o. ter podatke o podjetju in napravi, ki so dostopni na njihovi spletni. lajava za javnost Bio futura d.o.o. je prejela gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo bivše čistilne naprave TOKa v Ilirski Bistrici v bioplinsko napravo. Rekonstrukcija je smiselna, ker je tehnologija obeh v osnovi zelo podobna, bistvena razlika pa je namen - pri čistilni napravi je bil namen čiščenje industrijskih odpadnih voda, pri bi-oplinski napravi pa gre za obnovljiv vir energije, ki kot surovino uporablja biološke odpadke. Izhodne snovi čistilne naprave so bile očiščena odpadna voda, kot stranska produkta pa mulj, ki se je deponiral in plin, ki je izgoreval na bakli, kadar pa je vseboval preveč negorljivih plinov, pa je uhajal v ozračje. Izhodna snov bioplinske naprave pa je poleg plina, ki je v tem primeru zaželen energent in ga zato ni cilj spuščati v ozračje, tudi biološko gnojilo in toplota, ki jo je možno poceni uporabiti za ogrevanje bližnjih objektov. Investitor Bio futura d.o.o. ima izdelane izvedbene načrte in je trenutno v fazi izbora izvajalcev. Izvedbena dela se bodo začela zgodaj spomladi in bodo zaključena v nekaj mesecih. Namen naprave je predelava organskih odpadkov v predvideni količini 30.000 ton letno, proizvodnja bioplina in izraba le-tega za pridobivanje t.i. zelene električne energije in toplote. Kot stranski produkt nastane pri proizvodnji tudi t.i. digestorski ostanek, kije sam po sebi biološko organsko gnojilo. Podjetje Bio futura d.o.o. namerava tako razširiti dejavnost zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov na predelavo le teh, njihova predelava pa predstavlja zanimiv energetski potencial. Problematika ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki je znana že vrsto let, predvsem kot aerobna (na zraku) obdelava ločeno zbranih frakcij bio-razgradljivih odpadkov (kompostiranje). Postopki anaerobne (v zaprtem prostoru) predelave so bili v preteklosti, zaradi zahtevnejše procesne opreme in vodenja postopka, manj uveljavljeni. Metan, ki nastaja pri razgradnji, je eden največjih onesnaževalcev okolja, obenem pa učinkovit energent. S Kjotskim sporazumom o zmanjšanju toplogrednih plinov in z varčevanjem primarnih energentov je začela anaerobna predelava dobivati večji pomen. Predelava organskih odpadkov v bioplinski napravi predstavlja mnogo boljšo rešitev kot njihovo kompostiranje, saj ima bioplin, kot obnovljivi vir energije, pomembno vlogo pri povečanju oskrbe z »domačo« energijo in zmanjševanju obremenjevanja okolja ter emisij toplogrednih plinov . Projektant Esotech d.o.o. iz Velenja je moral upoštevati stroge okoljevarstvene predpise in standarde. Ti zahtevajo vso predelavo in skladiščenje v zaprtih posodah in prostorih, zagotavljajo natančno sledljivost vseh vhodnih in izhodnih surovin z laboratorijskim spremljanjem, prevoze v zaprtih vozilih, pretovarjanje v zaprtem prostoru iz katerega se izsesava zrak, ki se zaradi preprečevanja eventuelnih neprijetnih vonjav pred izpustom v ozračje prečisti v biofiltru. Projekt izgradnje bioplinske naprave družbe Bio futura d.o.o. v Ilirski Bistrici naj bi predvidoma potekal po fazah: v začetni fazi se bo obnovila obstoječa oprema, sledila bo izgradnja objekta za sprejem in pripravo odpadkov, v zadnji fazi, ko bi tekoči digestorski ostanek (biološko gnojilo) sušili in pripravljali za raztros v trdi obliki, pa se bo zgradila čistilna naprava za odpadne vode nastale po dehidraciji digestorskega ostanka. Za pridobitev potrebnih tehnoloških podlog je Bio futura angažirala konzultan-ta s Švedske, kot ene najizkušenejših dežel s tega področja, kjer veljajo tudi stroga pravila ravnanja z odpadki, ki je postavil tehnološke okvire naprave. Naprava bo obratovala pri termofilnih pogojih - to pomeni pri povišani temperaturi, zaradi krajšega postopka in večjega izkoristka biološkega odpadka. Tehniine karakteristike in zmogljivost bioplinske naprave: • ZMOGLJIVOST PREDELAVE: 30.000 KG ORGANSKIH ODPADKOV LETNO. • PREDVIDENA PROIZVODNJA BIOPLINA: CCA 8.000 m3 DNEVNO. • PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ BIOPLINA: 1,1 MWe. • PREDVIDENA PROIZVODNJA TOPLOTNE ENERGIJE: 1,2 MWE. • DIGESTORSKI OSTANEK-BIOLOŠKO GNOJILO: 164 M3 DNEVNO. PODJETNIK LETA 2007 LJUBO NADOH Ljubo Nadoh je ustanovitelj in direktor podjetja PET RAK Ilirska Bistrica, ki se ukvarja s proizvodnjo embalaže za živilsko in kozmetično industrijo ter široko potrošnjo. Podjetje PETPAK kar 70 odstotkov izdelkov izvozi na tuje trge - z njimi zalagajo zahtevna tržišča Italije, Nemčije, Švice, Španije in Avstrije. Načrti za letošnje leto so še drznejši, saj nameravajo delež izvoza povečati na 95 odstotkov in predelati 300 ton materiala letno. Z nedavno preselitvijo v nove sodobno urejene poslovne in proizvodne prostore v Industrijsko obrtni coni Trnovo in novo tehnologij za izdelavo PET embalaže bodo to zagotovo dosegli. Z realizacijo zastavljenih ciljev se bo podjetje PET PAK, d.o.o. uvrstilo med srednje velika podjetja za predelavo plastike v tem delu države. Konec aprila je kolektiv družinskega podjetja iz Dolnjega Zemona odprl nove proizvodno-poslovne prostore v industrijsko-obrtni coni Trnovo. Kako to, da ste se preselili? Naši preselitvi je botrovala velika prostorska stiska, naši načrti za prihodnost pa tudi zahtevajo večje in urejene proizvodne prostore. Kdaj in kako je vaše podjetje nastalo? Korenine podjetja segajo v leto 1990, ko se je moja žene Vesna, po poklicu sicer medicinska sestra, odločila za nadaljevanje obrtne tradicije. Pot, ki si jo je izbrala, še zdaleč ni bila povezana z njenim osnovnim poklicem, zato je morala po takratni zakonodaji najprej opraviti vse predpisane kvalifikacije, da se je lahko spoprijela z dejavnostjo predelave oz. izdelave izdelkov iz plastičnih mas. Posla ste se lotili kar doma? Res je, z delom je žena začela kar v svojem rojstnem kraju - na Dolnjem Zemonu, v maminih prostorih. Čez osem let, pa sem se ji pridružil tudi sam. Kakšni so bili vaši začetki? Vsak začetek je težak, z delom, željo, vizijo in trdno voljo pa so se stvari odvijale v pravo smer. Nadaljevali smo s starimi programi in hkrati razvijali nove. Počasi smo se opremljali z vse boljšo tehnologijo in se podajali v tujino oz. bolje rečeno na trge Evropske unije. Danes se lahko pohvalimo, da smo s svojimi izdelki prisotni na številnih trgih. Z razvojem podjetja ste dobro in hitro napredovali in če prav razumem ste naleteli na težave s prostorom? Tako rekoč čez noč, so postali prostori na Dolnjem Zemonu veliko premajhni. Sprva smo si pomagali z najetimi prostori v neposredni bližini obrtne delavnice, ki jih še vedno uporabljamo. Ves čas pa smo si prizadevali, da bi našli primerno lokacijo za izgradnjo novih prostorov. Priložnost se je pokazala v OIC Trnovo, rezultat naših želja in prizadevanj pa je nova poslovno-proizvodna hala. Otvoritev ste imeli v aprilu lanskega leta, za kakšen objekt pa pravzaprav gre? Nova poslovno-proizvodna hala je sodobnih oblik z lepo urejenim parkiriščem, nakladalno rampo in zanimivo hortikulturno ureditvijo okolice. No, pa ste na konju? Kar hitro sva z ženo ugotovila, da nama kljub 1000 kvadratnih metrov prostora, manjka še kakšnih 500 kvadratnih metrov, predvsem za prepotrebne skladiščne prostore, saj v naši firmi letno predelamo približno 120 ton plastike. Večina izdelkov je Poslušalci Radia 94 in Notranjskega radia so že trinajstič zapovrstjo izbrali »Njo«, »Njega«, podjetnika in politika, ki so s svojim delom, po njihovem mnenju, najbolj zaznamovali leto 2007. Letošnja akcija je potekala 2 meseca; najprej smo 366 občin, krajevnih skupnosti, šol, društev in ostalih organizacij povabili k sodelovanju in prosili, naj oddajo svoje predloge, gospodarstvenike in podjetnike pa sta predlagali Gospodarska zbornica in Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije. Seveda so piko na i pristavili poslušalci, ki so se odločali med predlaganimi, politika pa so izbrali kar sami. V akciji so bili radijskim sodelavcem v veliko pomoč lokalni časopisi Prestop, Snežnik in Notranjsko - kraške novice ter Studioproteus iz Postojne, ki je poskrbel za neposredni televizijski spored prireditve, za kar se jim radijci zahvaljujejo. Sodelavci Radia 94 in NTR so štiri z največ glasovi razglasili na svečani prireditvi v Jamskem dvorcu v soboto, 19.1.2008. Priznanja pa so šla v roke dr. Danila Turka, ki si je prislužil naziv Politična osebnost 2007, Podjetnik leta 2007 je postal Ljubo Nadoh iz Ilirske Bistrice, Ona 2007 Andreja Buh iz Loža, On pa Saša Boštjančič iz Jasena pri Ilirski Bistrici. namenjena živilski industriji, nekaj pa tudi kozmetični industriji in drugim panogam, saj si v današnjih časih življenje brez plastične embalaže le težko predstavljamo. Nove proizvodne zmogljivosti vam bodo omogočale tudi razširjeno proizvodnjo, Kakšni so vaši načrti? ravno zaradi nje smo nadaljevali še z večjim elanom. Nedvomno pa uspehu botruje tudi skrb za permanentno izobraževanje in spremljanje novosti s prisotnostjo na domačih in tujih specializiranih sejmih ter neposredni nabavi materialov, orodij in direktni prodaji, kar bistveno zmanjša stroške poslovanja. Z novimi zmogljivostmi načrtujemo povečanje proizvodnje na 300 ton letno. Orodja za izdelavo embalaže nastajajo v sodelovanju s tremi orodjarnami, kupujemo pa jih tudi v Milanu in na Japonskem. In prav iz Japonske je prišla še ena naj novejša tehnologija za izdelavo okolju prijazne PET embalaže. Kje vidite razlog vašega uspeha? Zagotovo velja uspehe pripisati delavnosti, iznajdljivosti vsem nam - saj se je podjetju pred dvema letoma pridružila še hčerka Erika in Kaj vam in vaši družini pomeni prejeta nagrada? Prav gotovo je to zame velik uspeh, daje širša množica ugotovila, da dobro delamo. Zame in za družino je to izziv in obveza za prihodnje, pa tudi velika odgovornost. Moram izkoristiti to priložnost, da se zahvalim vsem, ki so me imenovali in glasovali zame, pa tudi vsem prijateljem in sodelavcem, ki nas podpirajo na naši poslovni poti. Veliko uspešnega dela vam želimo OKROGLA MIZA VERA V JAVNOSTI IN ZASEBNOSTI Okrogla miza o veri v javnosti in zasebnosti je potekala v prostorih knjižnice v Ilirski Bistrici, dne 13.12.2007. Organizirali smo jo člani Nove generacije Ilirska Bistrica, podmladek Slovenske ljudske stranke, v soorganizaciji s knjižnico Makse Samsa Ilirska Bistrica. Okroglo mizo je moderiral Janez Tomšič, svoja mnenja in razmišljanja pa so predstavili dr. Drago Čepar, direktor Urada vlade RS za verske skupnosti; dr. Ciril Sorč, predstavnik katoliške vere, bistriški duhovni pomočnik, redni profesor za dogmatično teologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter predstojnik Inštituta za sistematično teologijo na prej omenjeni fakulteti; Nevzet Porič, tajnik islamske skupnosti Slovenije in Andrej Bubnič, biolog po duši, študent komunikologije ter predstavnik ‘Novega sistema'. Kot gosta sta bila povabljena tudi predstavnika pravoslavne vere ter Jehovovih prič, vendar sta svojo odsotnost opravičila. Vera je del življenja mnogih ljudi po vsem svetu. Različnim religijam je skupno to, da verjamejo, da obstaja nekaj več kot zgolj fizični svet, ki se zaznavaš čutili. Verni ljudje verjamejo, da obstaja nekaj posebnega, kar daje življenju vsebino in smisel. Vse vere v svoji korenini nosijo enaka sporočila, ki jih ljudje včasih nočejo prav slišati in jih obrnejo po svoje. Čeprav se poraja nešteto vprašanj, vera sama ne sprašuje in ne daje odgovorov, saj je odgovor vera sama. Je prepričanje vsakega posameznika in je zelo osebna zadeva. Na okrogli mizi nismo iskali resnice, ker ima vsak vernik svojo. Sedanja slovenska ustava pa določa svobodno izpovedovanje vere tako javnosti kot zasebnosti. Gostje so se dotaknili vprašanja, kje so okviri te javnosti in kolikšna je svoboda javnega izražanja vere. V uvodnem delu je dr. Drago Čepar predstavil referat, s katerim nas je popeljal v osrčje razprave. Pobližje nam je predstavil težave, s katerimi se srečujejo različne verske skupnosti v tujini. Nevzet Porič je predstavil muslimansko vero in izrazil zadovoljstvo, da lahko javno izražajo svojo versko pripadnost tudi v Sloveniji. Dotaknil se je tudi 11. septembra in poudaril, da vodje islamske skupnosti v svetu te napade obsojajo. Dr. Ciril Sorč je poudaril, da se morajo različne verske skupnosti povezovati in medsebojno spoštovati. Z lepimi besedami je Andrej Bubnič zaključil uvodni del, ko je predstavil ‘Novi sistem’ in bistvo, da je kruha dovolj za vse in da si ga moramo deliti. Vzdušje je tekom večera popestril David Sedmak, ki je na diatonični harmoniki zaigral nekaj slovenskih narodnih pesmi. V drugem delu okrogle mize so obiskovalci postavljali vprašanja gostom. Izkazalo se je, da je bila tema dobrodošla, saj je bilo postavljenih veliko različnih vprašanj. Ob zaključku okrogle mize se je vodstvo Nove generacije zahvalilo gostom s priložnostnimi darilci. Kot se za vsak zaključek spodobi, so se lahko tudi obiskovalci posladkali in izmenjali svoja mnenja ob neformalnem klepetu. Ilirska Bistrica, 11. januar 2008 IZJAVA ZA JAVNOST Civilna iniciativa Zbor za Primorsko je v začetku letošnjega lata pričela z akcijo zbiranja podpisov podpore za ohranitev imena »PRIMORSKA« v imenih bodočih pokrajin. Sedanji predlog Vlade RS, predvideva razdelitev Primorske na tri pokrajine: Istrsko Kraško, Notranjsko in Goriško. O imenu Primorska niti sledu. V protest temu in v bran imenu, pojmu in vsebini, ki ga nosi beseda Primorska, je bila oblikovana Civilna iniciativa »Za Primorsko«. Organizirali so že veliko zborovanje v Ajdovščini, ki je opozorilo na vse plati in pomen Primorske za njene prebivalce in celotno državo. Nihče nima mandata ali pooblastila, da izbriše to ime. Primorska je ponovno vstala in bo stala dokler se ne poimenujejo pokrajine s tem imenom. Civilna iniciativa Zbor za Primorsko je želela omogočiti tudi našim občanom, da sodelujejo v tej akciji, tako da so lahko občani občine Ilirska Bistrica, podpisali podporo na stojnici Civilne iniciative Zbor za Primorsko, ki je bila: - na »placu« , dne 16.1.2008 od 9.oo do 12.00 in - pred banko Koper, dne 11.1.2008 od 9.oo do 12.00 ure ter 16.1.2008 od 9.oo do 12.00 ter po številnih gostilnah in trgovinah v mestu in po vaseh. Peticijo lahko podpišete tudi preko interneta. Naslov za klikje: http://www.tigrdrustvo.si/index. php?option=com_content&task=view&id=38<e mid=2. Zberimo podpise za Primorsko!!!!! Civilna iniciativa Zbor za Primorsko Za 00 NG IB, Ana Kalister Komentar www.malgaj.com Čisto majčkene cene so spet tu. In spet razveseljujejo. Sedaj vam lahko prinesejo celo do 2.800 EUR ugodnejše cene. Zato pohitite v naš salon in si izberite svojega Volkswagna. Na vas čakajo Fox, Polo, Golf, Golf Plus, Jetta, Passat in Sharan na zalogi. Višina prihranka je odvisna od posameznega modela. Z vsakim od njih pa bo vstop v novo leto prav gotovo še lepši. Vaš VW prodajalec: Malgaj Postojna Tržaška 84 Tel: 05/72 11 400 Porvhr Slovenija. 0W«tll »JOH dritili*: tfcerou «i earionntnfu Zr«,«« lih iSoitjfnčf-!» »■*'*»•»«« <«.' : kit»l«i Dletltrlj 0oir.» no, hemooiiur in or#* niti-- viarHm5* Voft »r tlobčnor Danilo Afrlt, M*9»^o pumonko melodiko, tč »vaj mitra bel »o proedik $* »rilo nw»j)nib, od k*tinh i« liri pojtamtih r«l|nl*; ..SUtrBke" bi m ja po K«r je na Slovemkem fcw n*k*j Birnlt, mora-v mo t»M j*«dirti, da to <1 »amj* t» Primoral«.' : to8n«li - U »Ink« BI- ‘"natakaj „f«lkal"? Moida Mto, kat mm-l|ej» glavnino a mambi« bratje BottičniK. titll tanijt, ti to prerf leti pteoivali popevke. * ...pvtlvvlir, nM0>x tet F«n*» - »reti pito it «0t>*Mi»k» mitoloelj«, ! »topil* pmd ■ wpj» Podutik« pr»m|«nl, * novenl ? Nčjbol; jih kajpak po malo * okolld dsmičeit kraje, *era| sto manj e« ir tipeeji. koder k« nitaj le« lafr.irod ru$Mp«.-, ob »okeloem iveretu brww 8otl|»fltič pove-dali mamkaitrč ipod-budno, podobno ,na je niihoaa m>«n|f tudi p bPoHklh faisfaih, ..m N novesi«, />/> W # # program # # IME Ml JE ŽELU... ...je bil naslov in rdeča nit literarnega večera, ki se je zgodil v soboto, 15. decembra, v piceriji Tomex. Organiziralo gaje Literarno društvo Ilirska Bistrica, zanj pa je najbolj zaslužna Patricija Dodič, ki je bila tokrat s svojo energijo in »strastjo do poezije« pravi magnet, ki nas je vlekel v čarni ris. Da se je njena zamisel tako imenitno udejanjila, ima zasluge med drugimi tudi Andrej Tomšič, lastnik picerije, ki je na naše malce plaho vprašanje, ali bi nas gostil v svojem lokalu, z iskrivo prostodušnostjo odvrnil: »Ni problema, samo povejte kdaj.« Seveda pa ne bi šlo brez drugega Andreja (Glavine), »kelnarja«, ki je več kot to, saj v svojem poklicu uživa in je tudi po njegovi zaslugi z okusom urejeni prostor tako prijeten. »Moja dolgoletna strast in nikoli izpolnjena želja je - imeti kavarno. Kavarne sem odkrivala na vseh potovanjih. Predstavljajte si zasnežen decembrski popoldne v Pragi... Vstopite v majhen, topel prostor, kjer stoji meter dolg točilni pult s starim kuhalnikom ... Po dveh razmajanih stopnicah se povzpnete v sosednji prostor, ki ni dosti večji... Ob steni je prislonjena enostavna lesena klop, pred njo dve mizici in štirje stoli...« Tako nekako nas je odvedla s seboj etnologinja in pesnica Helena Strle in nas nato popeljala v najprestižnejšo dunajsko kavarno, od tam na znamenite ljubljanske čajanke... Večerje vodila res profesionalno, tako daje njena pripoved o zgodovini kavarn (ta »izum« si lasti mogočna Evropa, vendar je, kot toliko drugih, prišel iz daljne Kitajske) kot v znameniti Tisoč in eni noči postala pripovedni okvirin hkrati tudi sama ena od zgodb. S svojim slikovitim in z iskrivim humorjem začinjenim pripovedovanjem nas je Helena kar začarala. Sicer pa smo sedeli za mizami, na katerih so tiho stale »kiantarce« z belim in črnim, družbo pa so jim delale miniaturne ikebanice z zimzelenim in suhim rastlinjem - zanje so bile zaslužne roke Danice Pardo, enako kot za pecivo ... Kaj pa literatura? V glavnem poezija in nekaj kratkih zgodb - ob spremljavi kitarista Elvisa Cahbaza - brali pa so avtorji sami: gostje Ana Balantič iz Idrije, Valentina Močnik in Andrej Kobal z Obale, David Šušel iz Kočevja ter domačini Danica Pardo, Patricija Dodič, Martina Zorza, Mirjana Ujčič, Jože Stegu, Aleksander Borenovič in Ivan Zadnik. »Čisto udobje, čisti užitek,« je zapisala ena od udeleženk na koncu in s tem povzela občutke vseh. Sicer pa ne gre zgolj za užitek, ki ga čutimo ljubitelji literature ob takih prilikah. Za srečanje gre, za druženje, ko si upamo odpreti pred drugimi tisti del duše, ki je ponavadi skrbno skrit; ko si upamo izreči najbolj rahločutne besede izpovedi; ko čutimo moč skupne volje, da bi presegli svet vsakdanje pragmatike, ki nas uklepa s neštetimi opravki, s tisočimi »moram« in »ne smem«, taj^o da na koncu pozabimo na »želim« ... Ja, še si želimo takih srečanj, smo ugotovili, še se bomo takole dobili. Še si bomo kdaj privoščili večer, ki bo čisto drugačen od naših običajnih, pa obenem prav tak kot v starih časih, ko so se ljudje družili in je beseda pletla vezi med njimi; beseda izpovedi, pripovedi; čarna beseda, ki prevaja v bivanje naše najbolj skrite misli, sanje, grozo in strah, smeh in posmeh, prešernost in čisto ljubezen. Helena Pirih Rosa

@ © gledališče © @ BLAZNO RESNO SMEŠNO Dne 20.12.2007 smo si učenci osnovnih šol Antona Žnideršiča, Dragotina Ketteja in Podgrada ter dijaki bistriške gimnazije v Domu na Vidmu ogledali gledališko predstavo z naslovom Blazno resno slavni, ki je nastala po knjižni uspešnici Dese Muck. Uprizorilo jo je Prešernovo gledališče iz Kranja. Kranjskim igralcem se je pridružila tudi Desa Muck, ki je odigrala vlogo mame najstnika Grege. Predstavo je režirala Katja Pegan. Blazno resno slavni je zabavna komedija, ki pripoveduje o slavi, zvezdništvu, filmu ter njegovih dobrih in slabih straneh in seveda o nepozabnem prijateljstvu. Nekega dne najstnik Grega sedi na klopci in k njemu pristopi nek mož ter ga vpraša, če je pripravljen sodelovati pri snemanju slovenskega filma. Sprva Grega ni navdušen, nato pa se le odloči in se udeleži avdicije. Tako dobi vlogo v filmu. Vlogo skuša dobiti tudi njegova mama, ki ga spremlja na vsako snemanje, saj meni, da fanta ne sme pustiti samega, ker še ni polnoleten. Grega začne spoznavati filmski svet ob pomoči režiserja Hijacinta. Med drugim se tudi zaljubi v Veroniko, s katero postaneta zelo velika prijatelja. Poleg tega se dogajajo tudi različni zapleti, ki zgodbo popestrijo. Grega hoče iz obupa narediti samomor, ki mu na srečo ne uspe, nekdo želi, da se snemanje prekine ... Predstava nam je bila zelo všeč, saj smo spoznali, daje snemanje filma zelo zapleteno in težavno, vendar kljub temu zanimivo. Igralci so svoje vloge zelo dobro odigrali, še prav posebno se je izkazala Desa Muck. Všeč so nam bili njihovi kostumi, vsak je bil oblečen primerno svoji vlogi, ki jo je igral. Scena je bila preprosta, ved nar učinkovita. Sporočilo te predstave je, da te lahko slava zelo obsede. To potrjuje tudi naslov. Prikazuje nam tudi, da v trenutku, ko nimamo denarja, takoj zagrabimo za prvo ponujeno priložnost. Seveda ima tudi tukaj pomembno vlogo denar, ki se mu nikakor ne moremo upreti. Zato tudi velja: "Denarje sveta vladar." Obsedenost s slavo včasih res ne pozna meja in nam velikokrat uide iz rok. Toda tokrat ni bojazni, saj je ujeta v igro na odru. Petra Tomažič in Monika Derenčin, 7.a OŠ Antona Žnideršiča Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si XXXI. MESEC KULTURE 2008 27. januar - 29. februar 27. januar ob 15:30 uri, Prem otvoritvena prireditev ob 31. mesec kulture MoPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica ŽePZ Prem Literarno društvo Ilirska Bistrica Fundacija Toneta Kralja 27. januar ob 16. uri, grad Prem regionalna likovna razstava »Tudi črna je Barva« Likovni ustvarjalci Primorske 31. januar ob 18. uri, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica predstavitev knjige »Trgovci s smrtjo« avtor: Brane Praznik, predstavlja: Jože Brus kulturni program: PS Vasovalec 3. februar ob 14. uri, Ilirska Bistrica karneval »Pust je pršu« Turistično društvo Ilirska Bistrica 6. februar ob 18. uri, Glasbena šola, Ilirska Bistrica tematski koncert »Večer slovenskih skladateljev« učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica 7. februar ob 19. uri, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica proslava ob Slovenskem kulturnem prazniku z gledališko predstavo »Trubar pred slovensko procesijo« avtor: Matjaž Kmecl, izvedba: Anatol Štern 9. februar ob 19. uri, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica koncert pihalnih orkestrov Pihalni orkester Ilirska Bistrica Pihalni orkester Vič 14. februar ob 18. uri, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica predstavitev knjige »Potovanje sonca« avtor: Aleksander Peršolja in razstava slik Klavdija Tutte kulturni program: učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica 16. februar ob 19. uri, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica gledališka predstava »Pokvarjeno« avtor: Ray Cooney, režija: Edita Frančeškin izvedba: dramska skupina Kulturnega društva domovina Osp 21. februar ob 18. uri, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica otvoritev likovne razstave Likovno društvo Franceta Pavlovca Ilirska Bistrica kulturni program: Nostalgija band 23. februar ob 19. uri, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica srečanje obmejnih pevskih zborov in skupin 28. februar ob 18. uri, Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica predstavitev knjige »Rojstvo države« avtor: dr. France Bučar, predstavlja: Tomo Šajn kulturni program: PS Sušeč KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Nova kolekcija sončiha očaa Izdelava in popravilo korekcijskih očal Okulistični pregledi BOGATA ETNOLOŠKA DEDIŠČINA V HRUŠICI Da Hrušica ni le lepa in vse bolj urejena vas, pač pa tudi živa in bogata z ljudskimi običaji, pričajo prireditve, ki se pogosto dogajajo v obnovljenem vaškem domu. To pa je obenem tudi dokaz, da je ta objekt, ki so ga predali svojemu namenu lansko poletje, upravičil svoj namen. V soboto 12. januarja je bila v hrušiškem vaškem domu predstavljena škoromatija, ki je prav v teh pustnih dneh na svojem vrhuncu. Obenem je bila ob predstavitvi škoromatov z vidika sporočilnosti pustnih mask postavljena tudi fotografska razstava škoromatije skozi čas, ob 15. obletnici delovanja škoromatov pod okriljem Kulturnega društva Hrušica. Uvodoma je prisotne nagovoril Mirko Boštjančič, ki je zbrane spomnil na doživetja iz bogate pustne zgodovine v Hrušici. Predsednik pustnega odbora Danilo Fabjančič pa je poudaril, da škoromatija v Hrušici ni nikoli zamrla, tudi v najbolj kriznih obdobjih ne. Skozi pustne like nas je ob slikovnem gradivu z besedo popeljala Ester Juriševič, kije sodelovala tudi pri pripravi podobne razstave hrušiških škoromatov, pred leti v prostorih Geografskega inštituta v Ljubljani. Poleg slikovnega gradiva je bil na ogled tudi material povezan s škoromati. Zlasti zanimivi sta bili upodobitvi dveh najznačilnejših likov hrušiških škoromatov in sicer »škopita« in »škoromata z zgonci«. Ker je pustni čas letos kratek, škoromati ne bodo imeli prav veliko časa za uganjanje pustnih norčij, zaželimo pa jim obilo uspeha pri odganjanju zime še preden je ta pravzaprav pokazala svoje zobe. (i.š.) V JELŠ AN AH NAREDILI PUSTNO ZASTAVO Tradicija pustovanja je v Jelšanah je zelo stara. Na decembrskem sestanku se je pustni odbor odločil, da bi morali izdelali pustno zastavo, zaradi razpoznavnosti na pustnih karnevalih in povorkah. Zastava ima vsa obeležja »punatrjev« -je rdeče barve ima koso in vile ter pustno masko. Vila in kosa predstavljata simbol uporništva. Vaščanih sosednjih vasi, jim pravijo kar »puntari«, saj so se njihovi predniki že od nekdaj upirali oblastem in niso nikoli bili pokorni. Vaščani so sestavili skupino šem, ki vsebuje različne maske, skupino pa sestavlja 30 do 40 šem. V soboto 19. januarja so imeli pustni sestanek, kjer so se dogovorili o poteku pustnih prireditev ter predstavili novo zastava. Običajno se udeležujejo sobotnih pustnih rajanj v Novokračinah in Sušaku, Dolenjah, na pustni torek pa so v Jelšanah, kjer po hišah poberejo pustne dobrote. Zvečer je ples za vse, kjer se nabrane dobrote tudi »pospravi«, v sredo, kakor je to že običaj, ko se naredi mrak, zapeljejo pusta po vasi in ga nato zažgejo. SIMPLV CLEVER /cn^, e-------- Malgaj Postojna, Tržaška 84, tel: 05/7211402 www.maigaj.com f KULTURNI USTVARJALCI, KI SO ŽIVELI IN USTVARJALI NA PREMU Prem je za celotno Slovenijo izredno zanimiva vas, saj je znan kot kraj z bogato kulturno dediščino. V vasi je bilo rojenih ali je živelo veliko zanimivih ljudi. Naj omenim samo nekatere: V Kilovčah je bil leta 1620 rojen nabožni pisatelj in leksikograf Matija Kastelic, umrl je leta 1688 v Novem mestu. Na premskem gradu je bil leta 1818 rojen kulturnik Karel Lavrič. Družina se je preselila v Ajdovščino, po končanem študiju prava je v Tolminu odprl svojo odvetniško pisarno. Na steno je z velikimi črkami napisal »tu se govori slovensko«. Znan je bil po tem, da je bil organizator kulturnega življenja. Na premskem gradu ima vzidano spominsko ploščo. Vsekakor je bil najbolj znan pesnik moderne Dragotin Kette, roj. 1876 na Premu. Po izredno plodnem pesnikovanju v Zagorju, Novem mestu in Trstu je svoje življenje zaključil 1899 v ljubljanski Cukrarni. Spominska plošča je vzidana na premski osnovni šoli. Pisatelj Ivo Grahor - Klepčarjev iz Bitnje, roj. 1902 leta, je bil publicist. Največ je živel v Beogradu in drugih krajih, zato doma ni bil preveč poznan, umrl je leta 1944 v Dachau. Na rojstni hiši ima vzidano spominsko ploščo. Zelo znan pesnik, dramaturg in prevajalec (prevajal je v sedem jezikov) je bil prof. Bogomil Fatur, roj. 1914na Premu. Bilje pesnik nenavadne izrazne moči. Umrl je v Ljubljani leta 1990. Na rojstni hiši je vzidana spominska plošča. Vili Stegu, roj. 1942 na Premu, je bil velik mislec, pesnik in kulturni delavec. Kot duhovnik je služboval v Nemčiji, umrl pa je na Premu 1989. Njegov brat Jožko Stegu je tudi pesnik in bil je predsednik Literarnega društva II.Bistrica ter organizator kulturnih prireditev. Ljudski pesnik Tone Gašperšič je bil rojen leta 1921 na Premu. Ker je bil kot mlad fant vpoklican v tujo vojsko, je v tistem času napisal več nostalgičnih pesmi, spomine na domače kraje. Umrl je doma leta 1999. Po njegovi smrti je izšla pesniška zbirka z naslovom Premski zvonar. Na Premu je živel tudi Matija Rant. Znan je bil kot pospeševalec sadjarstva. Pisatelj bogoslovja, ki je živel na Premu, je bil Gvido Rant. Prav tako je na Premu živel Valentin Plemelj, ki je bil znan kot botanik; nabiral in opisoval je rastline. Na tem področju ustvarja svoje pesmi tudi približno 10 pesnic. Večkrat se s svojo poezijo tudi predstavijo. Danica Pardo in Anica Seleš sta izdali svoji pesniški zbirki. Pesniška zbirka Danice Pardo je bila predstavljena na premskem gradu, v kratkem bo izšla še druga pesniška zbirka. Božidar Gorjan - Bogo. Rojen je bil na Premu dne 30. januarja 1924, očetu Josipu, ki je bil občinski tajnik od leta 1923 do 1927, in materi Ani Starc, poročeni Gorjan, roj. na Črnem Kalu. Osnovno šolo je obiskoval v Trstu, gimnazijo pa v Ljubljani. Od samega začetka je bil udeleženec narodnoosvobodilne vojske in le-to končal kot stotnik. Po koncu vojne je bil član jugoslovanske delegacije XIII. Korpusa zavezniške angloameriške vojske, s sedežem v Devinu, nato član jugoslovanske gospodarske delegacije pri zavezniški vojaški upravi v Trstu. Kot konzul SFR Jugoslavije je delal v Trstu in nato v Londonu. Bil je član jugoslovanske delegacije na 25. zasedanju Organizacije združenih narodov v NewYorku, kot predstavnik parlamenta je sodeloval tudi v drugih mednarodnih organizacijah. Dvakrat je bil izvoljen v Skupščino RS in v zbor narodov ter Zvezni tabor SFRJ. Nazadnje je bil predsednik Zveze združenj borcev Slovenije. Kot publicist je objavljal kratke črtice že v partizanskem tisku, kasneje tudi v Zborniku Slovenije 1945. Ocene in stališča glede slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji je objavljal v dnevnem časopisju, članke in razprave o zunanji politiki Jugoslavije se bili objavljeni v slovenskem in jugoslovanskem tisku. Njegovo večje delo je knjiga »Mojih petdeset let v politiki«, ki je bila izdana v samozaložbi leta 2001. to knjigo je zelo lepo predstavil avtor v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici, organizator Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, Tomo Šajn. Naslov druge knjige »Zavezniške misije na Koroškem in Štajerskem 1944-1945: operacija Avstrija«. V njej so povezani njegovi spomini na obsežno dokumentacijo iz zavezniških obveščevalnih arhivov, dostopno javnosti po 50-ih letih obstoja, v katerih njihove obveščevalne službe SOE - britanska in OSS ameriška - opisujejo NOV na meji z avstrijskim nacionalnim ozemljem. Mnogi dragoceni podatki so tako prišli v javnost, seveda pojasnjeni z njegovo osebno izkušnjo. Gospod Gorjan je eden redkih udeležencev NOV, ki je imel še v času vojne neposredne in redne stike z zavezniškimi častniki, z nekaterimi od njih je vzdrževal prijateljske vezi še v času svoje diplomatske službe in nato še kot predsednik slovenske borčevske organizacije. Gospod Gorjan ima še danes stike z nekaterimi preživelimi prijatelji. Tudi na svoj rodni kraj ima lepe spomine. Pisal mi je, da je lani obiskal svojo rojstno hišo, tik ob premskem stolpu, a žal ni bilo nikogar doma. Pravi, da se je takrat sprehodil od gradu do rojstne hiše in cerkve. Vmes se je vstavljal, s pogledom vpijal lepoto kraja, gledal ljudi izmislil na svoje starše, učiteljico Olgo Čokovo, ki je bila na Premu zadnja slovenska učiteljica pred fašizmom. Prav tako se je spomnil na župnika Žgajnarja, ki je tudi bežal pred fašizmom in sta ga z očetom obiskovala na Sveti gori nad Litijo, kjer je župnikoval do smrti. Takrat je potrkal na vrata rojstne hiše, a ni bilo doma nikogar, javil se je župniku, ki mu je v župnijski knjigi ljubeznivo pokazal zapis o rojstvu. Nato je gospod Gorjan posedel na zidu pred cerkvijo in se dolgo razgledoval po krajih med Snežnikom in Nanosom ter Istro. Gospod Gorjan s svojo družino uživa zaslužen pokoj v Portorožu. Poleti se odpravijo na dopust v Robanov kot v Solčavski dolini. Darinka Žbogar dvojna dioptrija ZLATI ČASI, KAU HITITE... Dnevi po novoletnih praznikih nam niso prinesli odjuge samo v naravo, ampak tudi v trgovine, kjer so nas pričakale "odmrznjene” cene kar lepega dela prehrambenih izdelkov. Mediji, opozicija in sindikati so seveda takoj namerili vse svoje topove v vlado, ki da naredi premalo za zajezitev inflacije in ji zagrozili z valom stavk. Pozabili so, da nismo več v planskem, ampak svobodnem tržnem gospodarskem sistemu, ki ga naši trgovci še kako dobro obvladajo, predvsem prikazovanje svojih stroškov (beri dobička) v končni ceni izdelka, ki so v nekaterih primerih višji od njegove osnovne cene pri proizvajalcu. Kdor more, naj razume! Poznavalci trdijo, daje med drugim temu kriva koncentracija moči, ki monopolistom dopušča odrezati takšen kos pogače, kot si ga sami izračunajo, da jim pripada. Če bi imeli več konkurence, bi se povečala ponudba, z njo pa zmanjšal pritisk na dvigovanje cen. Pustimo ob strani zakonodajno-pravne vidike tega problema ter se posvetimo odzivanju našega človeka na te pojave, ki mu vzbujajo strahove pred nebrzdanim pohodom kapitala, saj prinaša s sabo državljane z različno globino žepov. To se z vsako podražitvijo bolj pozna, saj v trgovini vse pogosteje videvaš ljudi, ki ob policah z živili razmišljajo, ali si tisto, kar držijo v roki, lahko sploh privoščijo. Hitro socialno razslojevanje družbe vpliva na spremenjeno "dioptrijo,” s katero gledamo drug drugega, če se tega zavedamo ali ne. Razmerja in razdalje med ljudmi določata denar in interesi, kar ni dobro ne za posameznika, ne za družbo, ki postaja vsak dan bolj odtujena, razdeljena in nestrpna. Dokler smo imeli namreč vsi vsega vsaj približno za sproti in še čez, se nismo toliko brigali, kaj je kdo in koliko česa natančno ima. Kakor hitro pa se to ravnovesje podre, začnemo podzavestno z lupo iskati okoli sebe krivca za novo nastali položaj ter drug drugemu meriti korake in grižljaje. Pozivi k medsebojni strpnosti z raznih verskih ter drugih vrhov doma in po svetu, ki so bili izrečeni ob začetku letošnjega leta (posvečeno medkulturnemu dialogu), so bili še kako na mestu tudi za nas, saj je pred nami izpit iz medsebojne strpnosti, ki ne bo trajal en mesec, ampak morda leta, preden nam bo uspelo vzpostaviti trdno socialno ravnotežje v naši družbi. Zanj je potrebno potrpežljivo dogovarjanje vseh vpletenih strani in iskanje dolgoročnih rešitev, ki bodo zaščitile najrevnejši sloj prebivalstva pred obubožanjem. Morda pa so ravno takšni pretresi, kot jih doživljamo zdaj, nekakšen božji prst, ki nas kliče k streznitvi od zasvojenosti s potrošniško miselnostjo, ki stavi vse na trenutni učinek (beri osebno ugodje, oziroma lagodnost) in se ne meni kaj dosti za bližnjega, ne za prihodnost. Ta ni toliko odvisna od višine osebnega ali nacionalnega dohodka, ampak od tega, kako znamo uporabljati stvari ali darove v svoje in skupno dobro. Ko se bomo naučili teh pozabljenih spretnosti, bomo manj tarnali za "zlatimi” časi, ki so bili ponavadi vedno nekje daleč nazaj v otroštvu in ne, kjer bi morali biti: V prihodnosti, da bi nas vleklo vanjo! Naj bo torej vsaj večina najlepših dni šele pred vami! Jožko Stegu trojna dioptija STRAH POVPREČNIH STARŠEV... Spet smo zakorakali v še eno novo leto. Nekateri so ga pričakali ob zasoljenih portoroških večerjah, in »preseravanju«...spet drugi smo spili pri gimnaziji mal občinskega črnega kuhanega vina (uradno od organizatorja je blo itak po mojem mnenju obupno...ne vem zakaj oštarije ne vedo, daje Teran s Krasa najboljši...) in skočili na en kebab do makedonca, ki je razumel situacijo in delal dober biznis tud v zadnji noči starega leta... Posadka varnostnikov je bla najmočnejša ravno za Silvestra... baje, da se uradno niti šampanjca ni smelo prešvercat noter...kdo bi le vedel zakaj...(večina promilov se je švercala itak v želodcih;) Seveda je bila »neuradna« situacija bistveno drugačna od predvidene in zaželene...a kaj črno...mamice itak že davno nimajo več nobene besede...še za navadne vikende ne...kaj šele za Silvestra...razen seveda klasike (»stara,daj dnar«)(»ja sinko, samo če boš...ma kje ma pa oči takvin«) Debata novoletnega večera se je vrtela predvsem okrog tega, da »na Plaču« ni več dovolj prostora za dva, in da bo zdej monopol mel petelin...ozadje rošad je blo večini precej jasno, kar me je precej presenetilo...»pafolk nej zabit«, sem si mislil, ko sem poslušal novoletne poslovne debate, zavite v nevidne hlape opojnih meglic... Ognjemet je bil krasen...takega pa vseeno ni blo za pričakovat...in oči so bile skupaj z vratovi že precej utrujene, ko smo šli nazaj na toplo pod šotor in uničavali še zadnje decije šampanjca... Zunaj sem opazil kar precej pubertetnic, katere so bile oblečene v zelo kratka krilca in popeki so bili skoraj zunaj...mene je pa še v bundi zeblo. Očitno nekatere mislijo, da bodo na »pravega« naletele glih tokrat, v mehurčkih novoletne noči...šment...pol bo pa lulika pekla, k bodo ledvice prehlajene in vse bo narobe...a kaj črno... mladost je itak samo ena... Mal sem se sprehodil še do motoristov, kateri so imeli svoj privat žur v prostorih zraven gimnazije...smo spili še ene borovniške za prebavo in pogledali en pornič...pa ne da bi slučajno zdej kej novega vidli... Tam proti jutru sem zavil še mal pod šotor, in se ob tem ognival ohlajenega kozlanja in razbitih steklenic...pa sem opazil, da se skupina mladoletnikov preriva poleg vhoda v našo bivšo staro vojaško kuhinjo. Očitno nikomur ni bilo preveč do normalnega pogovora, ker so enega (bil je na žalost v manjšini) stlačli med dva avta in mu zelo želeli malo spremenit konfiguracijo telesa in vizualno podobo obraza...punčke so seveda zraven vreščale in vsaka je mirila svojega fanta...samo pobeci so očitno prevečkrat gledali Terminatorja in Rambota...kako so potem rešli situacijo ne vem...čez čas, ko sem odhajal ven sem že opazil modre angele, ki so bli silno firbčni.. .zna bit, da so tudi kej mame obvestili in jih zbudili iz globokega sna.. .Vsekakor pa Miklavž ne bo zadovoljen z njimi, in verjetno drugo leto vse čaka šiba in parkeljn...če se ne bodo prej kej poboljšali... Jutro nas je vse zbudilo v običajen in zimsko turoben dan. Voščavanju ni bilo konca in kraja...in kdor je bil pameten, je vmes ruknil kak šnops... proti herpesom vseh vrst... Seveda pa je lepo in prav, da se tudi pri nas kaj dogaja in svaka čast opčini in županu, ki sta dovolila in podprla zadevo... Upajmo, da se bo lokacija lepo prijela, saj je ravno prav blizu...in tudi ravno prav odmaknjena od sitnih sosedov...bi se reklo da edina prava konkurenca Žabovci... V prihajajočem letu nas čaka poleg inflacije in prometnih povišanih kazni?! tudi mnogo...ma no...ne vem še čisto točno, kaj vse nas še čaka. Vsekakor pa upam, da se bomo vsi imeli tako radi kot do zdaj, in da bomo pazli eden na drugega... Pa srečno novo leto Matjaž Vrh Geacomm d.o.o., Ljubljanska cesta 2a, Koper http://www.geacomm.sl nepremičnine * posredniške storitve * svetovanje Cenjene stranke obveščamo, da dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami širimo tudi v vašo bližino. V novi pisarni v Ilirski Bistrici vam nudimo storitve posredovanja pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin, svetovanje, vpise v zemljiško knjigo in še mnogo več. Vabljeni! Pisarna Ilirska Bistrica Bazoviška 20 Tel: 031 734 851, Fax: 05 71 00 485 e_mail: dario.trebec@neacomni.si acžirik ' I CENIK OBJAV: ■ 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR | 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR . • 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR | 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR • | OSMRTNICA: 1 I 1 /8 strani brez slike:(5.000 SIT) - 20,87 EUR I 1/8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR j * Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. I Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. ■ Cene ne vsebujejo DDV. I F=* R M D.O.O. STO R LJ PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE "C' m iiSadv us DD IDEJ Vojkov drevored 2 6250 Ilirska Bistrica Tel.: + + 3B6 (0)40 7B3 943 E-mail: info@vprdstqru.si NAČRTA ARHITEKTURA Izdelava vseh vrst projektov za pridobitev GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z N JIM POVEZANO SVETOVANJE Izdelava prostorske URBANIZEM anisticne dokumentacije TER STROKOVNIH PODLAG IZDAJANJE POTRDIL 0 UPORABNIH DOVOLJENJIH ZA OBJEKTE, KI SO BILI ZGRAJENI PRED LETOM 1967 Na nekaterih upravnih enotah se je konec leta 2007 povečalo število zahtev za izdajo potrdil o uporabnih dovoljenjih za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967, za enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja ter za objekte gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25.06.1991. Takšnemu porastu zahtev je verjetno botrovalo dejstvo, da se spreminja in dopolnjuje Zakon o graditvi objektov in s tem v zvezi strah lastnikov takšnih objektov, da bodo spremembe omenjenega zakona vplivale na izdajanje tovrstnih potrdil, kar pa ne drži. Tudi na našo upravno enoto je bilo naslovljenih nekaj pisnih zahtev, predvsem pa je bilo' po tovrstnih potrdilih veliko povpraševanja po telefonu. 31.12.2007 je res stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, štev. 126/2007), ki se prične uporabljati z aprilom 2008, vendar v ničemer ne spreminja določb, ki se nanašajo na izdajo potrdil o uporabnih dovoljenjih za objekte zgrajene pred letom 1967. Po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, štev. 110/02), ki je začel veljati 01.01.2003 se šteje, da imajo uporabno dovoljenje: 1. vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru; 2. objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, če so z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirani v skladu z Zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, štev. 26/74, 29/74 in 42/86); 3. vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona (01.01.2003) v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru. Če objekti z dnem uveljavitve tega zakona še niso na predpisan način evidentirani, se šteje, da pridobijo upo- rabno dovoljenje, ko se na predpisan način evidentirajo v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb. Navedeno velja tudi za posamezna stanovanja in poslovne prostore v etažni lastnini, ki so bila rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega na podlagi dosedanjih predpisov ter za objekte, ki so se pred 9. novembrom 1996 lahko zgradili na podlagi priglasitve po 46. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, štev. 34/84), če so v uporabi in se jim namembnost po tem datumu ni spremenila. Zakon o graditvi objektov ne določa, da morajo vsi lastniki takih objektov obvezno pridobiti to potrdilo. Potrdilo je potrebno samo, če je to določeno s kakšnim drugim zakonom ali predpisom npr. kot dokazilo v kakšnem drugem postopku (ko gre za poslovne prostore, prodajo objektov, uveljavljanje kakšnih pravic, ipd.). Ne glede na navedeno pa se bodo potrdila, da ima objekt uporabno dovoljenje, izdajala tudi v bodoče, če bo lastnik takšnega objekta to zahteval in z dokazili izkazal, da gre za tovrstne objekte. 1 INSTaLacIJ E Brenčič Jože s.p. ILIrsLa BIstrica »©MILI! IH llliilJl Kako z manj denarja ogrevati več? ClC TOPLOTNE ČRPALKE Prva CTC toplotna črpalka ZA OGREVANJE OBJEKTOV za ogrevanje objektov f^r#S xX na bistriškem je vgrajena na K \ Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Ril ^ \ Vabljeni na ogled! INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clfc vie|mann © <5 GEM1NUS Poskrbite za vaš obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KLEB tehnologija Pokličite: tel: +385 (0)51 731028 M* (pm Q M mob: +385 (0)91 568 7775 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Klasična pedikura "5} Medicinska pedikura "5} Refleksna masaža stopal Program za diabetike SALON ZA PEDIKURO IN NEGO TELESA Breda Hrabar s.p. URNIK Koseze 59,6250 Ilirska Bistrica pon.sre.pet "5^ 8 -15 gsm: 040 727 675 tor.Čet *t^ 13 - 20 e-mail: salon,.metulj@gmail.com sre. ^ obiski no domu Lepo negovano stopala so poleg estetskega videza tudi odraz naše skrbi za zdravje ter dobro počutje. Janje lahko nekaj naredite sami, velikokrat pa je potrebna pomoč strokovnjaka. Če imate otiščance, kurjo očesa, vrasle nohte, trdo poroženelo kožo, če ste diabetik ali če želite narediti nekaj več za svoje noge je bolje, da poiščete strokovno pomoč medicinsko usposobljene pedikerke Salon je dostopen tudi invalidom, če pa zarodi bolezni ali starosti ne morete priti v salon, pokličite in pridemo k vam na dom m GOSTILNA s prenočišči f* l < II I Ema Deželak s.p. ' Dolenje 64, 6254 Jelšane • tel.: +386 (0)5/71-42-648 GSM: +386 41 747 657 J' s0 m: ,.e . iim iJPML l februar 'zCASABLANCO 8. marec - ples - MAESTR0 BAND llšB NOVOSTI NA PODROČJU PLAČEVANJA UPRAVNIH TAKS Država zagotavlja izvajanje javnih storitev občanom preko organov državne uprave in lokalnih samoupravnih skupnosti, čedalje pogosteje pa se javne storitve izvajajo tudi preko podjetij in drugih organizacij in posameznikov, ki jim je država podelila javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah. Prispevek uporabnikov za opravljeno javno storitev urejata Zakon o upravnih taksah (ZUT-UPB3, Uradni list RS, štev. 42/07) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (ZUT-G, Uradni list RS, štev. 126/07), v nadaljevanju ZUT. ZUT določa, da se plača upravna taksa samo za tiste dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki so navedeni v taksni tarifi. Upravna taksa plačana pri organih državne uprave je prihodek državnega proračuna, upravna taksa plačana pri organih občin, pa prihodek proračunov občin. Taksna tarifa določa upravne dokumente in dejanja ter višino upravne takse, ki jo je potrebno plačati za pridobitev dokumenta oz. za opravo dejanj. Zadnja sprememba ZUT, ki se bo uporabljala od 01.02.2008 uvaja kar nekaj novosti na področju plačil upravnih taks. Navajamo le nekaj pomembnejših za občane: 1. plačilo upravne takse z upravnimi kolki bo možno le še do 01.09.2008. Upravna taksa se bo praviloma plačevala v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti; 2. upravno takso je potrebno plačati ob vložitvi vloge; 3. upravne takse po 01.02.2008 med drugim ne bo potrebno plačati za: • zamenjavo ali nadomestitev javnih listin, ki so bile poškodovane in uničene v naravni nesreči, in sicer potne listine, osebne izkaznice, orožne listine, vozniško in prometno dovoljenje, • dokumente in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, • dokumente in dejanja v zvezi z uresničevanjem pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, • potrdila iz uradnih evidenc, • dokumente in dejanja v zvezi z letnimi povračili za uporabo cest, • dokumente in dejanja v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze ali z uradnim dejanjem registracije istospolne partnerske skupnosti, • vlogo in izdajo osebne izkaznice, potnega lista, prometnega in vozniškega dovoljenja ter orožnih listin, s katerimi se nadomestijo stare listine zaradi spremembe naslova, ki je posledica uvedbe uličnega sistema ali preimenovanja ulice z občinskim odlokom. Nasprotno od navedenih oprostitev, pa se bo povišala upravna taksa za prioritetno izdelavo osebne izkaznice in potnega lista v ne-nujnih primerih in sicer za 50%. Primeri, ki opravičujejo nujno izdelavo listine so navedeni v 6. členu Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, štev. 3/06) in 4. členu Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, štev. 100/05). Navedena člena določata, da se kot nujni primeri štejejo zdravljenje v tujini, smrt ali bolezen ožjega družinskega člana v tujini ali nujni službeni opravki v tujini. KJER ISTRA ODPRE VRATA Tam stoji Hiša RefoŠka kjer nudimo: ■M sprehod, skozi tisočletno tradicijo vinogradništva in vinarstva Slovenske Istre i* voden ogled veličastne kleti Vinakoper, zgrajene iz peščenjaka Ad degustacije v vinskem baru s prijetno teraso i* prodajalno, bogato založeno z vinom in drugimi dobrotami Slovenske Istre Hiša Refiška, Šmarska cesta 1, 6000 Koper, Degustacije: Tel. (++386)041 762 106, e-pošta: hiša.refoska@vinakoper.si, Prodajalm:Tel. (++386) 05 663 0136, www.vinakopcr.si Minister za zdravje opozarja. Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju. ■3 bistriške lokostrelske novice Dopolnilo rezultatov iz turnirja » Memorial Mateja Šabca« Ko smo objavili rezultate iz turnirja 2. decembra lani v Postojni, smo nenamerno izpustili lep rezultat bistriške nove lokostrelke TEJE GALE , ki je na svoji prvi tekmi v kategoriji mlajše deklice z golim lokom nastrelila lep rezultat in dosegla peto mesto. Se ji opravičujemo in ji istočasno čestitamo. Mednarodni dvoranski turnir v Italiji 12. in 13. januarja so se lokostrelci iz Slovenije in Italije pomerili v klasični dvoranski tekmi na razdalji 18 metrov. Turnir se je odvijal v San Vitu pri Ta-gliamnetu , udeležilo pa se gaje 187 lokostrelcev in lokostrelk. Bistriške sta zastopala Jadran in Dolores Čekada. Dolores je pometla s konkurenco in s solidnim rezultatom 557 krogov zmagala med članicami. Jadran je v kategoriji goli lok med veterani zasedel solidno četrto mesto. Državno dvoransko prvenstvo v Ilirski Bistrici Upravni odbor domačega kluba je sprejel sklep, da sprejme zahtevno organizacijo državnega dvoranskega prvenstva za leto 2008. Tekmovanje po potekalo 15. in 16. marca v dvorani osnovne šole Antona Žnideršiča , zato že sedaj vabimo vse občane, da si del ali celotno prvenstvo tudi ogledajo. Tekmovanje bo potekalo oba dneva od zgodnjih dopoldanskih do popoldanskih ur. Tako bodo proglašeni prvaki v posamični konkurenci in slogih, potekalo pa bo tudi ekipno državno prvenstvo. Rezultati bodo točkovani tudi za INDOOR ligo 2008. Dvoranski turnir v Pocenii - Italija Dvoranske tekme se kar odvijajo druga za drugo in naša lokostrelka Dolores »nabira« tekmo za tekmo, saj pride vsaka prav. Zato, da razbiješ mo- karate Opravičilo: v pretekli številki smo pomotoma izpustili del članka, ki ga tokrat objavljamo v celoti. Za napako se opravičujemo. Bistriški karateisti so se ponovno odlično odrezali in v močni konkurenci osvojili naslednje rezultate: v kategoriji kate ekipno letnik 1997 in mlajše so deklice v postavi TEJA JENKO, NASTJA STOPAR in ANITA JANEŽIČ osvojile 3.mesto, v kategoriji višje, letnik 1993-1996 pašo dekleta v postavi URŠKA JENKO, TAMARA BROZINA in ANITA JANEŽIČ osvojile 2.mesto. Pri članicah so v ekipnih bojih zmagale tekmovalke v sestavi DORIS BRNE, TAMARA KOVAČEVIČ in ŠPELA MUHA. V kategoriji kihon ippon kumite ali eno koračni boj, letnik 1998-1999 se je TEJA JENKO ponovno izkazala, se prebila vse do finala in osvojila odlično 2.mesto. Prav tako pa je svoje znanje v jiyu ippon kumite ali pol prostem boju kronala z zlato medaljo starejša sestrica URŠKA JENKO. Pri katah posamezno, letnik 1990-1991, je TAMARA KOVAČEVIČ z odličnimi nastopi iz kroga v krog premagovala nasprotnice in si tako priborila možnost nastopanja v finalu. Tudi zadnji, finalni nastop je opravila prepričljivo in brez napake ter si tako zaslužila 1.mesto. Pri članicah v katah je Špela MUHA osvojila 2.mesto , v borbah v srednji kategoriji pa je pristala na 3.mestu. Vsem tekmovalkam iskreno čestitamo in jim v novem prihajajočem letu želimoše več takšnih in še boljših športnih uspehov. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA notonijo treningov, da se preizkusiš na tekmi proti konkurentom, da izboljšuješ tehniko in rezultat. Tako se je 6. januarja udeležila turnirja v Pocenii pri Udinah, na kateri je sodelovalo še 86 italijanskih in slovenskih lokostrelcev. Od slovenskih se je udeležila večina reprezentatov, ki streljajo z ukrivljenim in golim lokom. Rezultat ni izostal, saj je Dolores v kate g i rji ukrivljeni lok v članski konkurenci s 555 doseženih krogov zmagala, reprezentanta Ivan Muznik in Miha Kosec pa sta dosegla drugo in četrto mesto. esimii-» 0©dhm©D®gy Cugosfirnca Bm [peaflzraedlmfls] <*io®o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si v DRUŠTVO "TVOJ TELEFON" vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti Sas. Informacije: tel 05/720-1-720, od ponedeljka do petka od 08. do on uro nogomet NOGOMETNI TURNIR 28.12.2007 Kraj: športna dvorana OŠ A. ŽNIDERŠIČA Čas: od 12.30 do 17h Turnirja v času počitnic se je udeležilo veliko število mladih (40 ). Prisotni so bili mladi iz osnovnih šol v občini (4), srednješolci (34) in(2)študenta. Mladi ljubitelji nogometa so se sami organizirali v ekipe, katerih je bilo 6! Zaradi omejenega prostega termina telovadnice, sem ekipe razdelil v dve skupini in omejil igralni čas 2x 11 minut.Tako je vsaka ekipa odigrala 3 tekme. Rezultati skupina A ČUČANJ : PALMA 9 : 2 RAZBACANI: ČUČANJ 3 : 5 PALMA : RAZBACANI vrstni red: 1. mesto ČUČANJ 2. mesto RAZBACANI S.mesto PALMA 1 : 6 Skupina B JAJCI : MENINA 4 : 2 TOVARI : JAJCI 0:5 MENINA: TOVARI vrstni red: 1. mesto JAJCI 2. mesto TOVARI S.mesto MENINA 1 : 2 Razigravanje za 5.mesto PALMA.MENINA 1 : 5 za 3.mesto RAZBACANI :TOVARI 3 : 8 Za 1. mesto ČUČANJ:JAJCI 2 : 5 Največ zadetkov je dosegel Kapelj A., najbolj obetaven mladi nogometaš pa je bil Jaksetič M. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi Brozina B., Smajla D., Smajila B., Berginc D., Grbec A. in Mahne J. in upravičila vlogo faforita saj so v ekipi trije igralci prvoligaške ekipe PRIMORJE iz Ajdovščine. Turnir je potekal v prijatelskem vzdušju in v duhu “fair playa”, tako da zunanji obiskovalec dobi vtis, da ne potrebujejo sodnika! Pri organizaciji mi je pomagal PRIMC TADEJ (sodnik) ČLAN ŠTUDENTSKEGA KLUBA ILIRSKA BISTRICA, kateri je bil tudi sponzor turnirja. Pri vodenju zapisnika in semaforja so mi pomagali igralci na turnirju. Ob zaključku turnirja so vse ekipe prejele spominska priznanja sponzorja, ki je med turnirjem poskrbel za osvežitev udeležencev z brezalkoholnimi napitki in ob zaključku so se sodelujoči pogostili z pizzo. organizator: KALC VOJKO * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net ZAVAROVALNO ZASTOPSTVO DOM----------------- GENERALI (ilKHU’ Dovgan IVIarjan S.p. Ekskluzivna zavarovalna agencija Gubčeva 4, 6250 Ilirska Bistrica Telefon: 05 71 45 848, GSM: 031 755 345 e-mail: marjan.dovgan@mail.generali.si Avtomobilsko zavarovanje po vaši meri * Posebni popusti za izkušene voznike po 10,15, 25, 30 in 40 letih vozniškega staža. * Brezplačni darilni boni v vrednosti 300 EUR. Ali STE VEDELI, DA CEPIVA PREIZKUŠAJO NA ŽIVALIH? Cepiva ne vsebujejo le strupenih kemikalij, temveč tudi tuje beljakovine, kot so proteini piščančjega embrija, telečji serum, možgansko tkivo zajca in celice opičjih ledvic. Ti tuji proteini lahko povzročijo alergične reakcije in vnetja in pri nekaterih otrocih izzivajo anafilaktični šok. Cepiva vsebujejo mrtve ali oslabljene žive patogene mikroorganizme ali njihove dele, stabilizatorje, konzervanse, antibiotike, barvila, različne ostanke živalskih tkiv, na katerih so bili pri izdelavi cepiva gojeni omenjeni povzročitelji, in druge različne nečistoče, ki ostanejo v cepivih zaradi proizvodnega postopka. Poleg teh sestavin je v cepivih lahko še neznana količina ne ugotovljenih živalskih (ali človeških) virusov, ki izvirajo iz tkiv, na katerih so cepiva gojena, kontaminirajo cepiva. Večina cepiv, ki pride v množično uporabo, je slabo preizkušenih. Poskusne skupine so premajhne in čas opazovanja prekratek, da bi proizvajalci cepiv in zdravstvene oblasti lahko ocenili kakovost, varnost in učinkovitost cepiva. Cepiva preizkušajo najprej na živalih, sledijo poskusi na ljudeh. Vendar se do danes ni izkazal za uporabnega še noben celični ali živalski sistem v taki meri, da bi lahko popolnoma predvideli odziv človeka na cepivo. V najboljšem primeru šoti sistemi nepopolni približki. Velika težava je v tem, da rezultate poskusov na živalih ne moremo vselej uporabiti pri človeku, kajti potek bolezni po infekciji z enakim mikrobom je pogosto pri živalih povsem drugačen kot pri človeku. Tudi zaradi omejitev kliničnih testiranj ostaja mnogo stvari, ki jih lahko razreši le praksa. Na podlagi teh podatkov se lahko vsak človek odloči, ali bo še podpiral cepljenje. Več informacij o nevarnosti in neučinkovitosti cepljenja lahko najdete na spletni strani društva SVOOD Predvsem pa brez panike. Antonieta POROČANJI 0 DOGODKIH NA OBMOČJU POUCIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE IM2.2007DO 15.1.2008 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 12 kaznivih dejanj in sicer 4 vlome, 5 kaznivih dejanj tatvine, ter po 1 kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, ogrožanje varnosti in poneverbe. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 1 osebo, katera se je imela namen izogniti mejni kontroli in odpotovati na Hrvaško. V postopku je bilo ugotovljeno, da je oseba v Slovenijo dopotovala iz Italije. Po končanem postopku je bila izročena italijanskim mejnim organom. Policisti so obravnavali 12 kršitve javnega reda in miru, od tega 8 kršitev na javnem kraju in 4 kršitvi v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi ali izrečena opozorila. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 13 prometnih nesreč, v dve prometni nesreči sta se končali z lažjimi telesnimi poškodbami, v 11 prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo tudi dve prometni nesreči s pobegom. fiVTOULJ AN m B.H.5. HITRI SERVIS fiVTOULJfiN, Bojan (Jljan, servis in trgovina s.p. Vilharjeva 33, 6250 Ilirska Bistrica Na našem servisu vam bomo "porihtali" vašega jeklenega konjička, v vulkanizerski delavnici preobuli, v trgovini pa boste lahko kupili filtre, olja, zavorne sisteme, akumulatorje, pnevmatike, ter ostale rezervne dele in dodatno opremo, ki jo vaš štirikolesnik potrebuje za brezskrbno in varno vožnjo ! flKCIJfllll Popasti do -35% na lanske modele pnevmatik III Delovni čas: 8-12 in 13-17, sobote 8-12 servis 05 71 41 355 trgovina 05 71 01 495 mobitel 041 794 854 http://www.avtouljan.si Obravnavali smo tudi 2 poškodovanji osebnih vozil na parkirnih prostorih. Prav tako smo obravnavali še en požar v naravi, požar v stanovanjski hiši in požar v enem izmed podjetij na območju občine Ilirska Bistrica. Spodbuden je tudi podatek, da v času med božičnimi in novoletnimi prazniki nismo beležili niti telesnih, niti drugih poškodb, ki bi jih povzročila pirotehnična sredstva. Zaznali smo le eno kršitev nedovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov, zaradi prekrška po Zakonu o eksplozivih, pa je bilo kršitelju izrečeno opozorilo. Aleksander MORAN KOMANDIR POUCIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III novo Opel Corso >,w‘T *N.\ v - .* < r; j® ." Odpeljite svojo tudi vi. »' .. •> . . ‘ja. čem** ALTTOp^is sChsKIAtO Ordinacija TL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© — ^—— Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© SIB INŠTALACIJE do.o. SIB Inštalacije do.o. Jablanica EL 6250 Ilirska Bistrica teL 05 714 85 B. fa» 05 714 BS IG, GSM: 041 714 394 : :: ' : e-mall: slblst@slol.net www.instalacij6-sib.si ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija i-umjpti mmuš M weishaupt Vie|mann Eurotherm Unical GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: aciskra@volja.net URNIK 7.00 -19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM I I I >imcžinilk PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net I i i NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AVTOŠOLA PE ILIRSKA BISTRICA R FIT 1 V® BAZOVIŠKA CESTA 4/a K H I \ X telefon : 05-7141-584 jLVJuJUrXJ.li e-mail: sandi.cekada@relax.si 5 TEČAJEM CPP PRIČNEMO 15. FEBRUARJA 2008 OB 16 URI VPISI VSAK DAN NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 051-67-44-44 UGODNI PLAČILNI PODOJI MOŽNOST PLAČILA VOZNIŠKEGA IZPITA NA 24 OBROKOV VOŽNJO POUČUJEMO NA NOVIH VOZILIH GOLF- 5 AVTOŠOLA RELAX V KRATKEM TUDI V POSTOJNI, SEŽANI IN KOPRU Z AVTOŠOLO žgRELAT VARNO V PROMET PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE ponuja dobro počutje v čudovitem ambientu savn(turška,finska,infra) ali pa prepuščanje masažam tajskih maserk. Ob vsem tem pa niso pozabili niti na wellness kozmetične storitve, ki zavzemajo celotno področje lepotne terapije. Vsem skupaj iskrene čestitke za njihove uspehe v želji,da bi jim bili ti nadih za nadaljni trud v svoji stroki.Veseli smo lahko,da so v naši sredi! Barbara Kogovšek MITJA HAIR TEAM Kdo ne pozna pridnih rok frizerjev Mitja hair team v centru Mikoza v II.Bistrici.Pod njihovimi spretnimi rokami nastajajo umetnije pričesk katere krasijo naše glave.V sodobnem svetu,ko je vse pomembnejši tudi zunanji videz posameznika,poskrbijo tudi za ličenje in pa razvajanje v solariju.Za prijetno vzdušje salona skrbijo tri frizerke - Sabina,Katja in Suzi ter frizer Ivan, ki daje salonu poseben čar.Ob koncu leta.se je njihovim 25.tim salonom po Sloveniji, Hrvaški in Bih pridružil še eden moderen center v Sežani na 600m,kjer vas bodo razvajali vrhunski frizerji.Poleg tega vam center Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 « PHDRUAft ©d D Šk METRAZNO BLAGO POSTEUNINA-KAPNE KUHINJSKE KRPE BRISAČE \ / <8@ £0 x X / v / UGODNE CENE PRESITIH ODEJ IN VZGLAVNIKOV BREZPLAČNO ŠIVANJE ZAVES NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO ‘SKODELICE (za čaj, kavo) ‘JEDILNE GARNITURE (krožniki) ‘VAZE ‘OKVIRJI ZA SLIKE ‘SKLEDE ‘SVEČNIKI + DIŠEČE SVEČKE ‘ NOVOLETNI OKRASKI NAJNOVEJSE - DEKOR ZA ZAVESE PREŠITE ODEJE, VZGLAVNIKI, PRTI, NADPRTI, PRTIČKI IN SE IN SE... ■ ■: Wm v : I«« ' ih 5 ' : V <|| ^ - ' REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise URNIK N0N-ST0P 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO KAJ NAM BO PRINESLO LETO 2008? BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. Svetovni delniški trgi so zadnje tedne precej rdeče obarvani. Če se držimo pregovora, da se po jutru dan pozna, nam glede na gibanja v začetku leta naslednjih 11 mesecev ne bo prineslo nič kaj dobrega. Eden od razlogov za prodajne pritiske na mednarodnih trgih je višanje cen surovin in hrane, kar nevarno dviguje inflacijo. Ključen dejavnik tu so ravno surovine, saj se z draženjem nafte povečuje zanimanje za proizvodnjo biogoriv, ki jih proizvajajo iz rastlinskih olj ter rastlin, ki vsebujejo sladkor in škrob. Te pa so po drugi strani ena vhodnih surovin pri proizvodnji hrane oziroma pri krmi živali, kar povečuje cene le-teh. Druga težava mednarodnih trgov je še vedno trajajoča kreditna kriza, kateri trenutno še ni videti konca. Medtem ko so se odpisi slabih posojil okrog praznikov nekoliko umirili, že krožijo govorice o novih izgubah, ki naj bi jih imele večje investicijske banke. Ali bo centralnim bankam z zniževanjem obrestnih mer uspelo ohraniti trenuten tempo gospodarstev, bo pokazal čas, o resnosti problema pa priča tudi organiziranje posebne komisije pod pokroviteljstvom predsednika Busha, katere namen je z aktivnimi posegi v delovanje ameriškega trga kapitala preprečiti njegovo ohlajanje. V januarju nas je ob pogledu na borzno tečajnico mrazilo tudi doma. Trg so nižali zapleti pri prodaji državnih deležev ob hkratnem širjenju pesimističnega vzdušja iz zahodnih trgov. Najprej se je že okrog Novega leta zapletlo z Zavarovalnico Triglav, ko se je vlada odločila tik pred uvrstitvijo na borzo začetek kotacije preprečiti ter delež v upravljanju KAD-a prodati prek prve javne prodaje slovenskim državljanom. Vendar pa se je pri tem pokazalo, da celo koalicijski partnerji, ki so sprva s prodajami soglašali, trenutno slednjim nasprotujejo. To se v zadnjem času kaže predvsem pri ceni delnice Telekoma, ki že nekaj tednov vztrajno izgublja. Določen interes za nakup s strani tujcev še vedno obstaja, a očitno ponujena cena ne zadovoljuje potreb države ter posledično malih investitorjev. Na informacijo, ali bo v nadaljnjih pogajanjih uspela prodajna skupina še kaj iztržiti oziroma bo tokratna prodaja celo padla v vodo, bo potrebno še nekoliko počakati. Na borzi se še vedno aktivno trguje z delnico N KBM, kjer nas morda v letošnjem letu čaka drugi krog privatizacije, investitorji pa že tradicionalno veliko trgujejo tudi s Krko, ki uspeva, za razliko od ostalih regijskih konkurentov, z vidika poslovanja napredovati precej suvereno. Nekoliko večja priložnost za slovenske investitorje morebiti v letu 2008 leži na Balkanu, če le ne bo na Kosovu res- neje zavrelo. Pritiski mednarodne skupnosti na vodstvo Kosova so bili očitno zadosten razlog za odlog odcepitve z decembra na čas po srbskih predsedniških volitvah. Slednje je za borze v regiji pomenilo nadaljevanje »statusa quo«, kateremu smo priča še danes. Zdi se, daje odcepitev največja ovira na poti do višjih tečajev, saj podjetja poslujejo bolje kot lani, v Srbiji pa se pripravlja tudi kar nekaj odmevnejših prodaj velikih podjetij, med njimi tudi Aerodroma, naftne družbe N IS ter letalske družbe Jat. Slednje bi gotovo vzpodbudilo zaspan srbski trg ter morebiti uspelo privzdigniti apatične tečaje tudi v Makedoniji in Bosni. Upajmo, da bo slovenska vlada kljub zapletom nadaljevala z začrtano strategijo izstopanja države iz gospodarstva ter aktualne prodaje državnih deležev ne bodo postale zgolj sredstvo političnega prerekanja in nabiranja političnih točk, ki z ekonomsko logiko nima nobene povezave . ILIRIKA Borzno posredniška hiša d,d. Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja LIPA Andrej Abrahamsberg s.p. Borisa Kalina 6 SLO-5250 Solkan GSM: 040 207 338 Najstarejša evropska tradicija proizvodnje strešnikov - od leta 1250 najboljša možna kvaliteta, ekološko ustrezen produkt in konkurenčne cene! Prodajamo 8 osnovnih modelov z še 9. podoblikami, v 14 različnih barvah (strokovno - engobah). Več na: WWW.kritina-SUlter.si. Prodajamo po vsej Sloveniji in tudi v II. Bistrici. Naše stranke se bodo vljudno odzvale, če jih pokličete na: 051 342 463 (Dolenje); 041 333 427 (Vrbovo); 041 333 406 in051 332 337 (II.Bistrica). KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič SP Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK P0NEDELIEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! TUDI V PIVKI Kemična čistilnica in pralnica Iva Dujmovič s.p. Levstikova 7 6257 Pivka Tel.: 05 75 71 092 GSM: 041 249 007 Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, četrtek od 9 do 11 ure. ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 J d e ■) e š C? J C') C ') Cš C š £2 e č C') (?' š :,r S? S| 2 j) % (3 iL\ > % <<©. ^ vfi? ^ (Qi> % »PUST JE PRŠU« Turistično društvo Ilirska Bistrica organizira tradicionalno pustno prireditev »Pust je pršu«. Karneval bo potekal S.februarja 2008 od 14.ure dalje po ilirskobistriških ulicah. Skupine se bodo letos zbrale pred osnovno šolo Dragotina Ketteja na Župančičevi ulici, tu se bo oblikoval sprevod. Prva predstavitev bo v križišču Župančičeve in Bazoviške nato se bo pomikal mimo Komunalnega podjetja in po Prešernovi ulici do Trga M .Tita »plača«, kjer bo druga predstavitev posameznih skupin. Sprevod se bo potem pomikal po Cankarjevi ulici do križišča pri pošti, kjer bo tretja predstavitev. Pot bodo skupine nadaljevale po Rozmanovi ulici mimo Postaje policije do ulice IV.Armije in zaključile v območju bivših bistriških vojašnic. Tu bo zaključek prireditve s toplim obrokom. V nedeljo, 3.februarja bo v popoldanskem času od 13. do 17. ure veljal zaradi prireditve poseben prometni režim, zato organizator naproša udeležence in obiskovalce, da upoštevajo prometne znake ter navodila policistov, varnostnikov in redarjev. Prosimo vse za razumevanje. Prisrčno in prijazno vabljeni na prireditev. TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA NA POTI V EVROPO - BREZ MEJA Na pobudo Gerontološkega inštituta ITIS iz Trsta je bilo 21.decembra 2007 na dan, ko so padale meje, srečanje stanovalcev in stanovalk Domov upokojencev iz Sežane, Izole, Kopra in Doma starejših občanov Ilirska Bistrica s stanovalci in stanovalkami Gerontološkega inštituta ITIS in Doma upokojencev Tilia iz Trsta. Srečanje obeh strani se je pričelo na Fernetičih, kjer so bile izrečene pozdravne besede predstavnikov občin Sežane in Trsta. S kupico rujnega smo vsi prisotni nazdravili padcu meje. S strani stanovalcev iz obeh strani meje je bilo izrečeno veliko ganljivih besed. Vemo, da so pred 20 leti na ljudi, ki so želeli prestopiti državno mejo brez dokumentov še streljali, sumljivi pa so bili tudi tisti, ki so uvažali iz tujine računalnike, razne knjige, robo, priboljške... Na povabilo italijanskih kolegov smo odšli v Gerontološki inštitut ITIS v Trstu, kjer se je nadaljeval kulturni program z glasbo ter slavnostno kosilo. Večkrat je bilo med srečanjem poudarjeno, da je to dan, ko so padle meje, pasti pa morajo tudi v naših glavah. Življenje brez meja omogoča boljše življenje ljudem, gospodarstvu in nam daje številne priložnosti za povezovanje v Evropske projekte. Katja Prosen Boštjančič, DSO Ilirska Bistrica FOTO KLUB SUSEC V letošnjem letu ima foto klub Sušeč volilni občni zbor, kar pomeni, da delujemo že štiri leta. Naš obstoj in delo v tem času vsekakor lahko ocenimo kot uspešno. Uveljavili smo se v slovenskem prostoru in tudi širše. To dokazujejo intenzivna sodelovanja s podobnimi društvi pri nas in v tujini. Uspešno postavljamo vedno nove in zanimive razstave, bogatimo svoja znanja, sodelujemo pri različnih projektih v naših krajih, nabavljamo opremo, ki nam pride prav pri delu kluba in fotografiranju, izmenjujemo si izkušnje, snujemo nove načrte in se imamo fanj. Uspešno si kot klub in posamezniki nabiramo tudi točke, ki v svetu fotografije pomenijo čast in priznanje, tako za klub, kot njegove člane. Načrti za bodočnost so še bolj H susec w Jš smeli in zanimivi. Vse, ki bi se nam radi pridružili, vabimo na srečanja Foto kluba Sušeč. Dobivamo se vsak četrtek ob 20h, na sedežu kluba, Vilharjeva 35 (TELES, za Petrolom) Dobrodošli Družinske skupine AL-ANON I Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problerA llkohol in potrebujete anonimno i| brezplačno pomoč? Pokličite avtcg matski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. ■ 1 Lahko obiščete tudi našo splet |o stran: http://al-anon-drustvc| |i ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si