Naroinina znaša letno if6|Din, polletno 18 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna itev. 1 Oin UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 28 Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaia vsako nedeljo I. LETO MURSKA KRAJINA Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Murska Sobota, 10. aprila 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. 6 Vprašanje valute Čim bolj gospodarska nadloga tlači države in narode, tem več načrtov se poraja, s katerimi skušajo ljudje odpraviti to obupno stanje. Pogosto se čuje, da bi po-množitev papirnatega denarja in s tem združeni padec valute, na en mah odpravil vse gospodarske nadloge, ki nas tarejo. Pravijo, da bi mi s tem lahko dražje prodajali svoje izdelke, dobili več denarja in torej lažje plačevali svoje obveze. Finančna politika vlade in narodne banke zastopa nasprotno stališče, da je namreč treba dinar držati na enaki višini, ker bi vsak padec ali zvišanje dinarja škodovalo gospodarstvu. Res se je posrečilo obdržati stalno vrednost dinarja tudi takrat, ko se je začel celo angleški funt majati. Tudi mi smo mnenja, da bi padec dinarja našemu človeku ne koristil, ampak škodil. Glavni dohodek našega prekmurskega kmeta donaša živinoreja. Živino pa more prodati le tedaj, ako ima odprte trge v inozemstvu, kjer so višje cene. Vidimo pa, da druge države, zlasti Avstrija in Italija, dopuščajo uvoziti le gotovo število glav, ali pa samo gotovo vrsto živine. Vse drugo je zabranjeno. Zato ne smemo izvoziti več, kot je predpisano, če gremo s cenami še tako doli, ali pa če dinar še tako pade. V naši državi bi pa v slučaju padca dinarja še manj prodali, ker bi se meso takoj podražilo in bi zlasti uradništvo in delavstvo imelo še manjše dohodke. Kakor vidimo, ne bi mogli naših kmetijskih pridelkov v večjih količinah prodajati kot sedaj, četudi bi dinar padel, morda pa še manj. Nasprotno bi pa takoj v ceni poskočili inozemski, zlasti pa industrijski izdelki. Naš človek bi moral obleko, obutev, perilo, poljedelske stroje, umetna gnojila i. t. d. mnogo dražje plačevati kot sedaj, dohodkov bi pa ne imel toliko več, ker tudi v tem slučaju ne bi mogel vseh svojih izdelkov prodati, kriza bi se še povečala. Padec valute bi pa zlasti hu- do zadel vse tiste, ki so si v boljših dneh pritrgovali od svojih ust in nosili svoje skromne prihranke v naše hranilnice in posojilnice, da imajo v stiski neko pomoč. Ako bi dinar padel, bi tudi njihovi prihranki izgubili na vrednosti. Njihov trud, pridnost in varčnost bi bila slabo po- plačana. S tem bi bil naš najso-lidnejši živelj najbolj prizadet. Kakor vidimo, bi padec valute ne prinesel pričakovanih koristi in krize ne bi bili rešeni. Nasprotno bi se še povečala. Zato moramo samo pozdraviti stališče vlade, da je treba storiti vse, da ostane dinar stalen. Odstop min. predsednika ga. Petra Zivfeosiča Dne 6. I 1929 je naš Kralj raz-pusto parlament, ukino ustavo in ime* novao novo vlado pod vodstvom ga. Petra Živkoviča. Velika je bila naloga nove vlade: pomiriti razburkane politične strasti in borbe, med ljudstvom poživiti neomajno vero v državo in zaupanje v oblasti. Po zvršetku tega dela pa ima priti zopet nazaj parlament z ednim edinim ciljem: služiti narodu in državi. Dobili smo zopet ustavo in parlament, politično življenje v državi je mirno, parlament se briga samo z gospodarskimi vprašanji. S tem bi bio doseženi cilj prve vlade po razpustu parlamenta 1. 1929. Zategadelj je smatro tudi. do zdajšnji min. predsednik g. Peter Živ-kovič, da je svojo od Kralja mu po- stavljeno nalogo spuno, pa je v pon-deljek, dne 4. aprila 1932 na seji ministrskega sveta odložo svoje mesto v vlsdi. Z ednim je tudi stopo iz političnega življenja, bio je nazaj imenovani za armijskega generala in je prevzeo vodstvo nad Kraljevo gardo. Za novega min. predsednika je Kralj imenovao ministra za zunanje zadeve g. Voja Marinkoviča. Vsi drugi ministri so ostali kak so bili do zdaj. Delo ga. Živkoviča dnes presoditi objektivno, je nej mogoče, ar nam je preblizu. Gotovo pa je, da ga bo ho obležali z težkimi poškodbami na tleh. Pri katastre fi je bilo težje i lažje ranjenih 29 eseb. Število mrtvih, ki znaša do sedaj že devet, pa se ne more ešče točno ugotoviti, dokeč ne preiščejo razvaline porušenega poslopja. Nevarnost katastrofalnih poplav Zaradi deževja i tajanje snega so vse reke v državi spet močno narasle i groze velke povodnji. Ponekod se je voda dvignila za več metrov. Posebno je prizadeta okolica Beograd i pa južne pokrajine. Oblasti so odredile izpraznitev vseh ogroženih pokrajin. Posebno je narasla Drina i vo- dovje v dolini Morave. Prebivalstvo so v ogroženih krajih začasno naselili v železniške vozove. Sava je narasla preko 7 metrov. Tfldi v Bosni je položaj preveč kritičen. Radi toplega vremena se sneg naglo taja, tak da voda s hribov naravnost dere v doline. POLITIČNI PREGLED Jugoslavija. Finančni minister je odobro proračun dravske banovine i ga je pri tem zmanjšal za 23 milijonov Din. Odobro je banovinsko do-klado na vse neposredne davke v višini 35%, cestno doklado 25% i zdravstveno doklado 10%. — Minister Pucelj je predložo narodni skupščini načrt zakona o pobijanju draginje. Po tom zakoni se bodo cene za živ-ljenske potrebščine maksimirale, i ne bo smeo nihče prodajati dražje kak po določeni ceni. Pri vsakšoj občini se bo ustanovo poseben odbor za določevanje cen. člani tega odbora se bodo kaznovali z globo do 10.000 Din, či ne bi vestno vršili svojih dolžnosti. — Narodna skupščina je sprejela novi troSarinski zakon, s Šterim je ukinjena za producente trošarina na vino j žganje. — Narodni poslanec dr. Lon-čarevič je vložo interpelacijo na prometnega ministra, ar je dao dobavo železniških pragov v skupni vrednosti 37 milijonov Din neki francoski tvrdki. Ta tvrdka je pa dobavila slabo blago za ceno, za katero bi se moglo dobiti od domačih producentov najbogše blago. Narodni poslanec je zahtevao strogo preiskavo. O izidu preiskave bomo poročali, da se bo znalo, ka je bio vzrok tomi, da se v sedanji težki gospodarski krizi ni podpiralo domačih producentov. Avstrija. Finančni edber Društva narodov je ugotovo da Avstrija nujno nUca nov inozemski kredit, či šče zadostiti obveznostim na podlagi posojil iz prejšnjih let. Obresti i anuitete za javna posojila znašajo nad 50 miljonov šilingov. Ta vsota zapade 15. aprila. - 1. aprila so potekle trgovinske pogodbe Avstrije s Čeho-slovaško, Madžarsko i Jugoslavijo. — V javnosti krožijo vesti, da je bivši pedkaneler dr. Sch/iber skleno, da se umakne iz političnega življenja. — Trgovinska pogajanja med Italijo i Avstrijo so se posebno za slednjo iared-no dobro zaključila. Madžarska. Po presledku enega meseca se je zopet pričelo zasedanje madžarskega parlamenta. Pričakovati je bilo, da bo pri prvem zasedanju vlada dala izjavo o svojem delovanju, ka se pa ne zgodilo, radi toga so opozicijski poslanci ostro protestirali proti vladi radi takega postopanja. — Posojilo državne blagajne v višini 1 620 000 funtov šter-lingov, 12 500.000 švicarskih frankov i 5.000 000 dolarjev je bilo pod istimi pogoji i obrestmi podaljšano do 8. avgusta. Posojilo je bilo že meseca novembra lanskega leta podaljšano na tri mesece. -- Sccialni demokrati zahtevajo, naj se minister-ski predsednik grof Karoly i vsi člani vlade, stavijo pod obtožbo, zaradi prekoračenja za prvo polovico letošnjega leta dolečenega proračuna za 37.5 miljonov pengSv. Čehoslovaška. V severnočeških premogovnikih je vOvdarila stavka. Nad 30.000 rudarjev je zapiistilo delo. Na večih krajih je prišlo tUdi do spopada med delavstvom i policijo, vendar pa brez resnejših posledic. Vzrok stavke je bila namera, da niš-terne rudarje odpustijo iz službe i ka se je ponekod tudi že izvršilo. Da se je stavka tak hitro končala, je pripisati energičnemu posredovanju vlade, ki je dosegla . pri vodstvih rudnikov, da so se odpuščeni delavci spet sprejeli nazaj v službo. — Gospodarski položaj v državi hoče vlada rešiti z notranjim posojilom, o šte-rom se ešče ne ve ali bo prisilno ali prostovoljno. Ruiija. Po nekših vesteh preti lakota v Kavkazu, na Urala, ob Volgi ) v zapadni Sibiriji, gde so važna žitna tržišča. Kmetje so ponflcali za prehrano že semensko žito, i je pomladanska setev skoraj onemogočena. Vlada je odredila, naj se ustavi vsak izvoz žita. Grčija. Zaradi velkih finančnih težkoč v katere je zašla država, bo ustavljena amortizacija notranjih posojil za leto dni. — Vlada je dovolila, da sme vsak potnik prinesti v Grčijo drahem (grški denar) kelko šče. Prvle je bilo to omejeno. — Finančni minister je predlagao naj se uvede splošen monopol na tobak, ka do zdaj ni bilo. Vse privatne tvorni-ce bi država prevzela i lastnikom plačala odškodnino. Bolgarija. Pred kratkim so se vršile demonstracije v Sofiji, štere so bile naperjene proti Jugoslaviji. Radi toga je jugoslovanski poslanik izročo bolgarski vladi dve protestni noti. Vlada je obljubila, da bo krivce kaznovala. Poljska. Vlada se pogaja s Francijo, da bi ji odstopila del ene izmed afriških kolonij, v štero bi poljska naselila nezaposlene poljske delavce. Listi pišejo, da Francija ni proti temu i to pusti pod pogojem, da ešče v naprej ostane del kolonije, ki bi ga prevzela Poljska, pod francosko nadoblast. Murska Sobota — Našim naročnikom naznanje. Dobili smo naš list nazaj vrnjen s pripombo »Ne sprima" od nekaterih takih naših naročnikov, šteri so list že naprej plačali, potem so pa list pri nas reklamirali. Te slučaje smo prijavili poštni direkciji v Ljubljano v pre iskavo. Prosimo naše naročnike, da nam vsakšonerednost pri dostavi takoj zglssijo. — Osehiia^est. Na univerzi v Za-grebi je promovirao 31. marca 1.1. za doktorja živinozdravništva, tukajšnji diplomirani živinozdravnik g. Šerbec Jože. Čestitamo! — Odhod. Tukajšnji žandarmarijski poručnik g. Ignaiij Radakovič je bil premeščen v Knin. V teku svojega bivanja v M. Soboti si je pridobo splošno simpatijo med prebivalstvom i njegov odhod vsi obžalujejo. Na novem službenem mestu mu želimo čim več vspeha i zadovoljstva! — Obisk visokošolcev, V nedeljo dne 3. t. m. je prihitelo večje število visokošolcev, včlanjenih v akad. društvu „Triglava, iz Ljubljane na izlet v Prekmurje. Ustavili so se tudi pri nas i priredili v prostorih stare kavarne „Krona" zabaven večer s petjem, god-benimi točkami i recitacijami. Obisk iz strani občinstva je bil mnogoštevilen i je prireditev vsestransko uspela. — Neumestna aprilska šala. Staro navado, da se za prvega aprila »pošilja", je izrabo nek možakar na prav neumesten način. Pribežao je do službujočega stražnika i mu javo, da v Krogu gori. Se zna, da je te včasi alarmirao požarno brambo, ki se je spremljana od gruče radovednežev, včasi podala v Krog. Kak so pa prišli izven mesta, ni bilo o ognju ne duha ne sluha in je bilo vsetn včasi jasno, da so nasedli brezvestnežu. Vsekakor je to, kar najbolj graje vredno, da se požarno brambo, kak tudi droge izrablja za aprilsko šalo. Možakar ki je bil tako »duhovit" pa bo dobil plačilo za svoje početje i vfipamo prav eksemplarično od strani oblasti. — Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je vmro g. Toth Štefan železničar v p. v starosti 61 let. — Dne 3. t. m. pa je vmro g. Cvetič Henrik, oče trgovca i industrijalca g. Cvetič Janeza. Preostalim naše iskreno sožalje. — Vinski sejm. V dnevih od 7. do 10. maja se vrši v Ptuju občni zbor vinarskega drfištva v zvezi z vinarskim kongresom i vinsko razstavo ter sejmom. Prvi dan se vrši občni zbor, drfigi dan kongres i obenem tadi razstava. Interesenti dobe potrebna pojasnila pri pristojnih sreskih kmet. referentih. —• Gostovanje dram. odsek Sokola. V soboto je bila tretjič ponovljena veseloigra „On in njegova sestra." v polni dvorani Sokolskega dorna. Z isto igro so tukajšnji igralci gostovali v nedeljo, dne 3 t. m. v Ljutomeru, gde so ob razprodani dvorani dosegli popolen uspeh i vsestransko priznanje, čestitamo ! Mntnrnbl RSfl s prikolico električna luč lHUIUlyni uUH kakor nov poceni prodam, tudi na obroke. Vzamem v račun manjši motocykl. — Ogledati od 12 do 14 ure. — 3 MURSKA SOBOTA, Šolska ulica 32. DOPISI Tišina. Kralj, banska uprava je na željo udeležencev zimskega kmet. tečaja na Tišini dovolila dvodnevno podaljšanje tečaja. Tečaj se je vršil dne 30—31 marca. Prvi dan je bil le za moške, drugi dan za ženske. Tečaj je vsled zaslug lokalnih činiteljev vsestransko uspel, saj je znašala ude ležba prvi dan nad 100 moških, drugi dan okrog 125 žensk. Predavala sta gg. dr. Gregorc in ing. Skubic. Tišin-čani žele še več predavanj, kar je znak stremljenja za napredkom. Lucova. Prejeli smo: Dne 20. III, 1932. se je res vršila seja prostovoljnega gasilnega društva v Lucovi, na kateri se je razpravljalo in sklepalo razne stvari. Ni res, da "bi se zaradi medsebojnega prepiranja ne moglo nič razpravljati. Po končani seji je prišel sicer en mlajši član društva, hoteč razgrajati in delati nered, seja pa je bila tedaj že v najlepšem redu zaključena. Dotični član društva je bil kot član iz istega izključen. Črensovci. V nedeljo dne 3. aprila popoldan je nastal v gostilni Škoberne v Črensovcih med fanti iz Gor. Bistrice in Trnja pretep. Po posredovanju gostilničarja so se pretepači kmalu našli na cesti, kjer so se začeli pogumno obmetavati z kamenjem, tako, da so bili mimo idoči pasantje naenkrat v veliki nevarnosti. Nekateri so celo morali pobegniti pred divjaki s ceste. Eden izmed pre-tepačev je odnesel krvavo glavo, več jih je pa bilo občutno nabunkanih. Višek nesramnosti pa je, da se je slišalo že v gostilni in tudi na cesti iz ust nekega znanega siroveža skrajno žaljive priimke, ki so padale na račun orožništva Takojšni nastop naše žandermarije je preprečil večje prelivanje krvi in zasigural javno varnost. Krog. V soboto je izbruhnil ogenj v mlinu g. Gumilar Štefana na Muri. Povzročena škoda je velika, ker je bil mlin zavarovan le za Din 75.000 Oškodovani so tudi kmetje, ki so imeli žito v mlinu. Vse je postalo žrtev plamena. IZ SVETA Či ešče ne veš . . . da se je v bližini Mikloshaze, pri razstrelbi leda na reki Maros., zgodila strašna nesreča. Ednorni podčastniki je eksplodirao v roki ekrazitni naboj. Posledice so bile katastrofalne. Nad! 100 kg dinamita je zletelo v zrak, podčastnika je raztrgalo na kosce, a nekaj drOgih vojakov pa je smrtno-nevarno ranjenih postalo, da je Paul Braun vonajšao, da papir ne zgori. Takši papir bodo nii-cali za izdelovanje denarja i razne dokumente, da so zgradili takši avtomobil na Francoskem, šteri bo vozo 600 km. na vfiro, da je na Dunaju nek objestnež, kak se je najprvle napio vina, začeo požirati steklene drobce. Mogao je v bolnico, gde so ga morali operiiati, da se je podoben junak baha-vosti hvalo s svojov močjov, češ, da sam ustavi drveči avtomobil. Kak je to šteo napraviti, ga je avtomobil po-vozo i je dobo smrtno nevarne rane na glavi, da je najbolj divjaška dežela neka republika v Afriki. Orldotni črnci ugrabljajo otroke drOg drfigomi i jih potem pojejo. To je pleme Senufi, štero se loti v svojoj podivjanosti tudi mrl i če v, da je na Romunskem tudi monopol na razglednice. Ka bo pri tem država zasliižila bo dala za šole, gledališča, muzeje i. t. d., da zidajo v Pragi za vsesokol-ski zlet, šteri de v nekaj mesecih, ogromen stadion, gde bo imelo prostora nad 180 000 ljudi, da je najvišji most na sveti v Ameriki. Zgrajen je čez 316 metrov globoki kanjon (ozka dolina), da so ništerni, ki so imeli čas za to, dognali, da so ženske imele v 18 stoletju manjše noge kak danes. Majhno nogo so smatrali inda za lepo, ar so mislili, da je šibkost, ženska čednost i moč, da so poskusili v Švici tfidi živino pomladiti i so se baje probe prav dobro obnesle. Kalendar 1932 APRIL ma 30 dni 16 teden Den 10 11 12 13 14 15 16 Nedel. Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Rim kat. Hehtilda Leon p. Zenon p. Var. sv. Jož Tiburcij Teodor Benedik Evang. Po VUZffll Z. Leo Gyula Ida Tibor Atala Lambert Vremen: 6 - 20. mrzlo, dež. Cementiranje fagvov se vrši v Murski Soboti dne 13. i 14. aprila. Ne pozabite poravnati naročnino! JugoslGuansha—Radikalno Kmečka Demokracija. Sreski odbor v Murski Soboti je imeo svojo sejo v nedelo, dne 3, t. m. Na njej so se rešile vse do zdaj od krajevnih organizacij priposlane vloge. Naročene so bile vse zaprošene intervencije. Nova krajevna organizacija se je ustanovila dne 3. t. m. v Gornjih Slavečih pod vodstvom ga; šolskega upravitelja Pojbič Julija, šteri je tudi raztolmačo program in štatute stranke. Pristopilo je 50 članov. Odbor je sledeči: g. Pojbič Julij kot predsednik, g. Kornhauser Franc kot podpredsednik, g. župnik Kovač Ka~ roi kot tajnik, g. Krpič Alojzij za blagajnika, v odboru so: gg. Škodnik Franc, Ropoša Franc, Pozvek Matija, Benko Alojzij, Kornhauser Aleksander in Pozvek Franc. Na znanje vsem krajevnim organizacijam. V nedelo, dne 17. aprila 1932 de se vršila v Murski Soboti ob 9. uri predpoldne ustanovna sreska skupščina. Dnevni red je sledeči: 1) potrditev pooblastil delegatom, 2) poročilo predsednika srezke-ga odbora o krajevnih organizacijah, 3) volitev stalnega sreskega odbora: predsednika, dva podpredsednika, taj- nika, blagajnika in 15 odbornikov; 4) volitev eksekutive, 5) volitev delegatov za banovinsko skupščino in za državni kongres stranke, 6) razprava o količniku, 7) slučajnosti. Na to skupščino imajo pravico in dolžnost priti vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki kraj. organizacij, dalje na sakših 50 članov en delegat, štere izvoli krajevna organizacija. Vsi tej predsedniki, podpredsedniki, tajniki in delegati morajo priti na to skupščino brez sakših nadalnih vabil. Krajevne organizacije pa nam morejo včasi zglasiti imena izvoljenih delegatov, ka mo znali, što so to. Včinite vse to včasi. — Istega dne, to je 17. aprila 1932 ob 11. uri predpoldne pa de se v Sokolskem domu v Murski Soboti vršo velik javni zbor naše organizacije, na šterom do govorili naš poslanec g. Benko, ništerni drugi poslanci, senatori in po mogočnosti minister, šteri vsi ta dan na naš zbor v Mursko Soboto pridejo. Na tem zboru bomo zdignoli glas za vse naše nevole in težave, zato mora biti ta zbor velik. Na ta zbor lejko sakši pride, pa prosimo naše krajevne or- " ganizacije, ka zdignejo velko agitacijo in pride kak največ ljudi na zbor, šteri more na jezere, nej samo na stotine ludi šteti. Naš glas more biti mogočen, kak je bio dne 8. novembra pri volitvaj. Primorci — Primorke! Okupacija Primorja in zatiranje, ki je temu sledilo, nas je pregnalo iz solčnih tal — v naročje matere Jugoslavije. Raztreseni smo po vseh banovinah, da en za drugega ne znamo. V našem srezu samem nas je preko 100, a vsak izmed nas toži po izgubljenih krajih fn sočustvuje z~OTiTmt; Et trpe daije, kakor tudi z onimi, ki stopajo na jugoslovanska tla, polni upanja in vere v boljšo bodočnost -toda v premnogih slučajih brez vsakih sredstev. Tako čustvovanje pa ne more imeti uspeha, če ni organizirano. V Ljubljani sicer obstoja že društvo Spča, ki skrbi moralno in mater-jelno za nsše rojake, a ker je Ljubljana daleč, nas pa je v srezu zadostno število, mislimo na pobudo Soče ustanoviti podružnico za šrez Murska Sobota. Pripravljalni odbor poziva vse naše rojake, da nemudoma prijavijo pristop k podružnici, katere name« je, združiti vse one, ki so doma iz zasedenega ozemlja, nuditi medsebojno pomoč, poučiti svojo okolico o primorskem in jadranskem problemu, go-j ti družabnost in prijateljstvo med člani in podžigati nacijoraalno stremljenje. Članarina bo minimalma. Pošljite vaše naslove pripravljalnemu odboru Podružnice „Soča", v roke g. geom. Pertot Kristjana, v M. Soboti. KMETIJSTVO Verteš Aleksander + V soboto, dne 2. aprila smo spremili k večnomi počitki zemeljske ostanke vpok. nadučitelja v Fokovcih i velezasluženoga delavca za napredek kmetijstva g. Verteš Aleksandra. Kak vpokojenec je živo v M. Soboti. Dočakao je lepo starost 79 let. Njegovo življenje je bilo skoz i skoz plodonosno. Kak učitelj začetnik je nastopo svojo apostolsko službo leta 1873 v Fokovcih. Tfi je meo vnogo dela v šoli, delao je pa tfidi zvGn šole, da spravi prebivalstvo Goričke v bogše gospodarske razmere. Najbole se je udejstvovao pri sadjarstvu i vinograd- 1 ZAHVALA. Za dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega srčno ljubljenega očeta, starega očeta, brata, svaka, strica, gospoda VERTEŠ ALEKSANDRA šol. upr. v pok,, kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Murska Sobota, dne 5. aprila 1932. # Žalujoči ostali. ništvu. Da bi zbiido pri naših Gori; čancih zanimanje za sadjarstvo, je žačeo gojiti na svojem vrti drevesca, štere je od začetkoma zastonj, pozneje pa za malo odškodnino odavao kmetovalcem. Takratne oblasti so znale njegovo uspešno delo prav ceniti. Imenovan je bio za nadzornika šolskih vrtov. Udejstvovao se je ttidi kak odbornik pri tistočasnomi gospodarskomi drO-štvi. TO je dosegno, da se je ustanovila na Selu velika drevesnica i vzoren sadovnjak, kar je vse sam oskr-bovao i vredo. V soboškem gospodarskom društvi se je delalo pod njegovim strokovnim vodstvom na povzdigi vseh panog kmetijstva i domače kmetijske obrti. DrOgod po občinah, je imeo tedenska predavanja o splošnem kmetijstvu, sadjarstvu i drugem. - Kak se je 22. februarja 1925 ustanovila Kmetijska podružnica v M. Soboti, prva življenja zmožna kmetijska organizacija v Prekmurji, je, če glih od starosti že oslabljeni, z mla-deniško navdušenostjo sodelovao pri njeni ustanovitvi i ji od začetka tudi predsedovao. Pri sejah, gde ni nik-• dar izostao, je vzpodbujao odbor i druge k deli za napredek našega kmetijstva i kaj moram tli povdariti, za razširjanje kmetijskih strokovnih no vin »Kmetovalca." Čeravno je že bio v visoki starosti, se je hitro privado pismenoga jezika i je vsepovsod pro-pagirao čitanja slovenskih novin, ar „Če sem se jaz starček tak lejko navčo pismene slovenščine, se bodete vi drugi ešče ležej." Njegove besede valajo ešče dnes za marsikatere. Na občnem zbori Kmetijske podružnice v M. Soboti avgusta leta 19L7, gde se je kak predsednik radi belehnosti zahvalo i to kot načelnik organizacije, ki se je ravno pod njegovim vodstvom tako razširila, je bio z navdušenjem izvoljen za častnega člana. Pri tej priliki mu je bila izročena priznalna diploma za zasluge pri napredku kmetijstva, ki jo je poklonila Kmetijska dražba v Ljubljani. Pa tfldi kak častni član, se je, če mu je le dopuščalo zdravje, rad ude-leževao sej i sestankov i zborov, gde je z nasveti iz svojih bogatih izkušenj, dosti koristo pri napredku kmetijstva i pri razvoju te tak ugledne i močne organizacije. Ugotoviti moramo, da je bio pokojni g. Vdrteš s Kondorjem v Kup-šincih i Šinkovičem v Koprivniku, oče danes tak razširjenega i vzornega sadjarstya i kmetijstva sploh, v soboškem srezu. Pokojni je vživao vsesplošni ugled i priznanje. Kmetovalci, posebno sadjarji, se ga bodo vedno hvaležno spominjali. Spomin na njega, šteri je tako nesebično i uspešno delovao med narodom za njegov napredek, naj živi 1 Kako je spraviti reporez-nico do jeseni? Pri večini kmetovalcev je repa in pesa že pri kraju ali pa je že celo stalila. Reporeznica bo dalj časa po-' čivala, zato jo pa zdaj spravimo tak, da nam ne bo zrjavela. Dosta je takih gospodarjev, ki reporeznico nazadnje operejo (če jo 1) in jo pustijo naprej v štali ali kleti. Ko pa pride čas, da začnemo zopet repo ali peso rezati opazimo, da je ves stroj rjav in C ga le s težavov gonimo. Rjavi so noži (klinge), nared in sploh železni deli, ki niso pofarbani. Včasih je tolp liko rje, da kolo niti obrnoti nemre-mo. Le po dolgem ribanju spravimo ' stroj zopet v tek. Stroj smo sicer spravili v tek, ampak kljub temu trpimo precejšnjo škodo radi rje. Rja nastane iz železa in ko se odrgne, postanejo noži in nared tenjši. Noži se potem hitreje poterejo, nared pa začne lokati v svojih ležajih, tako da je delo s takim strojem vedno težje in slabše. Taki neoskrbovani stroj bo dosti prej uničen, kakor pa oni, ki smo ga pravilno oskrbovali. Po zadnji uporabi reporeznico dobro operimo in jo na suho obriši-mo. Odstranimo iz kotov vse repine ostanke, ki mnogokrat že tam gn^jejo (od toga smrdi reporeznica tako po kislem) in zadržujejo vlago. Potem pa vse železne dele, ki niso pofarbani ali se je pa farba z njih že odrgnola, namažemo s kako faiejšo mastjo ali pa je zvoščimo z oljno coto. Posebno pa moramo paziti pri reporeznici na ležaje (to so tisti deli kjer leži in se vrti nared), da se nam ta ne spravi rja. ker nam tam lahko napravi največjo škodo. Zato pa ležaje posebno dobro namažimo z oljem. Tukaj pač nestnemo šparati, ampak vlivajmo toliko olja, dokler ne teče ven. Na masti in pooljenih delih vlaga ne obleži, zato pa ni nevarnosti, da bi zrjaveli. Gledati moramo tudi še na to, da reporeznico hranimo na suhem prostoru. Zgoraj opisano delo zahteva od nas le malo truda in nobenih posebnih izdatkov. Zato opravimo to opravilo vestno, ker brez pretiravanja lahko rečem, da rja več reporeznic uniči, kakor se jih pa obrabi pri rezanju repe ali pese. Zlata reneta (Goldrenette). Što ne pozna te jaboke, štera nosi tak ponosno ime? V resnici zgleda, gda je zrela, kak, da bi bila zlata. Ima izvanredrio fini zmaj, je jeko trpežna i dobro vzdrži prevoz. Njena najbokša lastnost je pač ta, da ima vsfgdar najbokšo ceno na inozemskih tržiščih. Vsepovsedi ima prvenstvo. Na žalost pa ta priljubljena sorta pri nas vsepovsod tak propada, da že v par letih ne bo niednega starejšega drevesa več. Kelko ima sad prijateljev, telko ima drevo sovražnikov. Krvava vuš, listna viiš, »fusikladium" i nevem, ka ešče, vse napada to plemenito sorto. Drevo postane rakasto, se hitro postara i propade. Ali ni pri nas zemlja, podnebje zadosti ugodno za to občutljivo, na drugi strani pa tako rentablo jabolčno vrsto? Znani strokovnjak prof. Karmann je prepo-tovao 1. 1928. Jugoslavijo i je pri tej priliki izjavo, da je pri nas podnebje za zlato reneto ravno tako ugodno, če ne bole, kak v drugih državaj, gde jo na veliko gojijo. Ta jabolka ima, kak vse finejše sorte, ttidi precejšne zahteve za negovanje. Razven temeljitega uničevanja vseh mogočih škodljivcev, zahteva tiidi zdatnega gnoje- nja. Če bo drevesu s vsem tem pos-treženo, se bo lepo razvijalo, bo jako rodovitno, plodovi pa bodo debeli, zdravi i trpežni! Zastarela, bolana, zapuščena drevesa, kakoršnih je še dosti po našem Goričkem, je treba pognojiti i pomladiti. Prof. ing. Plauhh je pomlado za poskus 30 nad 25 let starih popolnoma propadlih dreves zlate renete. Ostalo mu jih je 28, ki so se proti pričakovanju lepo regenerirale i razvile tak, da so že čez tri leta spet rodile bogši i lepši sad, kak gda prvle. Takih pomlajenih nasadov je že več v okolici Maribora. To objavljam, da sam na lastne oči vido v Prekmurji puno starih nasadov zlate renete, ki pa napravijo prav žalosten pogled. Kak ide ta jaboka v denar, se je videlo zadnjo jesen. Zato pa zastarela i napol propala drevesa dobro pognojite (pod krono, ne k deblu!) i pomladite! Uspeh ne bo izostao, delo se bo dostikrat izplačalo. (Po vzornem vrtlarju - deloma.) Licencovanje žrebcev v D. Lendavi je bilo 26. II. Žrebčarske postaje v tem srezi so v občinah: Hotiza> Trnje, Kapca, Banuta, Gornji Lakoš, Dobrovnik, Kot, Dolga vas i Beltinci. V soboškem srezu je taka postaja tudi v Skakovcih, ka je bilo v predzadnji numeri pomotoma izpuščeno. Kak pomnožimo duge slive? Stare slive, štere so bogato rodile i prinašale debel i jedrnat sad, posekajte v jeseni ali spomladi do zemlje. Zemljo, gde je ta sliva stala skopljite celo površino pod krono, pri čemer ni trebba paziti na korenine. Korenine se naj pri prekapanju čim največ rani. Seveda morate za tim vse dobro z zemljo pokriti. Preko poletjaa požene iz korenin nešteto 15—50 cm. visokih i ešče višjih poganjkov. V jeseni ali pomladi presadite potem te poganjke na pripravljeno mesto, gde se hitro razvija nov nasad sliv. Vinogradniki, šteri mate bogša vina, priglasite jih za vinsko razstavo v Dolnji Lendavi. Lejko se razstavijo tiidi vina, štera niso za prodajo namenjena. Vina se bodo sprejemala ešče do 20. t. m. v ,Kroni". Ta dan prinesite ali pošljite vino vsake sorte (vrste) v 3 buteljkah ali pa v 2 slatinščakih. Steklenice se Vam bodo včasih vrnile. Istotak se bodo na ta dan izposojala steklenice. Razstavljal-ci vin bodo imeli na razstavo prost vstop. GOSPODARSTVO Opozorilo vsem imetnikom trgovskih obrtnih listov: Gremij trgovcev opozarja vse svoje člane, da se bo vršil dne 29. aprila t. 1. redni občni zbor, katerega se naj vsi udeležijo in naj prinesejo s seboj svoje obrtne liste, ker bo gremij za vse svoje člane izvršil v smislu novega obrtnega zakona predpisano registracijo brezplačno. Iz delovanja trgovskega gremija v Murski Soboti,; Na X. rednem občnem zboru gremija, ki se je vršil v Murski Soboti v Sokolski dvorani, dne 1. maja 1931 ob pol 11. uri dopoldan, je bila razprava v smislu sledečega dnevnega reda: 1.) Poročilo načelstva. 2) Poročilo o desetletnem delovanju gremija. 3.) Proračun za leto 1931. 4 ) Železniške zadeve (otvoritev železniške proge pri Hodošu). 5.) Razni predlogi. 6.) Slučajnosti. Ob določeni t. j. 72 H. uri kon-statira g. Brumen Jožko, namestnik načelnika, nesklepčnost občnega zbora, vsled tega razglasi, da se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor v smislu § 17. odst. 7 gremijalnih pravil. Ob V212- uri konstatira predsedujoči g. Čeh Franc sklepčnost občnega zbora, ker je bil ta pravilno sklican v smislu gremijalnih pravil. Konstatira, da je navzočih 366 članov gremija, 87 članov se je opravičilo. Prav prisrčno pozdravi vse navzoče, prav posebno gg. I. Založnika, obrtno zadružnega nadzornika, kot zastopnika Kr. banske uprave v Ljubljani, dr. Franc Bratino, srezkega pod-načelnika in obrtnega referenta v M. Soboti, I. Kaiser-ja, tajnika Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, Arnstein Beno ja, načelnika dolnjelendavskega gremija ter člane načelstva dolnjelendavskega gremija, gg. Maschauckerja, Wortmana in Novaka. Predno preide na dnevni red predlaga, da pošlje gremij, kateri proslavlja danes desetletnico obstoja, in z ozirom na to, da je letošnji občni zbor, slavnostni občni zbor gremija, udanostne brzojavke: Nj. Vel. kralju, gg. ministru Demetroviču, ministru za trgovino, obrt in industrijo, g. Sernecu ministru za šume in rude ter banu dravske banovine, g. dr. Drago Ma-rušiču v Ljubljani, katere se glase: 1.) Kabinetna pisarna Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Beograd. Povodom proslave desetletnega obstoja trgovskega gremija v Murski Soboti, izraža prekmursko trgovstvo, zbrano na slavnostnem občnem zboru, Vašemu Veličanstvu izraze najpopolnejše udanosti in zvestobe. — Predsednik trgovskega gremija — Čeh. 2.) Gospod Juraj Demetrovič minister trgovine in industrije Beograd. Prekmursko trgovstvo zbrano na slavnostnem občnem zboru Vam povodom proslave desetletnega obstoja gremija, pošilja gospod minister tople pozdrave i izraze globokega spoštovanja s prošnjo z a nadaljno naklonjenost. — Predsednik trgovskega gremija — Čeh. 3.) Gospod inž. Dušan Sernec minister za šume in rude Beograd. — Prekmursko trgovstvo zbrano na slavnostnem občnem zboru Vam povodom proslave desetletnega obstoja gremija pošilja gospod minister najtoplejše a pozdrave in izraze globokega spoštovanja s prošnjo za nadaljno naklonjenost. — Predsednik trgovskega gre-mija — Čeh. 4.) Gospod dr. Drago Marušič ban dravske banovine Ljubljana. Prekmursko trgovstvo zbrano na slavnostnem občnem zboru, Vam povodom proslave desetletnega obstoja gremija, pošilja gospod minister najtoplejše pozdrave in izraze globokega spoštovanja s prošnjo za nadaljno naklonjenost. — Predsednik trgovskega gtemija Čeh. 5 ) Vse brzojavke se z viharnimi živijo-klici odobre ter se takoj odpošljejo. Nato preide na prvo točko dnevnega reda (poročilo načelstva.) Porodilo o delovanju gremija v letu 1930 e že tiskano v brošuri, ki jo je preči vsak član, ter se to vsled tega ne )rečita posebej in se glasi. Načelstvo gremija je imelo v teku ieta 1930 16 odborovir sej, na katerih se je vedno razpravljalo o po trebah članstva ter o najnujnejših gre-mijalnih in splošnih zadevah. Dne 26 marca 1961 je imel gre-mij izredni občni zbor, na katerem se je sklenilo postaviti lasten dom (Trgovski dom) v katerem bodo uradni prostori, Gremijalna trgovsko nadalje valna šoia in kopališče za člane in njih nastavljeacev. V odsek za postavitev Trgovskega doma so bili iz voljeni na občnem zboru gg. Nemec Janez, Benko Josip, Mesarič Štefan, Heimer Arncld in Dittrich Gustav. Registriranih je bilo pri gremiju 480 dopisov, po pošti odposlanih 3 362 ter na dom dostavljenih 383 dopisov. V teku leta 1930 se je prijavilo, oziroma je pristopilo k gremiju 38 novih članov, a izstopilo odnosno odpovedalo svojo obrt je pa 45 članov. Pomočnikov in pomočnic je bilo prijavljenih pri gremiju 63, vajencev in vajepk pa 35 Gremij je štel dne 31. decembra 1930. 521 planov, od teh je bilo 41 sodno-protokoliranih. Na kategorije se porazdele člani sledeče: trgovcev z mešanim blagom je 98 branjarij 82, z vinom 4, z deželnimi pridelki 37, z živino in svinjami 71, z usnjem 6, z železnino 2, z manufakturo 2, s perutnino in jajci 148, ter 71 drugih trgovcev. Dohodkov je imel gremij v letu 1930: Inkorporacijske pristojbine, spre-jemnina in oprostnina učencev Difl 24 700, članarina Din 33.117, globe Din 1.980, za tiskovine in pisarniške potrebščine povrnjeno Din 880, za potnine in nagrado povrnjeno Din 600, razno Din 100, skupaj Din 60.377. Izdatkov je imel gremij v letu 1930: Vrnjene inkorporacijske pristoj bine Din 2.300, podpora šoli, brezposelnim pomočnikom in hiralnici Din 10.359i5, tiskovine in pisarniške potrebščine Din 7.232 10, potnine, plače in nagrade Din 28 032, razno Din 1.162 38, saldo za prenos na leto 1931 razpoložljiva gotovina Din 11 291'37, skupaj Din 60 377 Gremij poseduje dne 15 anrila 1931: Gotovina v blagajni Din 3 569.60, gotovina pri Kreditni banki v Murski Soboti Din 4.296, gotovina v Prekmurski banki v Murski Soboti Din 514 90, v Kreditni banki v Murski Soboti, razni fondi Din 45 487 90, Veliki občini Murska Sobota kot oosojilo D n 80.000, v Agrarni banki Beograd (delnice) Din 2 500, pri Poštni hranilnici v Ljubljani Din 3 746 62, skupaj Dn 140.115 02. Poslovne knjige so se pregledale in primerjale z računi in prilogami po računskih preglednikih gg. Golob Ludviku iz Moravč in Šiftar Karolu iz Murske Sobote in našle v popolnem redu, kar sta imenovana dva lastnoročno potrdila v knjigah. Odbor za postavitev gremijalne-ga trgovskega doma v Murski Soboti ima nabranih darov doslej Din 3 020. Z ozironi na^to, da so prejeli vsi člani kot priloge k vabilu na občni zbor tiskan prepis zapisnika zadnjega t. j. IX, rednega občnega zbora, predlaga načelnik naj se ta danes tukaj nč prečita. Ako ima kdo kaj proti zapisniku se naj oglasi k besedi. Poročilo načelnika, kakor tudi predlog glede zapisnika se enoglasno vzame na znanje in odobri. Po načelnikovem poročilu ima gosp. obrtno-zadružni nadzornik 1. Založnik sledeči govor: „Ko je po večletnem uničevalnem delu balkanska in sledeče svetovne vojne, pred dobrim desetletjem naša nova duhovna, že v davnini zamišljena državna tvorba, postala dejstvo in-z mirovnimi pogodbami dobila trdne in stalne meje, je za naše pridobitne sloje nastopila važna doba ve like preizkušnje. Za nobeno pokrajino ne velja to v toliki meri, kakor za severno polovico dravske banovine, kjer so po zaslugi neprijazno razpoloženih vodilnih državnikov in vsled pritiska kapitalno močnejše industrije, obrti in trgovine severnih delov bivše Avstro ogrske, domačini bili izločeni iz poslovnega vodstva, pa jih je preobrat iznenada postavili pred teiko nali go, ne le poprave po vojni in prevratnih bojih prizadete materijal.ie škode in obnovitve reelnega gospodarstva, marveč tudi vodstvo in pre-obnove strokovnih organizacij, katere so doslej z redkimi izjemami bile v nacijonalnih in novim razmeram nedoraslih deloma celo sovražnih oseb. Dvakrat važna in težka je bila ta naloga vPrekrnurju, kjer so naglo se manjajoči tuji režimi in pa nešteti sovražni elementi, v prvi povojni dob! povzročili med narodom zbeganost in nezaupanje in kjer je bilo takoj po končanih prevratnih homatijah treba z dobrohotno energijo spraviti do veljave povsem nove zakone in novo upravo. (Dalje prihodnjič.) Skupna obrtna zadruga v M. Soboti, obvešča vse svoje člane, da bo izvršila prošnje in prepise obrtnih listov radi registracije, ki se mora iz vršiti po novem zakonu najkasneje do 9. junija 1932 potrebno je, da vsak zadružni član odda svoj obrtni list v zadružni pisarni, tam podpiše prijavo, a vse drugo izvrši pisarna sama. Načelstvo. Tržne cene Telice kg, 2-3 50 Din, teleta kg. 4-5 Din, biki se začasno ne kupujejo, ker je uvoz bikov v Avstrijo ustavljen, svinje kg. 5—6 50 Din. V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 5-8 Din, tele-tina kg. 6 8 Din, svinjetina 10-12 Din, svinjska mast kg. 16— Din, moka pšenična 0 kg. 4 50 4.75 Din, II. kg. 4 25-4 50 Din V. kg. 4.- Din, moka ržena kg. 3-3 50 Din, kava surova kg. 38 80 Din, kava pražena kg. 48 -125 Din, riž kg. 5 12 Din, sladkor kristalni kg. 13'50 Din, v glavah kg. 14 — Din, kocke kg. 15 — Din, olje bučno 1 It. 16 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Dsn, petrolej It. 7 Din, sveče pkt. 9 Din. Cene deželnim pridelkom v teki čem tednu so sledeče: pšenica 1 q 160 - Din, žito 1 q 150 Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čiqatine 1 q 120 Din, oves 1 q 120 - Din, sjda 1 q 110 115 Din, ječmen 1 q 120 130 Din. proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q 80 105 Din, seno 1 q 70 — 90 Din, slama i q 50- 60 Din. Uii etna gnojila : supeifosfat 1 q 96' Din, tomažova žlindra 18/20^ 1 q 116 — Din, NitrofoskaJ 1 q 148 -Din, kalijeva sol \2% 1 q 182 — Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din. Cement Trboveljski 1 q 67— Din, cement Splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 38 — Din. Kupčija zadnji čas počiva. Prodalo se je v zadnjem tednu le 2 vag. pšenice in približno 1 vag. koruze, pol vag. žila in ca 3 vag. sena in slame. VELEP0SE5TV0 Pitz v Topolovci išče enega kravjega hlapca v Komencijo. m TON KINO z najmodBrnijšo opremo Lastnih i. Dittrich Mursha Sobota. NDSIUB SRCA (Oie Lindenvrlrtin) Veseli Život Študenta u Bonnu na Rajni. Film, koji nasmijava i drfef u napetosti. Puno pjesama i šlagera. Predstave se vršilo: g soboto, 9. aprila ob VaB- nri zvečer in v nedeljo, 10. aprila ob 'Vsi. drl ki zobčsz ob VaB. url. Dne 16 17. aprila DMETE GARNIZONA 9 (Orel tage mittelarresf.) ii "I KMETSKA HRANILNICA m POSOJILNICA v PROŠENJ AKO VCI r.z.zn.z. vabi na I REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. aprila 1932 ob 10 uri v poslovnih prostorih v Prosenjakovci s sledečim dnevnim redom: 1.) Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročila a) načelstva, b)nadzorstva. 3.) Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 4) Volitev nadzorstva. 5 ) Slučajnosti. Opomba: Če v napovedanem času občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje nov občni zbor, ki bo Veljavno sklepal ne glede na število navzočih člahov. Prosenjakovci, dne 3. aprila 1932. NAČELSTVO. Proda se dne 17. aprila ob 3 uri popoldne na prostovoljni draSbi hiša z gostilno, veliki vrt, iy2 orala zemlje in sadonosnik. Gostilna se nahaja v Varaždinu na Medjimurski cesti št. 33. poleg mestne klavnice in kopališča. Informacije daje FRANJO KNEZIČ gostilničar in posestnik Varaždin. Odda se y najEifl sob, kuhinjo in s pritiklino ter električno razsvetljavo. Naslov se pozve v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. 2 GOSTILNA na prometnem mestu s opremo se da v najem ali pa proda. Vprašati pri z KREDITNI BANKI v M. Soboti. Odam hliSo v kateri je dobro idoča pekarna in trgovina, nahaja se poleg cerkve. Zg;lasiti se je pri GUMILAR JANEZI, krojači v G. Lendavi. V najem se da gostilna v prometnem kraji. Več se poizve v PREKMURSKI TISKARNI v M. Soboti. V najem se da posestvo X hiiov takoj z približno 14 oralmi travnika, 16 oralov njiv, 2 para konjev, 13 glav govenske živine. To se da v najem po ugodni cent pošteni delavski družini, ki ima 5—6 delavnih moči. Dogovori se ustmeno v gostilni. VINICO MIHALIČ Mala Nodolia prt Ljutomeru. 3 POZQR! šla^erii, kakor tu<|i plesni komadi dospeti ! idjson Bell Penkala, Columbia, HIs Masters Voice. Gramofoni gornjih znamk od Din 600.— naprej. Velika izbira KOLES raznih znamk. MOtORNA kolesa in ŠIVALNI stroji. Prvovrstne GUME za kolesa, motorje in avtomobile. POZOR! Različni iotomaterijal v, največji izbiri po najnižji eeut. ■ ■ : Vse n? zelo ugodne mesečne obroke pri 11. Ernest ftiran Murska Sobota. pisalni stroji; L. C. Smith, Underwood in Triamph. mil. ''jj!jj; In ttokarao ©*«avoffenHahu Izidor."'~ Kdii^dt^.Milrtkiltrajlna'*: ' Predstavnik; Behko joslp irar. poslanec. Urednik: Koder Aiftonkr. notar Vsi vM. Sofisti.