Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2019/18 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra V1-1626 Naslov Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji Vodja 6960 Ivan Kos Naziv težišča v okviru CRP 3.4.1 Številčnost, prostorska razporeditev, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 139 Cenovna kategorija E Obdobje trajanja 10.2016 - 09.2018 Nosilna raziskovalna organizacija 510 Univerza v Ljubljani 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 404 Gozdarski inštitut Slovenije 2872 Visoka šola za varstvo okolja Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 1 NARAVOSLOVJE 1.03 Biologija 1.03.03 Ekosistemi Družbeno-ekonomski cilj 02. Okolje Raziskovalno področje po šifrantu FORD 1 Naravoslovne vede 1.06 Biologija 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Naslov Dunajska cesta 58, Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ Problematiko povezano s prostorsko obsežnim in številčno naraščajočim pojavom šakala (Canis aureus) v Sloveniji smo obravnavali celovito po posameznih sklopih z različnimi metodološkimi pristopi. S pregledom virov smo ugotovili, da je šakal z ugodnim ohranitvenim stanjem in tendenco intenzivnega prostorskega ter številčnega širjenja. Upravljanje je v evropskih državah zelo različno, bodisi je popolnoma zavarovan ali je reguliran z odvzemom, v nekaterih državah pa je odvzem z lovom popolnoma sproščen in celo stimuliran s strani države oziroma upravljavcev zaščitenih naravnih območij. Z vzpostavitvijo spletne aplikacije za beleženje prisotnosti šakalov v sklopu lovsko-informacijskega sistema Lovske zveze Slovenije, intenzivnim izobraževanjem več kot 1.000 prostovoljcev, predvsem lovcev, in koordinacijo izvajanja beleženja znakov prisotnosti oziroma zvočnega oglašanja smo v letih 2017 in 2018 pridobili 1.307 podatkov o prisotnosti. Prisotnost je bila zabeležena v 130-ih loviščih. Izdelani protokoli in nadgradnja lovsko-informacijskega sistema s spletno aplikacijo »Monitoring šakala« omogočajo nadaljnji redni monitoring šakala in podobnih vrst. Ugotovili smo, da je populacijski trend vrste hitro številčno in prostorsko naraščajoč, predvsem na območja primernega prostora, ki smo ga opredelili z izdelanim modelom. Analizirali smo tudi 32 mrtvih osebkov. Z analizo genetskih vzorcev iz dalmatinske in panonske populacije smo potrdili, da je večina osebkov v Sloveniji panonskega porekla, smo pa dobili tudi štiri, ki kažejo genetske značilnosti prednikov dalmatinske populacije. Vzpostavili smo možnosti genetskega preverjanja prisotnosti na škodnih primerih domačih živali; na teh smo šakala kot plenilca potrdili v 12-ih primerih. Podatki o reprodukciji vrste pri nas so še skromni in omejeni le na sporadična opazovanja ter snemanja šakaljih družin. Tudi v slovenskih razmerah je šakal izrazit vsejed, s prevlado mrhovine in drugih organskih odpadkov v hrani, pleni pa predvsem male sesalce. Vpliv na druge vrste (npr. večje sesalce in ptice) s plenjenjem ostaja še nadalje neraziskano. Izotopska analiza mišičnine povoženih šakalov pri nas in šakalov iz Srbije in Hrvaške pa potrjuje njihovo vsejedost s prevlado živalske prehranske komponente. Opravili smo analizo odnosa lovcev (1200) do šakala. Zaznana je bila izrazita polarizacija naklonjenosti, večina (okoli 60 %) jih je izrazito nenaklonjena, bolj na območjih, kjer šakala še ni. Večinsko (preko 90 %) prevladuje mnenje, da bi morali uravnavati številčnost s trajnostnim odstrelom. Predlagali smo aktivno upravljanje ob zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja vrste. Poudarek v projektu je bil tudi na diseminaciji rezultatov s pomočjo namenske spletne strani, več objav v javnih občilih, objavo rezultatov v strokovno-poljudni obliki v nakladah po več kot 20.000 izvodov ter več predstavitvami na mednarodnih znanstvenih srečanjih v Sloveniji in tujini, vključno s soorganizacijo strokovno-znanstvenega posvetovanja. ANG_ The expanding population of the golden jackal (Canis aureus) in Slovenia and rising controversies accompanying the expansion were investigated with a comprehensive set of methods. Literature review unveiled that IUCN Red List categorizes golden jackal as a LC (least concern) species that shows spreading tendencies. Management of the species varies considerably among European countries. Jackal is protected in some countries, under active management in others, some list it as a game species and some even stimulate hunting of the jackals in protected natural areas. A dedicated web application for jackal monitoring was developed under information system of the National hunters association. Furthermore, training of more than 1000 volunteers, mostly hunters, for jackal signs recognition and coordination of acoustic surveys yielded 1307 records of jackal presence in years 2017 and 2018. Jackal presence was confirmed in 130 hunting grounds across the country. The established survey protocols and the "Golden Jackal Monitoring" web application will enable further monitoring of the jackal and species alike. Population shows a rising trend in size and is expanding to an areas of suitable habitat as predicted by a habitat suitability model we built. We detected and analysed 32 dead animals. Genetic analysis of samples from Dalmatian and Pannonian populations revealed that most of the jackals in Slovenia is of Pannonian origin, whereas only four of the studied animals showed genetic variants of the Dalmatian population. Protocols for determination of livestock predators were modified to include the golden jackal. During the study period we were able to detect and confirm jackal in 12 damage cases. Current data on reproduction of the species is scarce and limited to sporadic observations and recordings of jackal's group vocalisations. Diet analysis confirmed jackal as an opportunistic omnivore, mostly feeding on small mammals, carrion and other organic waste. The impact of predation of other species (eg. large mammals and birds) remains unknown. The omnivorous diet was further confirmed by stable isotope analysis of muscular tissue of dead jackals from Slovenia, Croatia and Serbia. 1020 hunters (522 from "jackal areas" and 498 from "jackal-free areas") were included in a survey of attitude towards the jackal. An apparent polarization of attitude was detected, with 60 % of hunters (mostly from areas where the species is not present) having an utterly negative attitude towards the jackal. More than 90 % of hunters state that the jackal population should be actively managed through culling. Considering the aforementioned results, we suggest an active management of jackal population in Slovenia. Dissemination of the results was of great importance, thus we published them at project webpage, in form of popular-science articles in magazines with a circulation of over 20000 and presented them at scientific meetings in Slovenia and abroad. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 S pojavljanjem šakala v Sloveniji, so nastale nove razmere za katere ni primerljivih bioloških in upravljavskih znanj. V večjem številu se je začel pojavljati šele v zadnjem desetletju, zato nam je v celoti primanjkovalo znanja o njegovi ekosistemski vlogi, vplivih na druge vrste, populacijski dinamiki in sposobnosti širjenja, primernem prostoru zanjo itn. Obstoječa slovenska zakonodaja je v medsebojni koliziji - vrsta je od leta 2014 uvrščena med divjad, hkrati pa se še vedno nahaja tudi na seznamu zavarovanih vrst. Takšen status - kljub naraščajočem populacijskem trendu in dejstvu, da je v EU nezavarovan oziroma podvržen lovu v 11-ih EU državah ne omogoča aktivnega upravljanja. V tem zelo kompleksnem projektu smo cilje reševali v posameznih delovnih sklopih, kjer smo izpostavili raziskovalna vprašanja, izbrali ustrezno metodologijo in pridobili končne rezultate. DS 1: Stanje ohranjenosti šakala v Sloveniji in sosednjih državah Pojavljanje šakala in njegovo upravljanje je vezano na širši mednarodni prostor in Slovenija je del tega. Zaradi tega smo proučili: stanje ohranjenosti in trendov v nam bližnjih državah; vpliv različnih dejavnikov, ki dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost; ali podatki o populacijski dinamiki kažejo, da se dolgoročno ohranja; pričakovane trende populacijske in poselitvene dinamike v Sloveniji. Z analizo informacij iz objavljenih primarnih virov, primerjavo nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov smo potrdili intenzivno difuzijsko širjenje šakala v dobršnem delu evropskega prostora. Ekspanzivno širjenje raziskovalci predpisujejo klimatskim spremembam, spremenjeni rabi prostora, odsotnost nekaterih vrst, ravnanje z organskimi, še posebej klavničnimi odpadki. V evropskem prostoru so tudi zelo različne prakse upravljanja, od popolne zaščite do reguliranega in celo popolnoma sproščenega odvzema. DS 2: Ocena številčnosti in prostorska razporeditev šakala v Sloveniji Poznavanje številčnosti in območja prisotnosti šakala, je ključno za načrtovanje upravljavskih ukrepov. V sodelovanju z lovci in ostalo zainteresirano javnostjo smo na celotnem območju Slovenije zbirali podatke o prisotnosti ter v območjih z največjo verjetnostjo prisotnosti uporabili tudi akustično metodo, tj. registriranje teritorialnih družin/skupin. Metodo smo izvedli na 457 točkah aprila (2017, 2018) in novembra (2017) ter dobili 371 odzivov. Od vzpostavitve spletne aplikacije »Monitoring šakala« je bilo v bazo vpisanih 1.307 podatkov o prisotnosti oziroma o izvajanju monitoringa v 141-ih loviščih. Prisotnost je bila zabeležena v 911 zapisih v 130-ih loviščih. V tem času je bilo evidentiranih 31 mrtvih šakalov. Večina smrtnosti (81 %) je bila zaradi povoza na cestah, šest živali je bilo odstreljenih po posebni odločbi. Dodatne prostorske podatke smo pridobili s telemetričnem spremljanjem samca. Ugotovili smo, da je postal šakal razmeroma pogosta vrsta na območju Primorske in širše okolice Krasa, reproduktivne populacije pa so vzpostavljene ali se vzpostavljajo tudi v večjem delu nižin v osrednji, severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Na teh območjih je pojavljanje praviloma z manjšim številom teritorialnih družin oziroma skupin. V ostalih območjih Slovenije je bilo pojavljanje posamično. [COBISS.SI-ID 4496463] DS 3: Populacijski trendi in potencialno širjenje areala - tkivno genetska banka/baza šakala Poznavanje populacijskih trendov, poreklo osebkov in smeri širjenja predstavljajo osnovo za upravljanje s populacijo. Iz dosedanjega poznavanja smo sklepali, da bi bili šakali lahko po poreklu iz dveh različnih populacij, jadranske in panonske. Slovenija je prostorsko zelo heterogena in ni ves prostor enako primeren za to vrsto, zato smo izdelali model njegovega potencialno primernega prostora in tako predvideli smeri njegovega širjenja. [COBISS.SI-ID 4900431] Modelno smo upoštevali relacijo med šakalom, volkom in lisico [COBISS.SI-ID 5221286]. S primerjavo podatkov časovnega pojavljanja in primernega prostora smo zaključili, da je pričakovati nadaljnjo širjenje. Analizirali smo genetske profile iz Slovenije (n=20), Dalmacije (n=21), severne (n=21) in vzhodne (n=7) Hrvaške ter Srbije (n=30), da bi določili lokalno genetsko pestrost in vpliv obeh potencialnih izvornih populacij. Preučili smo 15 mikrosatelitskih genetskih markerjev. Rezultati podpirajo mnenje o dveh ločenih populacijah; v Dalmaciji (n = 21) in na območju Panonske nižine (n = 78). Šakali, ki so bili najdeni v Sloveniji primarno izvirajo iz panonske populacije, čeprav vsaj 4 vzorci kažejo sledi izvora iz Dalmacije. V tem sklopu so bila izdelana tudi navodila z obrazci za biometrične meritve in analizo zdravstvenega stanja žival, kar je zaradi prenašanja številnih parazitov in patogenov še posebej pomemben. DS 4: Vzpostavitev sistema/logistične strukture za vključitev večjega števila sodelavcev v monitoring šakala Spremljanje dinamičnih procesov populacijske dinamike in prostorskega pojavljanja posamezne vrste je ključen korak pri načrtovanju in spremljanju učinkov upravljanja. Monitoring šakala je prostorsko in časovno zelo zahtevno in ga je možno izvajati le s pomočjo večjega števila terenskih sodelavcev, ki jih je bilo treba izobraziti in jim pripraviti ustrezne protokole in portal vnosa podatkov. Za beleženje in vnašanje vseh tipov podatkov monitoringa vrst smo izdelali nadgradnjo informacijske aplikacije Lisjak LZS z imenom Lisjak MONITORING [COBISS.SI-ID 4496463]. Prav tako je na spletni strani projekta dostopen tudi javni portal za vnos podatkov. Za lovce, uslužbence ZGS in druge zainteresirane za sodelovanje pri monitoringu smo izvedli 10 izobraževanj (več kot 1000 udeležencev). Za uporabnike smo pripravili zgoščena navodila in drug potreben material (avdio posnetki v elektronski obliki), ki so dostopni na elektronskih medijih (CD, USB-ključ) ter na internetni strani Lovske zveze Slovenije). Vsa gradiva so dostopna tudi na spletni strani projekta (http://sakal.gozdis.si/monitoring-sakala). DS 5: Razmnoževalni potencial šakala Razmnoževalni potencial je eden izmed ključnih parametrov, ki ga upoštevamo pri razumevanju populacijske dinamike. Rodnost je odvisna od številnih dejavnikov, vsekakor pa je genetsko determinirana in se konkretno izrazi z dejavniki okolja in populacijskimi razmerami. Poleg pregleda objavljenih virov, smo nameravali pridobiti tudi lastne podatke s pomočjo pregleda rodil mrtvih samic. Žal tekom projekta med pridobljenimi osebki iz Slovenije nismo dobili odraslih samic, v tujini pa zaradi strahu možne okužbe z ehinokokozo niso bili pripravljeni jemati ustrezne vzorce. Pridobili smo nekaj podatkov o reprodukciji s pomočjo avtomatskih kamer, kjer je bilo opaženih 1- 6 mladičev na samico. DS6:Ocena in spremljanje potencialne hibridizacije z drugimi vrstami psov V zadnjem času so genetsko potrdili hibridizacijo šakala z drugimi vrstami iz družine psov, ki potencialno predstavlja velik varstveni in upravljavski problem. Analizirali smo zbrane vzorce (20 iz Slovenije), kjer smo uporabili 15 mikrosatelitskih markerjev. Genetski profili ne kaže znakov križanja z drugimi taksoni družine psov. DS 7: Genetska identifikacija povzročitelja škod Šakali lahko povzročajo škodo na rejnih živalih z ubitjem oz. poškodovanjem. Zaradi podobnosti v načinu in obliki ugriza jih z običajnimi pregledi ne moremo zanesljivo identificirati. Možna metoda potrjevanja prisotnosti potencialnega povzročitelja je genetska analiza sline na mestu ugriza. V času izvajanja projekta smo zbrali 65 neinvazivnih vzorcev s 39 škodnih primerov, kjer se je pojavil sum, da je škodo povzročil šakali. V 39 vzorcih (25 škodnih primerih) smo uspešno potrdili vrsto, v 12 primerih smo potrdili DNK šakala, v 9 primerih lisice in v 4 volka. Šakala smo zaznali na škodnih primerih, kjer je bila pokončana žival ovca ali koza. Le v enem primeru je šlo za pokončano tele, a tu je bil vzorec odvzet na rebrih. DS 8: Določitev prehranskih navad šakalov v Sloveniji in oceniti uporabnost dveh metod za določitev prevladujoče prehranske skupine, s katero se hranijo šakali Šakali so prehranski generalisti. Za ugotavljanje prehrane je običajna metoda analiza iztrebkov in vsebine želodcev; obe je mogoče nadgraditi z genetskimi analizami. V zadnjem času se za določanje prehranskih značilnosti vedno bolj uporablja tudi stabilne izotope, ki so se izkazali za nadvse uporabne za preučevanje prehranskih virov in/ali geografskega izvora živali, pri čemer preučujemo variabilnost izotopske sestave lahkih elementov (ogljik, dušik, žveplo, kisik, vodik) [COBISS.SI-ID 4979878]. Z mikroskopskim in makroskopskim pregledom smo analizirali vsebino 29 želodcev (obdobje 2016-2018). V njih so prevladovali ostanki domačih in prostoživečih parkljarjev (domačih in divjih prašičev, ovc, koz, srnjadi/jelenjadi) ter mali sesalci (krti, zajci, miši in voluharice), posamič smo našli še ostanke ptičev, žuželk ter hrano rastlinskega izvora. Želodci so bili zbrani v različnih letnih časih in kažejo na veliko raznolikost prehrane, a bi bilo treba za bolj celostno sliko zbrati večje število vzorcev. Analizirali smo tudi razmerje stabilnih izotopov dušika ^15N) in ogljika (б13С) v mišičnini 66 šakalov odvzetih v Sloveniji (14 osebkov), na Hrvaškem (21 osebkov) ter v Srbiji (21 osebkov) ter ugotovili, da spadajo v isto skupino mesojedih živali kot jazbec, lisica in volk. V primerjavi z medvedi imajo višje vrednosti б15^ kar kaže, da je delež virov živalskega izvora v njihovi prehrani. Vrednosti б15N in б13С so bile v mišičnini analiziranih šakalov 21,3 %o ± 1,9 %o za ogljik in 9,0 %o ± 1,1 %o za dušik. Ugotovili smo statistično značilne razlike v razmerju б15N med šakali, odvzetimi v Sloveniji, in tistimi s Hrvaške in iz Srbije. DS9: Dojemanje, poznavanje in odnos slovenskih lovcev do šakala s priporočili za vključevanje lovcev v upravljanje Družbeni vidiki upravljanja populacije so pomembni pri upravljanju. Zato smo kvantitativno s strukturiranim anketnim vprašalnikom analizirali mnenja ciljne skupine-lovcev o vrsti in do potencialnih upravljavskih ukrepov. Lovci predstavljajo izjemno pomembno interesno skupino, katera ima z šakalom, njihovim plenom in življenjskim prostorom največ neposrednega stika, zato je za bodoče upravljanje pri nas izjemnega pomena prav poznavanje njihovega odnosa in mnenj. Natisnjene anketne vprašalnike smo poslali po 9 vprašalnikov na Lovske družine pri katerih je prisotnost šakala že bila zabeležena (n= 58, skupaj 522 vprašalnikov) oziroma ga še niso zabeležili (n = 60, skupaj 498 vprašalnikov). Lovci so bili večinoma nenaklonjeni njegovi prisotnosti, še posebej na območjih, kjer še ni prisoten. Večinoma so prepričani, da močno zmanjšujejo populacije divjadi in otežujejo izvajanje predpisanih višin odvzema divjadi. V veliki večini se tudi strinjajo (preko 90% odgovorov), da bi bilo treba številčnost regulirati skozi trajnostni odstrel. Iz deleža posameznih odgovorov lahko tudi zaključimo, da je odnos do vrste predvsem posledica njene nove prisotnosti in s tem povezanim pomanjkanjem izkušenj in pravih informacij. DS 10: Izdelava predloga ukrepov za upravljanje z vrsto Upravljanje v Sloveniji bo potrebno urediti, saj je kompleksno in je v obstoječem stanju zelo nedorečeno. Z novimi razmerami v prostoru, družbi in populaciji šakala je potrebno upravljanje uskladiti z danimi razmerami in tudi ugotovitvami v okviru tega projekta. Zbrali smo ključne informacije in tudi pridobili mnenja nekaterih ključnih deležnikov (z izvedeno delavnico in okroglo mizo). Iz teh informacij smo kot projektna skupina pripravili izhodišča za upravljanje. DS 11: Diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom Med izvajanjem projekta smo izvajali intenzivno diseminacijo rezultatov h končnim uporabnikom in splošni javnosti z različnimi pristopi: (i) priprava namenske spletne strani; (ii) objava treh strokovnih člankov v reviji Lovec; (iii) izvedba sedmih predavanj in objava povzetkov prispevkov na znanstvenih konferencah ter strokovnih posvetovanjih; (iv) večkratno pojavljanje v medijih (najmanj 20); (v) izvedba izobraževanj (10) za usposobljene izvajalce monitoringa; (vi) vključitev vsebin in izsledkov projekta v študijski proces na sodelujočih visokošolskih zavodih; (vii) izvedba delavnice, namenjene različnim interesnim skupinam, in več sestankov s predstavniki sofinancerja; (viii) so-organizacija strokovno-znanstvenega posvetovanja o šakalu ob samem zaključku projekta; (ix) priprava rokopisa strokovne monografije. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Pri delu na zelo kompleksnem ciljnem raziskovalnem projektu so bili doseženi vsi ključni cilj iz prijave. Projekt je temeljil na delu izkušenih raziskovalcev ter terenskem sodelovanju številnih prostovoljcev, ki so prispevali večino podatkov o pojavljanju šakala, pridobili vzorce tkiv in želodcev ter raziskovalce obveščali o povoženih živalih. Prav tako je bil velik poudarek na prenosu znanj in izobraževanju širše javnosti in z več tisoč udeleženih je bil ta cilj pomembno presežen. Pravilno se je izkazala tudi napoved, da je zanimanje za to novo vrsto v našem prostoru velika. Na to kaže tudi veliko zanimanje za rezultate projekta in pričakovanja nadaljnjega ravnanja odgovornih državnih organov. Med zastavljenimi cilji je nekoliko izpadel segment ugotavljanja rodnega potenciala ter ovrednotenje vpliva šakalov na nekatere vrste ptic in sesalcev. V obeh primerih je bilo zbranih malo poginulih osebkov za ustrezne analize ter bo treba v prihodnje uporabiti tudi druge metodološke pristope. Ob različno zastavljenih delovnih ciljih so bile uporabljene različne raziskovalne metode, nekatere celo prvič pri obravnavi šakala. Pri tem so raziskovalci pridobili nove izkušnje, z optimizacijo metod pa tudi prispevali k njihovem razvoju. Z mednarodnim sodelovanjem ter predstavitvijo dela in rezultatov na mednarodnih znanstvenih srečanjih pa je bil dosežen tudi pomemben družbeni cilj uveljavljanje slovenske znanosti v širšem evropskem prostoru. 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Med izvajanjem projekta ni prišlo do sprememb v programu dela. Pri ocenjevanju reprodukcijskega potenciala smo bili omejeni s številom pridobljenih osebkov iz tujine oziroma iz Slovenije. Projektna skupina se med izvajanjem projekta ni spreminjala. 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 4728742 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Starostno pogojen vpliv telesne mase na plodnost in velikost legel srn ANG Age-related effects of body mass on fertility and litter size in roe deer Opis SLO Eden najbolj pogosto izpostavljenih potencialnih negativnih vplivov šakala na domorodne vrste je vpliv na plenjenje mladičev oz. na prirastek evropske srne (Capreolus capreolus), za kar pa moramo predhodno poznati razmnoževalni potencial vrste in variabilnost le-tega. V dosežku je predstavljen vpliv telesne mase in starosti na razmnoževalni potencial srnjadi, in sicer na podlagi analiz 1.312 rodil srn (305 enoletnih srn/mladic in 1.007 odraslih srn), uplenjenih na območju celotne Slovenije. Ugotovljen je bil pozitiven vpliv telesne mase na verjetnost ovulacije (plodnost) in na potencialno velikost legla (izraženo s številom rumenih telesc v jajčnikih); vpliv je bil bolj izrazit pri mladicah kot pri odraslih srnah. Med starostnimi skupinami smo ugotovili jasno izražene razlike v odzivu obeh merjenih parametrov na vpliv telesne mase, ki vpliva predvsem na razmnoževalne lastnosti mlajših, še zlasti lažjih oz. manj vitalnih osebkov: pri enaki telesni masi imajo mladice manjša legla kot odrasle srne, pri manjših telesnih masah pa imajo tudi mlajše in srednje stare odrasle srne manjša legla kot stare srne. Medtem ko morajo mladice doseči določen prag telesne mase, da postanejo spolno zrele, so odrasle srne plodne (sproščajo jajčne celice) tudi pri manjših telesnih masah. Pri večjih telesnih masah tudi mlajše srne vlagajo več v razmnoževanje, po doseganju starostno pogojenega praga pa telesna masa ne vpliva več na razmnoževalno sposobnost srn. Povečan razmnoževalni potencial skupaj z zmanjševanjem telesne mase pri večji starosti kaže, da stare srne vlagajo več v razmnoževanje kot v telesno kondicijo. Poleg znanstvenega pomena raziskave (objava A') so ugotovitve požele veliko zanimanje tudi v splošni javnosti (več intervjujev v pomembnih slovenskih medijih spomladi 2017); med drugim so bile javnosti predstavljene kot celostranski prispevek v Delovi prilogi Znanost (20. 4. 2017; Cobiss 4758438). One of the most controversial effect of golden jackal on native species is predation of juveniles, i.e. fawns of European roe deer (Capreolus capreolus), and up-following consequences on the increment rate of the species. However, for understanding a potential influence we must have science-based knowledge on reproductive ability and its variability in the target species. Therefore, we analysed effects of females body mass and age on reproductive capacity of roe deer in a large sample set of 1312 females (305 yearlings and 1007 adults), hunted throughout Slovenia. Body mass positively affected probability of ovulation and potential litter size (number of corpora lutea), although its effect was more pronounced in yearlings than in adults. Between age groups, we found clear differences in responses of both reproductive parameters to body mass which influences primarily reproductive performance of younger, and in Dosežek ANG particular, lighter individuals: at the same body mass yearlings would at average have smaller litters than adults, and at lower body mass also young to middle-aged adults would have smaller litters than old ones. In addition, while yearlings have to reach a critical threshold body mass to attain reproductive maturity, adult females are fertile (produce ova) even at low body mass. However, at higher body mass also younger individuals shift their efforts into the reproduction, and after reaching an age-specific threshold the body mass does not have any further effects on the reproductive output of roe deer females. Increased reproductive capacity at more advanced age, combined with declining body mass suggests that old does allocate more of their resources in reproduction than in body condition. Besides scientific importance of this study (publication A'), findings were very interesting also for general public (several interviews in main Slovene media after the publication in spring 2017), and were also presented as a full-page article in the Delo's appendix Science (20 April 2017; Cobiss 4758438). Objavljeno v Public Library of Science; PloS one; 2017; Vol. 12, iss. 4; article 175579; Impact Factor: 2.766;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 3.364; A': 1; WoS: RO; Avtorji / Authors: Flajšman Katarina, Jerina Klemen, Pokorny Boštjan Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID 5103526 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Rezultati prve sezone sistematičnega spremljanja populacije šakala (Canis aureus) v Sloveniji ANG Results of the first season of systematic monitoring of the population of the jackal (Canis aureus) in Slovenia Opis SLO Za vodilno revijo slovenskih lovcev - Lovec, ki izhaja v nakladi 22000 izvodov smo pripravili več člankov o poteku spremljanja populacije šakala v Sloveniji. V prispevku seznanjamo lovce z rezultati prve sezone sistematičnega monitoringa, ki se nanašajo na obdobje od novembra 2016 do februarja 2018. V njem analitično predstavljamo prostorsko razporeditev evidentiranih znakov prisotnosti šakalov ter opredeljujemo območja teritorialnih skupin šakalov oziroma pričakovanih reproduktivnih območij v Sloveniji. ANG For the leading magazine of Slovenian hunters - Lovec, which is published in a circulation of 22,000 copies, we prepared articles on the progress of monitoring of the population of jackals in Slovenia. The article introduces hunters with the results of the first season of systematic monitoring, which includes the period from November 2016 to February 2018. It analyzes the spatial distribution of the recorded signs of the presence of jackals and defines the areas of territorial groups of jackals and/or expected reproductive areas in Slovenia. Šifra F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Objavljeno v Lovska zveza Slovenije; Lovec; 2018; Letn. 101, št. 4; str. 169-173; Avtorji / Authors: Potočnik Hubert, Pokorny Boštjan, Flajšman Katarina, Kos Ivan Tipologija 1.04 Strokovni članek Dosežek 2. COBISS ID 4907087 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zakaj je bilo treba v okviru raziskovalnega projekta v Sloveniji določiti upravljanje zlatega šakala ANG Why there was a need to set the management of golden jackal within the research project in Slovenia Opis SLO Na mednarodnem simpoziju smo predstavili ciljni raziskovalni projekt kot vzorčni primer znanstvenega pristopa k reševanju nekaterih ključnih upravljavskih izzivov s spremembami v naravnem in družbenem okolju. Predstavljena so bila raziskovalna vprašanja, uporabljene in razvite metode ter bistvene ugotovitve. Prispevek je pomemben za nadaljnjo znanstveno in pedagoško sodelovanje na širšem območju Balkana. ANG A targeted research project was presented on the international symposium, which included examples of the approach to solving a number of key management challenges with changes in the natural and social environment. The main research questions, methods and the essential findings were presented. The contribution is intended for further scientific and pedagogical cooperation in the Balkan region. Šifra F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Objavljeno v University, Faculty of Agriculture; Program of the International Symposium on Animal Science 2018, 22nd-23rd November 2018, Faculty of Agriculture, Belgrade-Zemun, Serbia; 2018; Str. 166; Avtorji / Authors: Kos Ivan, Potočnik Hubert, Pokorny Boštjan, Flajšman Katarina, Majić Skrbinšek Aleksandra, Konec Marjeta Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID 5220006 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Mednarodno strokovno-znanstveno posvetovanje "Šakal v Sloveniji in na Balkanu: stanje in upravljavski izzivi" ANG International professional-scientific meeting "Golden jackal in Slovenia and Balkan: recent situation and management implications" Opis SLO Kot zaključek projekta smo člani projektne skupine skupaj z Lovsko zvezo Slovenije, enem izmed najpomembnejših končnih uporabnikov rezultatov raziskave, v sklopu 11. Slovenskega lovskega dne (Koper, 6. 10. 2018) organizirali strokovno-znanstveno posvetovanje z naslovom "Šakal v Sloveniji in na Balkanu: stanje in upravljavski izzivi". Dogodka se je udeležilo >120 udeležencev, na njemu so strokovnjaki in raziskovalci šakala iz petih evropskih držav (Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske in Norveške) predstavili 12 referatov (od tega štiri člani projektne skupine; vsi prispevki so objavljeni v zborniku izvlečkov). Dogodek smo zaključili z okroglo mizo, na kateri so predstavniki vseh relevantnih institucij (MOP, MKGP, ZRSVN, LZS), zainteresirane javnosti (predstavniki rejcev drobnice, društvo Dinaricum) in gostje iz tujine (Univerza v Beogradu, Univerza v Zagrebu) predstavili svoje poglede na varstvo in upravljanje populacije šakala, kar predstavlja odlično izhodišče za sprejem ustrezne strategije trajnostnega upravljanja šakala v Sloveniji. ANG As the final step of the project realization, members of the project team together with the Hunters Association of Slovenia (as one of the most important end-user of the research) organized beyond the 11th Slovene Hunters Day (Koper, 6 October 2018) the international professional-scientific meeting "Golden jackal in Slovenia and Balkan: recent situation and management implications". Over 120 participants attended the event at which scientists and golden jackal researchers from five countries (Slovenia, Croatia, Serbia, Hungary, and Norway) presented 12 contributions (four of them by project team members; all of them were Dosežek published in the Book of abstract). The event finished with the round table at which representatives of all relevant institutions (MOP, MKGP, ZRSVN, LZS), interested public and end-users (sheep breeders, non-governmental organization Dinaricum) as well as foreign guest experts (from University of Belgrade and University of Zagreb) presented their opinions and attitudes towards conservation and management of golden jackal. The last represents firm backgrounds for adopting relevant strategy for sustainable management of golden jackal in Slovenia. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Lovska zveza Slovenije; 2018; 20 str.; Avtorji / Authors: Pokorny Boštjan, Kmetec Urša Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 Člani projektne skupine so z aktivnostmi na terenu utrdili povezavo med raziskovalci, zainteresirano in širšo javnostjo. Z vključevanjem javnosti v dolgoročne aktivnosti smo tako približali znanost in upravljanje družbe in jo tudi aktivno vključujemo. Pomembna je tudi vzpostavitev sodelovanja raziskovalcev različnih raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij iz različnih držav zahodnega Balkana. Z izdelavo internetnega portala - modula v sistemu LISJAK smo izdelali inovativno metodo množičnega zbiranja podatkov o pojavljanju živalske vrste, ter s tem približali znanost, stroko in upravljanje zainteresirani javnosti. Rezultate in predstavitev razvite metodologije monitoringa smo predstavili na različnih znanstvenih simpozijih ter so v pripravah za objavo v znanstvenih revijah (npr. [COBISS.SI-ID 4900431]; . [COBISS.SI-ID 5221286]; [COBISS.SI-ID 5305766]; [COBISS.SI-ID 4907343]; [COBISS.SI-ID 4907087]; [COBISS.SI-ID 1225174]; [COBISS.SI-ID 5220262]; [COBISS.SI-ID 4496463]). lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Z opravljenimi raziskavami smo pridobili nekatera ključna znanja o razmeroma slabo raziskani živalski vrsti, ki zaradi hitrega številčnega naraščanja in prostorske širitve postavlja tako raziskovalce kakor tudi upravljalce pred nove izzive. V okviru posameznih delovnih raziskovalnih sklopov smo uporabili različne sodobne raziskovalne metode in pristope, ki smo jih morali razviti in prilagoditi tako za obravnavo te vrste kakor tudi za uporabo v konkretnih slovenskih razmerah. Za dinamične procese je ključen razvoj orodij za ustrezno spremljanje - monitoring ključnih parametrov. V ta namen smo razvili informacijsko platformo za vključevanje širše zainteresirane javnosti v pridobivanje podatkov v okviru že obstoječega lovsko informacijskega sistema. Z dodatnim izobraževanjem velikega števila terenskih sodelavcev (več kot 1000) in vključitvijo v zbiranje podatkov smo vzorčno pokazali možnosti vključevanja javnosti v znanstvene in strokovne aktivnosti. Na primeru šakala smo tudi pokazali na pomen znanstvenega pristopa k monitoringu vrst, ki imajo veliko populacijsko in širitveno dinamiko ter posledično tudi ustrezno spreminjanje družbenih vidikov upravljanja kot ključnega elementa varstvene biologije. Pri razumevanju vloge in vpliva posamezne vrste na druge vrste ter tudi v ekosistemu ima ključno vlogo poznavanje prehranjevalnih odnosov, zato je razvoj novih metod pomembna dopolnitev obstoječi metodologiji. V projektu smo kot prvi izvedli izotopsko analizo v tkivih šakalov in potrdili uporabnost metodologije za ugotavljanje izvora elementov v tkivih iz tipa prehrane. Tudi uporaba neinvazivne genetike za identifikacijo plenilca tako na domačih kakor prostoživečih živalih ima širšo uporabnost tako pri raziskavah kakor tudi pri upravljanju. Ugotovljena genetska sestava odpira nova raziskovalna in tudi upravljavska vprašanja hibridizacije različnih evolucijsko že ločenih populacij in nadaljnjo potrebo po integraciji različnih bioloških disciplin - molekularne genetike, filogenije in populacijske ekologije ter širše v znanosti sprejetih konceptov varstvene biologije. V projektu smo obravnavali tudi družbeni vidik raziskave pojava nove karizmatične vrste v prostoru in družbi. Tudi pri pojavu šakala se je izpostavil večkrat ugotovljeni vzorec, da je odziv ljudi na spremembe - pojav nove živalske vrste značilen po izraziti polarizaciji odnosa do prišleka. Pričakujemo, da bodo tovrstne ugotovitve vplivale na različne discipline, saj pojav zahteva znanstveno obravnavo tako pri različnih družbenih disciplinah (sociologija, novinarstvo, izobraževanje, pravo) kakor tudi pri integriranjem upravljanju s prostorom. V projektu smo povezali s sodelovanjem vodilne slovenske raziskovalne institucije s področja raziskav divjadi, kar poleg pozitivnega učinka na krepitev interdisciplinarnosti raziskav v Sloveniji zagotavlja tudi odlično izhodišče za razvoj pomembnega, a v preteklosti podhranjenega raziskovalnega področja (raziskave prostoživečih živali). Precej napora je bilo vloženega tudi za sodelovanje ključnih raziskovalcev šakala in drugih prostoživečih velikih sesalcev predvsem iz Hrvaške (Gozdarska, Agronomska in Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu, Agronomska fakulteta Univerza v Osijeku), Srbije (Biološka, Gozdarska, Agronomska in Veterinarska fakulteta Univerze v Beogradu, Agronomska fakulteta Univerze v Novem Sadu) in Madžarske (Fakulteta za gozdarstvo Univerze v Sopronu), kar bo lahko imelo pozitiven vpliv sinergističnega znanstvenega delovanja v prihodnje. ANG_ Through our research we have obtained some crucial knowledge about relatively new and poorly studied species in our environment. Due to fast population growth and spatial expansion both researchers and wildlife managers are faced with new challenges. We modified and upgraded a variety of modern research methods and approaches adapting them for the specific Slovenian situation. For the purpose of collecting key monitoring data we upgraded an existing hunting information system and developed a web based platform to inform and involve general public and to involve public interested to monitoring. With active inclusion and education of over 1000 trained participants we demonstrated a good practice of citizen based involvement in scientific and professional activities. In the case of jackals, we showed the importance of a scientific approach to the monitoring of the species with high population dynamics and high expansion potential. It profoundly affected public attitudes on wildlife management as a key element in conservation biology. To better understand the role of a particular species and its impact on the ecosystem it is important to understand its feeding characteristics, therefore the implication of new methods for monitoring their diet is an important addition to the existing methodology. The first time isotopic analysis of the jackal tissue was used to determine the origin of elements and subsequently the sources of jackals' diet were determined. Furthermore, the use of noninvasive genetics to identify the predator of particular prey (wildlife or livestock) has proven to be very useful in both research and wildlife management. The recognized genetic structure of jackals opens up new research and management issues on hybridization of different evolutionally separate populations and the further need for integration of various biological disciplines - molecular genetics, phylogeny and population ecology, and concepts of conservation biology accepted in general/wider science. In the project we also discussed human dimension aspect of the emergence of a new charismatic species in both environment and society. The appearance of the jackal caused repeatedly established pattern of marked polarization of attitude towards a newcomer. We expect such conclusions to influence different science disciplines, as the phenomenon requires scientific treatment in various social disciplines (sociology, journalism, education, law) as well as in the integration into habitat/wildlife management. We engaged Slovenian leading wildlife research institutions to cooperate in and support our project, which strengthened the interdisciplinary cooperation in research. It is an excellent starting point for the development of an important, but in the past undervalued, research field (wildlife/game research). A considerable effort was also made to engage different researchers of jackals and their studies from institutions from Croatia (Faculty of Forestry, Faculty of Agronomy and Veterinary Faculty from the University of Zagreb, Agronomy Faculty from the University of Osijek), Serbia (Faculty of Biology, Faculty of Forestry, Faculty of Agronomy and Veterinary Faculty from the University of Beograd and Faculty of Agronomy from the University of Novi Sad) and Hungary (Faculty of forestry from the University of Sopron). Their collaboration can possibly have a positive synergistic effect on the future studies in this field and promote effective functioning of science in the future. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ I Izvedba projekta je pomembna za širšo družbo zlasti v smislu varovanja naravne dediščine, in sicer tako šakala kot vrste - prišleka, kot tudi domorodnih vrst, na katere lahko šakali vplivajo prek neposrednih (plenjenje) in posrednih (ekološke kaskade) interakcij. Za ohranjanje biotske raznolikosti kot enega najpomembnejših elementov ohranjanja naravne dediščine je namreč pomembno strokovno, na znanstvenih spoznanjih temelječe upravljanje populacij prostoživečih živali, za katerega je predpogoj ustrezno poznavanje biologije vrst, njihovih ekosistemskih vlog in interakcij z drugimi vrstami, vključno z ljudmi. Zaradi pridobitve številnih manjkajočih podatkov o šakalu v slovenskem in širšem alpsko-dinarsko-panonskem prostoru (npr. plenilski pritisk na druge vrste) je realizacija projekta doprinesla k varstvu biotske raznolikosti v vseh območjih, ki so potencialno primerna za trajno poselitev šakalov. Pridobljeni popolnoma novi podatki bodo omogočili sprejemanje ustreznih upravljavskih odločitev, vključno s tistimi za zmanjšanje števila in obsega konfliktnih dogodkov, za katere lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnje stopnjevali z večanjem populacijske gostote vrste in širjenjem njenega areala. Zaradi navedenih učinkov so rezultati projekta v interesu države kot lastnice divjadi, pa tudi pooblaščenih načrtovalcev (Zavod za gozdove Slovenije) in izvajalcev lovsko upravljavskih ukrepov (lovske organizacije na vseh nivojih). S projektom smo pridobili ključne informacije in spoznanja, da smo lahko predlagali ustrezno upravljanje s to vrsto v ustreznih mednarodnih in domačih pravno formalnih okvirih, ki zagotavljajo trajnostno upravljanje z upoštevanjem tako varstvenih kakor tudi širše družbenih izhodišč. Zaradi interdisciplinarnosti in sistematičnega pristopa k pripravi izhodišč in izvedbi monitoringa šakala zagotavlja projekt promocijo Slovenije v mednarodnih strokovnih in znanstvenih krogih, ki smo jo že dosegli z ustreznimi objavami in predstavitvami projekta in rezultatov ter organizacijo mednarodne znanstvene konference. Z intenzivnim prenosom raziskovalnih spoznanj h končnim uporabnikom (predstavitve na strokovnih dogodkih, izvedba tematskih predavanj in izobraževanj za lovce in uslužbence ZGS- več kot 1500 udeležencev) ter druge zainteresirane javnosti (npr. z vzpostavitvijo spletne strani projekta, aktivnosti za izobraževanje in ozaveščanje javnosti) smo zagotovili promocijo slovenske znanosti ter znanja o šakalu tudi v splošni javnosti. Izdelava infrastrukturnega okolja z nadgradnjo Lovsko informacijskega sistema predstavlja usmeritev za nadaljnje monitoringe posameznih živalskih vrst z vključevanjem zainteresirane javnosti v upravljanje z okoljem ter s tem krepitev njenega pomena v družbi. V izvedbo projekta smo vključili mlade raziskovalce, študente različnih izobraževalnih programov ter številne prostovoljce ter jim s tem nudili možnost pridobivanja novega znanja, seznanjanja z raziskovalnimi metodami in znanstvenim delom ter aktivno sodelovanje pri razumevanju širše družbe o pomenu znanosti za učinkovito družbo. ANG_ The implementation of the project is important for a wider society, in particular in terms of protection of the natural heritage, for both jackals as a new expanding species, as well as other native species to which jackals can influence through direct (predation) and indirect (ecological cascade) interactions. In order to preserve biodiversity as one of the most important elements of the natural heritage, it is important to manage wildlife populations based on scientific knowledge which include species biology, their ecosystem roles and interactions with other species, including humans. In order to »narrow down« the knowledge gap about the jackals in Slovenia as well as in wider Alpine-Dinaric-Pannonian area (e.g. its predatory pressure on other species), the realization of the project has contributed to the protection of biodiversity in all potentially suitable habitats of jackals in Slovenia. We acquired completely new data that will enable the adoption of adequate management decisions, including those aimed at reducing the number and extent of conflict events that can be expected to escalate in the future with increasing population density and extending its range. Because of the aforementioned effects, the results of the project are in the interest of the state as the owner of the game, as well as competent decision makers (Ministries and Slovenian Forest Service) and contractors of hunting management measures (hunting organizations at all levels). Through the project, we obtained key information and knowledge on the jackal population status that enabled us to prepare an appropriate management proposal considering all the relevant international and national legislation. It secures sustainable management by taking into account both the conservation and other social considerations. Due to interdisciplinary and systematic approach to the preparation of management strategy and the implementation of the highresolution jackal monitoring, the project helped in promotion of Slovenian wildlife management in international professional and scientific society, which we have already achieved through publications and presentations of the project and its results at scientific conferences as well as with organization of an international scientific conference. Through intensive transfer of research findings to end users (presentations at professional events, implementation of thematic lectures and trainings for hunters and employees of Slovenia Forest Service - more than 1500 participants) and other interested public (e.g. through the creation of the project website, activities for education and public awareness) we have provided the promotion of Slovenian science and passed knowledge on jackals to the general public. The creation of a web-based informational infrastructure and upgrading the Hunting Information System is a modern citizen science-based monitoring approach that involves interested public in the management of wildlife, thereby strengthening its importance in the society. While implementing project activities we involved young researchers, students of various educational programs and numerous volunteers, thus providing them with the opportunity to acquire new knowledge, research methods and scientific work, and to actively participate in understanding wider social context of the science and its importance for an effective society. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? pj v domačih znanstvenih krogih p] pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Lovska zveza Slovenije Zavod za gozdove Slovenije Zavod RS za varstvo narave Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Pedagoške organizacije (Univerze, visokošolske, srednješolske ustanove) različne nevladne organizacije (npr. Društvo Dinaricum, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Območna združenja upravljavcev lovišč, Lovske družine -upravljavke lovišč in druge) 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? □ v mednarodnih znanstvenih krogih pj pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 9 inštitucij - univerze, fakultete Erasmus sporazum VŠVO z Universita degli Studi di Sassari, Sassari, Italija in Szent Istvan University, Gödöllö, Madžarska Skupno izvajanje magistrskega študijskega programa WILDLIFE MANAGEMENT, CONSERVATION AND CONTROL Univerze v Sassariju (sodelujemo Biotehniška fakulteta in Visoka šola za varstvo okolja) (https://veterinaria.uniss.it/en/node/2276). Sodelovanje pri vzorčenju šakalov Sodelovanje pri izvedbi posvetovanja o šakalu v sklopu 10. Lovskega dne. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:1^ Intenzivno sodelovanje pri pripravi primarnih in preglednih znanstvenih prispevkih Priprava skupnih projektov Izvajanje pedagoškega sodelovanja (izvajanje skupnega magistrskega programa, vabljena predavanja, somentorstvo, članstvo v komisijah) Izmenjava raziskovalnih metod in vzorčnega materiala Sodelovanje pri organizaciji mednarodnih znanstvenih srečanj 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj 0 DA NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih T 1 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj 0 DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj 0 DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Delno T 1 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA 0 N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA 0 N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA 0 N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA 0 N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T 1 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Delno T 1 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat 1 JI Uporaba rezultatov T 1 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov Delno T 1 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov Delno T I F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.35 Drugo Zastavljen cilj DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I Komentar i — 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o o 0 0 G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o 0 0 G.01.03. Drugo: o o 0 0 G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 0 o 0 0 G.02.02. Širitev obstoječih trgov © 0 O 0 G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje 0 0 0 0 G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije 0 o O o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o 0 0 o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost © 0 o 0 G.02.07. Večji delež izvoza 0 0 0 0 G.02.08. Povečanje dobička © 0 o 0 G.02.09. Nova delovna mesta 0 0 0 0 G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 ® 0 0 G.02.11. Nov investicijski zagon 0 0 0 0 G.02.12. Drugo: 0 0 0 0 G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 0 0 0 G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 0 0 0 G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 0 0 0 G.03.04. Drugo: o O O O G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 0 0 0 0 G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja 0 0 o 0 G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave 0 0 0 0 G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti 0 0 0 0 G.04.05. Razvoj civilne družbe 0 0 0 0 G.04.06. Drugo: O 0 O 0 G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O o 0 o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 0 0 0 0 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura 0 0 0 0 G.07.02. Prometna infrastruktura 0 0 0 0 G.07.03. Energetska infrastruktura 0 0 o 0 G.07.04. Drugo: 0 0 0 0 G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva 0 O O O G.09. Drugo: 0 0 0 0 Komentar i -1 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leti 2016 in 201714 http://sakal.gozdis.si/monitoring-sakala C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba . vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: i Univerza v Ljubljani, Biotehniška Ivan Kos fakulteta ZIG Datum: 15.3.2019 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2019/18 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta. Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo sprememb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju (največ deset), ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti (največ pet), ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka, sistem nato sam izpolni podatke, manjkajoče rubrike o dosežku pa izpolnite. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 12« Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 3 v v Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016, Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 in Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2019 v1.00 23-4C-6E-8B-C2-F4-78-4B-F9-2D-8C-3A-C1-70-EF-28-B6-C2-AF-35 PROSTORSKA RAZPOREDITEV, STEVILCNOST, OCENA POPULACIJSKIH TRENDOV IN POTENCIALNO ŠIRJENJE AREALA VRSTE ZLATI ŠAKAL (CANIS AUREUS L.) V SLOVENIJI (V1-1626) Ciljni raziskovalni program »Zagotovimo.si hrano za jutri« KONČNO POROČILO Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Visoka šola za varstvo okolja Gozdarski inštitut Slovenije Sofinancerja: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dunajska 22, 1000 Ljubljana Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana Skrbnica pogodbe: mag. Alenka Korenjak Vsebinski spremljevalec: dr. Matevž Adamič Naslov projekta: Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji (V1-1626) Ciljni raziskovalni program »Zagotovimo.si hrano za jutri« Oznaka projekta: V1-1626 Izvajalci: Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 7, 3320 Velenje Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana Odgovorni nosilec: izr. prof. dr. Ivan KOS, univ. dipl. biol. Avtorji poročila: asist. dr. Hubert POTOČNIK, univ. dipl. biol. Barbara BOLJTE, univ. dipl. biol. dr. Katarina FLAJŠMAN, univ. dipl. inž. gozd. asist. dr. Maja JELENČIČ, univ. dipl. biol. asist. dr. Irena KAVČIČ, univ. dipl. mikrob. Franc KLJUN asist. dr. Marjeta KONEC, univ. dipl. biol. Žan KURALT, mag. ekol. biod. prof. dr. Tomislav LEVANIČ, univ. dipl. inž. gozd. asist. mag. Aleksandra MAJIĆ SKRBINŠEK, dr. vet. med. izr. prof. dr. Boštjan POKORNY, univ. dipl. inž. gozd. doc. dr. Tomaž SKRBINŠEK, dr. vet. med. dr. Astrid Vik STRONEN izr. prof. dr. Ivan KOS, univ. dipl. biol. Število izvodov: Kraj in datum: Ljubljana, oktober 2018 3 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA KG šakal, monitoring, širjenje areala, prostorska razporeditev, hibridizacija, genetska identifikacija, prehrana, upravljanje, izobraževanje, stališča AV POTOČNIK, Hubert / BOLJTE, Barbara / FLAJŠMAN, Katarina / JELENČIČ, Maja / KAVČIČ, Irena / KLJUN, Franc / KONEC, Marjeta / KURALT, Žan / LEVANIČ, Tom / MAJIĆ SKRBINŠEK, Aleksandra / POKORNY, Boštjan / SKRBINŠEK, Tomaž / STRONEN, Astrid Vik / KOS, Ivan KZ Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana ZA Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo LI 2018 IN Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji (V1-1626) Ciljni raziskovalni program »Zagotovimo.si hrano za jutri« TD KONČNO POROČILO OP VI, 139 s., 9 preglednic, 54 sl., 168 ref., 4 priloge IJ SL JI sl AI Problematiko, povezano s stalnim, prostorsko obsežnim in številčno naraščajočim pojavom šakala (Canis aureus) v Sloveniji smo obravnavali celovito, tako z vidika biologije vrste kakor tudi problematike njenega upravljanja. V kompleksnem projektu smo obravnavali posamezne vsebinske sklope z različnimi metodološkimi pristopi. S pregledom razpoložljivih virov smo ugotovili, da je šakal vrsta, ki je pri nas, podobno kot v večjem delu Evrope, v ugodnem ohranitvenem stanju s tendenco intenzivnega prostorskega ter številčnega širjenja. Obstoječe upravljanje je v posameznih evropskih državah zelo različno, v nekaterih je popolnoma zavarovan, v drugih je reguliran trajnostni odvzem, v nekaterih državah pa je odvzem osebkov z lovom popolnoma sproščen in celo stimuliran s strani države, lokalnih skupnosti oziroma upravljavcev zaščitenih območij. Z vzpostavitvijo spletne aplikacije za beleženje prisotnosti šakalov v sklopu lovsko-informacijskega sistema Lovske zveze Slovenije, intenzivnim izobraževanjem več kot 1.000 prostovoljcev, predvsem lovcev, in koordinacijo izvajanja beleženja znakov prisotnosti šakala oziroma s predvajanjem zvočnega oglašanja smo v letih 2017 in 2018 pridobili 1.307 podatkov o prisotnosti šakala. Prisotnost šakala je bila zabeležena v 130-ih loviščih. Registrirali smo tudi 32 mrtvih šakalov. Izdelani protokoli in nadgradnja lovsko-informacijskega sistema s spletno aplikacijo »Monitoring šakala« omogočajo redni monitoring šakala in podobnih vrst v prihodnje. Iz spremljanja števila podatkov in njihovega prostorskega pojavljanja sklepamo, da je populacijski trend vrste hitro naraščajoč, tako številčno kakor tudi prostorsko. Širjenje je predvsem na območja primernega prostora, kar smo ugotovili tudi z izdelanim modelom primernega prostora. S primerjalno analizo genetskih vzorcev osebkov iz dalmatinske in panonske populacije smo potrdili, da je večina osebkov v Sloveniji panonskega porekla, smo pa dobili tudi štiri osebke, ki kažejo nekatere genetske značilnosti prednikov dalmatinske populacije. Vzpostavili smo možnosti genetskega preverjanja prisotnosti šakalov na škodnih primerih, ubitih oziroma poškodovanih osebkih domačih živali; na teh smo šakala kot plenilca potrdili v 12-ih primerih. Podatki o reprodukciji vrste pri nas so trenutno še skromni zaradi pomanjkanja vzorcev in so omejeni le na sporadična opazovanja ter snemanja šakaljih družin. Tudi v slovenskih razmerah je šakal izrazit vsejed, s prevlado mrhovine in drugih organskih odpadkov v hrani, pleni pa predvsem male sesalce. Vpliv na druge vrste, npr. zaradi plenjenja večjih sesalcev in ptic, še zlasti v spomladanskem času, ko bi lahko bilo takšno plenjenje najbolj prisotno, ostaja v Sloveniji zaradi nedostopnosti vzorcev (prebavil šakalov) še neraziskan. Izotopska analiza mišičnine pri nas povoženih šakalov in šakalov iz Srbije in Hrvaške pa potrjuje njihovo vsejedost, a s prevlado živalske prehranske komponente. Opravili smo analizo odnosa ljudi do šakala s primerjalnim anketiranjem lovcev na območjih, kjer je znano pojavljanje šakala (522), s tistimi, kjer šakala še ni (498). Zaznana je bila izrazita polarizacija naklonjenosti šakalu, večina (okoli 60 %) anketiranih lovcev je šakalu izrazito nenaklonjena, bolj na območjih, kjer šakala še ni. Večinsko (preko 90 %) tudi prevladuje mnenje, da bi morali uravnavati številčnost vrste s (trajnostnim) odstrelom. Na osnovi rezultatov projekta smo predlagali aktivno upravljanje s šakalom v Sloveniji ob zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja vrste. Poseben poudarek v projektu je bil na diseminaciji rezultatov, ki je bila realizirana s pomočjo namenske spletne strani, več objav v javnih občilih, objavo rezultatov v strokovno-poljudni obliki (tj. več strokovnih člankov in priprava osnutka strokovne monografije) v nakladah po več kot 20.000 izvodov ter več predstavitvami na mednarodnih znanstvenih srečanjih v Sloveniji in tujini, vključno s soorganizacijo strokovno-znanstvenega posvetovanja z mednarodno udeležbo o šakalu ob samem zaključku projekta. KAZALO VSEBINE 1. UVOD 11 1.1. Namen in cilji 11 1.2. Zgradba poročila 14 2. Rezultati projekta po posameznih DS 15 2.1. DS1: Stanje ohranjenosti vrste (v Sloveniji in sosednjih državah) z utemeljitvijo po merilih Direktive o habitatih 15 2.1.1. Zgodovinski pregled širjenja šakala 15 2.1.2. Prostorska razširjenost in številčnost šakala v Evropi 19 2.1.3. Pojavljanje šakala v Sloveniji 20 2.2. DS2: Ocena številčnosti in prostorske razširjenosti šakala 25 2.2.1. Priprava podlag za spremljanje populacije šakala 25 2.2.2. Parametri, pomembni za spremljanje populacije šakala 26 2.2.3. Prostorska razširjenost populacije 27 2.2.4. Velikost populacije 27 2.2.5. Dinamika populacije 28 2.2.6. Križanje (hibridizacija) z drugimi vrstami iz družine psov 28 2.2.7. Spremljanje vpliva na druge vrste domorodne živalske združbe 28 2.2.8. Konflikti s človekom 29 2.2.9. Pregled metodoloških pristopov spremljanja stanja populacije šakala 29 2.2.10. Protokoli spremljanja zdravstvenega stanja, demografskih in prehranskih značilnosti z analizo mrtvih šakalov 38 2.2.11. Rezultati nacionalnega monitoringa šakala 11/2016 - 9/2018 38 2.2.12. Prostorske značilnosti rabe prostora šakalov - telemetrično spremljanje 39 2.2.13. Pregled pojavljanja šakalov v Sloveniji 41 2.3. DS3 Populacijski trend in potencialno širjenje areala vrste 48 2.3.1. Izdelava prostorskega modela primernosti prostora za šakala ter izbira prednostnih območij spremljanja populacije šakala 48 2.3.2. Metodološki opis izdelave prostorskega modela primernosti prostora za šakala. 48 2.3.3. Genetske značilnosti in populacijska struktura šakalov v Sloveniji, s primerjavo sosednjih populacij iz Dalmacije in Panonske nižine 51 2.4. DS4: Vzpostavitev sistema/logistične strukture za vključitev večjega števila terenskih sodelavcev v monitoring šakala 61 2.4.1. Vzpostavljanje nacionalnega monitoringa šakala v Sloveniji 61 2.4.2. Snemanje in priprava zvočnih posnetkov za izvajanje »Akustične metode« po ustreznem protokolu 61 2.4.3. Spletna aplikacija »Monitoring šakala« 62 2.5. DS5: Razmnoževalni potencial šakala 65 2.5.1. Razmnoževalni potencial šakala 65 2.6. DS6: Ocena in spremljanje potencialnega križanja z drugimi vrstami iz družine psov 66 2.6.1. Metode ugotavljanja morebitnega križanja 67 2.6.2. Rezultati genetskih analiz 67 2.6.3. Razprava 68 2.7. DS7: Genetska identifikacija povzročitelja škod na domačih živalih, za katere se sumi, da jih je povzročil šakal 70 2.7.1. Uvod 70 2.7.2. Metode 70 2.7.3. Rezultati 71 2.7.4. Razprava 72 2.8. DS8: Določiti prehranske navade šakalov v Sloveniji in oceniti uporabnost dveh metod za določitev prevladujoče prehranske skupine, s katero se hranijo šakali 73 2.8.1. Uvod 73 2.8.2. Metode 73 2.8.3. Rezultati in razprava 74 2.9. DS9: Družbeni vidiki upravljanja populacije šakala 78 2.9.1. Dojemanje, poznavanje in odnos slovenskih lovcev do šakala s priporočili za vključevanje lovcev v upravljanje 78 2.9.2. Metode 78 2.9.3. Rezultati 79 2.9.4. Ugotovitve in poročila 86 2.10. DS 10: Izdelava predloga ukrepov za upravljanje z vrsto, vključno s predvidenim obsegom odvzema in oceno njegovega vpliva na stanje ohranjenosti populacije 88 2.10.1. Povzetek stanja šakala v Evropi in v Sloveniji 88 2.10.2. Zakonodajna opredelitev statusa šakala kot vrste 93 2.10.3. Ključni upravljavski ukrepi za upravljanje s šakalom v Sloveniji 93 2.10.4. Metodologija ocene stanja populacije šakala in priprave predloga odvzema po lovsko upravljavskih območjih v Sloveniji 99 2.11. DS 11: Diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom 104 3. Viri 108 4. Priloge 117 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Merila (kriteriji) za razvrščanje v kategorije zanesljivosti opažanja prisotnosti šakala...........................................................................................................................32 Preglednica 2: Predlagana struktura zajemanja podatkov znakov prisotnosti šakala v podatkovni bazi lovsko-informacijskega sistema (LIS-jak).....................................................................34 Preglednica 3: Časovno izvajanje sistematičnih popisov teritorialnih skupin/parov šakalov v Sloveniji v prioritetnih območjih (območje aktivnega monitoringa) in območjih pasivnega monitoringa.................................................................................................................37 Preglednica 4: Nabor ključnih podatkov in vzorcev za spremljanje zdravstvenega stanja, demografskih ter prehranskih značilnosti z analizo mrtvih šakalov...................................................38 Preglednica 5: Pregled evidentirane smrtnosti šakalov v obdobju od novembra 2016 do oktobra 2018. .....................................................................................................................................43 Preglednica 6: Genetska pestrost šakalov (Canis aureus) iz populacije v Dalmaciji in panonske populacije, ki vključuje tudi šakale iz Slovenije (n=20)................................................58 Preglednica 7: Izotopske vrednosti б1^ in б1^ v mišičnini šakalov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije (obdobje 2016-2018).................................................................................................. 77 Preglednica 8: Parametri za pripravo predloga odvzema šakala po LUO..........................................102 Preglednica 9: Predstavitev projekta in njegovih dosežkov v sredstvih javnega obveščanja oz. informativnih medijih ...............................................................................................105 KAZALO SLIK Slika 1: Šakal je zelo dovzeten za hranjenje na odlagališčih odpadkov, kompostiščih in drugih mestih, kjer človek pušča ostanke za šakala atraktivne hrane...........................................................17 Slika 2: Zaraščanje velikih pašnih površin ter nastajanje gostih gozdnih sestojev in goščav na Balkanu je bil po ocenah eden izmed dejavnikov, ki je vplival na hitro rast populacije šakala...........18 Slika 3: Pojavljanje šakala (Canis aureus) na območju Slovenije z natančnostjo 3-kilometrske celice do sredine leta 2016...................................................................................................................21 Slika 4: Aktualna razširjenost in relativna pogostost šakala v Sloveniji na podlagi rezultatov nacionalnega monitoringa 11/2016 - 09/2018..................................................................... 22 Slika 5: Razširjenost teritorialnih znakov prisotnosti šakalov (rdeče) in drugih znakov njihove prisotnosti (stanje januarja 2019), združena v mrežo 3x3 km celic.......................................23 Slika 6: Uporaba foto-pasti je lahko izjemno pomembna in vse bolj uveljavljena metoda spremljanja prostoživečih živali, kar se je potrdilo tudi v primeru spremljanja populacije šakala v Sloveniji. ...............................................................................................................................................35 Slika 7: Pred predvajanjem posnetka, s katerim skušamo izzvati tuljenje šakalov, odpremo vsa vrata avtomobila, da se zvok sliši dlje.............................................................................................37 Slika 8: Dostop do baze »Monitoring šakala« (http://www.lovska-zveza.si/), ki je mogoč za vse člane LZS, omogoča vpis podatkov o opažanjih in izvajanju akustične metode ter tudi neposredni vpogled v vnesene podatke na kartah...................................................................................39 Slika 9: Raba prostora telemetrično spremljanega šakala in velikost domačega okoliša po različnih tipih cenilk..............................................................................................................................40 Slika 10: Lovišča z vpisi podatkov v bazo monitoringa šakala od novembra 2016 do septembra 2018.......................................................................................................................................41 Slika 11: Gostota opažanja znakov prisotnosti šakala, evidentirana smrtnost in lokacije zaznane prisotnosti šakalov.................................................................................................................44 Slika 12: Zaznana (v bazo vpisana) prisotnost šakalov v Sloveniji od novembra 2016 do septembra 2018 na nivoju upravljavk z lovišči. Prikazane so lokacije beleženj prisotnosti in lovišča, kjer so se šakali pojavljali.......................................................................................................................45 Slika 13: Pregled zaznavanja/nezaznavanja teritorialnega oglašanja šakalov v Sloveniji ter drugi zanesljivejši podatki (C1 in C2) o njihovem pojavljanju.........................................................46 Slika 14: Širše območje teritorialnih odzivov šakalov, ki predstavljajo aktualno potencialno reprodukcijsko območje šakala v Sloveniji............................................................................47 Slika 15: Prostorski model pričakovane primernosti prostora za šakala v Sloveniji glede na poznane podatke o prisotnosti šakala in o dejavnikih okolja pred letom 2017...................................49 Slika 16: Povprečna primernost prostora za šakala v Sloveniji na nivoju lovišč, kot je bila opredeljena na podlagi tedaj razpoložljivih podatkov za prvoten monitoring v letih 2017 in 2018.........50 Slika 17: Predlagano prednostno območje lovišč za izvajanje aktivnega monitoringa šakala v letih 2017 in 2018 s pomočjo akustične metode (izzivanje oglašanja)...................................................51 Slika 18: Zbrani tkivni genetski vzorci šakala (Canis aureus) v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji........53 Slika 19: Metoda glavnih komponent genetskih profilov šakalov iz Dalmacije (širša Dalmacija, smetišče Trpanj, Pelješac), severno-centralne Hrvaške, vzhodne Hrvaške, Srbije in Slovenije prikazuje PC1 (8,5 % variacije) in PC2 (5,5 %)........................................................................................55 Slika 20: Metoda glavnih komponent genetskih profilov šakalov iz Dalmacije (širša Dalmacija, smetišče Trpanj, Pelješac), severno-centralne Hrvaške, vzhodne Hrvaške, Srbije in Slovenije prikazuje PC1 (8,5 % variacije) in PC3 (5,2 %)........................................................................................55 Slika 21: Rezultati analize števila skupin populacij (K) določenih v programu STRUCTURE, ki prikazujejo L(K) povprečne vrednosti za 1-6 testiranih skupin.................................................................56 Slika 22: Rezultati analize števila skupin populacij (K) določenih v programu STRUCTURE, prikazujejo DeltaK vrednosti izračunane po metodi Evanno in sod. (2005)............................................. 56 Slika 23: Rezultati dodelitvenega testa s STRUCTURE prikazujejo razdelitev v 2 - 4 skupine populacij (K)...........................................................................................................................................57 Slika 24: Naslovna stran zgoščenke z zvočnim posnetkom oglašanja šakalov po protokolu za izvajanje akustične metode monitoringa (zaznavanje teritorialnih družin/parov)..............................62 Slika 25: Vstop v aplikacijo Monitoring šakala s spletne strani Lovske zveze Slovenije.......................63 Slika 26: Aplikacija omogoča vsem članom LZS ter drugim registriranim uporabnikom ažurno pregledovanje razširjenosti znakov prisotnosti šakalov v Sloveniji.......................................63 Slika 27: Metoda glavnih komponent jasno med seboj loči genotipe šakalov ter volkov in psov. Križancev s šakali nismo zaznali.............................................................................................68 Slika 28: Deleži zaznanih vrst v vzorcih (n = 65) in delež vrst, zaznanih na škodnih primerih (n = 27), za katere smo določili povzročitelje oziroma živali, ki se sekundarno prehranjujejo na kadavrih. V vseh primerih je bil kot domnevni povzročitelj škode določen šakal, ti vzorci so bili zbrani tekom projekta.......................................................................................................................72 Slika 29: Pogostost pojavljanja posameznih prehranskih tipov/vrst v analiziranih želodcih šakalov (n = 29)...................................................................................................................................75 Slika 30: Delež posameznega prehranskega tipa/vrste v prehrani šakala glede na pogostost in količino/maso v analiziranih želodcih (n = 29).......................................................................75 Slika 31: Primerjava deležev hranljivih in manj hranljivih delov hrane med volkovi in šakali.............75 Slika 32: Stabilna izotopa dušika ^15N) in ogljika (б13С) v mišicah šakala v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji v primerjavi s podatki iz literature za rastline in rastlinojede živali ter z medvedi v Sloveniji..................................................................................................................................76 Slika 33: Primerjava vsebnosti stabilnega izotopa dušika б15N v mišičnini šakalov, ki so izgubili življenje v obdobju 2016-2018 v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.....................................................76 Slika 34: Primerjava vsebnosti stabilnega izotopa dušika б13С v mišičnini šakalov, ki so izgubili življenje v obdobju 2016-2018 v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.....................................................77 Slika 35: Odgovori na vprašanje "Kaj od spodaj naštetega najbolj opiše vaše stališče do šakala?" .... 80 Slika 36: Odgovori na vprašanje "Šakala je v Sloveniji pomembno ohraniti za prihodnje generacije".80 Slika 37: Odgovori na vprašanje "Šakala v Sloveniji ni treba ohranjati za prihodnje generacije, ker živi drugod v sosednjih deželah"..................................................................................................80 Slika 38: Odgovori na vprašanje "Šakali močno zmanjšujejo populacijo lovne divjadi in s tem otežujejo izvedbo lovskoupravljavskih načrtov"....................................................................................81 Slika 39: Odgovori na vprašanje "Šakali močno zmanjšujejo populacijo lovne divjadi in s tem otežujejo izvedbo lovskoupravljavskih načrtov"....................................................................................81 Slika 40: Odgovori na vprašanje "Prisotnost šakala v gozdovih svoje okolice bi sprejel/a brez večjih težav".....................................................................................................................................82 Slika 41: Odgovori na vprašanje "Šakali ne napadajo ljudi".................................................................82 Slika 42: Odgovori na vprašanje "Šakal ne sodi v Slovenijo, zato je potrebno širjenje čim prej ustaviti". ...............................................................................................................................................82 Slika 43: Odgovori na vprašanje "Šakali povzročajo veliko škod na domačih živalih".........................83 Slika 44: Odgovori na vprašanje "Rejec bi moral dobiti odškodnino, ko zaradi napada šakala izgubi domačo žival".........................................................................................................................83 Slika 45: Odgovori na vprašanje "Številčnost šakalov je potrebno regulirati skozi trajnosti odstrel". 84 Slika 46: Odgovori na vprašanje "Strinjal/a bi se s povečanjem števila šakalov na območju, kjer živim". ...............................................................................................................................................84 Slika 47: Odgovori na vprašanje "Na območju, kjer živim, je že sedaj dovolj šakalov"........................84 Slika 48: Odgovori na vprašanja, kako pojmujejo lovstvo....................................................................85 Slika 49: Odgovori na vprašanje "Koliko zaupate medijem glede informacij o šakali?"......................86 Slika 50: Razširjenost teritorialnih znakov prisotnosti šakalov in drugih znakov njihove prisotnosti; prikazano je stanje januarja 2019, podatki so združeni v mrežo 3x3 km celic......................91 Slika 51: Prednostno območje izvajanja aktivnega monitoringa šakala s pomočjo akustične metode 98 Slika 52: Model primernosti prostora za šakala po metodi Maxent glede na stanje okoljskih spremenljivk v letu 2018......................................................................................................100 Slika 53: Karta prisotnosti šakala (stanje januarja 2019), kategorizirana in obtežena glede na razporeditev zanesljivosti podatkov kategorij C1 do C4, združena v mrežo 3 x 3 km celic. 101 Slika 54: Prisotnost šakala kot raster relativne gostote prisotnosti vrste v Sloveniji (Kernelska gostota; stanje januarja 2019)...........................................................................................................102 KAZALO PRILOG Priloga 1: Seznam lovišč s prednostnim izvajanjem aktivnega monitoringa šakala (prioritetno območje) ...................................................................................................................................117 Priloga 2: Seznam elektronskih prilog - kart.......................................................................................123 Priloga 3: Anketni vprašalnik...............................................................................................................124 Priloga 4: Dodatni komentarji anketirancev........................................................................................135 1. UVOD Pričujoče poročilo je zaključno poročilo o izvedenem CRP projektu Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji (V1-1626). Projekt je nastal na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je prepoznalo potrebo po znanstveno podprtem upravljanju z novo vrsto v favni Slovenije. Šakal je ne glede na različne razprave sam z difuzijo, tj. postopnim širjenjem, začel večati svoj areal v drugi polovici dvajsetega stoletja. Kot značilni predstavnik družine psov (Canidae) je izkoristil sodobne spremembe v okolju, ki so nedvoumno posledica človekovega ravnanja. Kakor v mnogih podobnih primerih smo se ljudje s pojavom nove živalske vrste znašli pred novimi razmerami in na njih odreagirali »po človeško«. Tudi naše ugotovitve potrjujejo, da imamo ljudje mnoge predsodke pred novimi razmerami, ki nam onemogočajo racionalno ravnanje. Mnoga predvidevanja, številne posplošitve posameznih anekdotičnih dogodkov in še malo naše živalske dediščine, pa imamo poligon za izrazito različna stališča, ki med nami prožijo številne nepotrebne konflikte. Prav v takih primerih znanost lahko odigra pomembno vlogo. S preverljivimi metodami, tudi precej sofisticiranimi, kakršne so sodobne molekularno genetske metode ali pa izotopske analize lahko pridobivamo točne podatke, ki nam omogočajo delati ustrezne zaključke ter prepoznati zakonitosti. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je to predpogoj za smotrno odločanje in upravljanje. Ker smo se zavedali velike kompleksnosti razpisane problematike, smo se dela lotili sistematično in celostno, z vključitvijo različnih metod in mnogih sodelavcev. Tako smo se projekta lotili raziskovalci iz raziskovalnih in izobraževalnih organizacij (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Visoka šola za varstvo okolja, Gozdarski inštitut Slovenije), in sicer skupaj s sodelavci iz državnih institucij (Zavod za gozdove Slovenije; ZGS) oziroma nevladnih organizacij (Lovska zveza Slovenije (LZS) ter njeni člani). Tudi pri tem projektu so se pokazale nekatere prednosti teritorialno organiziranega lovstva, ki vključuje mnoge prostovoljce in dobro izobražene ter motivirane poklicne lovce. Sodoben pristop vključevanja javnosti v znanstveno delo je bilo tudi v tem projektu zelo poudarjeno. Mnogokrat (tudi v naši anketi) z visokim deležem izraženo mnenje, da je osnovni namen lovstva varstvo narave, je nedvomno pomemben motiv, da je posameznik pripravljen sodelovati pri pridobivanju relevantnih podatkov na terenu in s tem prispevati k pridobivanju znanja in uspešnim odločitvam ter posledično tudi k varovanju narave. Seveda moramo sprejemati različne koncepte in tudi dialektiko znanja v družbi ter tudi na tak način razložiti razlike v sprejemanju posameznih odločitev. Prav združevanje sodobnih znanstvenih pristopov in velikega števila sodelujočih je naredilo ta projekt, vsaj po našem mnenju, uspešen. Skupna motivacija je vključevala mnogo neplačanega dela in je naredila projekt izvedljiv v predvidenih finančnih okvirih. 1.1. Namen in cilji Za nekatere rastlinske in živalske vrste je/so izginjanje domorodnih vrst in globalne spremembe priložnost, da zaradi manjšega selekcijskega pritiska na določeno ekološko nišo po naravnih poteh razširijo svoj areal (Parmesan in Yohe 2003, Dorman 2007, Monzon in sod. 2011). Ena takih vrst je zlati šakal (Canis aureus), kot je angleški prevod znanstvenega poimenovanja vrste (v nadaljevanju uporabljamo taksonomsko ustreznejši izraz: šakal), ki se v zadnjih desetletjih z Balkana uspešno širi proti srednji in vzhodni Evropi (pregled v Potočnik 2016); poleg širjenja je zanj značilno tudi zelo hitro naraščanje številčnosti v vseh državah/območjih, ki jih je poselil (npr. Srbija: Milenković in Pavnović 2003; Hrvaška: Kryštufek 1998, Kofel 2008b, Bošković 2013; Bolgarija: Markov 2012; Madžarska: Szabo in sod. 2009). V takšnih primerih, še zlasti, če gre za vrsto, ki lahko potencialno sproža konflikte, povezane s človekovimi interesi/aktivnostmi (npr. reja domačih živali), se postavljajo številna vprašanja o njenem vplivu na vzpostavljeno (domorodno) živalstvo in rastlinstvo. To posledično vpliva na vzpostavljanje odnosa, stališč in politiko upravljanja vrste. Upravljanje teh vrst, s potencialnim izrazitim vplivom na domorodno živalstvo in interese ljudi, se skuša umestiti v obstoječe nacionalne in mednarodne pravne podlage, ki pa pogosto ne upoštevajo novih razmer. Zaradi tega so za takšne vrste, vključno s šakalom, v novih območjih potrebne takojšnje raziskave biologije/ekologije vrste, saj izkušenj iz drugačnih okolij ne moremo neposredno prenašati v nove, domače razmere. Potrebo po čim hitrejšem začetku izvajanja raziskav in sistematičnega monitoringa šakala je v letu 2015 prepoznala že Lovska zveza Slovenije, ki je prek programa Komisije za upravljanje z divjadjo omogočila pripravo strokovnih podlag oz. program monitoringa šakala (Potočnik in sod. 2016). Podobna potreba je bila prepoznana tudi na strokovnem posvetovanju »Monitoring v lovstvu: pomen, možnosti in priložnosti« (Jablje pri Mengšu, 14. 5. 2016, Lovec (7/8): 2016), kjer je bil med drugim sprejet sklep: »Tako kot za vse ostale vrste divjadi je zelo pomembno, da spremljanje stanja šakala temelji na vključitvi lovcev, ki opravljajo monitoring divjadi pod pogoji javne službe, sam monitoring vrste pa mora temeljiti na ustreznih strokovnih podlagah« (SZS LZS 2016). Upoštevaje navedena dejstva so bili osnovni cilji predlaganega projekta: (1) Ugotoviti stanje ohranjenosti vrste (v Sloveniji in sosednjih državah) z utemeljitvijo po merilih Direktive o habitatih: (i) proučiti skupek vplivov, ki delujejo na vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost populacije; (ii) preveriti, ali podatki o populacijski dinamiki vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina v življenjskem okolju. (2) Oceniti številčnost in prostorsko razporeditev vrste v Sloveniji. Velikost populacije šakala je med najpomembnejšimi parametri ocenjevanja stanja populacije. V praksi lahko velikost populacije izražamo kot število osebkov (šakalov) v populaciji ali pa s številom skupin (družin) oziroma reprodukcijskih enot. Vsaka od teh cenilk ima svoje prednosti in slabosti. Poznavanje območja, na katerem je prisoten šakal oziroma na katerega se širi, je ključno za načrtovanje upravljavskih ukrepov. Ker se to območje stalno spreminja, dolgoročno pa lahko glede na trende v drugih delih Evrope (Toth in sod. 2009, Arnold in sod. 2011, Trouwborst in sod. 2015) pričakujemo širjenje populacije, je določitev in spremljanje številčnosti ter razširjenosti/prisotnosti šakala zelo pomemben del spremljanja vrste. (3) Oceniti populacijske trende in potencialno širjenje areala vrste. Spremljati in prepoznati je treba območja, kjer se pojavljajo teritorialni pari oz. družine šakalov, in območja, kjer se pojavljajo le posamezni osebki. Poznavanje uspešnosti reprodukcije oziroma pojavljanja legel v šakaljih družinah in zaznavanje (vzorcev) smrtnosti ter različnih vzrokov zanjo sta ključna demografska parametra spremljanja populacijske dinamike. Prav tako je pomembno prepoznati migracijske tokove njihovega širjenja v slovenski prostor. Na osnovi zbranih podatkov o pojavljanju šakalov v Sloveniji v preteklih 20-ih letih in s sistematičnim letnim monitoringom vrste s pomočjo lovcev (članov LD), članic LZS, in tudi zaposlenih v loviščih s posebnim namenom (LPN) smo izdelali model potencialnega habitata za šakala v Sloveniji. Pridobivanje lokalnih podatkov za izdelavo habitatnega modela je za tako oportuno vrsto, kot je šakal, izjemnega pomena, saj se na različna okolja lahko odziva zelo različno. S tem smo lahko opredelili potencialna območja, kjer lahko pričakujemo pojavljanje/poselitev šakala v prihodnje. (4) Postaviti sistem oz. logistično strukturo za vključitev večjega števila terenskih sodelavcev (zlasti lovcev in uslužbencev ZGS). Šakal je za ciljno javnost (lovce) zanimiva vrsta, in sicer tako kot vrsta, ki lahko ima negativne vplive na drugo divjad, a tudi kot lovna vrsta. Zaradi tega je monitoring številčnosti in razširjenosti vrste, ki je/bo podprt s sodobnimi raziskovalnimi tehnikami (npr. genotipizacija iztrebkov) ali temelji na aktivnem pristopu (izzivanje tuljenja šakalov) možno zelo dobro nadgraditi z neposrednimi opažanji živali in znaki njihove prisotnosti. Za lovce in uslužbence ZGS smo zato izvedli tudi več izobraževanj v tarčnih območjih, kjer je največje pojavljanje šakala. Najpomembnejše za dosego tega cilja pa je, da smo v sklopu projekta nadgradili spletno aplikacijo oz. lovski informacijski sistem Lisjak, kar je omogočil dogovor z LZS. (5) Ugotoviti razmnoževalni potencial vrste. O razmnoževalnem potencialu šakala v tem delu Evrope skoraj ni podatkov, čeprav je prav razmnoževalni potencial (plodnost/oplojenost samic, velikost legel, spolno razmerje mladičev) eden najpomembnejših dejavnikov, ki določa populacijsko dinamiko vseh vrst velikih sesalcev (zbrano v Flajšman in sod. 2016). Zaradi tega smo v sklopu izvedbe projekta skušali ugotoviti tudi razmnoževalni potencial šakalov, in sicer z neposrednim opazovanjem števila mladičev, ki jih vodijo posamezne samice, ter s pregledom rodil samic, ki so izgubile življenje v času potencialne brejosti. (6) Oceniti in spremljati potencialno hibridizacijo z drugimi vrstami iz družine psov. Do nedavnega je bila hibridizacija šakalov z drugimi vrstami iz družine psov neznana, novejše raziskave pa kažejo, da se šakali lahko parijo z domačimi psi (Galov in sod. 2015, Bošković in sod. 2016), verjetno pa tudi z volkovi (Freedman in sod. 2014, Moura in sod. 2014). Čeprav je introgresija (vdiranje) pasjih genov v šakalje populacije redko, je pričakovati, da bi bila lahko intenzivnost le-te na območjih širjenja areala vrste večja. Genetske analize vzorcev tkiv šakalov iz preteklih let in zbiranje ter analiza genetskih tkivnih vzorcev najdenih mrtvih šakalov omogočajo določiti obseg hibridizacije. Poznavanje tega parametra je pomembno tako z naravovarstvenega vidika (morebitna introgresija pasjih genov v šakalje populacije oz. šakaljih genov v volčje populacije) kot tudi za razumevanje populacijske dinamike v prihodnje - npr. hitrejše prilagajanje hibridov v sub-urbani krajini (zbrano v Galov in sod. 2015). (7) Prepoznati oziroma genetsko identificirati povzročitelja škod na domačih živalih, za katere se sumi, da je povzročitelj šakal. Šakal je v Evropi vrsta, ki je vezana na antropogeno spremenjeno okolje in (deloma) na človeške vire hrane (je sinantropna vrsta), zato prihaja neizogibno do interakcije in konfliktov z interesi človeka. Najbolj očitna interakcija med šakalom in človekom so škode na domačih živalih, ki naj bi bile sestavni del monitoringa v prihodnje. (8) Določiti prehranske navade šakalov v Sloveniji in oceniti uporabnost dveh metod za določitev prevladujoče prehranske skupine, s katero se hranijo šakali. Izsledki nekaterih tujih raziskav kažejo, da se šakali v veliki meri prehranjujejo z glodavci, mrhovino in klavniškimi ter drugimi antropogenimi biološkimi odpadki, zaradi česar naj ne bi imel bistvenega vpliva na večje vrste prostoživečih živali (divjad) oziroma naj ne bi povzročal škod na domačih živalih (npr. Ćirović in sod. 2016). Nasprotno druge študije analiz želodcev oziroma prehrane kažejo, da ima šakal (vsaj sezonsko) lahko močan vpliv na domorodne vrste divjadi oziroma njihove mladiče. Eden izmed možnih vzrokov za protislovne ugotovitve laboratorijskih raziskav z opažanji na terenu je sezonska dostopnost vzorcev prebavil šakalov; le-ti namreč praviloma niso dostopni spomladi, ko je pričakovano največje plenjenje mladičev vseh vrst. Ob analizah iztrebkov in prebavil lahko grobo sliko o »vseživljenjskem« (angl. lifetime) vzorcu prehranjevanja šakalov dobimo s pomočjo analize stabilnih izotopov iz tkiv šakalov. (9) Izdelati vsebinsko analizo širjenja informacij o šakalih v slovenskem prostoru v zadnjem desetletju ter kvantitativno raziskati percepcijo in znanje lovcev, ključne ciljne skupine v upravljanju s šakalom, o tej vrsti. Raziskave kažejo, da informacije, ki jih posamezniki dobijo iz medijev, močno sooblikujejo stališča do konkretne tematike. Pri šakalu vemo, da gre za vrsto, ki lahko proži niz konfliktov, bodisi neposredno preko povzročanja škod v kmetijstvu, bodisi širših družbenih konfliktov, pri katerih prihaja do nesoglasij zaradi različnih interesov posameznikov ali skupin. Ob tem gre tudi za »novo« vrsto, ki je bila prej pri nas redko prisotna, tako da se njena podoba v javnosti šele oblikuje. Aktualno in lokalno razumevanje stališč in prepričanj lovcev o šakalu je bistvenega pomena za načrtovanje in izvajanje upravljavskih ukrepov, ki ne bodo prožili (dodatnih) družbenih konfliktov. Gre za proaktivno delovanje s ciljem čim bolj učinkovitega vključevanja te ciljne skupine v upravljanje, in sicer skozi boljše razumevanje morebitnih pomanjkljivosti v poznavanju šakala ter boljšega razumevanje pričakovanj lovcev glede te vrste. (10) Izdelati predloge ukrepov za upravljanje z vrsto, vključno s predvidenim obsegom odvzema in oceno njegovega vpliva na stanje ohranjenosti populacije. Kontinuirano spremljanje populacijskih prametrov oziroma pridobivanje kakovostnih podatkov o katerikoli živalski vrsti zagotavlja nepristransko podporo odločitvam stroke pri upravljanju s populacijami spremljanih vrst. Upravljanje populacije šakala je, podobno kot velja za velike zveri, kompleksen proces, ki ga je treba izvajati celovito ter na osnovi tega izdelati ustrezen upravljavski načrt, ki vključuje tudi izhodišča za morebitno poseganje v populacijo. Ukrepi za poseganje v populacijo šakala so/bodo sprejemljivi samo, če ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije. Legalen, strogo reguliran in trajnostno naravnan odstrel šakalov je zelo pomemben ukrep pri soočanju s konflikti, ki jih varstvo šakala povzroča v družbi. Odstrel lahko omeji rast populacije na družbeno sprejemljivo raven, neposredno vključuje lokalne prebivalce v upravljanje, dviguje percepcijo vrednosti šakala na lokalni ravni, olajša oblikovanje ustrezne politične klime za vrsto, povečuje ekonomsko in sociološko nosilno zmogljivost okolja ter zmanjšuje težnje po ilegalnem ubijanju osebkov te vrste. Na podlagi dobljenih ugotovitev projekta in vzpostavljene strukture izvajanja monitoringa smo v zaključni fazi projekta izdelali predloge ukrepov za upravljanje s šakalom v Sloveniji v prihodnje. (11) Intenzivna diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom, vključno s pripravo strokovno-znanstvenega posveta in knjige o šakalu. Raziskave so same po sebi brez smisla, če dobljeni rezultati niso takoj in na primeren način preneseni h končnim uporabnikom. Zaradi tega smo med samo izvedbo projekta velik poudarek namenili tudi diseminaciji rezultatov, in sicer tako k splošni javnosti (izdelava namenske spletne strani, stalna prisotnost v sredstvih javnega obveščanja) kot tudi h končnim uporabnikom (več strokovnih člankov, priprava strokovno-znanstvenega posvetovanja in osnutka strokovne monografije o šakalu). 1.2. Zgradba poročila Končno poročilo je sestavljeno kot kompendij parcialnih poročil za posamezne delovne sklope, ki so zaokrožena vsebinska poglavja in vsebujejo izhodišča, uporabljeno metodologijo, dobljene rezultate ter ustrezno razpravo. 2. Rezultati projekta po posameznih DS 2.1. DS1: Stanje ohranjenosti vrste (v Sloveniji in sosednjih državah) z utemeljitvijo po merilih Direktive o habitatih • Koordinator delovnega svežnja 1: Skupina za Ekologijo živali (BF-Oddelek za biologijo). • Sodelujoči: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO). 2.1.1. Zgodovinski pregled širjenja šakala Zlati šakal (Canis aureus) je živalska vrsta, ki se je najverjetneje razvila v sredini pleistocena iz vrste Canis arnensis, katera nahajališča so našli v različnih predelih Evrope v obdobju med 2 in 1,5 milijoni let ( Lucenti in Rook 2016). Vrsta C. arnensis je nato verjetno zaradi klimatskih sprememb in pojava drugih vrst Canidov izginila iz Evropskega prostora ter se v srednji Aziji razvila v današnjega zlatega šakala. Za njega ni znanih nobenih paleontološki najdb na evropskem prostoru v pleistocenskem obdobju (npr.: Kurten 1968, Spassov 1989). Najstarejši (sub)fosilni ostanki, ki jih označujejo za šakalje in so bili najdeni v Evropi, so iz dveh najdišč v Grčiji in segajo v obdobje pred 7.000 - 8.000 leti (Sommer in Benecke 2005). Za eno od teh najdišč (Trainer 1973) lahko po reviziji objavljenega dela zagotovo potrdimo, da ne gre za najdbo šakala, pač pa najverjetneje pripada afriškemu volku. Zanimivo je, da v celotni antični grški in rimski literaturi prisotnost šakala v Evropi (ali na Anatolskem polotoku, tj. na območju današnje Turčije) nikoli ni bila omenjena, kljub temu, da navajajo številne druge vrste zveri, ki so jih pogosto uporabljali v različnih antičnih predstavah ter v uličnih spektaklih (Keller 1909, Bauer 2000). Da so šakali evropski kontinent dosegli/poselili šele pred stoletji oziroma tisočletji kaže tudi njihov genetski zapis, saj je genetska pestrost evropskih šakalov zelo nizka. Vsi šakali z Balkana (razen s Peloponeza) tako izhajajo le iz ene materinske linije, tj. vsi šakali imajo enak zapis DNA v celičnih organelih (mitohondrijih), ki se dedujejo z jajčnimi celicami samic (Rueness in sod. 2015). V virih do 16. stoletja se prisotnost šakalov omenja na območju dalmatinske obale in na obalnih območjih Sredozemskega in Črnega morja v Grčiji ter Bolgariji. Prvi potrjeni podatki o šakalih s panonskega območja so šele iz 19. stoletja. Opaznejše širjenje šakalov vzdolž jadranske obale in po nižavjih jugovzhodne Evrope je nato potekalo v dveh valovih v petdesetih ter osemdesetih letih prejšnjega stoletja, številčnost in razširjenost šakalov pa sta se od devetdesetih let naprej intenzivno povečevali. Danes je prisotnost šakalov zaznana v 30 evropskih državah; trenutno zahodna meja prisotnosti sega do Francije, Švice in Danske, na severu pa do Baltskih držav. Šakal je nov predstavnik tako našega živalstva, kot tudi živalstva večine evropskih držav. Razlogi za njegovo bliskovito širjenje niso zanesljivo znani, zagotovo pa sta spremenjena raba prostora (npr. zmanjšan obseg in intenzivnost kmetijske rabe ob hkratnem ohranjanju mozaika njivskih in gozdnih/grmovnih površin) in spreminjanje podnebja, zlasti s krajšanjem trajanja in višine snežne odeje, pomembna dejavnika, ki sta pripomogla k njegovemu širjenju. Širjenje, predvsem pa povečevanje številčnosti šakala je zagotovo lažje v območjih/okoljih: (i) z redko prisotnostjo volka; (ii) z veliko dostopnostjo naravne hrane (glodavcev) in zlasti hrane, pogojene s strani človeka, kot so neurejena odlagališča organskih (klavniških) odpadkov; (iii) kjer so velike gostote domačih živali (zlasti drobnice); (iv) kjer imajo prakso intenzivne »gojitve« divjadi ob visokih populacijskih gostotah. Šakali lahko ob zadostni količini razpoložljive hrane živijo v visokih populacijskih gostotah, za obstoj dolgožive (viabilne) populacije pa potrebujejo razmeroma majhno območje. Njihova številčnost lahko naraste v zelo kratkem obdobju po izboljšanju življenjskih razmer (Giannatos, 2004). Ker je v razgibani krajini z gosto vegetacijo živali praktično nemogoče neposredno opazovati in individualno prepoznavati, se populacijske gostote ocenjuje predvsem na osnovi števila teritorialnih skupin. Okoliščine ob prvem valu širjenja šakala (19. stoletje — prva polovica 20. stoletja) V 19. stoletju, ko je bil prvič zaznan val širjenja šakala v notranjost evropskega kontinenta predvsem na območje Panonske nižine, so bili šakali glede na dostopne vire razmeroma redki. To se kaže tudi v natančnih, včasih celo senzacionalističnih poročanjih o posameznem odstreljenem, ubitem ali poginulem šakalu ali pojavljanjih posameznih živali oziroma skupin. Sredino 19. stoletja so na tem območju (Avstro-Ogrska monarhija) zaznamovale zemljiška odveza, sprostitev lovnih pravic, sistemske vzpodbude za zatiranje plenilcev ter vse večja razširjenost orožja in uporaba pasti med prebivalstvom. Poleg neposrednega človekovega vpliva na šakale, so se na območju Panonske nižine zaradi intenzivnih meliorativnih ukrepov, izsuševanj ter regulacij velikih rek, npr. Tise in spodnjega toka Donave, v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja zmanjševala obsežna, za človeka skoraj nedostopna poplavna in močvirna območja, poraščena s trstičjem, ki so predstavljala pomemben življenjski prostor za šakala (Bošković 2012). V nekaterih območjih so šakala celo imenovali »volk iz trstišča« (hrv. »tršćanski vuk«). Antropogeni posegi so močno vplivali na vodni režim in obsežne sezonske poplave, ki so šakalom zagotavljale hrano - trupla živali ter na tleh gnezdeče kolonije vodnih in obvodnih ptic. Ob koncu 19. stoletja pa se je pojavila še ena oblika zatiranja plenilcev - s strupi. V tem obdobju je zlasti strihnin postal eden najbolj priljubljenih strupov za zatiranje »škodljivcev« v velikem delu Evrope in severne Amerike. V prvi polovici 20. stoletja se je raznolikost in razširjenost uporabe strupov za zatiranje škodljivcev (zlasti zveri, ujed in vranov) še povečala in dosegla višek pred in po drugi svetovni vojni (Bošković 2012, Ćirović in sod. 2015). Na območjih, kjer so bili prisotni tudi volkovi, je bilo zastrupljanje še posebej intenzivno (npr.: Češka, Slovaška, Srbija). V tem pogledu je šakal zagotovo precej bolj ranljiva vrsta, saj je v primerjavi z volkom veliko bolj toleranten do človeškega vonja. Volk je pri hranjenju z mrhovino oziroma hrano, ob kateri lahko zaznava tudi vonj po človeku, izjemno previden in nezaupljiv in takšno hrano le redko zaužije (Bošković 2012). Nasprotno je šakal zelo dovzeten za hranjenje na odlagališčih odpadkov, kompostiščih in drugih mestih, kjer človek pušča ostanke za šakala atraktivne hrane. Takšna mesta celo pogosto obiskuje, zaradi česar je tudi v večji meri vezan na bližino človekovih bivališč. Vse našteto je razlog, da šakal v prvem širitvenem valu z obale Črnega morja v notranjost kontinenta ni dosegel večje številčnosti oziroma populacijskih gostot in je do sredine 20. stoletja skoraj popolnoma izginil iz notranjosti Balkanskega polotoka. Slika 1: Šakal je zelo dovzeten za hranjenje na odlagališčih odpadkov, kompostiščih in drugih mestih, kjer človek pušča ostanke za šakala atraktivne hrane Šakali, ki so se v 19. stoletju v panonsko območje najverjetneje razširili iz obalnih območij ob Črnem morju v Bolgariji, so se zaradi velikega lovnega pritiska do začetka šestdesetih let 20. stoletja ohranili le v majhni populaciji na 2.400 km2 velikem območju na jugovzhodu Bolgarije (Spassov 1989). Zato so leta 1962 v Bolgariji sprejeli ukrepe, s katerimi so delno zavarovali šakale in zmanjšali odstrel. Hkrati se je začel razvijati lovski sistem, ki je temeljil na intenzivni reji male in velike divjadi v vzrejnih centrih in oborah, kar je povečevalo številčnost divjadi, tj. razpoložljivega plena za šakala, v naravi. V tem obdobju so tudi drastično zmanjšali populacijo volka (Stoyanov 2012). V naslednjih 25-ih letih se je tako populacija šakala v Bolgariji ponovno pospešeno večala in širila ter do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja poselila območje v velikosti štirih Slovenij (~80.000 km2) (Spassov 1989). V tem obdobju so v Bolgariji v povprečju odstrelili več kot 2.000 šakalov letno, kljub temu pa se je populacija še naprej večala - začel se je drugi val širjenja proti srednji Evropi. Od šestdesetih let 20. stoletja je bilo opaznejše tudi širjenje šakalov vzdolž jadranske obale, kjer se je populacija najprej krepila na območju zadarskega zaledja, v osemdesetih letih dosegla Istro, nato pa se je po letu 1990 intenzivno večala ter širila naprej proti severu v Slovenijo in Italijo (Kryštufek in Tvrtković 1990, Kryštufek in sod. 1997, Krofel 2008, Bošković 2012). Danes je bolgarska populacija šakalov največja v Evropi in šteje 46.000 - 61.000 živali (IUCN Red list Assessment 2017). Dodaten razlog za tako intenzivno rast populacije šakalov v Bolgariji bi lahko bil tudi v obsežnih spremembah prostora. Kot je značilno tudi za nekatere druge države iz te regije, kot so Makedonija, Grčija, Albanija, pa tudi vzdolž Dinaridov, se je v zadnjih petdesetih letih izrazito zmanjšalo pašništvo oziroma reja drobnice (predvsem ovac), ki je na teh območjih stoletja predstavljala prevladujoč način rabe prostora. Samo v letih med 2003 in 2010 se je število pašnih živali v Bolgariji zmanjšalo za 29 % oziroma za skoraj pol milijona glav, s kmetovanjem pa je prenehalo skoraj 300.000 kmetij (Eurostat 2012). Posledično so se začele zaraščati ogromne površine prej izrazito degradiranih travnatih površin. Nastajati so začele velike, z grmovnimi in drevesnimi vrstami poraščene površine, ki so ponekod prehajale v mlade gozdne sestoje. Poleg tega so po drugi svetovni vojni posekali velike površine starih listnatih in mešanih gozdov, na njih pa sadili iglavce, ki so prešli v goste mlade sestoje in goščave (Spassov 1989). Bolgarski gozdovi so tako večinoma zelo mladi, njihova povprečna starost je bila po podatkih njihovega Ministrstva za okolje in vode (2010) tedaj, torej približno deset let nazaj, samo 51 let. Do podobnih sprememb prostora z zaraščanjem sušnih pašnikov je prišlo tudi v drugih državah tega območja. S prehranskega vidika za šakala se na zaraščajočih površinah kot tudi na pašnikih, ki so manj obremenjeni s pašo, lahko bistveno uspešneje razvijajo populacije malih sesalcev, ki so pomembna prehranska skupina za šakala (npr.: Bueno in sod. 2012, Rickart in sod. 2013, Chan Cao in sod. 2016). Poleg tega predstavljajo nove zaraščene površine odlično kritje tako za posamezne odrasle živali kot tudi za vzrejo mladičev. Ob vseh do sedaj poznanih dejstvih je danes bolgarska populacija šakalov daleč največja v Evropi in je v največji meri vplivala na sedanje širjenje šakala v Evropi (IUCN Red list Assessment 2017). Slika 2: Zaraščanje velikih pašnih površin ter nastajanje gostih gozdnih sestojev in goščav na Balkanu je bil po ocenah eden izmed dejavnikov, ki je vplival na hitro rast populacije šakala. Drugi val širjenja (druga polovica 20. stoletja do danes) Podobno kot pri prvem širjenju v 19. stoletju so se šakali v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja v Srbiji in na Madžarskem najprej ponovno razširili vzdolž velikih rek Donave, Drave, Tise in Save. V tem obdobju je bil lovni oziroma »redukcijski« pritisk na šakala verjetno manjši kot v prvem valu širjenja. Do začetka sedemdesetih oziroma osemdesetih let so namreč v večini evropskih držav sprejeli zakonsko prepoved uporabe strupov za zatiranje plenilcev (npr.: Madžarska (1966), tedanja Jugoslavija, vključno s Srbijo in Hrvaško (1972)). Po prvem zaznanem ponovnem pojavljanju šakalov sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v Srbiji, na Madžarskem in kasneje Hrvaškem, se je populacija šakalov v devetdesetih začela pospešeno večati in je v posameznih območjih dosegala stopnje rasti, ki jih lahko primerjamo s tistimi, značilnimi za divjega prašiča. V tem obdobju je prišlo na tem območju do več sprememb, ki so verjetno dodatno vplivale na tako hitro rast številčnosti in širjenje šakala. Ob razpadu komunističnih oziroma socialističnih sistemov na Madžarskem in takratni Jugoslaviji v začetku devetdesetih so se začeli denacionalizacijski postopki, zaradi česar je bilo vse več kmetijskih površin opuščenih oziroma neobdelanih. Do podobnega učinka opuščanja nekaterih kmetijskih površin in zaraščanja v Srbiji in na Hrvaškem je prišlo tudi zaradi vojnega dogajanja ter ekonomske krize v teh državah. Razlogi, ki so pripomogli k tako hitri krepitvi populacije šakala po letu 1990, so tudi izrazito zmanjšanje uporabe različnih kemičnih sredstev (npr. insekticidov, herbicidov, fungicidov, rodenticidov) v kmetijstvu, kar je dodatno izboljšalo prehranske razmere za šakala (Szabo 2012, Šalek in sod. 2014). Dostopnost hrane za šakala pa naj bi se povečala tudi zaradi razmaha krivolova na veliko divjad v Srbiji v času vojnih dogodkov na območju bivše skupne države, ko se je ob mobilizaciji prebivalstva na območju Srema in osrednje Srbije izrazito povečala dostopnost orožja (Bošković 2012). Večino tako uplenjene divjadi so iztrebili in razkosali kar v naravi. Velika dostopnost ostankov iztrebljene divjadi skupaj s klavniškimi in drugimi organskimi odpadki naj bi imela dodaten pozitiven učinek na prirastek šakalov (Milenković in Paunović 2003). 2.1.2. Prostorska razširjenost in številčnost šakala v Evropi Prostorska razširjenost in številčnost šakala v Evropi je zlasti po letu 2000 izredno hitro naraščala. Po ocenah iz leta 2018 (IUCN Red List Assessment) naj bi v Evropi živelo med 97.000 in 117.000 šakalov, od tega 84.000 na območju Evropske unije. Posamezne živali (t. i. dispergerji) so bile zaznane praktično po celotni celinski Evropi, vse do Baltskih držav na severu in Francije na zahodu. Vrste ne ogroža noben pomembnejši dejavnik, zato ima v EU status vrste, za katero je skrb zanemarljiva (angl. least concern -LC; IUCN ocena 2018). V Evropi trenutno prepoznavamo razširjenost šakalov v štirih bolj ali manj ločenih populacijah, in sicer: (1) Panonsko-balkanska populacija je daleč največja populacija v Evropi in je ocenjena na 95.000 do 114.000 šakalov (ibid.). Panonsko-balkanska populacija šakalov se je začela širiti v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja iz majhne populacije na jugovzhodu Bolgarije, ki se je ohranila iz 19. stoletja. Med leti 1962 in 1985 se je razširjenost populacije povečala za 33-krat (Kryštufek in sod. 1997). V celotnem obdobju se je populacija pospešeno širila. Danes (v letu 2018) območje njene razširjenosti pokriva celotno jugovzhodno Evropo in sega v srednjo Evropo ter do Baltskih držav na severu. Na vzhodu je razširjena od Grčije do Ukrajine, medtem ko na zahodu sega do osrednjega in vzhodnega dela Slovenije in Avstrije. Populacija je prisotna še v severovzhodni Grčiji (osrednja in vzhodna Makedonija ter Trakija), Severni Makedoniji (v Povardarju), večjem delu Srbije (razen jugozahodnega dela), v Romuniji (predvsem Podonavje in Transilvanija), v Bosni in Hercegovini (predvsem severni del; Bosanska Posavina) ter v kontinentalnem delu Hrvaške (zlasti Posavina, Podravina in Baranja). Populacija se še vedno hitro širi in številčno krepi. Po zadnjih podatkih iz obdobja 2016 - 2018 največ šakalov iz Panonsko-balkanske populacije živi v Bolgariji, kjer ocenjujejo populacijo na 46.000 do 61.000 osebkov. Po ocenjeni številčnosti šakalov iz te populacije sledijo Srbija (20.000 osebkov), Madžarska (14.000), Romunija (10.000), Hrvaška (do 6.700) in Grčija (800). Številčnost populacije narašča tudi v drugih državah, kot so Slovenija (150 - 350), Bosna in Hercegovina (300 - 500) ter Makedonija (40 - 80) (IUCN Red List Assessment 2018). Številčnost šakalov na Slovaškem ni znana, a po ocenah narašča (Urban in sod. 2016). V letu 2017 je bilo zaznano tudi prvo leglo šakalov na Češkem (Jirku in sod. 2018). V Srbiji se je hitro širjenje šakalov začelo v začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja (Arnold in sod. 2012, Bošković 2012), kar sovpada tudi s prvim registriranim šakalom leta 1983 (po 41 letih) na Madžarskem, za katerega se je kasneje izkazalo, da je pravzaprav eden od redkih evidentiranih križancev med šakalom in psom v naravi (Demeter 1984, Demeter in Spassov 1993, Toth in sod. 2009, Galov in sod. 2015). V obeh državah so se šakali v zadnjih 35-ih letih pospešeno širili; samo v obdobju 2012 - 2017 se je območje razširjenosti šakala na Madžarskem povečalo za 42 % (Ranc 2018). (2) Jadranska populacija je razmeroma velika in po ocenah šteje 2.000 do 2.700 šakalov. Razširjena je od severozahodnega dela Grčije vzdolž Jadrana do Benečije in Furlanije - Julijske krajine v Italiji. Prisotna je še v Albaniji, Črni gori, južnem delu Bosne in Hercegovine, v Dalmaciji, Istri ter jugozahodnem delu Slovenije, na Primorskem, Krasu, v Vipavski dolini vse do Zgornjega Posočja. Po ocenah veliko večino populacije predstavljajo šakali s hrvaške obale in otokov, zlasti v Dalmaciji (1.300 - 1.600 osebkov). Populacijo šakalov v Črni gori ocenjujejo na 400 - 700 šakalov, v Grčiji na okoli 120, v južnem delu Bosne in Hercegovine na okoli 100 šakalov ter v jugozahodni Sloveniji na 50 - 150 šakalov (IUCN Red List Assessment 2018). V Italiji so na območju Furlanije - Julijske krajine zaznali do devet šakaljih družin. Manjša genetska študija šakalov v Italiji je pokazala, da se v Italiji »mešajo« šakali iz panonsko-balkanske populacije s sicer prevladujočimi šakali iz jadranske populacije (Fabbri in sod. 2014). Tako lahko upravičeno pričakujemo, da do podobnega »zlivanja« med obema populacijama prihaja tudi v Sloveniji, zlasti na Primorskem. V času pisanja tega poročila genetske študije, ki nakazujejo, da večina šakalov v Sloveniji izvira iz panonsko-balkanske populacije. Zaznali pa smo tudi nekaj živali, ki so potomci šakalov iz jadranske populacije, a so že genetsko »mešani« s šakali iz panonsko-balkanske populacije. Takšne šakale smo zaznali od Primorske do zahodnega roba Ljubljanskega barja. Izkazalo se je tudi, da so Ljubljansko barje v letih 2008 in 2009, ko je bila z akustično metodo prvič potrjena prisotnost teritorialnih šakalov, poselili šakali iz panonsko-balkanske populacije (Stronen in sod. 2018). Tudi jadranska populacija se sicer prostorsko širi, predvsem proti severu vzdolž jadranske obale, pa tudi v notranjost Balkanskega polotoka. (3) Peloponeška populacija šakalov razpršeno poseljuje velik grški polotok Peloponez in je bila v drugi polovici 20. stoletja intenzivno zreducirana. Danes populacija ponovno narašča in šteje 100 do 120 družin oziroma 400 do 480 šakalov. Ker šteje manj kot 1.000 osebkov, jo varstveni režim opredeljuje kot ranljivo populacijo (angl. vulnerable - VU). (IUCN Red List Assessment 2018) (4) Samoška populacija šakalov je izredno majhna in izolirana populacija, ki je omejena le na od celine precej oddaljen grški otok Samos. Na otoku po ocenah živi okoli 20 šakaljih družin oziroma približno 80 šakalov. Čeprav kaže, da je populacija stabilna, je zaradi njene majhnosti opredeljena kot ogrožena populacija (angl. endangered - EN) (IUCN Red List Assessment 2018) 2.1.3. Pojavljanje šakala v Sloveniji Prisotnost šakala so v Sloveniji prvič zabeležili pred dobrimi 60-imi leti (Mehora, 1953; Brelih, 1955). Najstarejši zanesljivi podatki o šakalu na območju Slovenije so iz zime 1952/1953, ko so odstrelili tri živali, in sicer dve na Zaplani pri Vrhniki in eno v Smastu pri Kobaridu. Od takrat so sledila posamezna opažanja, zlasti od 80. let naprej, sistematičnih spremljanj pa ni bilo. V zadnjih letih večinoma na prostovoljski podlagi (npr. društvo Dinaricum) opravljajo sistematične popise teritorialnih družin/živali s t.i. »akustično metodo« v različnih območjih v Sloveniji. Teritorialne skupine oziroma živali se je tako do sedaj zaznalo na Ljubljanskem barju, na območju Bele krajine, Cerkniškega jezera, zgornjega Posočja, v Središču ob Dravi, na Dravskem polju, na Kozinskem, Sežanskem in Goriškem Krasu, na Planinskem polju in v Prekmurju. Od leta 2008 sta se število in prostorska razširjenost opažanj šakalov zelo povečala. Tako so znana opažanja ali primeri povoženih/poginulih živali tudi iz Zgornje savinjske doline, Celjske kotline, Idrijskega, povožena je bila šakalka pri Muti v Dravski dolini. V zadnjem letu pa poročajo o opažanju šakalov tudi na Gorenjskem (Ratitovec, Preddvor, Mežakla). Predvidevamo, da se šakali k nam razširjajo po dveh selitvenih (kolonizacijskih) poteh: ena je širjenje ob velikih vodnih tokovih vzdolž Drave in Save iz hrvaške Posavine in Podravine, druga pa je ob jadranski obali iz Dalmacije oziroma iz Furlanije-Julijske krajine. Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je postal šakal razmeroma pogosta vrsta na območju Primorske in širše okolice Krasa, reproduktivne populacije pa so vzpostavljene ali se vzpostavljajo tudi v večjem delu nižin v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, vzdolž meje s Hrvaško in Madžarsko. Za populacije šakalov na teh območjih je še vedno značilno, da so praviloma sestavljene iz manjšega števila teritorialnih družin oziroma skupin. Od tu se posamezne živali odseljujejo v ostala območja v Sloveniji, kjer se večinoma pojavljajo samotarske teritorialne ali pa klateške živali. S stalnim priseljevanjem takšnih živali lahko pričakujemo, da se bo reproduktivno območje šakala v Sloveniji povečevalo. Ob začetku projekta smo zbrali vse podatke o pojavljanju šakalov, od prvega opažanja šakalov v Sloveniji leta 1952 do sredine leta 2016, jih prostorsko geokodirali ter umestili v standardno 3-kilometrsko mrežo, ki se jo v Sloveniji uporablja tudi pri izvajanju monitoringa volka. Takšna velikost celice oziroma mreže ima tudi ustrezno biološko interpretacijo, saj ustreza pričakovani velikosti domačega okoliša (teritorija) šakalov, ki je bila ugotovljena ob telemetričnem spremljanju dveh osebkov v Sloveniji (100 % MCP ~= 9 km2; Potočnik in sod. 2018). Vse evidentirane podatke znotraj posamezne celice 3x3 km smo združili in tako dobili prostorsko sliko razširjenosti šakalov oziroma število celic, ki bi ustrezale potencialnemu številu površine velikosti šakaljih teritorijev. Skupno število takšnih celic (pojavljanja šakalov) za obdobje 1952 - 2016 je bilo 92, pri čemer je po posameznih obdobjih (Slika 3) jasno zaznati povečevanje števila celic (kot tudi njihovo razširjenost v prostoru) z zazano prisotnostjo šakalov. Tako je bila v obdobju 2011 - 2016 evidentirana prisotnost šakalov že kar v 62 3-kilometrskih celicah, ki bi lahko potencialno ustrezale površini samostojnih teritorijev šakalov oziroma šakaljih skupin. Slika 3: Pojavljanje šakala (Canis aureus) na območju Slovenije z natančnostjo 3-kilometrske celice do sredine leta 2016. (Zadnji podatki o pojavljanju v kvadrantu: modro -1952/53; rumeno -19802000; oranžno - 2001-2010; rdeče - 2011-2016) Skupaj z Lovsko zvezo Slovenije smo v začetku leta 2017 nadgradili lovski informacijski sistem Lisjak, in sicer z dodatkom novega modula »Monitoring šakala«, ki registriranim uporabnikom omogoča vnos in pregled podatkov o morebitnih opažanjih šakalov oz. znakov njihove prisotnosti. Od vzpostavitve spletne aplikacije »Monitoring šakala« za vpisovanje podatkov monitoringa je bilo v bazo vpisanih 1.537 podatkov o prisotnosti šakalov oziroma o izvajanju monitoringa v 144-ih loviščih v Sloveniji. Prisotnost šakalov je bila zabeležena v 1139 zapisih v 139-ih loviščih (Slika 4). Podobno kot smo zbrali in prostorsko združili podatke o prisotnosti šakalov do leta 2016, smo v 3-kilometrsko mrežo umestili tudi vse zbrane podatke v okviru sistematičnega monitoringa. Glede na tip podatka in usposobljenost popisovalca smo vse podatke lahko uvrstili v kakovostne kategorije od C1 do C4, v skladu z metodologijo SCALP (Jobin in sod. 2003), ki se jo v Evropi uporablja za monitoring risa ter GOJAGE (Golden Jackal informal study group in Europe) (Hatlauf in sod. 2015), modificirano v skladu s predlagano metodologijo klasifikacije ( Potočnik in sod. 2016, Kos in sod. 2018). Slika 4: Aktualna razširjenost in relativna pogostost šakala v Sloveniji na podlagi rezultatov nacionalnega monitoringa 11/2016 - 09/2018. Slika 5: Razširjenost teritorialnih znakov prisotnosti šakalov (rdeče) in drugih znakov njihove prisotnosti (stanje januarja 2019), združena v mrežo 3x3 km celic. Za oceno minimalnega območja pojavljanja teritorialnih živali, ki ga potencialno lahko opredelimo tudi kot reproduktivno območje, smo v enotno kategorijo združili vse celice v katerih so bili zabeleženi znaki, ki kažejo na teritorialnost živali: Sem smo uvrstili vsa oglašanja (spontana in izzvana), ki so jih zabeležili usposobljeni popisovalci ter vsa opažanja in fotografije na katerih je bila evidentirana več kot ena žival. Na podlagi zbranih podatkov monitoringa smo ugotovili, da smo prisotnost teritorialnih šakalov zaznali v 249 celicah, skupno je bila prisotnost šakalov zaznana v 341 celicah, katerih velikost ustreza domačemu okolišu oziroma teritoriju osebka/oziroma šakalje skupine. Zbrani podatki o pojavljanju razširjenosti šakala od leta 1952 do 2016 kažejo, da se je območje pojavljanja šakala v Sloveniji postopno povečevalo. Leta 2009 (Krofel, 2009) je bila v Sloveniji (Ljubljansko barje) prvič potrjena prisotnost teritorialne skupine šakalov na podlagi zaznanega odziva na izzivanje oglašanja (Bio-akustična metoda). Do leta 2016 je bila ob izvajanju sistematičnih popisov z akustično metodo na posameznih območjih (npr.: Mladenovič in sod. 2014, Lamut 2016) evidentirana prisotnost posameznih teritorialnih šakalov oziroma skupin še v Zgornjem Posočju (1), Murski ravni (1), na območju Krasa, Ljubljanskem barju in Beli krajini po dve skupini ter tri na Notranjskem podolju (Mladenovič 2016, Fon 2017, Lamut 2015). Leta 2016 je bil v okviru diplomske naloge izpeljan popis šakalov z bioakustično metodo na 70 klicnih točkah na širšem območju Krasa v okviru katerega so zabeležili odziv 13 skupin šakalov. Z vzpostavitvijo programa monitoringa na vsedržavni ravni in spletne aplikacije so popisovalci od oktobra 2016 do januarja 2019 zabeležili prisotnost teritorialnih šakalov na 249 območjih, ki bi jih lahko pripisali ločenim teritorijem oziroma skupinam šakalov. Zbrani podatki in rezultati monitoringa jasno kažejo, da se šakal v Sloveniji v zadnjih 20 letih prostorsko in številčno širi, zaradi česar lahko stanje ohranjenosti populacije obravnavano kot „ugodno". Podatki o populacijski dinamiki vrste kažejo, da se lahko dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna komponenta okolja, prav tako je malo verjetno, da bi se razširjenost vrste v Sloveniji v bližnji prihodnosti zmanjšala, življenjski prostor (sub-urbana in kulturna krajina), ki ga poseljuje pa zagotavlja njegovo dolgoročno ohranjanje (viabilnost). 2.2. DS2: Ocena številčnosti in prostorske razširjenosti šakala • Koordinator delovnega svežnja 2: Skupina za Ekologijo živali (BF-Oddelek za biologijo). • Sodelujoči: GIS in VŠVO; pri zbiranju/registraciji podatkov o znakih prisotnosti šakalov in aktivnem monitoringu populacije (teritorialnih družin) je predvideno tudi sodelovanje lovcev (članic Lovske zveze Slovenije - LZS) ter uslužbencev Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). 2.2.1. Priprava podlag za spremljanje populacije šakala Monitoring oziroma spremljanje stanja populacij, ne glede na to ali so uvrščene med lovne ali zavarovane vrste, je dandanes nujen del sodobnega upravljanja z njimi. Stalno spremljanje stanja populacij in učinkov izvedenih ukrepov je potrebno zaradi trajnostnega ohranjanja populacij, a tudi zaradi obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela v svoji in evropski zakonodaji. Po njej je šakal opredeljen kot domorodna vrsta na območju celotne celinske Evrope, saj je njegovo širjenje v prostoru razumljeno kot naravni proces širjenja razširjenosti (areala) vrste (Trouwborst in sod. 2015), čeprav je k temu zagotovo v največji meri prispeval človek s spreminjanjem okoljskih razmer, vključno z globalnimi podnebnimi spremembami. Zaradi vse večje prostorske razširjenosti in hitrega večanja populacij oz. številčnosti ter vezanosti na pretežno kulturno krajino pa šakal v večjem delu njegove razširjenosti ni prepoznan kot ogrožena vrsta; nasprotno, sodi v kategorijo najmanj ogroženih vrst (IUCN 2017). Prav tako ni ogrožen pomemben del njegovega življenjskega prostora - mozaični tip kmetijske krajine z večjimi zaplatami drevnine in grmičevja, za katero lahko v prihodnje upravičeno pričakujemo, da se bo zaradi procesa zaraščanja po površini še širila. Zaradi tega mednarodni (evropski) varstveni status šakala, ki je uvrščen na Prilogo 5 Habitatne direktive, omogoča trajnostno upravljanje z njegovimi populacijami, vključno z omejevanjem številčnosti; omogočeno je torej doseganje takšnih upravljavskih ciljev, s katerimi lahko omejujemo njegov vpliv na druge domorodne vrste in na okolje kot celoto. Tudi zato je bil leta 2014 šakal v Sloveniji uvrščen med divjad, čeprav je še vedno tudi na seznamu zavarovanih vrst. Takšna zakonska kolizija povzroča v družbi veliko zmede in dolgoročno povzroča nepotrebne konflikte med različnimi deležniki ter hkrati onemogoča aktivno upravljanje populacije, četudi evropska zakonodaja to dopušča. Pogoj je le, da z upravljavskimi ukrepi zagotavljamo nadaljnje ohranjanje šakala v Sloveniji oziroma njegovo trajnostno rabo. V (u)pravnem jeziku se za takšno upravljanje uporablja izraz »zagotavljanje ugodnega ohranitvenega stanja« vrste. Za to pa potrebujemo razmeroma obsežen skupek verodostojnih podatkov in znanja o populaciji. To so zlasti informacije o razširjenosti in številčnosti vrste ter o dejavnikih, ki nanju vplivajo. Le celovit pregled stanja, ohranjenosti vrste in razvojnih trendov šakala v Sloveniji in sosednjih državah nam omogoča razumevanje stanja in pričakovanih trendov v populaciji ter sprejemanje ustreznih upravljavskih odločitev v prihodnje. Pomemben del tega znanja lahko pridobimo samo z rednim sistematičnim spremljanjem populacije oziroma monitoringom, v okviru katerega je natančno opredeljen preverljiv, ponovljiv in standardiziran način zbiranja podatkov o vrsti. V primerjavi z drugimi vrstami divjadi, pri katerih za ugotavljanje stanja in populacijskih trendov v Sloveniji uporabljamo podatke o dinamiki odstrela, poginu oz. izgubah, telesnih masah, starostni in spolni strukturi, razmnoževalnem potencialu, vplivu na okolje, škodah v kmetijski krajini itd., o šakalu trenutno večine teh podatkov nimamo in jih v tej fazi tudi ne moremo uporabljati. Tako imenovana kontrolna metoda, ki jo v Sloveniji uporabljamo za načrtovanje upravljanja s parkljasto divjadjo (Stergar in sod. 2014), je razmeroma groba in zaznava predvsem velike, ekstremne spremembe ali pa jih zaznava z velikim, nekajletnim časovnim zamikom. Tako dopušča veliko prostora za sprejemanje morebitnih neustreznih, pristranskih ali celo nestrokovnih odločitev, kar pa si v začetni fazi upravljanja neke vrste, ko je njena številčnost vendarle še relativno nizka (zaradi česar bi v kontrolni metodi uporabljeni kazalniki lahko dajali povsem napačne vhodne informacije), nikakor ne moremo privoščiti. Za nekatere druge, tj. zavarovane, ogrožene ali drugače občutljive in praviloma maloštevilne vrste, kot so medved, ris ali volk, se zato uporablja dodatne metode spremljanja (npr. štetje na stalnih števnih mestih, zbiranje neinvazivnih genetskih vzorcev, genetsko ocenjevanje velikosti populacij, zaznavanje teritorialnih tropov, mladičev oziroma legel s spodbujanjem oglašanja - angl. howling). Te, mnogo bolj zanesljive metode so razvili raziskovalci in drugi strokovnjaki, v njihovo izvajanje pa je vključenih veliko število lovcev, gozdarjev ter drugih prostovoljcev. Omogočajo precej natančnejši vpogled v stanje populacij in tako zagotavljajo neodvisno podporo upravljavcem in načrtovalcem pri sprejemanju odgovornih upravljavskih odločitev, zlasti če se v populacije tudi posega z odstrelom. Čeprav se bo ob nadaljnjem prostorskem in številčnem širjenju šakala v Sloveniji v populacijo zagotovo posegalo tudi z odstrelom, bodo še vrsto let najpomembnejši podatki o populaciji šakala tisti, ki niso neposredno povezani oziroma pridobljeni z odstrelom. Nasprotno, prav dodatno pridobljeni podatki o stanju populacije šakala bodo dopuščali poseganje vanjo. V sodobni družbi so številne interesne skupine vse manj naklonjena kakršnemkoli poseganju v populacije živali z odstrelom, zato ob vključevanju novih vrst med divjad temu pogosto nasprotujejo. Zaradi tega je poseganje v populacijo šakala za družbo lahko sprejemljivo le, če so ukrepi podprti z argumenti. Torej z nepristranskim, znanstveno podprtim monitoringom in študijami, ki zagotavljajo ustrezne informacije o stanju populacije, zlasti številčnosti, razširjenosti, razmnoževalni sposobnosti, genetski čistosti, njeni ohranjenosti in stabilnosti, najpomembnejših kolonizacijskih poteh, a tudi o medvrstnih odnosih, v katerih je udeležen šakal, njegovem vplivu na druge domorodne vrste ter o morebitnemu povzročanju škode na domačih živalih. Zaradi navedenega je monitoring šakala, podobno kot velja za velike zveri, zahteven in odgovoren proces, ki ga je treba izvajati na celotnem območju šakalove redne in občasne prisotnosti. Stalno je treba spremljati morebitno prostorsko in številčno širjenje vrste ter temu prilagajati metode in intenzivnost monitoringa. Za njegovo uspešno izvedbo je ključnega pomena sodelovanje organizirane mreže ustrezno usposobljenega terenskega osebja, kakršni so npr. lovci, gozdarji in drugi zainteresirani, dobra koordinacija vseh aktivnosti pa mora biti vzpostavljena dolgoročno. Potrebo po začetku sistematičnega monitoringa šakala in opravljanja raziskav je prepoznala tudi Lovska zveza Slovenije, ki je podprla pripravo strokovnih podlag oz. programa monitoringa šakala. Na strokovnem posvetovanju Monitoring v lovstvu: pomen, možnosti in priložnosti (Jablje pri Mengšu, 14. 5. 2016) je bil med drugim sprejet sklep: »Tako kot za vse ostale vrste divjadi je zelo pomembno, da spremljanje stanja šakala temelji na vključitvi lovcev, ki opravljajo monitoring divjadi pod pogoji javne službe, sam monitoring vrste pa mora temeljiti na ustreznih strokovnih podlagah.« 2.2.2. Parametri, pomembni za spremljanje populacije šakala Osnovni cilj spremljanja stanja populacije šakala je pridobivanje podatkov o: (1) prostorski razširjenosti in številčnosti populacije; (2) osnovnih demografskih parametrih populacije (npr. razmnoževanje, smrtnost); (3) vplivu na okolje oziroma na druge živalske vrste (prehrana, prostorsko »izrivanje« drugih zveri, škode na domačih živalih). Demografske parametre populacije ocenjujemo z različnimi metodami in cenilkami, med katerimi so najpomembnejše številčnost ali populacijska gostota ter razmnoževalno-preživetveni parametri populacije. 2.2.3. Prostorska razširjenost populacije Poznavanje območja, na katerem je prisoten šakal oziroma na katerega se širi, je ključno za načrtovanje upravljavskih ukrepov. Ker se to območje stalno spreminja, dolgoročno pa lahko glede na trende v drugih delih Evrope pričakujemo širjenje populacije, je spremljanje razširjenosti oziroma prisotnosti šakala pomemben del monitoringa. Pri tem je treba spremljati in prepoznavati območja, kjer se pojavljajo teritorialni pari in teritorialne družine, ter območja, kjer se pojavljajo le posamezni osebki oziroma »klateži«. Prav tako je pomembno prepoznati migracijske tokove, preko katerih se šakali širijo v slovenski prostor. Pri tem je ključno zagotoviti stalno zbiranje tkivnih vzorcev mrtvih šakalov (promet, pogin, odstrel, druga smrtnost), ki ob kasnejših genetskih analizah omogočajo določanje migracijskih poti ter prepoznavanje, kako in kje je potekalo širjenje posameznih šakaljih družin oziroma lokalnih populacij. 2.2.4. Velikost populacije Velikost populacije šakalov je med najpomembnejšimi parametri ocenjevanja stanja populacije. Ob poznavanju razmnoževalne sposobnosti in smrtnosti je poznavanje številčnosti šakalov pomemben parameter tudi za določanje trajnostnega poseganja v populacijo. V praksi lahko velikost populacije izražamo kot število osebkov (šakalov) v populaciji ali pa kot število teritorialnih skupin (družin) oziroma reprodukcijskih enot. Vsaka od teh cenilk ima svoje prednosti in slabosti. Prednost poznavanja absolutne številčnosti osebkov je, da lahko na njeni osnovi dobro ocenimo prehranske potrebe populacije šakalov in vpliv, ki ga ima ta plenilec na populacije plenskih vrst. Slabost te cenilke pa je zahtevnost metode, saj je za kvalitetno oceno potrebna razmeroma velika količina napora za zbiranje razmeroma velikega števila vzorcev in kasnejšo statistično analizo. Najbolj zanesljiva metoda ugotavljanja absolutne številčnosti neke vrste temelji na metodi odlova, označitve in ponovnega odlova živali (angl. capture-mark-recapture; CMR) (Krebs 1998). Osnovni koncept te metode je, da v populaciji, katere velikosti (tj. števila živali v njej) ne poznamo, odlovimo in označimo (bodisi fizično ali pa kako drugače, npr. z genotipizacijo) določeno (znano) število živali. Po označevanju te živali predstavljajo nek delež vseh živali v populaciji, ki je odvisen od dejanske velikosti celotne populacije. Če iz takšne populacije ponovno odlovimo naključni vzorec živali, lahko iz razmerja med označenimi in neoznačenimi osebki v tem vzorcu izračunamo velikost celotne populacije. V preteklosti je označevanje potekalo tako, da je bilo treba posamezno žival dejansko (fizično) ujeti in jo označiti z izbranim označevalnim sredstvom, npr. z ušesno sponko, nožnim obročkom, ovratnico ali pa preprosto z obarvanjem dlake na vidnem mestu. Odlov večjih sesalcev, kamor lahko uvrstimo večino vrst divjadi in velikih zveri, ki se gibljejo na velikih območjih ter se hkrati izogibajo človeka, je izredno zahteven. Zato je zelo težko odloviti in označiti zadostno število živali; posledično je bilo praktično nemogoče dovolj zanesljivo oz. natančno oceniti velikost populacij. Bistveno večjo uporabnost je ta metoda dobila z možnostjo »genetskega označevanja« živali. Pri tej metodi pridobimo genetske podatke o posameznih osebkih (t. i. genetski prstni odtis - označba), ki jih izločimo iz celic v iztrebkih, dlaki, urinu ali slini, najdenih v naravi. Tako nam ni treba odloviti in označiti vsakega posameznega volka, jelena, medveda ali šakala, kar je v preteklosti oteževalo oziroma onemogočalo ocenjevanje velikosti populacij velikih vrst. Kljub temu je takšno ocenjevanje velikosti populacij organizacijsko, časovno in stroškovno zahtevno, zato ga še vedno praviloma uporabljamo le za upravljanje majhnih, redkih in ogroženih populacij. Poleg velike zahtevnosti je druga pomanjkljivost absolutne ocene velikosti populacij spreminjanje številčnosti, ki je izpostavljeno sezonskim in letnim nihanjem zaradi letnega prirastka, sezonskega in naključnega oziroma nepredvidljivega nihanja stopnje smrtnosti, priseljevanja in odseljevanja. Temu je izpostavljena tudi populacija šakalov v Sloveniji, zlasti še, ker predstavlja severozahodni rob areala vrste, ki se širi. Zato je ocena številčnosti šakalov v danih razmerah v Sloveniji izpostavljena motečim dejavnikom, ki otežujejo njeno izvajanje in uporabnost. Ocenjevanje števila teritorialnih družin je druga cenilka ocenjevanja velikosti populacije, ki daje dober vpogled v socialno sestavo in pričakovano stopnjo rasti populacije. Pridobivanje podatkov o teritorialnih družinah je časovno in stroškovno učinkovito, medletno spreminjanje števila družin pa je običajno precej manjše (bolj stabilen parameter) in ga lahko razmeroma hitro zaznamo. Zaznavanje teritorialnih skupin lahko opravljamo s pomočjo klasične tehnike sistematičnega izzivanja oglašanja -s tako imenovano akustično metodo (angl. playback ali bio-acoustic method) (Giannatos in sod. 2005) ter dopolnilno s pomočjo molekularnih genetskih tehnik (analize sorodnosti) (Skrbinšek in sod. 2012). 2.2.5. Dinamika populacije Poleg velikosti populacije je uspešnost reprodukcije oziroma pojavljanje legel v šakaljih družinah ključen demografski parameter stanja populacije. Stopnja reprodukcije je v prvi vrsti odvisna od števila družin oziroma reproduktivnih parov in pomembno vpliva na priraščanje, širjenje in nadomestilo (kompenzacijo) smrtnosti v populaciji. Praviloma ima vsak šakalji par oziroma družina največ eno leglo letno. Poznavanje števila teritorialnih skupin (parov, družin) tako omogoča oceniti število letnih reprodukcijskih dogodkov oziroma legel. Skupaj s poznavanjem velikosti legel, ki jih lahko pridobimo iz različnih virov, kot so opažanja števila mladičev v naravi, število zarodkov ali brazgotin v maternicah pregledanih mrtvih samic, je ocena stopnje letnega prirastka pomemben parameter spremljanja velikosti populacije šakalov v Sloveniji. Smrtnost je pri populacijah šakalov, ki živijo v okoljih, v katerih se prepletata naravna in kulturna krajina, običajno povečana. Takšna antropogena smrtnost je lahko do določene mere kompenzatorna (nadomestna), kar pomeni, da jo populacija nadomešča (kompenzira) s prirastkom mladih živali in prenese brez negativnih vplivov na njeno dolgoživost oz. viabilnost (verjetnost dolgoročnega preživetja populacije). Zaznavanje (vzorcev) smrtnosti, tj. poznavanje starostne strukture mrtvih živali in različnih vzrokov zanjo, je tako še eden izmed pomembnih parametrov spremljanja stanja populacije. 2.2.6. Križanje (hibridizacija) z drugimi vrstami iz družine psov Šakali se lahko parijo z domačimi psi in volkovi. Čeprav je »vdiranje« (introgresija) pasjih genov v šakalje populacije (in obratno) redka, je pričakovati, da bi bila lahko intenzivnost le-te na območjih širjenja areala vrste večja. Ob širjenju šakalov se na posameznih območjih najprej pojavljajo posamezne klateške živali, ki imajo manjšo možnost srečanj s predstavniki nasprotnega spola svoje vrste; v območjih, kjer je pojavljanje potepuških ali prostoživečih psov pogosto, se veča tudi verjetnost križanj z njimi. Zbiranje genetskih tkivnih vzorcev mrtvih šakalov omogoča tudi spremljanje tega parametra, ki je pomemben tako z naravovarstvenega in upravljavskega vidika kot tudi za razumevanje populacijske dinamike vrste - npr. hitrejše prilagajanje hibridov v sub-urbani krajini. 2.2.7. Spremljanje vpliva na druge vrste domorodne živalske združbe Izsledki nekaterih tujih raziskav kažejo, da se šakal v veliki meri prehranjuje z mrhovino in klavniškimi odpadki, zaradi česar naj ne bi imel bistvenega vpliva na prostoživeče živali oziroma naj ne bi povzročal večjih škod na domačih živalih (npr.: Penezić 2013, Bošković in sod. 2015, Ćirović in sod. 2016). Druge študije pa nakazujejo, da bi šakal (vsaj sezonsko) lahko imel znaten vpliv na domorodne vrste divjadi oziroma njihove mladiče (Stein in sod. 1983; Genov in Vassilev 1991). V večjem delu jugovzhodne Evrope, kjer je šakal prisoten že več desetletij ali stoletij, ter zlasti v Mali in Srednji Aziji, kjer je prisoten že tisočletja, je številčnost nekaterih prostoživečih vrst (parkljarjev, npr. srnjadi) bistveno manjša ali pa jih sploh ni. S širjenjem v srednjeevropski prostor (tudi Slovenijo) se populacijska gostota le-teh spreminja; s tem je dana možnost drugačnega vpliva šakala nanje, kot ga poznamo iz dosedanjih študij. Velik del takšnih podatkov lahko dobimo le s pomočjo ciljno zasnovanih raziskav, od telemetrijskega spremljanja šakalov in njegovega potencialnega plena, populacijskih študij plenilcev in plena, analiz prehrane s pomočjo stabilnih izotopov, do analiz vsebine prebavil in iztrebkov. Pri tem je treba za pridobitev ustreznih odgovorov vzorce zbirati sistematično in neprekinjeno celo vrsto let. Tako bi, npr., vpliv šakala na mladiče prostoživečih parkljarjev, zlasti srnjadi, lahko ocenili na podlagi analiz šakaljih prebavil in iztrebkov, ki so zbrani v pozno pomladanskem oziroma zgodnje poletjem obdobju, ko so zaradi pritajevanja in gibalne nerazvitosti mladiči srnjadi najbolj ranljivi na plenjenje. Za ugotavljanje dejanskega vpliva plenjenja šakalov na srnjad bi bilo treba zbrati nekaj 100 vzorcev iz kratkega časovnega obdobja, tj. dveh spomladanskih mesecev (maj, junij). V nasprotnem primeru, tj. ob pomanjkanju ustreznega števila vzorcev iz tega obdobja, se pogosto z ocenjevanjem vpliva opiramo le na posamezne anekdotične primere, ki izkrivljajo dejansko stanje in neosnovano širijo negativno podobo vrste. Velja pa tudi obratno: analize prebavil šakalov, uplenjenih v jesenskem času, ne morejo zagotoviti ustrezne informacije o vplivu plenjenja na mladiče srnjadi, ki so vsi poleženi v zelo ozkem časovnem oknu (pozna pomlad). Sistematično zbiranje prebavil mrtvih šakalov lahko dolgoročno prispeva zelo uporabne podatke, ki so izredno pomembni za ocenjevanje njihovega vpliva na prostoživeče populacije sesalcev oziroma na že oblikovano življenjsko združbo in okolje v Sloveniji. 2.2.8. Konflikti s človekom Šakal je v Evropi vrsta, ki je vezana na antropogeno spremenjeno okolje in (deloma) na človeške vire hrane (torej je sinantropna vrsta), zato prihaja neogibno do interakcije in konfliktov z interesi ljudi. Najbolj očitna interakcija med šakalom in človekom so škode na domačih živalih, ki so pogosto sestavni del monitoringa. Druga interakcija je antropogena smrtnost, ki je ključen parameter, na katerega lahko z upravljanjem neposredno vplivamo. Ob smrtnosti zaradi prometa je lahko pomemben zlasti legalen odstrel kot trajnosten upravljavski ukrep, ki ga lahko dobro spremljamo in reguliramo. 2.2.9. Pregled metodoloških pristopov spremljanja stanja populacije šakala Dober monitoring omogoča pridobivanje kakovostnih podatkov in zagotavlja nepristransko podporo odločitvam stroke pri upravljanju s populacijami spremljanih vrst. Za učinkovito spremljanje varstvenega stanja populacije vrste, kakršna je šakal, je potrebno vključevati različne metodološke pristope, ki merijo ključne populacijske parametre in omogočajo sprejemanje ukrepov za ustrezno upravljanje. Metodološke pristope, ki jih imamo trenutno na voljo, lahko delimo v štiri sklope: 1. Prvo skupino metod sestavljajo različne terenske metode za zbiranje in analizo podatkov o prostorski razporeditvi, številčnosti, interakcijami s človekom in uspešnosti reprodukcije šakalov, tako ekstenzivno preko naključnega beleženja znakov prisotnosti kot intenzivno, preko sistematičnega spremljanja škod in zaznavanja teritorialnih družin s sistematičnim izvajanjem t. i. akustične metode (izzivanje oglašanja) (Giannatos 2005). 2. V drugo skupino sodijo metode, s katerimi pridobivamo podatke o zdravstvenem stanju (boleznih, parazitih), telesni kondiciji (fitnesu), biometričnih, demografskih, genetskih podatkih in prehrani na osnovi analize mrtvih ali živih, odlovljenih živali. Pri tem je pomembno, da skušamo od vsakega tako pridobljenega osebka pridobiti čim večje število koristnih podatkov in informacij. Premišljen in sistematičen pregled, odvzem ustreznih vzorcev in popis biometričnih meritev so prvi korak k pridobivanju tovrstnih informacij. Prehrano šakalov lahko določamo na več načinov: (i) z mikroskopsko analizo zbranih iztrebkov; (ii) z mikroskopsko in makroskopsko analizo prebavil (želodcev); (iii) z analizo stabilnih izotopov tkiv. V nasprotju z analizami iztrebkov in prebavil, kjer posamezni vzorec nudi podatke o nedavni prehrani šakalov (do nekaj dni nazaj), lahko z izotopskimi analizami tkiv pridobimo vpogled v vseživljenjski ali vsaj nekajmesečni vzorec prehranjevanja osebkov. Metoda namreč temelji na primerjavi razmerja stabilnih oblik izotopov izbranih elementov (npr.: dušika, ogljika, kisika) v tkivih preučevanega osebka (dlaki, mišičnini, zobeh) z razmerji v prehranskih virih, s katerimi se je žival prehranjevala. Na tak način lahko določimo ali se je žival za časa življenja prehranjevala, npr., pretežno z malimi sesalci, klavniškimi odpadki oziroma drugimi prehranskimi skupinami, ki jih lahko opredelimo tudi kot naravne (npr. prostoživeči parkljarji) ali antropogene vire hrane (odpadki z deponij, komposti, sadje, zelenjava). Poleg popisovanja velikosti legel z neposrednim opazovanjem števila mladičev, ki jih vodijo posamezne samice, se za spremljanje in proučevanje reprodukcijskega potenciala lahko proučuje tudi zbrana rodila mrtvih samic. Brejost in velikost legla se določa s prisotnostjo in številom rumenih telesc v jajčnikih v zgodnjem obdobju brejosti ter štetjem in analizo zarodkov v kasnejših obdobjih brejosti. Metoda je za izvedbo relativno preprosta in rutinska, saj sta potrebna zgolj sekcija in makroskopski pregled jajčnikov oziroma maternice. Doslej smo v Sloveniji na tak način ugotavljali razmnoževalni potencial različnih vrst parkljarjev, metodo pa je možno uporabiti tudi pri vrstah, kot je šakal (npr. Linhar in sod. 1997). Pri šakalu je mogoče določiti potencialno velikost legla v preteklem letu tudi s pomočjo metode štetja placentalnih brazd (brazgotin). Brazgotine v maternici nastanejo, ko se prekine stik med placentalnimi vrečami in mezometrijem. Brazgotina torej predstavlja mesto, kjer je bil zarodek pripet na steno maternice, število brazd pa pove, koliko je bilo zarodkov. Po določenem času naj bi brazde izginile, pri nekaterih vrstah pa je mogoče opaziti brazde iz več zaporednih brejosti, pri čemer so brazde iz preteklih brejosti opazno bolj zbledele. Zaradi vidnosti brazd iz preteklih brejosti in možnosti, da je v času brejosti prišlo do resorpcije zarodka, je ta metoda lahko manj zanesljiva (Allen 1983, Elmeros in sod. 2002), a kljub temu nudi pomemben podatek o preteklih brejostih živali. Metoda daje najboljše rezultate predvsem pri vrstah iz redov glodavcev, zajcev in tudi zveri - pri nas smo jo, npr., že uporabili za določanje reprodukcijskega potenciala lisic (Flajšman in Pokorny 2017). 3. V tretjo skupino metod uvrščamo GPS telemetrijo, tehnološko moderno tehnologijo, ki je bila razvita za spremljanje aktivnosti in prostorskih zahtev zelo mobilnih živali. S pomočjo te metodologije lahko pridobivamo zelo natančen vpogled v gibanje šakalov in značilnosti njihove rabe prostora, posredno pa tudi informacije o drugih aktivnostih, kot so plenjenje oz. prehranjevanje, socialne interakcije ter o morebitnih konfliktnih dogodkih (škodah), ki jih spremljane živali/skupine povzročajo. 4. Četrto skupino predstavljajo neinvazivne genetske metode, ki zagotavljajo zanesljiv, nepristranski vir podatkov za spremljanje številnih parametrov populacije, pomembnih za določitev njenega stanja/statusa. Uporabnost te metodologije pa je za šakala manjša kot je, npr., za volka, in sicer predvsem zaradi težavnega razlikovanja iztrebkov šakala in lisice. V naključnem vzorcu iztrebkov bi pričakovano izrazito prevladovali lisičji iztrebki. Posledično bi za oceno velikosti šakalje populacije morali analizirati ogromno število vzorcev, da bi iz njih sploh pridobili ustrezno število šakaljih. Nasprotno so pri šakalu metode neinvazivne genetike pomembne za prepoznavanje povzročitelja škode na domačih živalih. Pri plenjenju domačih živali, ki so jih šakali praviloma sposobni upleniti, kot so kokoši, race, gosi, kozliči in jagnjeta, ne zaznavamo nobenega posebnega vzorca poškodb, ki bi jih lahko opredelili kot značilno šakalje. Določanje škode, ki jo povzroči šakal, je lahko zaradi neizkušenosti cenilcev in podobnosti znakov z drugimi predstavniki iz družine psov pogosto težavno ali celo napačno. Tako so se v preteklosti posamezne škode kot najverjetnejšemu povzročitelju pripisale šakalu na osnovi posrednih znakov ali okoliščin, kot so predhodno zaznavanje šakalov v okolici napada ali odsotnost volkov in drugih velikih zveri. V takšnih primerih je genetsko prepoznavanje povzročitelja nepogrešljivo orodje, s katerim dobimo vpogled v obseg konfliktov med šakali in lokalnim prebivalstvom (npr. rejci drobnice). A je pri tem pomembna ovira dejstvo, da je šakal tudi mrhovinar; zaradi tega lahko v vzorcih kadavrov, pobranih dva ali tri dni po napadu, kot »plenilca« določimo šakala, ki pa se je morda na ostankih kadavrov le hranil. Genetska analiza (ne)invazivnih vzorcev je lahko zelo učinkovit pripomoček tudi za zaznavanje križanja med različnimi vrstami (pes x šakal, šakal x volk) in genetskimi linijami, saj lahko takšno križanje zaznavamo še dve do tri generacije po križanju in ga lahko evidentiramo že ob razmeroma majhnem številu zbranih vzorcev. Zato je smiselno vzorce analizirati tudi v okviru zbiranja vzorcev v drugih aktivnostih in programih, kot je npr. nacionalni monitoring volka, ter vzorcev iz šakalu pripisanih škodnih primerov in tkivnih vzorcev mrtvih šakalov. Naključno (oportunistično) zbiranje znakov prisotnosti šakala - razširjenost vrste Če želimo pridobiti informacije, kje v Sloveniji se šakal pojavlja in kako se to območje s časom spreminja, je zelo pomembno, da se vsako opažanje vrste ali znakov njene prisotnosti zabeleži. Večja kot je verjetnost, da bo posamezno opažanje zabeleženo, realnejša je slika razširjenosti, ki jo tako dobimo. Šakali so znani po tem, da se lahko ob odraščanju odselijo daleč stran od rodnega tropa, tudi nekaj 100 kilometrov (Kryštufek in Tvrtković 1990). To pomeni, da se lahko posamezne živali oziroma reproduktivni pari razmeroma hitro pojavijo na območjih, kjer jih prej ni bilo. Če na teh območjih vzpostavijo lastne teritorije, se največkrat gibljejo na območju, velikem nekaj kvadratnih kilometrov (Ćirović 2016, Potočnik in sod. 2018). Takšno širjenje pojavljanja bomo zelo verjetno zaznali, če je mreža sodelujočih izvajalcev monitoringa dovolj številčna in deluje tudi tam, kjer šakalov v preteklosti ni bilo zaznati. Večinoma so takšna opažanja naključna, opazijo pa jih najpogosteje lovci in gozdarji, ki veliko svojega prostega ali profesionalnega časa preživijo v revirjih in loviščih, ki jih zelo dobro poznajo ter hkrati poznajo šakala. Sistematično zbiranje takšnih naključno opaženih znakov prisotnosti, za iskanje katerih ne namenjamo posebne aktivnosti, imenujemo tudi »oportunistično«. Ta del monitoringa torej predstavlja nekakšno podlago za osnovni vpogled v razširjenost oziroma širjenje šakala, zato ga je treba izvajati na celotnem območju Slovenije. Ob ustreznem zanimanju za vrsto in dokaj lahki opaznosti/prepoznavnosti šakala se lahko preko spletne aplikacije »Monitoring šakala« v spremljanje populacije vključuje veliko število terenskih sodelavcev - lovcev. V spletno bazo v lovsko-informacijskem sistemu lahko po podobnem konceptu, kot je pregledovanje in vnašanje podatkov o odvzemu divjadi ter velikih zveri, vnašajo podatke o znakih prisotnosti šakala. V okviru neformalne študijske skupine več kot 80 raziskovalcev, ki proučujejo in zbirajo podatke o širjenju šakala v Evropi (GOJAGE - Golden Jackal informal Study Group), je bil podan predlog za uporabo skupne metodologije oziroma kriterijev za spremljanje šakala (Hatlauf in sod. 2016); le-tega smo v veliki meri povzeli tudi v Sloveniji. Da bi se izognili zavajajočim ocenam razširjenosti šakala ali napačni identifikaciji vrste, so predlagali razvrstitev opažanja znakov prisotnosti v tri kategorije (C1, C2 in C3), ki temeljijo na zanesljivosti podatkov in so povzete po metodologiji SCALP, ki jo uporabljamo tudi v Sloveniji za evidentiranje prisotnosti risa (Molinari-Jobin in sod. 2003). Predlagali so tudi dodatno kategorijo (C4), s pomočjo katere bi ločili podatke, ki temeljijo na eni izmed dovolj zanesljivih metod opažanja bodisi usposobljenih oseb (»strokovnjakov«) bodisi ne-strokovnjakov, od posrednih, tj. manj zanesljivih podatkov, ki so jih podali ne-strokovnjaki in so popolnoma nepreverljivi/nepreverjeni oziroma so bili pridobljeni v okoliščinah, ki ne omogočajo zanesljive identifikacije šakala, kraja in časa. GOJAGE predlaga izjemo pri kategorizaciji podatkov, in sicer za kategorijo C1, v katero bi uvrstili tudi vse izzvane odzive, pridobljene z akustično metodo, če so jo izvajali za to usposobljeni izvajalci monitoringa (zlasti v času sistematičnih popisov) in je bil odziv šakala/šakalov nedvoumen, to je z za šakale tipičnim oglašanjem. Preglednica 1: Merila (kriteriji) za razvrščanje v kategorije zanesljivosti opažanja prisotnosti šakala. Kategorij a Merila za uvrstitev podatka (prilagojeno po SCALP metodologiji) Vir podatkov C1 Vse neposredne metode (dokazi): žive odlovljene živali; mrtve živali ali njihovi deli; nedvoumne fotografije in video posnetki živali; z analizo DNK potrjeni vzorci (tkiva, dlaka, urin, slina, iztrebki). Neposredni dokazi. C2 Posredne metode: neposredna opažanja; zaznavanje tuljenja (spontano ali izzvano oglašanje); najdene sledi, stopinje in brlogi. Podatke podal ali preveril strokovnjak. C3 Posredne metode: neposredna opažanja; zaznavanje tuljenja (spontano ali izzvano oglašanje); najdene sledi, stopinje in brlogi; vsi genetsko nepotrjeni iztrebki in ostanki plena šakala. Podatke podal nestrokovnjak. C4 Vsi posredni podatki (brez dokaznega materiala): nepreverjeni podatki, pridobljeni v okoliščinah, ki ne omogočajo zanesljive določitve - brez natančno znanega časa in kraja ali osebe, ki naj bi opazila šakala oz. znake njegove prisotnosti. Posredni vir (nestrokovnjak). Za zagotavljanje primerljivosti podatkov med posameznimi državami in njihovimi monitoringi smo v veliki večini upoštevali predlog mednarodne skupine in tako razvrstili znake prisotnosti šakalov na podatke, ki jih pridobimo z: (i) neposrednimi dokazi (žive/odlovljene živali, mrtve živali ali njihovi deli, kvalitetni posnetki (npr. foto/video pasti), laboratorijsko identificirani (potrjeni) vzorci tkiv, urina, dlake, iztrebkov in sline (DNK analiza)); (ii) posrednimi metodami, kot so opažanja, zaznavanje odzivanja, oglašanja, stopinje, laboratorijsko nepotrjeni iztrebki, genetsko nepotrjene škode (domače živali), genetsko nepotrjeni ostanki šakaljega plena, brlogi, vprašalniki, posredne informacije (ustno, časopisi, revije, drugi mediji itd.) Slika 5: Shema strukture zanesljivosti zajetih podatkov monitoringa šakala po metodologiji SCALP SPREMLJANJE STANJA POPULACIJE ŠAKALA Neposredne metode: Dokazi: fotografije, video posnetki (npr. s foto-pasti), evidentirane mrtve živali oziroma njijhovi deli, genetsko določeni vzorci (slina, dlaka, urin, iztrebki, tkiva) Posredne metode: Dokazi: opažanja, zaznavanje tuljenja, prepoznavanje sledi, genetsko nepotrjene škode (domače živali), (genetsko nepotrjeni) ostanki šakaljega plena. C2 Strokovnjak C3 Ne-strokovnjak Spremljajoče informacije: Datum Lokacija Ime in priimek najditelja/opazovalca Podatki o opažanju (število, odrasli, mladiči, spol, če je mogoče) C4 Posredni podatki, ki so jih podali ne-strokovnjaki in so popolnoma nepreverljivi/nepreverjeni oziroma so bili pridobljeni v okoliščinah, ki ne omogočajo zanesljive identifikacije. Preglednica 2: Predlagana struktura zajemanja podatkov znakov prisotnosti šakala v podatkovni bazi lovsko informacijskega sistema (LISJAK). Tip znaka Podatki o opažanju Spremljevalni podatki opažanje število št. LD/LPN sledi odrasli št. kvadrant po šifrantu vzorci za genetiko mladiči št. koordinate spontano oglašanje spol datum izzvano oglašanje samec ura brlog samica poročevalec (ime, priimek) izgube: poškodba, bolezen, povoz - cesta, povoz železnica, neznano član - strokovnjak odstrel ne-član - strokovnjak živolov/telemetrija ne-član-ne-strokovnjak škodni primer posredni vir - ne-strokovnjak plen kategorija zanesljivosti: foto/video Cl- dokazni material C2-C4 Vsak vneseni podatek, ki je razvrščen v enega izmed tipov znakov prisotnosti (npr. opažanje, iztrebek, oglašanje, foto posnetek itd.), mora biti opremljen s spremljajočimi informacijami: datum, ura, lokacija - najmanj enoznačno krajevno ime oziroma ime najbližjega naselja, po možnosti pa tudi bolj natančna lokacija (npr. ime kmetije, kvadrant iz lovske mreže), po možnosti koordinate, ime in priimek najditelja/opazovalca ter podatki o opažanju (število opaženih šakalov, odrasli ali mladiči, spol - če je mogoče) in uvrstitev v kategorijo C1 - C4 (Preglednica 1). Foto/video pasti Kot vse pomembnejši del celovitega monitoringa šakala (v prihodnje pa tudi kakšne druge vrste) je treba izpostaviti pomemben vir podatkov naključnega (pasivnega) zaznavanja prisotnosti šakalov z veliko zanesljivostjo (kategorija C1), ki ga lovci oziroma lovska organizacija do sedaj še ni izkoristila. To so foto pasti oziroma tako imenovane »lovske« kamere, ki jih v zadnjih letih uporablja vse več lovcev oziroma upravljavcev lovišč. Po dosedanjih grobih ocenah (na osnovi ocene števila prodanih foto pasti in povprečnega števila kamer v manjšem vzorcu lovišč) je v slovenskih loviščih od 4.000 do 5.000 tovrstnih kamer, ki lahko ob ustrezni uporabi služijo kot odlično tehnično orodje za izvajanje monitoringa razširjenosti oziroma prisotnosti redkejših vrst ali vrst, ki se prostorsko širijo, kot je šakal. Verjetnost zaznavanja se lahko v primeru šakala še dodatno poveča, če se takšne foto/video pasti namesti na krmiščih za male zveri, saj je znano, da šakali odlično izkoriščajo takšne vire hrane. Tako pridobljene podatke visoke zanesljivosti (C1) je smiselno sistematično zbirati na enem mestu in tako omogočati zbiranje tovrstnega foto/video materiala, kar je aplikacija »Monitoring šakala« tudi omogočila. Slika 6: Uporaba foto-pasti je lahko izjemno pomembna in vse bolj uveljavljena metoda spremljanja prostoživečih živali, kar se je potrdilo tudi v primeru spremljanja populacije šakala v Sloveniji. A - pomemben dokaz pojavljanja šakalov na novih območjih (Gorenjska - LD Begunjščica); B - pojavljanje dveh ali več šakalov na posnetku je znak za oblikovanje teritorialne družine (para) na območju; C - šakal z delno manjkajočim repom, v ozadju srna na paši; D - šakali pogosto obiskujejo krmišča in mrhovišča, kjer se lahko hranijo z vso hrano, ki jo polagajo za jelenjad, divje prašiče in zveri; E - značilna, nekoliko koničasta glava šakala, proporcionalno manjša kot pri volku, svetel ovratnik na prsih; F - značilna telesna drža šakala ob previdnem preiskovanju prostora - spodvit rep, spuščena drža v vihru, pripravljenost na pobeg (vir: fotografije, posredovane v bazo Monitoring šakala, s strani registriranih lovcev - popisovalcev). Spremljanje teritorialnih parov/skupin s pomočjo akustične metode Teritorialen šakalji par oziroma družina aktivno brani in označuje stalno območje. Tako lahko z zaznavanjem teritorialnega vokalnega odziva prepoznamo število teritorialnih skupin na določenem območju. Monitoring šakala s pomočjo izzivanja oglašanja oziroma s t. i. »akustično metodo« služi za ugotavljanje prisotnosti teritorialnih skupin/parov šakalov, kar je ključna informacija za uspešno upravljanje z njihovo populacijo. S številom letno odkritih teritorialnih parov/skupin in povprečno velikostjo legla lahko npr. ocenimo minimalno letno stopnjo primarnega prirastka v populaciji šakalov. Na vnaprej določenih točkah predvajamo posnetke oglašanja šakalov, s čimer poskušamo izzvati teritorialni (vokalni) odgovor tropa oziroma posamezne teritorialne živali. V mirni noči lahko zaznavamo tuljenje šakalov do dva km daleč (odvisno od terena). Velikost teritorijev šakaljih družin v Sloveniji še ni bila preučena, a lahko pričakujemo, da so njihovi teritoriji glede na evidentirane populacijske gostote (gostote teritorialnih skupin) drugje po jugovzhodni Evropi med 600 in 1.600 ha. Verjetnost odziva na posamezni točki je dokaj majhna in je odvisna tudi od časa (sezone) ter vremenskih razmer pred in v obdobju izvajanja. Ker se šakali ne odzovejo vedno, tudi kadar so v bližini, je smiselno popis v danem območju ponoviti v dveh ali treh zaporednih nočeh. Potek izzivanja vokalnega odziva poteka tako, da na posameznih točkah v lovišču predvajamo posnetek teritorialnega oglašanja šakalov. Za ustrezno ovrednotenje rezultatov je pri tej metodi izredno pomembno, da beležimo in vpisujemo vsa izzivanja na vseh lokacijah, tudi ko se šakali niso odzvali, saj le tako dobimo ustrezen podatek o razmerju med dobljenimi odzivi in številom izzivanj. Akustično metodo izvajamo v nočeh brez padavin in brez močnejšega vetra. Za monitoring so najprimernejši dnevi (tedaj je najboljša slišnost in odzivnost šakalov), kadar so pred izvajanjem dve do tri suhe in mirne noči. Z izzivanjem začnemo približno 60 min po sončnem zahodu (v pomladanskem obdobju: po 21:00 uri, v jesenskem obdobju: po 17:30 uri) in končamo najkasneje eno uro pred sončnim vzhodom. V istih popisnih območjih (kilometrskih kvadrantih) izzivanje ponovimo do trikrat v čim krajšem razmaku, če je možno (glede na vremenske razmere) v zaporednih večerih. Točke, na katerih je najustrezneje predvajati posnetke, izberemo na območjih izven velikih strnjenih gozdnih kompleksov, praviloma na nadmorskih višinah pod 800 oziroma 900 m. Najustreznejša so območja odprte krajine, kjer se prepleta mozaik kmetijskih površin (njiv, travišč, pasišč) in zaraščajočih, grmovnih površin z veliko gozdnega roba, mejic, manjših gozdnih krp, gmajn, barij in drugih mokrišč. Izzivanje v posameznem lovišču praviloma poteka na točkah, ki so druga od druge oddaljene od dva do štiri kilometre, praviloma tri kilometre. S predvajanjem posnetka na posamezni lokaciji dosežemo območje od 600 do 1.300 ha. Oddaljenost med točkami je odvisna predvsem od reliefa oziroma pričakovane slišnosti (akustičnosti) okoli posamezne točke. Te naj bodo izbrane tako, da so med seboj čimbolj enakomerno razmaknjene. Pri izbiri lokacije se upošteva predvsem izpostavljenost točke, da se zagotovi čim večja slišnost (tj. na grebenih, robovih planot, dnu doline). Načeloma izvajamo izzivanja oglašanja ob poljskih ali gozdnih cestah in poteh, lahko pa se tudi nekoliko premaknemo s ceste, da zagotovimo boljši pregled nad terenom. Slika 7: Pred predvajanjem posnetka, s katerim skušamo izzvati tuljenje šakalov, odpremo vsa vrata avtomobila, da se zvok sliši dlje (foto: H. Potočnik, 2017). Časovni okvir sistematičnih popisov z akustično metodo Popis teritorialnih družin/parov šakalov na območju aktivnega monitoringa je smiselno izvajati dvakrat v letu, in sicer prvič v spomladanskem obdobju po poleganju mladičev, ko so odrasle živali prostorsko močno vezane na bližino brlogov, kjer imajo mladiče, zato lahko pričakujemo močan teritorialni odziv (oglašanje) ob izzivanju s posnetkom teritorialnih živali. Drugo ključno obdobje je jesenski čas po odhajanju mladih živali in mladičev iz rodne družine (disperzija), ko lahko ponovno pričakujemo intenzivnejši teritorialni odziv skupin in parov. Z vidika izvedljivosti in vloženega napora je nujno sistematično spremljanje v spomladanskem času (druga polovica aprila), medtem ko je jesensko izvajanje akustične metode (druga polovica novembra) dopolnilno, sicer zaželeno, a ni nujno. Izven obdobja sistematičnih popisov naj bo akustična metoda izzivanja oglašanja teritorialnih živali uporabljena predvsem v primerih preverjanja prisotnosti ob zaznanih drugih podatkih oziroma indicih prisotnosti šakalov na določenem območju. Preglednica 3: Časovno izvajanje sistematičnih popisov teritorialnih skupin/parov šakalov v Sloveniji v prioritetnih območjih (območje aktivnega monitoringa) in območjih pasivnega monitoringa. sistematični popis z akustično metodo območje šakala območje pasivnega monitoringa POMLAD: 16.-30. APRIL nujno ne-nujno JESEN: 16. - 30. NOVEMBER priporočeno ne-nujno nesistematična uporaba akustične metode za preverjanje prisotnosti ob drugih indicih/znakih/informacijah IZVEN SISTEMATIČNIH POPISOV 2.2.10. Protokoli spremljanja zdravstvenega stanja, demografskih in prehranskih značilnosti z analizo mrtvih šakalov V okviru te skupine metod so izdelani natančni protokoli za zbiranje podatkov in vzorcev, potrebnih za kasnejše analize ključnih spremljanih parametrov. Del tako zbranih podatkov se lahko kasneje analizira v okviru ciljno zasnovanih študij, s katerimi lahko dobimo novo znanje in odgovore tudi na tista vprašanja, za katera je treba podatke oziroma vzorce zbirati sistematično in neprekinjeno celo vrsto let. Glavni del areala šakala je v toplejših območjih oziroma južnejših zemljepisnih širinah, v Aziji in jugovzhodni Evropi, kjer prihaja v stik z različnimi paraziti in nosilci/prenašalci bolezni. Ker se šakali selijo na dolge razdalje vzdolž naravnih ekoloških koridorjev (npr. rečne doline), imajo lahko ob širjenju areala tudi pomembno vlogo pri razširjenju parazitov in drugih patogenov, zlasti povzročiteljev in nosilcev zoonoz v ne-endemična območja v Evropi (Szell in sod. 2013, Ćirović in sod. 2015). Med pomembnejšimi zoonotskimi patogeni so na Madžarskem pri šakalu evidentirali tudi za človeka nevarna ehinokoka (Echinococcus multilocularis) in trihinelo (Trichinella spiralis) (Szell in sod. 2013). V študiji iz Srbije so na šestih območjih pregledali vzorce 447 šakalov za prisotnost črevesnih parazitov. Identificirali so dve vrsti metljajev (Alaria alata, Pseudamphistomum truncatum), tri vrste glist (Toxocara canis, Ancylostoma caninum, Gongylonema sp.) in sedem vrst trakulj (Taenia pisiformis, Taenia hydatigena, Multiceps multiceps, Multiceps serialis, Mesocestoides lineatus, Mesocestoides litteratus, Dipylidium caninum), kar kaže, da ima lahko šakal pomemben parazitološki vpliv kot rezervoar različnih parazitov in patogenov tako na zdravje živali kot tudi ljudi (Ćirović in sod. 2015). Zato je priporočljivo spremljanje (zoonotskih) parazitov pri tej gostiteljski vrsti tudi v Sloveniji. Preglednica 4: Nabor ključnih podatkov in vzorcev za spremljanje zdravstvenega stanja, demografskih ter prehranskih značilnosti z analizo mrtvih šakalov. Parameter (podatek) Vzorci in metode 1. Biometrične meritve živali Meritve trupa in različnih znakov. 2. Ocena starosti živali Iz dentinskih slojev zoba oz. z določitvijo indeksa širine zobne pulpe (podočnik - C, prvi predmeljak - P1). 3. Razmnoževalni potencial Analiza maternic in jajčnikov: prisotnost placentalnih brazd; prisotnost, število, spol in velikost zarodkov. 4. Genetske analize Zbiranje genetskih in drugih tkivnih vzorcev: DNK analiza -genotipizacija. 5. Prehranske analize Zbiranje prebavil, vzorcev dlake in mišičnine: pregled prebavil, izotopske analize. 2.2.11. Rezultati nacionalnega monitoringa šakala 11/2016 - 9/2018 V začetku leta 2017 je bil vzpostavljen poseben modul v informacijskem sistemu LISJAK (MONITORING ŠAKALA), do katerega lahko neposredno dostopa vsak član na spletni strani LZS (http://www.lovska-zveza.si/). Dostop je enak kot do članskega dela spletne podstrani: s številko vaše članske izkaznice (ser. št.) in identifikacijsko številko (ID člana) ali pa z vašim uporabniškim imenom in geslom iz Lisjaka (slika 8). Slika 8: Dostop do baze »Monitoring šakala« (http://www.lovska-zveza.si/), ki je mogoč za vse člane LZS, omogoča vpis podatkov o opažanjih in izvajanju akustične metode ter tudi neposredni vpogled v vnesene podatke na kartah. Od vzpostavitve spletne aplikacije »Monitoring šakala« za vpisovanje podatkov monitoringa je bilo v bazo vpisanih 1.307 podatkov o prisotnosti šakalov oziroma o izvajanju monitoringa v 141-ih loviščih v Sloveniji. Prisotnost šakalov je bila zabeležena v 911 zapisih v 130-ih loviščih. Rezultati monitoringa se nanašajo na obdobje od novembra 2016 do septembra 2018, tj. za obdobje 23 mesecev. V tem času je bilo v Sloveniji evidentiranih 32 mrtvih šakalov (Preglednica 5). Velika večina smrtnosti (84 %) je bila zaradi povoza na cestah oziroma avtocestah, šest živali je bilo odstreljenih po posebni odločbi v zelo posebnih okoliščinah (zagotavljanje varnosti na območju vojaškega letališča). V spomladanskih in jesenskih sistematičnih popisih šakalov s t. i. akustično metodo so popisovalci v letu 2017 ter prvi polovici leta 2018 predvajali posnetke šakaljega oglašanja na 457-ih klicnih točkah v 76-ih loviščih, tj. v 35 % izmed 222 lovišč, ki so opredeljena kot lovišča v prednostnem območju, kjer je verjetnost pojavljanja šakala večja. Delež pozitivnih odzivov šakalov je bil 28 %. Vpisov podatkov, ki kažejo na prisotnost teritorialnih živali oziroma teritorialnih skupin šakalov (potrjen odziv - oglašanje), je bilo 371 in sicer jih je bilo 243 zabeleženih kot spontana oglašanja (tj. brez izzivanja), 128 pa kot izzvana oglašanja. (slika 13, 14). V sklopu monitoringa smo začeli tudi z ugotavljanjem prostorskega vedenja (telemetrijo) šakalov; vse od aprila 2018 na Krasu vsakodnevno spremljamo mlajšega samca. Vpisov z dodanimi fotografijami s foto-pasti oziroma drugim slikovnim gradivom je bilo 66 v 121-ih slikovnih datotekah. Vpisov o neposrednih opažanjih šakalov je bilo 211, drugih manj zanesljivih podatkov (posredni viri, sledi, nepotrjeni genetski vzorci) pa 145. 2.2.12. Prostorske značilnosti rabe prostora šakalov - telemetrično spremljanje V sklopu monitoringa smo začeli tudi z ugotavljanjem prostorskega vedenja (telemetrijo) šakalov, kar sicer ni bilo vključeno v predvidene aktivnosti projekta. Kot nadgradnjo naštetih ciljev smo se člani projektne skupine zaradi velikega zanimanja in pripravljenosti lovcev za sodelovanje odločili, da v okviru trenutnih omejenih finančnih možnosti začnemo tudi s preliminarnim spremljanjem prostorskega vedenja vrste, ki je ključno za razumevanje vloge šakalov na novih območjih razširjenosti. Tako je Območno združenje upravljavcev lovišč Primorskega lovsko-upravljavskega območja sredi februarja 2018 pozvalo zainteresirane lovske družine k sodelovanju in pomoči pri odlovu šakalov za nameščanje GPS-telemetričnih ovratnic. V začetku marca smo začeli s skupnimi pripravami za odlov šakalov. Pri tem smo si pomagali s foto-pastmi, ki so nam bile v neprecenljivo pomoč pri spoznavanju vedenja šakalov, saj so se izkazali za izjemno previdne in nezaupljive živali, kar je sicer značilno za večino predstavnikov družine psov. Izkušenj o odlovu šakalov s pastmi (lovkami) praktično ni, saj je bilo doslej v Evropi, pa tudi širše, odlovljenih le nekaj osebkov. Ker gre za vrsto, ki je v bližnjem sorodstvu z volkom, so se za uspešen odlov kot ključne izkazale dragocene izkušnje, ki smo jih v Sloveniji v minulih letih pridobili pri odlovu volkov. V noči z 8. na 9. april nam je na območju Čebulovice uspelo ujeti mlajšega šakaljega samca. Namestili smo mu telemetrično ovratnico, ki bo s pomočjo GPS-sistema predvidoma eno leto spremljala njegovo gibanje. Poleg zajemanja lokacij senzorji v ovratnici merijo tudi njegovo aktivnost, temperaturo okolice in zaznavajo morebitno smrt osebka. Ovratnica pošilja podatke preko GSM-modema v obliki SMS-sporočil in tako omogoča časovno skoraj neposredno spremljanje živali. Samec se je v obdobju od aprila do septembra 2018 (6 mesecev) gibal na skupnem območju velikosti 960 ha (100 MCP). Ta vključuje tudi posamezne izven teritorialne izlete, velikost domačega okoliša (teritorija) brez njih pa je znašala okoli 500 ha, oziroma 5 km2, (95% MCP = 521 ha, 95% Kernel = 481 ha). S pomočjo foto-pasti, postavljenih znotraj njegovega teritorija smo ugotovili, da je samec reproduktivni član skupine, ki je vključeval še najmanj eno odraslo samico in tri mladiče. Na podlagi vzorcev gibanja smo našli tudi več mest, kjer se je hranil (npr. kadavri poginule in povožene divjadi, klavniški odpadki). Slika 9: Raba prostora telemetrično spremljanega šakala in velikost domačega okoliša po različnih tipih cenilk, levo:100% MCP = 960 ha (temno zeleno), 95% MCP = 510 ha (svetlo zeleno), desno: 95% Kernel = 484 ha 2.2.13. Pregled pojavljanja šakalov v Sloveniji V skladu s pričakovanji in predhodnim poznavanjem populacije šakala v Sloveniji je bilo daleč največ (42 %) vseh podatkov vpisanih v Primorskem lovsko-upravljavskem območju (LUO). Sledijo Posavsko, Kočevsko-Belokranjsko, Notranjsko in Slovenskogoriško LUO, v katerih je bil delež vpisov od 6 do 9 %. Pričakovano je bilo v Gorenjskem in Triglavskem LUO zaznanih znakov prisotnosti šakala le malo, a zanesljivi podatki (kategorija C1) jasno potrjujejo njihovo prisotnost tudi v teh dveh območjih. Presenetljivo je bila prisotnost šakala v Novomeškem LUO zaznana le na območju Dolenjskih Toplic in Šenjerneja, kjer je bila domnevno zaznana prisotnost enega teritorialnega para. Mase poginulih šakalov Povprečna telesna masa štirinajstih evidentiranih mrtvih šakalov (pet samic in devet samcev) je bila 11,5 kg. Povprečna telesna masa samic je bila 9,8 kg, masa samcev pa 12,4 kg. Na osnovi datuma smrti in razvitosti zobovja ocenjujemo, da nobena žival ni bila mlajša od osem mesecev. Najlažja je bila samica, poginula 31. decembra 2016 (tehtala je 6,9 kg), najtežji pa samec, odvzet 3. decembra 2017 (13,3 kg). Slika 10: Lovišča z vpisi podatkov v bazo monitoringa šakala od novembra 2016 do septembra 2018. Pregled zaznane prisotnosti šakalov v Sloveniji v spremljanem obdobju jasno kaže, da je bila največja pogostost njihove prisotnosti na obalno-kraškem območju in v spodnji Vipavski dolini (slika 11). Največji zgostitvi pojavljanj sta na zahodnem delu Krasa (med Komnom in Kostanjevico na Krasu) ter med Kozino in kraškim robom (Podgorski kras). Za to območje bi, glede na prostorsko razporeditev podatkov o teritorialnih odzivih šakalov, lahko ocenili, da je tam prisotnih najmanj 20 - 25 družin šakalov. Pri tem je zanimivo, da je zelo malo podatkov o pojavljanju šakala na območju severne Primorske, torej Soške doline, zlasti širše okolice Bovca, kjer je bilo npr. v letih 2010 in 2011 evidentiranih 40 napadov na drobnico, domnevno povzročenih s strani šakala (Mihelič in Krofel, 2012). V tem obdobju sta bila tam povožena dva šakala, njihovo prisotnost pa so potrdili tudi s pomočjo foto-pasti ter drugega slikovnega gradiva. Razlog za majhno številčnost podatkov o prisotnosti šakala v spremljanem obdobju na tem območju bi zato lahko pripisali tudi premajhni intenziteti izvajanja monitoringa na tem območju. Dopuščamo pa možnost, da intenzivnejše prisotnosti šakalov na tem območju dejansko niso zaznavali. Preglednica 5: Pregled evidentirane smrtnosti šakalov v obdobju od novembra 2016 do oktobra 2018. ZAP_ST DATUM LD_LPN LUO X Y SAMEC SAMICA VZROK SMRTI i 17.11.2016 VIDEZ-KOZINA Prim orsk o 1 ovsko uprav Ijavskoobmoge 415562 53117 i POVOZ CESTA 2 31.12.2016 SENOŽEČE Prim orsk o 1 ovsko upravljavsko obrnoge 422883 66647 1 POVOZ CESTA 3 2.01.2017 KRŠKO Posavsko lovsko upravljavsko obrnoge 53G325 86118 1 POVOZ CESTA 4 4.02.2017 IG Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 465423 92852 1 POGIN 5 10.02.2017 ŠMARNA SORA Gore njsk o 1 ovsko upravljavsko obrnoge 455237 112061 i POVOZ CESTA 6 1.03.2017 LPN LJUBLJANSKI VRH Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 448940 89723 1 POVOZ CESTA 7 14.03.2017 VIDEŽ-KOZINA Prim orsk o 1 ovsko upravljavsko obrnoge 414406 48577 1 POVOZ CESTA 8 7.05.2017 RAKOVNIK- ŠKOFLJICA Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 463984 96979 POVOZ CESTA 9 19.07.2017 RIŽANA Primorsko lovsko upravljavsko obrnoge 412519 47563 i POVOZ CESTA 10 20.07.2017 CERKNICA Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 452731 71068 1 POVOZ CESTA 11 26.09.2017 HOČE Pohorsko lovsko upravljavsko obrnoge 551002 148751 POVOZ CESTA 12 3.12.2017 CERKLJE OB KRKI Posavsko lov sko upravljavsko obrnoge 541059 84592 i ODSTREL ODLOČBA 13 3.12.2017 CERKLJE OB KRKI Posavsko lov sko upravljavsko obrnoge 541461 84572 i ODSTREL ODLOČBA 14 3.12.2017 CERKLJE OB KRKI Posavsko lov sko upravljavsko obrnoge 540787 84736 i ODSTREL ODLOČBA 15 3.12.2017 CERKLJE OB KRKI Posavsko lov sko upravljavsko obrnoge 541086 85105 i ODSTREL ODLOČBA 16 3.12.2017 CERKLJE OB KRKI Posavsko lov sko upravljavsko obrnoge 541444 84886 i ODSTREL ODLOČBA 17 18.12.2017 RIŽANA Prim orsk o 1 ovsko upravljavsko obrnoge 414191 43849 1 POVOZ ŽELEZNI CA IS 28.12.2017 LPN LJUBLJANSKI VRH Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 448866 88733 1 POVOZ CESTA 19 26.01.2018 RIŽANA Primorsko lovsko upravljavsko obrnoge 414532 43382 1 POVOZŽELEZNICA 20 28.01.2013 CERKLJE OB KRKI Posarvsko lovsko upravljavsko obrnoge 541046 83511 i POGIN 21 15.03.2018 JELENK Zahodriovisoko kraško., lovsko upravljavsko obrnoge 421803 103880 i POVOZ CESTA 22 18.03.2013 PREST RANEK Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 437439 64086 i POVOZ CESTA 23 1.04.2013 TRST EU-K OST AN JE VI CA Prim orsk o 1 ovsko upravljavsko obrnoge 397601 79102 NEZNANO 24 4.04.2013 JAVORNIK- POSTOJNA Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 441865 72939 POVOZ ŽE LEZNICA 25 10.06.2013 KRVAVEC Gore njsk o 1 ovsko upravljavsko obrnoge 460983 119544 POVOZ CESTA 26 23.06.2013 BOVEC Tri glavsko 1 ovsko upravljavsko obrnoge 387513 132622 POVOZ CESTA 27 30.06.2013 RADEČE Zasavsko lovsko upravljavsko obrnoge 509311 102752 POVOZ CESTA 28 3.07.2018 VELIKI PODLOG Posavsko lov sko upravljavsko obrnoge 536425 84885 POVOZ CESTA 29 26.07.2018 IG Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 463358 93238 POVOZ CESTA 30 26.07.2018 IG Notranjsko lovsko upravljavsko obrnoge 463350 93343 POVOZ CESTA 31 30.07.2013 CERKLJE OB KRKI Posarvsko lovsko upravljavsko obrnoge 540553 83702 ODSTREL ODLOČBA 32 4.10.2013 VIDEŽ-KOZINA Prim orsk o 1 ovsko upravljavsko obrnoge 415250 48349 i POVOZ CESTA Slika 11: Gostota opažanja znakov prisotnosti šakala, evidentirana smrtnost in lokacije zaznane prisotnosti šakalov. Slika 12: Zaznana (v bazo vpisana) prisotnost šakalov v Sloveniji od novembra 2016 do septembra 2018 na nivoju upravljavk z lovišči. Prikazane so lokacije beleženj prisotnosti in lovišča, kjer so se šakali pojavljali. Prisotnost teritorialnih šakalov so zaznali tudi na območju Postojnske kotline, posamezne živali pa tudi na območju spodnje Pivške doline. Podobno velja tudi za območje Cerkniškega polja, južnega roba Logaške planote in Planinskega polja, kjer so bili na treh lokacijah evidentirani odzivi teritorialnih šakalov, julija 2017 pa je na Marofu pri Cerknici povozilo reproduktivno samico. Širše območje Ljubljanskega barja je območje, kjer so bile prvič v Sloveniji potrjene teritorialne družine šakalov (Krofel 2009). Kljub temu je bilo v letu 2017 na tem območju evidentiranih razmeroma malo teritorialnih odzivov šakalov: glede na njihovo razporeditev bi lahko sklepali, da gre za najmanj štiri družine. Med evidentiranimi znaki so bila na Ljubljanskem barju najpogostejša evidentirana opažanja šakalov. Tam so bili tudi povoženi trije osebki, pri čemer sta bili dve šakalki (šakalji samici) povoženi na skoraj istem mestu, v neposredni bližini gradu Bistra pri Vrhniki. Tudi za to območje velja omeniti, da na »tradicionalnem« območju prisotnosti šakala (LD Brezovica) ni bilo v letu 2017 evidentiranega nobenega znaka prisotnosti šakala, kar je po našem mnenju najverjetneje odraz neizvajanja monitoringa v tem lovišču. V jugovzhodni Sloveniji se na podlagi znakov pojavljanja teritorialnih skupin jasno kažeta dve reproduktivni območji šakalov - v Beli krajini (v širši okolici Črnomlja) in v Posavju (v okolici Cerkelj ob Krki, predvsem južno od avtoceste Ljubljana - Zagreb). Družina šakalov se je v letu 2016 začela zadrževati v ograjenem delu vojaškega letališča, zaradi česar je Ministrstvo za obrambo za zagotavljanje varnosti pilotov in opreme zaprosilo za izredni odvzem šakalov na območju letališča. Tako so 3. decembra 2017 lovci LD Cerklje ob Krki v skladu z odločbo Agencije RS za okolje (ARSO) izvedli skupinski lov, v katerem so odstrelili šest šakalov (vsi so bili samci). V severovzhodni Sloveniji lahko pojavljanje šakalov razdelimo v dve območji. Razpršeni znaki pojavljanja šakalov, predvsem znaki, ki kažejo na prisotnost teritorialnih živali (oglašanje), potrjujejo, da so le-te prisotne na širšem območju Podravja: od Slovenskih Konjic in Ormoža na jugu do Slovenskih goric na severu. Proti zahodu je bilo pojavljanje šakalov v Dravski dolini evidentirano nekje do Ruš. Čeprav smo tega območja pridobili le dve datoteki slikovnega gradiva šakalov s foto-pasti, so bili od konca leta 2015 do septembra 2018 na tem območju evidentirani štirje povoženi šakali, od tega trije na avtocesti, kar nedvoumno dokazuje njihovo stalno prisotnost. Drugo območje pojavljanja teritorialnih šakalov v severovzhodni Sloveniji je v Pomurju, in sicer večinoma na območju Goričkega, med Mačkovci in Domanjševci. Pričakovali smo, da bodo šakali v Pomurju prednostno poselili obrežne in poplavne gozdove vzdolž Mure, a smo v obdobju monitoringa s tega območja zabeležili pojavljanje šakalov le na območju med Ormožem in Središčem ob Dravi do desnega brega Mure na severu. V ostalih območjih Slovenije je bilo pojavljanje šakalov oziroma znakov njihove prisotnosti posamično (slika 11). Med znaki so tudi neposredni dokazi (mrtve živali, npr. LD Šmarna Gora, LD Krvavec) ali pa drugi zelo zanesljivi podatki o pojavljanju, kot so fotografije s foto-pasti (npr. LD Begunjščica). Prav v takih primerih, ko spremljamo širjenje vrste v prostoru, se kaže monitoring s pomočjo foto-pasti kot pomembna metoda spremljanja prostoživečih živali. Slika 13: Pregled zaznavanja/nezaznavanja teritorialnega oglašanja šakalov v Sloveniji ter drugi zanesljivejši podatki (C1 in C2) o njihovem pojavljanju. Slika 14: Širše območje teritorialnih odzivov šakalov, ki predstavljajo aktualno potencialno reprodukcijsko območje šakala v Sloveniji. Ustrezno sliko o prisotnosti oziroma razširjenosti šakala v Sloveniji je možno pridobiti zgolj na podlagi vpisanih podatkov v bazo. Prav tako na intenzivnost aktivnega monitoringa (akustična metoda - izzivanje) kažejo le vpisani podatki o poskusih izzivanja. Ti podatki so tudi ključni za pripravo upravljavskih izhodišč za upravljanje s šakalom tako na državni ravni kot tudi na ravni območij (LUO). Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je postal šakal razmeroma pogosta vrsta na območju Primorske in širše okolice Krasa, reproduktivne populacije pa so vzpostavljene ali se vzpostavljajo tudi v večjem delu nižin v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, vzdolž meje s Hrvaško in Madžarsko. Za populacije šakalov na teh območjih je še vedno značilno, da so praviloma sestavljene iz manjšega števila teritorialnih družin oziroma skupin. Od tu se posamezne živali odseljujejo v ostala območja v Sloveniji, kjer se večinoma pojavljajo samotarske teritorialne ali pa klateške živali. S stalnim priseljevanjem takšnih živali lahko pričakujemo, da se bo reproduktivno območje šakala v Sloveniji še povečevalo. Kakšne populacijske gostote se bodo vzpostavile na posameznih območjih, je v tem trenutku težko napovedovati. Glede na pričakovane življenjske razmere v Sloveniji ne pričakujemo tako visokih gostot, kot so znane iz nekaterih območij v sosednji Hrvaški ali na Madžarskem. 2.3. DS3 Populacijski trend in potencialno širjenje areala vrste • Koordinator delovnega svežnja 3: Skupina za Ekologijo živali (BF-Oddelek za biologijo). • Sodelujoči: pri zbiranju/registraciji podatkov o znakih prisotnosti šakalov in aktivnem monitoringu populacije (teritorialnih družin) je predvideno tudi sodelovanje lovcev (članic LZS) in uslužbencev ZGS. 2.3.1. Izdelava prostorskega modela primernosti prostora za šakala ter izbira prednostnih območij spremljanja populacije šakala Zanesljivo zaznavanje prisotnosti takšne vrste (prišleka), kot je šakal, ki je pogostejša oziroma prisotna le na posameznih območjih, obseg le-teh pa se vseskozi tudi spreminja, je zelo težavno na celotnem območju Slovenije. Zato je pomembno, da z vloženim trudom in časom pridobimo najboljšo sliko o njegovi razširjenosti. To lahko pridobimo tako, da pri zbiranju pomembnejših podatkov o razširjenosti populacije več aktivnosti posvetimo določenim območjem. Zato smo prostor razdelili v različne prednostne skupine glede na dosedanjo znano prisotnost teritorialnih skupin, stalnost in pogostost zaznavanja prisotnosti šakalov v preteklem obdobju ter glede na verjetnost njegovega širjenja v zanj primeren prostor v prihodnje. Tako smo opredelili precej manj obsežen prostor, kjer je smiselno poleg naključnega, pasivnega monitoringa izvajati tudi aktivni monitoring z zaznavanjem teritorialnih družin. Pri takšnem vrednotenju velikih površin zelo težko opredelimo vsak posamezen delček prostora, zato si pomagamo z izdelavo prostorskih modelov. Za pripravo predloga prednostnega območja izvajanja aktivnega monitoringa smo izdelali prostorski model primernosti prostora za šakala (slika 15), pri katerem smo uporabili vrsto okoljskih spremenljivk, ki so pomembne za življenje in širjenje šakala. Med pomembnejšimi dejavniki, ki opredeljujejo primernost prostora, je gotovo sklenjenost gozdnega prostora. Za šakala je namreč značilno, da se izogiba strnjenim gozdnim območjem, kar je verjetno tudi posledica pogostejše prisotnosti volka in večjih sezonskih nihanj v razpoložljivi hrani (mali sesalci, gozdni sadeži). Drugi dejavnik, pomemben za pojavljanje šakala, je nadmorska višina in s tem povezane značilnosti prostora v zimskem času, npr. višina in trajanje snežne odeje, ki pomembno vpliva na dostopnost in razpoložljivost hrane za šakala v tem času. Tretji sklop dejavnikov (spremenljivk) opredeljuje prostor z vidika širjenja šakala. Znano je, da širjenje šakala pogosto poteka vzdolž večjih rek, saj predstavljajo obrežna vegetacija, poplavni oziroma obrežni gozdovi, grmišča in loke ustrezne bolj ali manj neprekinjene linijske strukture, ki povezujejo prostor. Tako predstavlja okoliški prostor večjih rek (npr. Mure, Drave, Sotle, Krke, Kolpe, Savinje, Save, Ljubljanice, Dragonje, Soče in Vipave) območja vzdolž katerih pričakujemo uspešnejše širjenje šakala v prihodnje. Četrti prostorski dejavnik, ki pomembno vpliva na primernost prostora, je gostota poselitve ljudi oziroma naselij. Šakal uspešno izkorišča prostor med robom naselij in strnjenimi gozdovi, a se izogiba intenzivnim urbanim območjem. Z ustrezno analizo teh značilnosti prostora smo dobili karto primernosti prostora za šakala, s pomočjo katere smo lahko določili zanj najprimernejša območja - t. i. prednostno območje. Izvajanje intenzivnega, aktivnega monitoringa z akustično metodo na teh območjih nam ob manjšem, še obvladljivem naporu omogoča učinkovito spremljati razvoj populacije. 2.3.2. Metodološki opis izdelave prostorskega modela primernosti prostora za šakala. Za izdelavo prostorskega modela smo uporabili niz štirih sklopov okoljskih spremenljivk, ki z vidika dosedanjega poznavanja (literatura) biologije in značilnosti širjenja šakala (literatura) opredeljujejo prostor na primeren in manj primeren oziroma neprimeren. Celotno območje smo modelirali s pomočjo tematskih rasterskih kart projiciranih v Gaus-Krügerjev koordinatni sistem, ki so obsegale 2.020.756 izometričnih celic s stranico 100 m. Prvi sklop prostorskih spremenljivk (slojev) so predstavljala preferenčna območja, ki so imela v 3 km radiju manj kot 50% gozda (raster: gozd50) ter območja, ki so imela manj kot 66% gozda (raster: gozd66). Za šakala je namreč značilno, da se »izogiba« strnjenih gozdnih območij, kar je verjetno tudi posledica pogostejše prisotnosti volka ter večjih sezonskih nihanj v razpoložljivi hrani (mali sesalci, gozdni sadeži). Drugi sklop prostorskih spremenljivk pomembnih za pojavljanje šakala je nadmorska višina in s tem povezane značilnosti prostora v zimskem času kot je globina in trajanje snežne odeje, ki pomembno vpliva na dostopnost in razpoložljivost hrane za šakala v tem času. V model smo vključili spremenljivko povprečnega trajanja snežne odeje razdeljeno v štiri kategorije (rastri: sneg25, sneg50, sneg75 in sneg100+), ki po našem mnenju najbolje opredeljuje vse tri omenjene okoljske značilnosti. Tretji sklop spremenljivk opredeljuje prostor tudi z vidika časovne dinamike oziroma širjenja šakala. Znano je, da širjenje šakala pogosto poteka vzdolž večjih rek, saj predstavljajo obrežna vegetacija, poplavni oziroma obrežni gozdovi, grmišča in loke ustrezne bolj ali manj neprekinjene linijske strukture v prostoru. Tako smo prostor na območju lovišč, ki jih prečkajo večje reke (Mura, Drava, Sotla, Krka, Kolpa, Savinja, Sava, Ljubljanica, Dragonja, Soča in Vipava) opredelili kot preferenčna selitvena območja vzdolž katerih pričakujemo širjenje šakala (raster: LD_reke). Četrti sklop spremenljivk je predstavljal prostorski gradient urbano-ne-urbano. Šakal uspešno izkorišča prostor med urbanim prostorom in strnjenimi gozdovi, a se izogiba intenzivnim urbanim območjem. Tako smo z negativnim predznakom opredelili območja največjih gostot urbanih površin/naselij (raster: urbane_cone). Opredeljene spremenljivke prostora smo rastrsko sešteli in dobili ordinalni gradient območij primernosti prostora za šakala, oziroma kvalitativni model primernosti prostora za šakala. Slika 15: Prostorski model pričakovane primernosti prostora za šakala v Sloveniji glede na poznane podatke o prisotnosti šakala in o dejavnikih okolja pred letom 2017. Stopnja pričakovane ustreznosti življenjskega prostora za šakala na ravni posameznega lovišča je bila za namene prvotnega monitoringa določena s srednjimi vrednostmi indeksov primernosti prostora v nekem lovišču, ki so bili razdeljeni v sedem razredov (slika 16). Slika 16: Povprečna primernost prostora za šakala v Sloveniji na nivoju lovišč, kot je bila opredeljena na podlagi tedaj razpoložljivih podatkov za prvoten monitoring v letih 2017 in 2018. Prednostno območje lovišč za izvajanje aktivnega monitoringa šakala v letih 2017 in 2018 je bilo določeno s prvima dvema prednostnima conama (tj. tistima z najvišjimi povprečnimi vrednostmi) primernosti prostora za to vrsto; poleg tega so bila v prednostno območje uvrščena tudi vsa lovišča, kjer je bilo v obdobju 2011 - 2016 zabeleženo pojavljanje šakala (Slika 17). Območje zabeleženega pojavljanja šakalov v zadnjem petletnem obdobju je bilo opredeljeno z lovišči, ki so segala v območje celice s trikilometrsko stranico, v kateri je bil zabeležen znak prisotnosti šakala. Takšna velikost celic (kvadranti) predstavljajo območje velikosti 900 ha, ki je hkrati tudi pričakovan velikostni razred gibanja teritorialnih šakalov. Aktiven monitoring z akustično metodo za zaznavanje teritorialnih skupin/parov naj bi se sistematično izvajal predvsem na prednostnem območju, drugje je bilo izvajanje izzivanja tuljenja sicer zaželeno, a prepuščeno presoji oziroma zainteresiranosti izvajalcev monitoringa. Slika 17: Predlagano prednostno območje lovišč za izvajanje aktivnega monitoringa šakala v letih 2017 in 2018 s pomočjo akustične metode (izzivanje oglašanja). 2.3.3. Genetske značilnosti in populacijska struktura šakalov v Sloveniji, s primerjavo sosednjih populacij iz Dalmacije in Panonske nižine Izvleček Šakal širi svoj življenjski prostor preko Evrope, vključno s Slovenijo. Šakali, ki živijo v Sloveniji lahko izhajajo iz jadranske populacije v Dalmaciji in/ali iz populacije, ki naseljuje Panonsko nižino na vzhodu. Analizirali smo genetske profile šakalov iz Slovenije (n=20), Dalmacije (n=21), severne (n=21) in vzhodne (n=7) Hrvaške ter Srbije (n=30), da bi določili lokalno genetsko pestrost in relativni vpliv obeh potencialnih izvornih populacij. Preučili smo 15 mikrosatelitskih genetskih markerjev, ki se rutinsko uporabljajo pri monitoringu volka (Canis lupus) v Sloveniji. Naši rezultati podpirajo obstoj dveh ločenih populacij; v Dalmaciji (n=21) in iz Panonskega območja (n=78). Šakali, ki so bili najdeni v Sloveniji primarno izvirajo iz panonske populacije, čeprav vsaj 4 vzorci kažejo sledi izvora iz Dalmacije. V jadranski populaciji znaša povprečno število alelov na lokus (alelska pestrost, Na) 3.200 (SE 0.279), opažena heterozigotnost (Ho) je 0.470 (SE 0.056) in nepristranska pričakovana heterozigotnost (uHe) 0.493 (0.051). V panonski populaciji, znaša Na 4.400 (0.434), Ho je 0.571 (SE 0.043) in uHe je 0.592 (0.038). Prihodnje raziskave lahko pomagajo razrešiti vprašanje, ali se vzorec panonsko dominantne imigracije s časom spreminja. Z analizo neinvazivnih vzorcev s škodnih primerov lahko zagotovo potrdimo prisotnost šakalov. Priporočamo nadaljnje raziskave ekološke funkcije šakalov, njihove interakcije z ljudmi in domačimi živalmi in nadaljevanje monitoringa, ki bi poleg razširjenosti vrste pri nas, omogočal tudi odkritje potencialnih primerov križanja z ostalimi vrstami iz družine psov. Uvod Šakal se smatra za avtohtono vrsto jugo-vzhodnega Balkana, čigar prisotnost naj bi bila poznana že iz obdobja neolitika (Sommer and Benecke 2005). Po obdobjih širjenja v notranjost evropske celine in upadanja števila živali v preteklih stoletjih zaradi človekovega preganjanja, je vrsta skozi pretekla desetletja ponovno naselila države kot sta Bolgarija (Stoyanov 2012) in Makedonija (Ivanov in sod. 2016). Vrsta se je dodatno razširila proti severu na Madžarsko, Avstrijo in celo v države severne Evrope vključno s Poljsko in Estonijo (Arnold in sodl. 2012, Rutkowski in sodl. 2015). Te spremembe so privedle do potreb po dodatnem znanju o biologiji šakala in kompeticijskih odnosih z drugimi zvermi na hitro se razširjajočem območju Evrope (Arnold in sod. 2012, Kowalczyk in sod. 2015, Ćirović in sod. 2016). Genetske analize vzorcev šakalov iz vzhodne Italije so pokazale sledi imigracije tako iz Dalmacije kot Slavonije, tj. jadranske in panonske izvorne populacije (Fabbri in sod. 2014). Šakali iz panonske populacije, ki vključuje SV Hrvaško, S Srbijo in južno Madžarsko bi lahko prvotno izvirali iz različnih izvornih populacij, vključno z Jadransko obalo in vzhodom, tj. Bolgarija, Romunija, Ukrajina, Turčija in Kavkaz (Rutkowski in sod. 2015). Poleg tega vzorci šakalov iz območja Baltika, kjer so bili prvič opaženi po letu 2011 (Rutkowski in sod. in viri v tem članku), kažejo znake izvora tako iz JV Evrope kot tudi Kavkaza. Ta izredno dinamična situacija osvetljuje pomembnost razumevanja disperzijskega vedenja šakalov, genski pretok in možne okoljske pregrade oziroma omejitve pri razširjanju - disperziji osebkov. V Sloveniji so bili prvi šakalji teritoriji in dokazi o reprodukciji potrjeni leta 2009 (Krofel 2009), čeprav obstaja možnost, da so se vzpostavili tudi že prej (Kryštufek 1994, Krofel in Potočnik 2008). Vzorci imigracije in mešanja med različnimi izvornimi populacijami šakalov v Sloveniji lahko pričakovano kažejo podobno sliko kot so jo opazili v Italiji (Fabbri in sod. 2014). Naš cilj je bil raziskati genetsko pestrost in izvor populacije (populacij) šakalov v Sloveniji in določiti potencialne smer(i) kolonizacije. Za dosego tega cilja smo analizirali genetske profile vzorcev iz Slovenije (n=20), Dalmacije (n=21), severne (n=21) in vzhodne (n=7) Hrvaške ter Srbije (n=30), da bi določili relativen pomen dveh potencialnih izvornih populacij v Sloveniji. Prisotnost šakala v Sloveniji smo poleg vzpostavitve tkivne genetske banke spremljali tudi preko zbiranja neinvazivnih genetskih vzorcev, predvsem z analizo povzročitelja škode na domačih živalih (DS 7) in vzorcev zbranih v okviru monitoringa volka. Material in metode Zbrali in analizirali smo vzorce 99 šakalov iz Slovenije (n=20), Dalmacije (n=21), severne (n=21) in vzhodne (n=7) Hrvaške ter Srbije (n=30). Z izjemo vzorca sline, ki smo ga vzeli šakalu, ki je bil opremljen z GPS ovratnico, so vse ostalo tkivni vzorci mrtvih živali (seznam vzorcev v Prilogi DS3) . Te so bile bodisi povožene, bodisi odstreljene. Genetski profili so bili narejeni na podlagi 15 mikrosatelitskih lokusov (Preglednica 6), ki jih uporabljamo tudi za genetski monitoring volkov (C. lupus) v Sloveniji. Slika 18: Zbrani tkivni genetski vzorci šakala (Canis aureus) v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Izolacija DNK in genotipizacija V izogib kontaminaciji z visoko koncentrirano DNK, z neinvazivnimi genetskimi vzorci in vzorci tkiv rokujemo v ločenih laboratorijih (Skrbinšek in sod. 2010). Vsi tkivni vzorci so hranjeni v 96% etanolu v genetski zbirki Skupine za ekologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Celokupno genomsko DNK iz tkivnih vzorcev smo izolirali z uporabo GenElute Mammalian Genomic DNA Miniprep Kit (Sigma-Aldrich). Neinvazivni genetski vzorci (NGV) zajemajo iztrebke, bris ustne sluznice in brise z ugrizov na kadavrih domačih živali s škodnih primerov. Multipleks PCR reakcija vključuje 16 avtosomalnih mikrosatelitskih lokusov in marker vezan na spolne kromosome (amelogenin) za določitev spola. Za vse PCR reakcije smo uporabili mešanico reagentov Qiagen MultiplexPCR Kit in sledeč protokol, na cyclerju: 15-min začetne denaturacije na 95 °C, sledi 31 ciklov denaturizacije na 94 °C za 30 s, vezava začetnikov na 60 °C za 90 s in elongacija na 72 °C za 1 min. Protokol zaključuje 30 min dolg korak elongacije na 60 °C. Dolžina pomnoženih fragmentov DNK je bila analizirana na avtomatskem sekvenatorju Biosystems ABI 3130xl, rezultati pa pregledani s programom GeneMapper v.4.0. Da smo potrdili alel, smo ga morali videti v vsaj 2 neodvisnih PCR reakcijah (Skrbinšek in sod. 2010). V končni analizi smo izločili lokus AHTk211, ki se je na vzorcih šakala slabo pomnožil. Genotipe sestavljajo podatki o alelih na 15 mikrosatelitskih lokusih (Preglednica 6). Populacijska struktura in genetska pestrost populacij šakala Populacijsko strukturo smo preučili z dvema komplementarnima metodama. Najprej smo naredili analizo glavnih komponent z adegenet paketom (Jombart 2008; Jombart in Ahmed, 2011) v R 1.1.383 (R Development Core Team 2017), ki ne vključuje nobenih populacijsko genetskih predpostavk. Nato smo še uporabili Bayesov algoritem implementiran v program STRUCTURE (Pritchard in sod. 2000). STRUCTURE predvideva da so lokusi znotraj populacije v Hardy-Weinbergovem ravnovesju in v vezavnem ravnovesju, in bo dodelil posameznike v skupine na osnovi teh zakonitosti. Za analizo smo uporabili naslednje parametre: 10. 000 začetnih korakov (Burnin) , ki jim sledi 100.000 korakov Markovske verige (MCMC). Testirali smo prisotnost različnih skupin populacij (K) v razponu od 1 do 6. Rezultate smo analizirali po metodi Evanno in sod (2005), da bi določili število skupin populacij z najvišjo podporo. Za opažene skupine populacij smo v programu GenAlEx (Peakall in Smouse 2012) izračunali, za vsak lokus v populaciji, število alelov (ali alelsko pestrost, Na) in število privatnih alelov (P), opaženo heterozigotnost (Ho) in nepristransko pričakovano heterozigotnost (uHe, popravljeno glede na vpliv velikosti vzorca (Nei 1978). Za vsak lokus smo testirali ali odstopa od Hardy-Weinbergovega ravnovesja (HWE) in ali so lokusi med seboj v vezavnem neravnovesju (LD), za to smo uporabili program Genepop (Raymond in Rousset 1995, Rousset 2008) dostopen na spletu (http://genepop.curtin.edu.au/). Testne statistike smo izračunali s sledečimi parametri Markovskih verig: prvih 10000 iteracij smo zavrgli, statistike pa izračunali za 400 skupin s po 3000 iteracij na skupino. Vrednost alfa smo nastavili na 0.05 in rezultate korigirali z Bonferronijevo metodo (Rice 1989), da smo jih prilagodili testiranju multiplih hipotez. Končno, smo izračunali še klasično statistiko Fst , ki opisuje diferenciacijo parov populacij, po Theta (Weir in Cockerham 1984) s programom GENETIX 4.05 (Belkhir inn sod. 2004) s 1000 permutacijami, in ocenili 95% intervale zaupanja (95% CI) z 1000 bootstrap ponovitvami. Rezultati Tako metoda glavnih komponent (PCA) (Slika 19, 20) kot tudi STRUCTURE (Slike 21,22 in 23) sta podprli prisotnost dveh skupin populacij. Ena populacija zajema šakale iz Dalmacije (n=21), druga pa šakale iz Panonske nižine (n=78) in vključuje tudi vse vzorce živali iz Slovenije (n=20). PCA analiza je pokazala, da je informativna samo prva glavna komponenta (PC), PC1 je predstavljala 8.5% variacije, PC2 prikazuje 5.5% (Slika 19). PC3 je predstavljala 5.2% variacije (Slika 20). PCA prikazuje, da šakali iz Slovenije kažejo visoko prekrivanje z panonsko populacijo, čeprav pozicija štirih vzorcev nakazuje na delni izvor iz dalmatinske populacije. Te ugotovitve so bile podprte tudi z rezultati analize v STRUCTURE (Slike 21, 22 in 23), ki niso pokazali nobene očitne strukturiranosti vzorcev znotraj panonske populacije, a so nakazale, da vsaj 4 vzorci iz Slovenije vključujejo sledi prednikov iz Dalmacije. Ti štirje vzorci so bili zbrani v Cerknici (Bistra), Borovnici, (Dolenja vas (Senožeče) ali Petrinje) in Divača (vzorec samca opremljenega z GPS ovratnico). Slika 19: Metoda glavnih komponent genetskih profilov šakalov iz Dalmacije (1 - širša Dalmacija, 2 - smetišče Trpanj, Pelješac), Severno-centralne Hrvaške (3), Vzhodne Hrvaške (4), Srbije (5) in Slovenije (6) prikazuje PC1 (8.5% variacije) in PC2 (5.5%). Slika 20: Metoda glavnih komponent genetskih profilov šakalov iz Dalmacije (1 - širša Dalmacija, 2 - smetišče Trpanj, Pelješac), Severno-centralne Hrvaške (3), Vzhodne Hrvaške (4), Srbije (5) in Slovenije (6) prikazuje PC1 (8.5% variacije) in PC3 (5.2%). Slika 21: Rezultati analize števila skupin populacij (K) določenih v programu STRUCTURE, ki prikazujejo L(K) povprečne vrednosti za 1-6 testiranih skupin. Optimalna vrednost K je v ravnovesju med visoko verjetnostjo (L(K)) in omejeno varianco (vertikalne črte) in podpira K=2. Slika 22: Rezultati analize števila skupin populacij (K) določenih v programu STRUCTURE, prikazujejo DeltaK vrednosti izračunane po metodi Evanno in sod. (2005). Najvišja vrednost DeltaK kaže na najbolj verjetno vrednost K, v našem primeru K=2. Slika 23: Rezultati dodelitvenega testa s STRUCTURE prikazujejo razdelitev v 2 - 4 skupine populacij (K). Vsak stolpec predstavlja en osebek in oceno koeficienta pripadnosti določeni skupini. Jasno se pokaže diferenciacija med živalmi iz Dalmacije (DAL, n=21, zadnjih sedem vzorcev je iz Trpanja, Pelješac) in Panonske nižine. V panonsko populacijo spadajo šakali iz severne Hrvaške (HRV-N, n=21), vzhodne Hrvaške (HRV-E, n=7), Srbije (SRB, n=30) in Slovenije (SLO, n=20). Genetska pestrost je relativno visoka tako v Dalmaciji kot tudi v populaciji iz panonske nižine, v slednji so višje vrednosti Na, Ho in uHe (Preglednica 6). Za obe populaciji velja, da je Ho < uHe. En lokus (REN162C04) kaže značilno odstopanje od HWE v panonski populaciji in noben v dalmatinski. Test vezavnega neravnovesja ni pokazal nobenih značilnih rezultatov. En lokus (INU055) je v dalmatinski populaciji monomorfen. Čeprav smo imeli le 21 vzorcev šakalov iz Dalmacije, smo na dveh lokusih (AHTh171, REN247M23) zasledili po en privaten alel. V večji panonski populaciji, zastopani z 78 osebki, so privatni aleli prisotni na 13 lokusih. Tudi tu je večina lokusov imela po en privatni alel, izjema je le lokus AHT137, kjer smo zasledili 5 privatnih alelov. Diferenciacija med panonsko in dalmatinsko populacijo je relativno visoka (Fst = 0.107 (95% CI [0.069-0.146]) in v skladu z rezultati STRUCTURE in PCA. Preglednica 6: Genetska pestrost šakalov (Canis aureus) iz populacije v Dalmaciji in panonske populacije, ki vključuje tudi šakale iz Slovenije (n=20). Izpisana so imena mikrosatelitskih lokusov (Lokus ID), število alelov (Na) in število privatnih alelov (P), opažena heterozigotnost (Ho), in nepristranska pričakovana heterozigotnost (He). Testi Hardy-Weinberg ravnovesja v vsaki populaciji, značilna odstopanja po Bonferroni metodi za multiple teste so označena z *. Podobni testi vezavnega neravnovesja niso pokazali statistično značilnih rezultatov. Dalmacija (n=21) Panonska nižina (n=78) Lokus ID Na (P) Ho uHe Na (P) Ho uHe AHT137 4 (0) 0.476 0.494 9 (5) 0.756 0.822 AHTh171 4 (0) 0.714 0.577 5 (1) 0.551 0.621 AHTh260 5 (1) 0.524 0.621 5 (1) 0.692 0.703 AHTk253 2 (0) 0.190 0.177 3 (1) 0.295 0.285 CXX279 2 (0) 0.381 0.418 3 (1) 0.436 0.536 FH2054 4 (0) 0.714 0.632 5 (1) 0.641 0.708 FH2848 3 (0) 0.619 0.668 3 (0) 0.538 0.507 INRA21 3 (0) 0.429 0.463 4 (1) 0.679 0.680 INU030 4 (0) 0.714 0.590 5 (1) 0.692 0.708 INU055 1 (0) 0.000 0.000 3 (2) 0.577 0.550 REN162C04 3 (0) 0.381 0.324 4 (1) 0.346* 0.454 REN169D01 2 (0) 0.238 0.470 2 (0) 0.282 0.343 REN169O18 4 (0) 0.571 0.693 5 (1) 0.795 0.646 REN247M23 4 (1) 0.714 0.684 6 (3) 0.718 0.709 REN54P11 3 (0) 0.381 0.577 4 (1) 0.564 0.613 Povprečje (SE) 3.200 (0.279) 0.470 (0.056) 0.493 (0.051) 4.400 (0.434) 0.571 (0.043) 0.592 (0.038) Razprava Naše analize šakalov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije podpirajo obstoj dveh skupin populacij. Ena skupina združuje živali iz Dalmacije ob obali jadranskega morja na Hrvaškem in se jo jasno vidi tako v PCA analizi kot rezultatih iz STRUCTURE in sovpada z rezultati preteklih študij (Rutkowski in sod. 2015, Silva 2015, Arabansić in sod. 2017). Drugo skupino predstavljajo živali iz in okoli regije panonske nižine, kjer osebki zbrani v Srbiji, S in V Hrvaški in Sloveniji kažejo visoko prekrivanje v genetskih profilih. Vsaj štirje šakali iz Slovenije imajo genetske profile, ki odražajo sledi prednikov iz Jadranske populacije. Nekateri od njih bi lahko bili direktni potomci ali pa potomci druge generacije migrantov iz Dalmacije, pojav, ki so ga opazili tudi v Italiji (Fabbri in sod. 2014). Čeprav je bilo število šakalov vključeno v italijansko študijo relativno nizko (n=7), rezultati nakazujejo na višji delež osebkov, ki so potomci dalmatinskih šakalov, kot smo jih opazili v naši študiji med slovenskimi vzorci. Neglede na različno velikost vzorca v naši in italijanski študiji, je možno da je to vpliv le enega ali dveh priseljencev. Čeprav STRUCTURE predvideva, da je populacija v HWE in v vezavnem ravnovesju, smo dobili podobne rezultate tudi z metodo glavnih komponent, ki deluje brez tovrstnih predpostavk in skupaj z rezultati Fst in prisotnostjo privatnih alelov in znanjem od prej (Rutkowski in sod. 2015, Silva 2015, Arabansić in sod. 2017), podpira prisotnost dveh ločenih populacij. Prejšnje analize so predlagale da funkcionalna variance v obliki pestrosti glavnega imunohistokompatibilnega kompleksa (MHC) bi lahko bila višja v jadranski populaciji (Arabansić in sod. 2017), in študija funkcionalne genetske pestrosti pri šakalih z mešanim izvorom bi lahko bil dober vir informacij in evolucijski vpliv opažanega mešanja dveh genskih bazenov. Trenutna populacija šakalov v Južno centralni Evropi izgleda zelo dinamična, kot se kaže iz nedavnih poročil iz BIH, (Trbojević in sod. 2018), Madžarske (Kusza in sod. 2018, Lanszki in sod. 2018) in Makedonije (Ivanov in sod. 2016). Zgodnejše raziskave so predlagale, da so se šakali v Slovenijo priselili z jadranske obale od 80tih let 20 st. (Kryštufek in Tvrtković 1990), čeprav prostorsko-časovna distribucija imigrantov z juga v primerjavi z vzhoda ni znana in je možno, da se je dogajala sočasno. Glavni izvori migracij se lahko tudi spreminjajo s časom in prihodnje raziskave, ki bi vključevale večje število genetskih markerjev bi lahko podale jasnejšo sliko migracijskih poti. Opazili smo relativno visoko genetsko pestrost tako v jadranski kot panonski populaciji, čeprav ju težko direktno primerjamo zaradi razlike velikosti vzorcev. V skladu z rezultati Febbri in sod (2014) je Ho C Ax 2 D E DxE 1 Novomeško 98 46 0,0072 0,3326 196 90 4,8% 4 2 Gorenjsko 198 30 0,0122 0,3705 396 120 5,4% 6 3 Kočevsko-Belokranjsko 192 31 0,0057 0,1740 384 117 2,5% 2 4 Notranjsko 139 37 0,0210 0,7679 278 101 11,2% 11 5 Primorsko 123 69 0,0406 2,8100 246 170 40,9% 69 6 Pohorsko 148 26 0,0092 0,2360 296 76 3,4% 2 7 Posavsko 70 57 0,0227 1,2850 140 79 18,7% 14 8 Pomursko 103 61 0,0084 0,5139 206 126 7,5% 9 9 Savinjsko-Kozjansko 125 49 0,0076 0,3706 250 122 5,4% 6 10 Slovenskogoriško 62 55 0,0307 1,6772 124 67 24,4% 16 11 Triglavsko 131 23 0,0024 0,0561 262 61 0,8% 0 12 Zahodno visoko kraško, 141 42 0,0210 0,8937 282 119 13,0% 15 13 Zasavsko 88 39 0,0058 0,2250 176 68 3,3% 2 14 Kamniško-Savinjsko 83 31 0,0022 0,0669 166 51 1,0% 0 15 Ptujsko-Ormoško 92 48 0,0187 0,9070 184 89 13,2% 11 OCENA STANJA (max.): 6,8710 SKUPAJ: 167 Kapaciteta odvzema in načrt odvzema Za določitev predloga višine letnega odvzema šakalov po LUO-jih smo izhajali iz predpostavke, da je maksimalno trajnostno poseganje v populacijo šakala v višini dveh (2) osebkov na zaključenih 1.000 ha površine posameznega lovišča (LD, LPN). Izhodišče maksimalne gostote odvzema je zastavljeno konzervativno, saj je povprečna gostota odvzema šakalov v Bolgariji z >3 osebki na 1.000 ha površine ocenjena kot trajnostno poseganje v populacijo (Stoyanov 2018). Teoretično kapaciteto odvzema Kodv_POVRŠINA (enačba 1) smo tako opredelili kot vsoto zaključenih 1.000 ha posameznih lovišč v LUO pomnoženo z dva (preglednica 1; stolpec A in Ax2). Kapaciteto odvzema smo nato prilagodili glede na povprečno primernost prostora v LUO (stolpec D=BxAx2/100) za šakala kot parameter Kodv_HS (enačba 2). Tako smo dobili potencialno kapaciteto odvzema glede na prostorsko primernost posameznih LUO za šakala. Višino predloga odvzema NAČRT ODVZEMA (stolpec DxE) na obstoječe stanje (januar 2019) smo nato izračunali kot delež %Kodv_HS (enačba 3), ki je izražen kot razmerje med povprečno OCENO STANJA v LUO (stolpec BxC) in maksimalno vrednostjo ocene stanja OCENA STANJA max. (obstoječa vrednost v januarju 2019: 6,871), pomnožen s kapaciteto odvzema Kodv_HS (enačba 4). Enačbe za izračun predloga načrta odvzema: 1... Kodv_POVRŠINA = površina LU0(ILD,LPN)[1000ha]*2 2... Kodv_HS = Kodv_POVRŠINA*PRIMERNOST PR0ST0RA/100 3. %Kodv_HS = OCENA STANJA [LUO]/OCENA STANJA [max. vrednost] 4. NAČRT ODVZEMA = Kodv_HS*%Kodv_HS Načrt odvzema šakala je predlog, ki se nanaša na posamezno LUO kot celoto, odvzem pa se lahko v okviru LUN razdeli na posamezna lovišča, a do največ dveh šakalov na zaključenih 1.000 ha površine lovišča. Izračunane vrednosti načrta odvzema so izhodiščne vrednosti, ki se nanašajo na pridobljene podatke v zadnjih dveh letih (tj. stanje v januarju 2019) in jih bo treba dopolniti oz. posodobiti z novimi vhodnimi podatki najkasneje ob pripravi in sprejemanju novih dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov 2021-2030. 2.11. DS 11: Diseminacija rezultatov h končnim uporabnikom • Koordinator delovnega svežnja 11: VŠVO. • Sodelujoči: GIS in BF-Oddelek za biologijo. Tekom izvajanja projekta smo izvajali intenzivno diseminacijo rezultatov h končnim uporabnikom in splošni javnosti, in sicer prek različnih pristopov/poti prenosa informacij: (i) priprava namenske spletne strani projekta; (ii) objava več strokovnih člankov v reviji Lovec; (iii) izvedba več predavanj in objava povzetkov prispevkov na znanstvenih konferencah ter strokovnih posvetovanjih; (iv) večkratno pojavljanje v medijih oz. v sredstvih javnega obveščanja; (v) izvedba izobraževanj za usposobljene izvajalce monitoringa šakala; (vi) vključitev vsebin in izsledkov projekta v študijski proces na sodelujočih visokošolskih zavodih; (vii) izvedba delavnice, namenjene različnim interesnim skupinam, in več sestankov s predstavniki sofinancerja; (viii) so-organizacija strokovno-znanstvenega posvetovanja o šakalu ob samem zaključku projekta; (ix) priprava rokopisa strokovne monografije o šakalu, ki bo izšla po zaključku projekta, predvidoma oktobra 2019. Posamezne aktivnosti za diseminacijo rezultatov z navedbo konkretnih dosežkov so podrobneje opisane v nadaljevanju. 1. Ob začetku izvajanja projekta smo postavili namensko projektno spletno stran (http://sakal.gozdis.si), na kateri je podrobno predstavljen šakal in projektne aktivnosti, na njej sproti objavljamo aktualne teme in s projektom povezane novice. 2. V reviji Lovec smo objavili tri strokovne članke, v katerih smo predstavili projekt, rezultate izvajanja monitoringa šakala v Sloveniji in nekatere dosežke projektne skupine: • Potočnik H., Pokorny B., Flajšman K., Majić Skrbinšek A., Kos I. 2017. Spremljanje (monitoring) šakala v Sloveniji. Lovec, 100 (2): 71-78. • Potočnik H., Pokorny B., Flajšman K., Kos I. 2018. Rezultati prve sezone sistematičnega spremljanja populacije šakala (Canis aureus) v Sloveniji. Lovec, 101 (4): 169-173. • Potočnik H., Pokorny B., Flajšman K., Kos I. 2018. Lovci in raziskovalci na Krasu z GPS-telemetrično ovratnico opremili prvega šakala v Sloveniji. Lovec, 101 (6): 277-280. 3. Projekt in stanje šakala v Sloveniji smo v obliki predavanj in objavljenih povzetkov prispevkov predstavili na več znanstvenih in strokovnih dogodkih: • Potočnik H., Kos I., Flajšman K., Pokorny B. 2017. The establishment of national monitoring of the expanding species, Golden jackal, in Slovenia. V: 70 years of the Faculty of Forestry in Skopje. Skopje, 4.6. oktober 2017. Skopje: Ss. Cyril and Methodius University, Faculty of Forestry, str. 20. • Pokorny B., Kos I., Potočnik H., Flajšman K. 2018. Status and management of non-native mammalian game species in Slovenia. V: Strane vrste i lovstvo. Karlovac, 1. marec 2018. Karlovac: Veleučilište u Karlovcu, str. 12-13. • Potočnik H., Kos I., Flajšman K., Pokorny B. 2018. Competition, coexistence or exclusion? Distribution of expanding golden jackal in relation to distribution and density of two other canid species, grey wolf and red fox, in Slovenia. Sofija, 13.-16. junij 2018. Sofija: University of Forestry, Faculty of Forestry, Department of Wildlife Management, str. 66. • Kos I. 2018. Zakaj in kako smo šakala raziskovali v sklopu ciljnega raziskovalnega projekta. V: 10. Slovenski lovski dan. Šakal v Sloveniji in na Balkanu: stanje in upravljavski izzivi. Koper, 6. oktober 2018. Lovska zveza Slovenije, str. 4. • Potočnik H., Pokorny B., Flajšman K., Kos I. 2018. Šakal v Sloveniji: najpomembnejše ugotovitve nacionalnega monitoringa. V: 10. Slovenski lovski dan. Šakal v Sloveniji in na Balkanu: stanje in upravljavski izzivi. Koper, 6. oktober 2018. Lovska zveza Slovenije, str. 5. • Levanič T., Flajšman K., Kuralt Ž., Kos I., Pokorny B., Potočnik H. 2018. Prehranske značilnosti šakalov (Canis aureus) v Sloveniji. V: 10. Slovenski lovski dan. Šakal v Sloveniji in na Balkanu: stanje in upravljavski izzivi. Koper, 6. oktober 2018. Lovska zveza Slovenije, str. 6. • Stronen A.V., Bartol M., Boljte B., Bošković I., Gačić D., Jelenčič M., Konec M., Kos I., Kovačič T., Pintur K., Pokorny B., Potočnik H., Šprem N., Tomljanović K., Skrbinšek T. 2018. Genetic diversity and population structure of jackal in Slovenia, with reference to neighbouring populations in Dalmatia and in the Pannonian Basin. V: 10. Slovenski lovski dan. Šakal v Sloveniji in na Balkanu: stanje in upravljavski izzivi. Koper, 6. oktober 2018. Lovska zveza Slovenije, str. 9-10. • Potočnik H., Ražen N., Krofel M., Kuralt Ž., Flajšman K., Pokorny B., Kos I.. Potential versus actual "habitat interference" between expanding golden jackals and wolves in Slovenia. Elläiniko Zäoologiko Archeio, ISSN 1106-2134, Nov. 2018, no. 9, str. 110. • Potočnik H., Pokorny B., Kos I.. Recent and future spatial distributions in golden jackals, wolves and foxes in Slovenia. V: Popović, Z. (ur.). Program of the International Symposium on Animal Science 2018, 22nd-23rd November 2018, Faculty of Agriculture, Belgrade-Zemun, Serbia. Belgrade: University, Faculty of Agriculture. 2018, str. 95. 4. Projekt smo večkrat predstavili v sredstvih javnega obveščanja oz. informativnih medijih, tudi tistih z zelo veliko naklado (Preglednica 9), s čimer smo pomembno prispevali ne le k diseminaciji projektnih rezultatov, temveč tudi k promociji dosežkov slovenske znanosti, a tudi sofinancerjev raziskave kot pomembnih podpornikov raziskav v slovenskem prostoru. Preglednica 9: Predstavitev projekta in njegovih dosežkov v sredstvih javnega obveščanja oz. informativnih medijih. Publikacija/ medij Naslov prispevka Datum (čas) Povezava Radio Prvi Prvi šakal pri nas dobil telemetrično ovratnico 11. 4. 2018 (16:41) https://radioprvi.rtvslo.si/2018/04/prvi-sakal-pri-nas-dobil-telemetricno-ovratnico/ Kanal A Šakal Luka z GPS ovratnico 30. 4. 2018 (18:10) https://www.24ur.com/bf4a734c-583b-41ea-8818-fb391f805df6 STA Znanost Na Krasu s telemetrično ovratnico opremili šakala Luko 11. 4. 2018 (9:39) http://znanost.sta.si/2502514/na-krasu-s-telemetricno-ovratnico-opremili-sakala-luko Primorske novice Na Krasu s telemetrično ovratnico opremili šakala Luko 11. 4. 2018 (9:55) https://www.primorske.si/primorska/srednja-primorska/na-krasu-s-telemetricno-ovratnico-opremili-sakala Dnevnik S telemetrično ovratnico bodo zbirali podatke o življenju šakala Luke 11. 4. 2018 (11:15) https://www.dnevnik.si/1042818089/magazin/z nanost-in-tehnologija/s-telemetricno-ovratnico-bodo-zbirali-podatke-o-zivljenju-sakala-luke AS televizija Murska Sobota V Sloveniji z GPS telemetrično ovratnico opremili prvega šakala in šele četrtega v Evropi 11. 4. 2018 http://www.tv-as.net/prispevki/158-v-sloveniji- z-gps-telemetricno-ovratnico-opremili-prvega- sakala-in-sele-cetrtega-v-evropi Gnes.si Z GPS telemetrično ovratnico opremili prvega šakala v Sloveniji in šele četrtega v Evropi 11. 4. 2018 (9:14) https://www.gnes.si/okolje/narava/3181-z-gps-telemetricno-ovratnico-opremili-prvega-sakala-v-sloveniji-in-sele-cetrtega-v-evropi Primorski dnevnik Šakalu dali ime in nadeli ovratnico 12. 4. 2018 Tiskana izdaja (str. 4): kratka povezava na http://www.primorski.it/stories/alpejadran/283 832_akal_luka_ima_ovratnico/ Zurnal24.si Šakali: tako je Luka kot prvi v Sloveniji dobil zelo posebno ovratnico 11. 4. 2018 (9:13) https://www.zurnal24.si/vizita-za- zivali/novice/tako-je-sakal-luka-prvi-v-sloveniji- dobil-zelo-posebno-ovratnico-308066 Regional obala Luka dobil ovratnico 11.4.2018 http://www.regionalobala.si/novica/luka-dobil- ovratnico-na-krasu-z-njo-opremili-prvega-sakala- v-sloveniji (se nadaljuje) Preglednica 10: Predstavitev projekta in njegovih dosežkov v sredstvih javnega obveščanja oz. informativnih medijih (nadaljevanje). Publikacija/ medij Naslov prispevka Datum (čas) Povezava Biotehniška fakulteta Raziskovalci UL BF z GPS telemetrično ovratnico opremili prvega šakala v Sloveniji 12. 4. 2018 https://www.uni- lj.si/aktualno/novice/2018041215353359/ Lovska zveza Slovenije Na Krasu so z GPS telemetrično ovratnico opremili prvega šakala v Sloveniji in šele četrtega v Evropi 12. 4. 2018 http://www.lovska- zveza.si/news/333/lzs/informacije/novice 24ur.com Šakal Luka ima nov 'modni dodatek', ki zbira podatke o njegovih navadah 30. 4. 2018 https://www.24ur.com/novice/slovenija/sakali- so-se-k-nam-razsirili-z-balkana-zdaj-pa-se- mnozijo-hitreje-kot-volkovi.html Radio Si International Z GPS telemetrično ovratnico opremili prvega šakala v Sloveniji in šele četrtega v Evropi 16.4.2018 / Radio Si International Jackals, new mammal species in Slovenia 24.4.2018 Oddaja v angleščini Radio Kranj Na Krasu s telemetrično ovratnico opremili šakala Luko 16.4.2018 / Radio študent Pasji prišleki/Znanost/Katedra za biologijo 25.5.2018 https://radiostudent.si/znanost/katedra-za-bilologijo/pasji-pri%C5%A1leki 5. V letih 2017 in 2018 smo izvedli skupaj deset izobraževanj za usposobljene izvajalce monitoringa šakala na različnih lokacijah po Sloveniji (2017: Murska Sobota, Ljutomer, Ptuj, Celje, Ljubljana, Črnomelj, Štorje, Nova Gorica; 2018: Slovenj Gradec, Kranj), ki se jih je udeležilo skupaj >1.000 udeležencev - zainteresiranih izvajalcev monitoringa. 6. Stanje šakala v Sloveniji, projekt in dobljene rezultate smo predstavili študentom različnih študijskih programov prek vključevanja vsebin v izvedbo relevantnih predmetov: (i) Biologija in varstvo velikih vretenčarjev: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; magistrski študijski program Varstvo narave; december 2017; (ii) Upravljanja s populacijami prostoživečih živali: Visoka šola za varstvo okolja; prvostopenjski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije; april 2018. 7. Delavnico s predstavniki vseh ključnih deležnikov oz. končnih uporabnikov smo izvedli 15. 5. 2018 na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Udeležilo se jo je prek 40 udeležencev (predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP); Ministrstva za okolje in prostor (MOP); Agencije RS za okolje (ARSO); Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS); Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN); Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS); Lovske zveze Slovenije (LZS); območnih združenj upravljavcev lovišč (OZUL); raziskovalnih institucij iz Slovenije in Hrvaške; člani projektne skupine), ki so po predstavitvi projekta predstavili svoja mnenja in poglede na upravljanje s šakalom v Sloveniji v prihodnje. Na 10. Slovenskem lovskem dnevu (Koper, 6. 10. 2018) pa smo izvedli okroglo mizo, na kateri so sodelovali predstavniki MOP, MKGP, ZRSVN, LZS, Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, Društva Dinaricum, Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu in Gozdarske fakultete Univerze v Beogradu; tudi na tej okrogli mizi smo omogočili predvsem izmenjavo mnenj in stališč o upravljanju s šakalom v Sloveniji v prihodnje. Poleg obeh dogodkov smo predstavnika MKGP kot sofinancerja, dr. Matevža Adamiča in Saša Novinca, sproti obveščali o izvajanju projekta in najpomembnejših ugotovitvah, med drugim tudi na dveh sestankih projektne skupine s predstavniki sofinancerja (7. 11. 2016 in 4. 12. 2017). 8. Ob zaključku projekta smo člani projektne skupine v sodelovanju s Strokovno-znanstvenim svetom Lovske zveze Slovenije kot podpornico projekta (kar je izrazila tudi s podpisanim pismom podpore ob prijavi projekta) v sklopu 10. Slovenskega lovskega dne organizirali strokovno-znanstveno posvetovanje z naslovom »Šakal v Sloveniji in na Balkanu: stanje in upravljavski izzivi«. Dogodka se je udeležilo >120 udeležencev, večinoma slovenskih lovcev, a tudi predstavnikov MKGP, MOP, ZRSVN, Društva Dinaricum, Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, raziskovalnih in visokošolskih zavodov iz Slovenije (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Gozdarski inštitut Slovenije, Visoka šola za varstvo okolja), Madžarske (Univerza v Sopronu - zastopal jo je rektor univerze, prof. dr. Andras Nahlik), Srbije (Univerza v Beogradu - Biološka fakulteta, Gozdarska fakulteta) in Hrvaške (Univerza v Zagrebu - Agronomska fakulteta in Veterinarska fakulteta; Univerza v Osijeku). Na dogodku je bilo predstavljenih 12 referatov (pet med njimi so jih predstavili člani projektne skupine), izvedena je bila tudi okrogla miza (za podrobnosti glej točko 7, zgoraj). V okviru dogodka smo pripravili in izdali tudi zbornik izvlečkov, ki je dostopen na spletni strani projekta in na spletni strani LZS (http://www.lovska-zveza.si/userfiles/Izvle%C4%8Dki_Lovski%20dnevi%202018.pdf). • Pokorny B. (ur.), Kmetec U. (ur.). 2018. 10. Slovenski lovski dan. Šakal v Sloveniji in na Balkanu: stanje in upravljavski izzivi. Koper, 6. oktober 2018. Lovska zveza Slovenije, 20 str. 9. Člani projektne skupine (I. Kos, H. Potočnik, K. Flajšman, B. Pokorny) zaključujemo rokopis strokovne monografije o šakalu, ki bo izšla v letu 2019, in sicer kot 42. knjiga Zlatorogove knjižnice v nakladi >20.000 izvodov. Na tak način bomo slovenskim bralcem celovito predstavili šakala, njegovo biologijo in značilnosti, a tudi rezultate projekta, s poudarkom na ugotovitvah monitoringa. 3. Viri Acs K., Kurys A., Heltai M., Csanyi S., Szeles G. L., Bauer-Haaz E. A., Lanszki J. 2014. Diet composition of the golden jackal in an area of intensive big game management. V: First International Jackal Symposium, Veliko Gradište, Srbija, 13. - 16. oktober 2014. Book of abstracts: 32 Aiyadurai A., Jhala Y. V. 2006. Foraging and Habitat Use by Golden Jackals (Canis aureus) in the Bhal Region, Gujarat, India. Journal of the Bombay Natural History Society 103, 1: 5-12 Ambrali H., Bilgin C. C. 2013. First record of a melanistic golden jackal (Canis aureus, Canidae) from Turkey. Mammalia, 77, 2: 219-222 Amroun M., Giraudoux P., Delattre P. 2006. A comparative study of the diets of two sympatric carnivores - the golden jackal (Canis aureus) and the common genet (Genetta genetta) in Kabylia. Mammalia, 70, 3/4: 247254 Arabansić H., Florijančić T., Celinšćak Ž., Boškovič I., Galov A. 2017. Substantial functional diversity accompanies limited major histocompatibility complex class II variability in golden jackal (Canis aureus): A comparison between two wild Canis species in Croatia. Mammalian Biology, 83: 27-33. Arnold J., Humer, A., Heltai, M., Murariu,D., Spassov N., Hackländer K. 2011. Current status and distribution of golden jackals Canis aureus in Europe. Mammal Review, 42, 1: 1-11 Azevedo F. C. C., Lester V., Gorsuch W., Lariviere S., Wirsing A. J., Murray D. L. 2006. Dietary breadth and overlap among five sympatric prairie carnivores. Journal of Zoology, 269: 127-135 Balestrieri A., Remonti L., Prigioni C. 2010. Assessing carnivore diet by faecal samples and stomach contents: a case study with Alpine red foxes. Central European Journal of Biology, 6, 2, 283-292 Banea O. C., Krofel M., Červinka J., Gargarea P., Szabo L. 2012. New records, first estimates of densities and questions of applied ecology for jackals in Danube Delta Biosphere Reserve and hunting terrains from Romania. Acta zoologica bulgarica, 64, 4: 353-366 Bauer K. 2001. Goldschakal Canis aureus Linnaeus, 1758. V: Spitzenberger, F. (Ur.): Die Säugetierfauna Österretchs. Graz, Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft Umwelt und Wasserwirtschaft: 564-568 Belkhir K. P., Borsa P., Chikhi L., Raufaste N., Bonhomme F. 2004. GENETIX 4.05, logiciel sous Windows TM pour la genetique des populations. Laboratoire Genome, Populations, Interactions. CNRS UMR 5171, Universite' de Montpellier II, Montpellier. Ben-David M., Flaherty E. A. 2012. Stable isotopes in mammalian research: a beginner's guide. Journal of Mammalogy, 93, 2: 312-328 Borkowski J., Zalewski A., Manor R. 2011. Diet Composition of Golden Jackals in Israel. Annales Zoologici Fennici, 48, 2: 108-118 Bošković I. 2012. Morfološka i genetska obilježja čaglja (Canis aureus L.) u istočnoj Hrvatskoj. Doktorska disertacija. Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, poljoprivredni fakultet u Osijeku. 147 str. Bošković I. 2013. Zvijer koja osvaja Hrvatsku. Lovački vjesnik, 122, 1-2: 28-31 Bošković I., Šperanda M., Florijančić T., Šprem N., Ozimec S., Degmečić D., Jelkić D. 2013. Dietary Habits of the Golden Jackal (Canis aureus L.) in the Eastern Croatia. Agriculturae Conspectus Scientificus, 78, 3: 245-248 Breitenmoser U., Breitenmoser-Würsten C., Okarma H., Kaphegyi T., Kaphegyi-Wallmann U., Müller U. 2000. Action Plan for the Conservation of Eurasian Lnyx (Lynx lynx) in Europe. Council of Europe Publishing, Nature and Environment, 112: 69 str. Brelih S. 1955. Šakali (Canis aureus L.) na ozemlju Slovenije. Biološki vestnik, 4: 56-58 Chourasia P., Mondal K., Sankar K., Qureshi Q. 2012. Food Habits of Golden Jackal (Canis aureus) and Striped Hyena (Hyaena hyaena) in Sariska Tiger Reserve, Western India. World Journal of Zoology, 7, 2: 106-112 Comazzi C., Mattiello S., Friard O., Filacorda S., Gamba M. 2016. Acoustic monitoring of golden jackals in Europe: setting the frame for future analyses. Bioacoustics: 1-12 Commazi C., Mattiello S., Friardb O., Filacorda S, Gambab M. 2016. Acoustic monitoring of golden jackals in Europe: setting the frame for future analyses. Bioacoustics journal, 26, 3: 267-278 Corbet L. K. 1989. Assessing the diet of dingoes from feces: a comparison of 3 methods. The Journal of Wildlife Management 53: 343-346 Ćirović D., Chochlakis D., Tomanović S., Sukara R., Penezić A., Tselentis Y., Psaroulaki A. 2014. Presence of Leishmania and Brucella species in the golden jackal Canis aureus in Serbia. BioMed Research International 2014: 1-6 Ćirović D., Pavlović I., Penezić A., Kulišić Z., Selaković S. 2015. Levels of infection of intestinal helminth species in the golden jackal Canis aureus from Serbia. Journal of Helminthology 89: 28-33 Ćirović D., Teodorović V., Vasilev D., Marković M., Ćosić N., Dimitrijević M., Klun I., Djurković-Djaković O. 2015. A large-scale study of the Trichinella genus in the golden jackal (Canis aureus) population in Serbia. Veterinary Parasitology, 212: 253-256 Ćirović D., Penezić A., Krofel M. 2016. Jackals as cleaners: Ecosystem services provided by a mesocarnivore in human-dominated landscapes. Biological Conservation, 199: 51-55 Ćirović D., Penezić A., Milenković M., Paunović M. 2014. Winter diet composition of the golden jackal (Canis aureus L., 1758) in Serbia. Mammalian Biology - Zeitschrift Für Säugetierkunde, 79, 2, 132-137 Deinet S., Ieronymidou C., McRae L., Burfield I. J., Foppen R. P., Collen B., Böhm M. 2013. Wildlife comeback in Europe: The recovery of selected mammal and bird species. Final report to Rewilding Europe by ZSL, BirdLife International and the European Bird Census Council, ZSL, London, United Kingdom. 308 str. Dray S., Doufour A. B., 2007. The ade4 package: implementing the duality diagram for ecologists. Journal of Statistical Software, 22:1-20 Duscher G. G., Kubber-Heiss A., Richter B., Suchentrunk F. 2013. A golden jackal (Canis aureus) from Austria bearing Hepatozoon canis- import due to immigration into a non-endemic area? Ticks and Tick-borne Diseases, 4: 133-137 Evanno G., Regnaut S., Goudet J. 2005. Detecting the number of clusters of individuals using the software STRUCTURE: a simulation study. Molecular Ecology, 14: 2611-2620 Fabbri E., Caniglia R., Galov A., Arbanasić H., Lapini L., Bošković I., Florijančić T., Vlasseva A., Ahmed A., Mirchev R. L., Randi E. 2014. Genetic structure and expansion of golden jackals (Canis aureus) in the north-western distribution range (Croatia and eastern Italian Alps). Conservation Genetics, 15, 1: 187-199 Flajšman K., Jelenko Turinek I., Pokorny B. 2014. Reproductive potential of Roe deer in Slovenia. Balkan Journal of Wildlife Research, 1, 1: 20-25 Fowler, J. F., 2002. Survey research methods. 3rd edition. Applied social research methods series. Sage publication. London. Frankham R., Ballou J. D., Briscoe D. A. 2002. Introduction to Conservation Genetics. Cambridge University Press, New York, 617 str. Fuller T. K., Biknevicius A. R., Kat P. W., Vanvalkenburgh B., Wayne R. K. 1989. The Ecology of 3 Sympatric Jackal Species in the Rift-Valley of Kenya. African Journal of Ecology, 27, 4, 313-323 Galov A., Fabbri E., Caniglia R., Arbanasić H., Lapalombella S., Florijančić T., Bošković I., Galaverni M., Randi E. 2015. First evidence of hybridization between golden jackal (Canis aureus) and domestic dog (Canisfamiliaris) as revealed by genetic markers. Royal Society Open Science, 2: 150-154 Gazzola A., Avanzinelli E., Mauri L., Scandura M., Apollonio M. 2002. Temporal changes of howling in south European wolf packs. Italian Journal of Zoology, 69, 2: 157-161 Giannatos G., 2004. Conservation Action Plan for the golden jackal Canis aureus L. in Greece. WWF Greece. 47 str. Giannatos G., Karypidou A., Legakis A., Polymeni R. 2010. Golden jackal (Canis aureus L.) diet in Southern Greece. Mammalian Biology, 75: 227-232 Giannatos G., Marinos Y., Maragou P., Catsadorakis G. 2005. The Status of the Golden Jackal (Canis aureus L.) in Greece. Belgian Journal of Zoology, 135, 2: 145-149 Giannatos G. 2004. Conservation action plan for the golden jackal Canis aureus L. in Greece. WWF Greece, 47 str. Giannatos G., Karypidou A., Legakis A., Polymeni R. 2010. Golden jackal (Canis aureus L.) diet in Southern Greece. Mammalian Biology - Zeitschrift Für Säugetierkunde, 75, 3, 227-232 Hatlauf J. 2015. Potenzieller Lebensraum des Goldschakals (Canis aureus) in Österreich - Status, Habitatfaktoren und Modellierungsansatz. Masterarbeit. Institut für Wildbiologie und Jagdwissenschaft, Wien. Säugetierkundliche Informationen, 10, 51: 133-153 Hatlauf J., Banea O. C., Lapini L. 2016. Assessment of golden jackal species (Canis aureus, L.1758) records in natural areas out of their known historic range. Technical report. GOJAGE (Golden Jackal Informal Study Group Europe). Heltai M., Szemethy L., Lanszky J., Csanyi S. 2000. Returning and new mammal predators in Hungary: the status and distribution of the golden jackal (Canis aureus), raccoon dog (Nyctereutes procyonoides) and raccoon (Procyon lotor) in 1997-2000. Beiträge zur Jagd- und Wildforschung, 26: 95-102 Heltai M., Ćirović D., Szabo L., Penezić A., Nagyapati N., Kurys A. Lanszki J. 2013. Golden Jackal: Opinions versus facts - Experiences from Serbia and Hungary. 2nd International Symposium on Hunting, "Modern Aspects of Sustainable Management of Game populations" Novi Sad, Serbia, 17-20. October, 2013, 13-20 Hornok S., Tanczos B., Fernandez de Mera I. G., de la Fuente J., Hofmann-Lehmann R., Farkas R. 2013. High prevalence of Hepatozoon-infection among shepherd dogs in a region considered to be free of Rhipicephalus sanguineu. Veterinary Parasitology, 196: 189-193 Ivanov G., Karamanlidis A. A., Stojanov A., Melovski D., Avukatov V. 2016. The re-establishment of the golden jackal (Canis aureus) in FYR Macedonia: Implications for conservation. Mammalian Biology, 81: 326-330. Jaeger M. M., Haque E., Sultana P., Bruggers R. L. 2007. Daytime cover, diet and space-use of golden jackals (Canis aureus) in agro-ecosytems of Bangladesh. Mammalia. 71, 1: 1-10 Jaeger M. M., Pandit R. K. in Haque E. 1996. Seasonal differences in territorial behavior by golden jackals in Bangladesh: Howling versus confrontation. Journal of Mammalogy, 77: 768-775 Jaeger M. M., Haque E., Sultana P., Bruggers R. L. 2007. Daytime cover, diet and space-use of golden jackals (Canis aureus) in agro-ecosystems of Bangladesh. Mammalia, 71, 1/2: 1-10 J^drzejewska B., J^drzejewski W. 1998. Predation in vertebrate communities: the Biatowieza Primeval Forest as a case study. Springer-Verlag, Berlin. 450 str. Jelenčič M. 2016. Varstvena genetika volka (Canis lupus) v Sloveniji, doktorska disertacija Jelenčič M., Skrbinšek T. 2015. Delno poročilo: Določitev povzročiteljev škodnih primerov za obdobje 1.6.2015 do 30.9.2015. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Jelenko Turinek I., Poličnik H., Flajšman K., Marolt J., Pokorny, B. 2012 Raziskave srnjadi in divjega prašiča v letu 2012 : poročilo. Velenje: ERICo, VI, 87 str. Jeričević I. 1952. Čagalj (The jackal). Zagreb, Savez lovačkih društava N. R. Hrvatske: 5-31 Jhala Y. V., Moehlman P. D. 2004. Golden Jackal Canis aureus Linnaeus, 1758. V: Sillero-Zubiri, C., M. Hoffmann in D. W. Macdonald (Ur.): Canids: Foxes, Wolves, Jackals and Dogs. Status Survey and Conservation Action Plan. IUCN/SSC Canid Specialist Group. Gland, Switzerland in Cambridge, UK: 156-161 Jombart T., 2008. adegenet: a R package for the multivariate analysis of genetic markers. Bioinformatics 24: 14031405 Jombart T., Ahmed I. 2011. adegenet 1.3-1: new tools for the analysis of genome-wide SNP data. Bioinformatics, 27: 3070-3071 Jombart T,, Pontier D,, Dufour A.-B. 2009. Genetic markers in the playground of multivariate analysis. Heredity, 102: 330-341 Koepfli K.-P., Pollinger J., Godinho R., Robinson J., Lea A., Hendricks S., Schweizer R. M., Thalmann O., Silva P., Fan Z., Yurchenko A. A., Dobrynin P., Makunin A., Cahill J. A., Shapiro B., Älvares F., Brito J. C., Geffen E., Leonard J. A., Helgen K. M., Johnson W. E., O'Brien S. J., Valkenburgh B. V., Wayne R. K. 2015. Genome-wide Evidence Reveals that African and Eurasian Golden Jackals Are Distinct Species. Current Biology, 25, 16: 21582165 Kowalczyk R., Kotodziej-Sobocinska M., Ruczynska I., Wojcik J. M. 2015. Range expansion of the golden jackal (Canis aureus) into Poland: first records. Mammal Research, 60: 411-414 Krofel, M. 2008a. Šakali v Sloveniji. Lovec, 91, 1: 10-12 Krofel M. 2008b. Survey of golden jackals (Canis aureus L.) in northern Dalmatia, Croatia: Preliminary results. Natura Croatica, 17, 4: 259-264 Krofel M. 2009. Confirmed presence of territorial groups of golden jackals (Canis aureus) in Slovenia. Natura Sloveniae, 11, 1: 65-68 Krofel M. 2012. Popis šakalov na Ljubljanskem barju. Trdoživ, 1, 1: 20 Krofel M., Giannatos G., Ćirović D., Stoyanov S., Newsome T. M. 2017. Golden jackal expansion in Europe: a case of mesopredator release triggered by continent-wide wolf persecution? Hystrix, 28: 9-15 Krofel M., Potočnik H. 2008. First record of a golden jackal (Canis aureus) in the Savinja Valley (Northern Slovenia). Natura Sloveniae, 10, 1: 57-62 Kryštufek B. 1994. Šakali v Sloveniji, Lovska zveza Slovenije Lovec 2:46-48. Kryštufek B. 2011. Šakali vse okrog nas. Lovec, 94, 5: 248-253 Kryštufek B. Tvrtkovič N. 1990. Range expansion by Dalmatian jackal population in the 20th century (Canis aureus Linnaeus, 1758). Folia Zoologica, 39, 4: 291-296 Kryštufek B., Murariu D., Kurtonur C. 1997. Present distribution of the Golden Jackal Canis aureus in the Balkans and adjacent regions. Mammal Review, 27, 2: 109-114 Kusza S., Nagy K., Lanszki J., Heltai M., Szabo C., Czarnomska S. 2018. Moderate genetic variability and no genetic structure within the European golden jackal (Canis aureus) population in Hungary. Mammal Research, published online 20 July 2018 Koike S., Nakashita R., Kozakai C., Nakajima A., Nemoto Y., Yamazaki K. 2016. Baseline characterization of the diet and stable isotope signatures of bears that consume natural foods in central Japan. European Journal of Wildlife Research, 62: 23-31 Lahmar S., Boufana B., Ben Boubaker S., Landolsi F. 2014. Intestinal helminths of golden jackals and red foxes from Tunisia. Veterinary Parasitology, 204: 297-303 Lanszki J., Giannatos G., Heltai M., Legakis A. 2008. Diet composition of golden jackals during cub-rearing season in Mediterranean marshland in Greece. Mammalian Biology, 74, 1: 72-75 Lanszki J., Giannatos G., Dolev A., Bino G., Heltai M. 2010. Late autumn trophic flexibility of the golden jackal Canis aureus. Acta Theriologica, 55, 4: 361-370 Lanszki J., Heltai M., Szabo L. 2006. Feeding habits and trophic niche overlap between sympatric golden jackal (Canis aureus) and red fox (Vulpes vulpes) in the Pannonian ecoregion (Hungary). Canadian Journal of Zoology, 84, 11: 1647-1656 Lanszki J., Heltai M. 2002. Feeding habits of golden jackal and red fox in south-western Hungary during winter and spring. Mammalia Biology, 67: 129-136 Lanszki J., Heltai M. 2010. Food preferences of golden jackals and sympatric red foxes in European temperate climate agricultural area (Hungary). Mammalia, 74: 267-273 Lanszki J., Heltai M. 2002. Feeding habitats of golden jackal and red fox in south-western Hungary during winter and spring. Mammalian Biology, 67: 129-136 Lanszki J., Schally G., Heltai M., Ranc N. 2018. Golden jackal expansion in Europe: First telemetry evidence of a natal dispersal. Mammalian Biology 88: 81-84. Lapini L., Conte D., Zupan M., Kozlan L. 2011. Italian jackals 1984-2011: an updated review (Canis aureus: Carnivora, Canidae). Boll. Mus. St. Nat. Venezia, 62: 219-232 Lapini L., Molinari P., Dorigo L., Are G., Beraldo P. 2009. Reproduction of the golden jackal (Canis aureus moreoticus i. Geoffroy saint hilaire, 1835) in Julian pre-Alps, with new data on its range-expansion in the high-Adriatic hinterland (Mammalia, Carnivora, Canidae). Boll. Mus. civ. St. nat. Venezia, 60: 169-186 Macdonald D. W. 1979. The flexible social system of the golden jackal, Canis aureus. Behavioral Ecology and Sociobiology 5: 17-38 Macdonald D. W., Sillero-Zubiri C. 2004. The biology and conservation of wild canids. Oxford, Oxford University Press, 432 str. Macdonald D. W. 1979. The flexible social system of the golden jackal, Canis aureus. Behavioral Ecology and Sociobiology, 5, 1, 17-38 Magory Cohen T., King R., Dolev A., Boldo A., Lichter-Peled A., Bar-Gal G. K. 2013. Genetic characterization of populations of the golden jackal and the red fox in Israel. Conservation Genetics 14: 55-63 Malez V. 1984. The zooarcheological data as the base of colonizing the Markova cave on the island of Hvar. V: 9th Yugoslavian Speleological Congress, Congress Proceedings, 617-621 Markov G., Lanzski J. 2012. Diet composition of the golden jackal, Canis aureus in an agricultural environment. Folia Zoologica, 61, 1: 44-48 Markov G. 2012. Golden Jackal (Canis aureus L.) in Bulgaria: What is going on? Acta Zoologica Bulgarica, 64, 4: 67-71 Mehora M. 1953. Šakali v Sloveniji. Lovec 1953: 470-471 Mihelič M. 2012. Vrednotenje različnih metod ugotavljanja prisotnosti zlatega šakala (C. aureus L.) na Bovškem, individualna naloga pri predmetu ekologija živali. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Bovec. 22 str. Mihelič M., Krofel M. 2012. New records of the golden jackal (Canis aureus L.) in the upper Soča valley, Slovenia. Natura Sloveniae, 14, 2: 51-63 Mladenoff D. J., Haight R. C., Stickley T. A. Wydeven A. P. 1997. Causes and implications of species restoration in altered ecosystems. A spatial landscape projection of wolf population recovery. Bioscience, 47: 21-31 Mladenovič J., Deržič M., Berce T., Krofel M. 2014. Zlati šakal širi areal. Trdoživ, 3, 1: 8-9 Mladenovič J., Krofel M., Berce T., Deržič M. 2015. Zlati šakal - nova lovna vrsta v Sloveniji. Svet ptic 21 01: 1415 Moehlman P. D. 1987. Social Organization in Jackals: The complex social system of jackals allows the successful rearing of very dependent young. American Scientist, 75, 4: 366-375 Moura A. E., Tsingarska E., Dabrowski M. J., Czarnomska S. D., Jedrzejewska B., Pilot M. 2014. Unregulated hunting and genetic recovery from a severe population decline: the cautionary case of Bulgarian wolves. Conservation Genetics, 15: 405-417 Mukherjee S., Goyal S. P., Johnsingh A. J. T., Leite Pitman M. R. P. 2004. The importance of rodents in the diet of jungle cat (Felis chaus), caracal (Caracal caracal) and golden jackal (Canis aureus) in Sariska Tiger Reserve, Rajasthan, India. Journal of Zoology, 262, 4, 405-411 Müller-Using D. 1975. Jackals. V: Grzimek, B. (Ur.): Grzimek's Animal Life Encyclopedia. Volume 12 - Mammals III. Van Nostrand Reinhold Company, New York: 236-240 Nei M. 1978. Estimation of average heterozygosity and genetic distance from a small number of individuals. Genetic,s 89:583-590 Peakall R., Smouse P. E. 2012. GenAlEx 6.5: genetic analysis in Excel. Population genetic software for teaching and research-an update. Bioinformatics, 28, 2537-2539 Pearse D. E., Crendall K. A. 2004. Beyond FST: Analysis of population genetic data for conservation. Conservation Genetics, 5: 585-602 Penezić A., Ćirović D. 2014. Seasonal variations of the golden jackal feeding habits in Serbia. V: First International Jackal Symposium, Veliko Gradište, Srbija, 13. - 16. oktober 2014. Book of abstracts: 34 Penezić A. in Ćirović D. 2015. Diet adult and juvenile golden jackal (Canis aureus) during cubs' dependency stage. Balkan Journal of Wildlife Research, 2, 1: 27-32 Poche R. M., Evans S. J., Sultana P., Hague M. E., Sterner R., Siddique M. A. 1987. Notes on the golden jackal (Canis aureus) in Bangladesh. Mammalia, 51, 2: 259-270 Potočnik H. 2006. Ekološke značilnosti in ogroženost divje mačke (Felis silvestris) v Sloveniji : doktorska disertacija = Ecological characteristics and conservation threats to the wildcat (Felis silvestris) in Slovenia : dissertation thesis. Ljubljana. 179 str. Potočnik H. 2016. Tujerodni in domorodni šakal v Sloveniji in Evropi. Lovec, 5: 232-235 Potočnik H., Ražen N., Mulej J., Jelenčič M., Bertoncelj I. 2013. International Conference Wolf Conservation in Human Dominated Landscapes, [25-27 September, 2013, Postojna, Slovenia], Book of abstracts. Ljubljana: University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, 2013. 62 str. Potočnik H., Krofel M., Skrbinšek T., Ražen N., Jelenčič M., Kljun F., Žele D., Vengušt G., Kos I. 2014. Projektno poročilo za Akcijo C1 (LIFE08 NAT/SL0/000244 SloWolf): Spremljanje stanja populacije volka v Sloveniji (3). 1., 2. in 3. sezona - 2010/11, 2011/12 in 2012/13. Projekt LIFE+ SloWolf. Ljubljana 2014. 63 str. Pritchard J., Stephens M., Donnelly P. 2000. Inference of population structure using multilocus genotype data. Genetics, 155:945-959 R Development Core Team. 2008. R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. ISBN 3-900051-07-0, URL http://www.R-project.org. R Development Core Team. 2017. R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna. Radović A. in Kovačić D. 2010. Diet composition of the golden jackal (Canis aureus L.) on the Pelješac Peninsula, Dalmatia, Croatia. Periodicum Biologorum, 112, 2: 219-224 Raichev E. G., Tsunoda H., Newman C., Masuda R., Georgiev D. M., Kaneko Y. 2013. The Reliance of the Golden Jackal (Canis aureus) on Anthropogenic Foods in winter in Central Bulgaria. Mammal Study, 38, 1, 19-27 Raymond M., Rousset F. 1995 GENEPOP (version 1.2): population genetics software for exact tests and ecumenicism. Journal of Heredity, 86: 248-249 Rice W. R. 1989. Analyzing tables of statistical tests. Evolution, 43:223-225 Rotem G., Berger H., King R., Bar (Kutiel) P., Saltz D. 2011. The Effect of Anthropogenic Resources on the Space -Use Patterns of Golden Jackals. Journal of Wildlife management, 75, 1: 132-136 Rousset F. 2008. Genepop'007: a complete reimplementation of the Genepop software for Windows and Linux. Molecular Ecology Resources, 8: 103-106 Rueness E. K., Gulbrandsen Asmyhr M., Sillero-Zubiri C., Macdonald D.W., Bekele A., Atickem A., Stenseth N. 2011. The Cryptic African wolf: Canis aureus lupaster is not a golden jackal and is not endemic to Egypt. PLoS ONE, 6, 1: e16385 Rutkowski R., Krofel M., Giannatos G., Ćirović D., Männil P., Volokh A. M., Lanszki J., Heltai M., Szabo L., Banea O. C., Yavruyan E., Hayrapetyan V., Kopaliani N., Miliou A., Tryfonopoulos G. A., Lymberakis P., Penezić A., Pakeltyte G., Suchecka E., Bogdanowicz W. 2015. A European Concern? Genetic Structure and Expansion of Golden Jackals (Canis aureus) in Europe and the Caucasus. PloS ONE, 10, 11: e0141236 Schadt S., Revilla E. Wiegand T., Knauer F., Kaczensky P., Breitenmoser U., Bufka L., Červeny J., Huber T., Stanisa C., Trpl L. 2002. Assessing the suitability of human-dominated landscape for a conflict large carnivore: the case of Eurasian lynx in Germany. Journal of Applied Ecology, 32, 189-203 Scheinin S., Yom-Tov Y., Motro U., Geffen E. 2006. Behavioural responses of red fox to an increase in the presence of golden jackals: a field experiment. Animal Behaviour, 71: 577-584 Selanec I. 2012. Analiza staništa čaglja (Canis aureus Linnaeus, 1758) u Hrvatskoj: Diplomski rad. Zagreb, Prirodoslovno-matematički fakultet, 41 str. Selanec I., Lauš B., Sindičić, M. 2011. Golden jackal (Canis aureus) distribution in Croatia. V: European Congress of Mammalogy, Pariz, Francija, 19. - 23. 7. 2011. Book of abstracts: 60 Shabbir S., Anwar M., Hussain I., Nawaz M. A. 2013. Food habits and diet overlap of two sympatric carnivore species in Chitral, Pakistan. The Journal of Animal and Plant Sciences, 23, 1: 100-107 Sillero-Zubiri C., Hoffmann M., in Macdonald, D. W. (Ur.). 2004. Canids: Foxes, Wolves, Jackals and Dogs. Status Survey and Conservation Action Plan. Gland in Cambridge, IUCN/SSC Canid Specialist Group: 156-161 Silva R. C. R. 2015. Distribution patterns and genetic structure of golden jackal in Europe and Asia. MSc thesis, University of Porto, Portugal. 90 str. Skrbinšek T., Jelenčič M., Waits L., Kos I., Trontelj. P. 2010. Highly efficient multiplex PCR of noninvasive DNA does not require pre-amplification. Molecular Ecology Resources, 10: 495-501 Skrbinšek T., Jelenčič M., Luštrik R., Konec M., Boljte B., Jerina K. Černe R., Jonozovič M., Bartol M., Huber Đ., Huber J., Reljić S., Kos I. 2017. Genetic estimates of census and effective population sizes of brown bears in Northern Dinaric Nountains and South-Eastern Alps, prepared within C5 action of LIFE DINALP BEAR Project (LIFE13 NAT/SI/0005): 65 str. Sommer R., Benecke N. 2005. Late-Pleistocene and early Holocene history of the canid fauna of Europe (Canidae). Mammalian biology, 70: 227-241 Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016. Končno poročilo. Zavod za gozdove Slovenije, Univerza v Ljubljani, Društvo Dinaricum, Ljubljana, november 2016. 62 str. Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2016/2017. Končno poročilo. Zavod za gozdove Slovenije, Univerza v Ljubljani, Društvo Dinaricum, Ljubljana, oktober 2017. 42 str. Stanford C. B., 1989. Predation on capped langurs (Presbytis pileata) by cooperatively hunting jackals (Canis aureus). American Journal of Primatology, 19, 1: 53-56 Stoyanov S. 2014. Golden jackal (Canis aureus) diet in Bulgaria. V: First International Jackal Symposium, Veliko Gradište, Srbija, 13. - 16. oktober 2014. Book of abstracts: 38 Stoyanov S. 2012. Golden Jackal (Canis aureus) in Bulgaria. Current Status, Distribution, Demography and Diet. International Symposium on Hunting, »Modern Aspects of Sustainable Management of Game Population« Zemun-Belgrade, Serbia, 22. - 24. June, 2012: 48-56 Stoyanov S. 2018. Lethal management and golden jackal population dynamics. Is hunting effective for jackal expansion suppression?. V Proceedings of the 2nd International Jackal Symposium, Marathon Bay, Attiki Province, Greece. Hell. Zool. Arch., No. 9: 123-125 Stratford J. 2015. Golden jackal in Lithuania, a consideration of its arrival, impact and status. Zoology and Ecology, 25, 4: 277-287 Suske W. 2010. Plan upravljanja Parkom prirode Vransko jezero. Javna ustanova Park prirode Vransko jezero, Biograd n/m, 163 str. Szabo L., Heltai M., Lanszki J. 2010. Jackal versus livestock - is it a real problem? Hungarian Agricultural Research, 19, 4: 4-10 Szabo L., Heltai M., Lanszki J., Szocs E. 2007. An indigenous predator, the golden jackal (Canis aureus L. 1758) spreading like an invasive species in Hungary. Bulletin of University of Agricultural Sciences and Veterinary Medicine Cluj-Napoca, Animal Science and Biotechnologies, 63/64: 230-235 Szabo L., Heltai M., Szucz E., Lanszki J., Lehoczki R. 2009. Expansion range of the golden jackal in Hungary between 1997 and 2006. Mammalia 73: 307-311. Szabo L., Heltai M., Lanszki J. 2010. Jackal Versus Livestock - Is it a Real Problem? Hungarian Agricultural research, 19, 4: 4-10 Szell Z., Marucci G., Pozio E., Sreter T. 2013. Echinococcus multilocularis and Trichinella spiralis in golden jackals (Canis aureus) of Hungary. Veterinary Parasitology, 197: 393-396 Šalek M., Červinka J., Banea O. C., Krofel M., Ćirović D., Selanec I., Penezić A., Grill S., Riegert J. 2014. Population densities and habitat use of the golden jackal (Canis aureus) in farmlands across the Balkan Peninsula. European Journal of Wildlife Research, 60, 2: 193-200 Šalek M., Červinka J., Banea O. C., Krofel M., Ćirović D., Selanec I., Riegert J. 2014. Population densities and habitat use of the golden jackal (Canis aureus) in farmlands across the Balkan Peninsula. European Journal of Wildlife Research, 60, 2, 193-200 Štrbenac A. (Ur.). 2005. Wolf management plan for Croatia. State Institute for Nature Protection, Zagreb, 108 str. Talmon I., Dolev A., Kapota D., Ritov Y., Kahila Bar-Gal G., Ghendler Y., Yehuda Y., King R., Saltz D. 2014. The effect of reducing anthropogenic food resources on movement patterns of an oveabundant golden jackal population. V: First International Jackal Symposium, Veliko Gradište, Srbija, 13. - 16. oktober 2014. Book of abstracts: 16 Tome D. 2006. Medvrstna kompeticija. V: Ekologija: organizmi v prostoru in času, 1. izd. Ljubljana, Tehniška založba: 216-235 Toth T., Krecsak L., Szucs E., Heltai M., Huszar G. 2009. Records of the golden jackal (Canis aureus Linnaeus, 1758) in Hungary from 1800th until 2007, based on a literature survey. North-Western Journal of Zoology, 5, 2: 386405 Trbojević I., Trbojević T., Malešević D., Krofel M., 2018. The golden jackal (Canis aureus) in Bosnia and Herzegovina: density of territorial groups, population trend and distribution range. Mammal Research, 63: 341-348 Trouwborst A., Krofel M., Linnel J. DC. 2015. Legal implications of range expansion in a terrestrial carnivore: the case of the golden jackal (Canis aureus) in Europe. Biodiversity and Conservation, 24, 10: 2593-2610 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 2004. Ur. l. RS, št. 46/2004 Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob. 2014. Ur. l. RS, št. 81/14 Van Lawick-Goodall H. 1970. Golden jackals: the daring scavengers. V: Van Lawick-Goodall H., Van Lawick-Goodall J.: Innocent killers. New York, Ballantine Books:137-193 Vuletić-Vukasović V. 1908. Čagalj na Korčuli: bilježke iz povijesti i pučke predaje. Štamparija Degiulli i dr., Dubrovnik, 15 str. Wang X., Tedford R. H. 2008. How dogs came to run the world. Natural History, 117: 18-23 Weber T. 2013. Sprememba favne kot posledica zaraščanja Krasa v zadnjih sto letih, dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in gozdne vire. 68 str. Weir B. S., Cockerham C. C. 1984. Estimating F-statistics for the analyses of population structure. Evolution 38: 1358-1370 Wozencraft W. C. 2005. Canis aureus. V: Wilson D. E. in Reeder D. M. (urednika). Mammal Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, 3. izd., Baltimore, Johns Hopkins University Press: 574-575 www.hr - početna stranica Hrvatske, a. Zagreb, Zavod za telekomunikacije Fakulteta elektrotehnike i računarstva Sveučilišta u Zagrebu. http://www.hr/croatia/ (21. 2. 2016) Yom-Tov Y., Ashkenazi S., Viner O. 1995. Cattle predation by the golden jackal Canis aureus in the Golan Heights, Israel. Biological Conservation, 73: 19-22 Zachos F. E., Cirovic D., Kirschning J., Otto M., Hartl G. B., Petersen B., Honnen A. 2009. Genetic variability, differentiation, and founder effect in golden jackals (Canis aureus) from Serbia as revealed by mitochondrial DNA and nuclear microsatellite loci. Biochemical Genetics 47: 241-250 Zimmermann F. 2004. Conservation of the Eurasian Lynx (Lynxlynx) in a fragmented landscape - habitat models, dispersal and potential distribution. Dissertation, Faculte de biologe et de medecine de l'Universite de Lausanne, Lausanne: 179 str. Zimmermann F., Breitenmoser U. 2002. A distribution model for the Eurasian lynx in the Jura Mountains, Switzerland. Predicting species occirences: Issues of Accuracy and Scale, Island press, Covelo, CA: 653-659 4. Priloge Priloga 1: Seznam lovišč s prednostnim izvajanjem aktivnega monitoringa šakala (prioritetno območje) LOVIŠČE ID LOVIŠČA Novomeško lovsko upravljavsko območje VELIKI GABER 101 VELIKA LOKA 102 DOBRNIČ 104 TREBNJE 105 MIRNA 106 ŠENTRUPERT 107 ŠENTJANŽ 108 NOVO MESTO 109 MIRNA PEČ 110 TREBELNO 111 MOKRONOG 112 TRŽIŠČE 113 OTOČEC 114 ŠKOCJAN 115 GORJANCI 118 BRUSNICE 119 OREHOVICA 120 ŠENTJERNEJ 121 Gorenjsko lovsko upravljavsko območje ŠENČUR 223 KRVAVEC 224 KOMENDA 225 VODICE 226 MENGEŠ 227 PŠATA 228 ŠMARNA GORA 229 TOŠKO ČELO 230 MEDVODE 231 DOBROVA 232 HORJUL 234 SORŠKO POLJE 236 Kočevsko-Belokranjsko lovsko upravljavsko območje GROSUPLJE 301 DRAGATUŠ 322 VINICA 323 LOKA PRI ČRNOMLJU 324 ADLEŠIČI 325 ČRNOMELJ 326 GRADAC 328 METLIKA 329 SUHOR 330 Notranjsko lovsko upravljavsko območje BREZOVICA 401 TOMIŠELJ 405 IG 406 RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 407 PRESTRANEK 417 PIVKA 418 TABOR ZAGORJE 424 TRNOVO 425 KOZLEK 426 ZEMON 427 Primorsko lovsko upravljavsko območje FAJTI HRIB 501 TRSTELJ - KOSTANJEVICA 502 TABOR - DORNBERK 503 JEZERO - KOMEN 504 DOLCE-KOMEN 505 BRJE - ERZELJ 506 ŠTANJEL 507 KRAS - DUTOVLJE 508 VRHE - VRABČE 509 RAŠA - ŠTORJE 510 TABOR SEŽANA 511 GABERK - DIVAČA 512 SENOŽEČE 513 VIDEŽ - KOZINA 514 TIMAV - VREME 515 GRADIŠČE - KOŠANA 516 PREM 517 BUKOVCA 518 BRKINI 519 ŽABNIK - OBROV 520 SLAVNIK - MATERIJA 521 KOJNIK - PODGORJE 522 RIŽANA 523 ISTRA - GRAČIŠČE 524 MAREZIGE 525 DEKANI 526 KOPER 527 ŠMARJE 528 IZOLA 529 STRUNJAN 530 Pohorsko lovsko upravljavsko območje GAJ NAD MARIBOROM 629 RADVANJE 631 HOČE 632 FRAM 633 SLOVENSKA BISTRICA 635 OPLOTNICA 636 Posavsko lovsko upravljavsko območje BOŠTANJ 702 SEVNICA 703 ZABUKOVJE 704 BUČKA 705 STUDENEC - VELIKI TRN 706 BRESTANICA 707 SENOVO 708 VELIKI KAMEN 709 RAKA 710 KRŠKO 711 VIDEM OB SAVI 712 ARTIČE 713 PIŠECE 714 BIZELJSKO 715 GLOBOKO 716 KAPELE 717 BREŽICE 718 DOBOVA 719 MOKRICE 720 ČATEŽ OB SAVI 721 CERKLJE OB KRKI 722 VELIKI PODLOG 723 PODBOČJE 724 KOSTANJEVICA NA KRKI 725 Pomursko lovsko upravljavsko območje APAČE 801 GORNJA RADGONA 802 NEGOVA 803 RADENCI 804 VIDEM OB ŠČAVNICI 805 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 806 MALA NEDELJA 807 LJUTOMER 808 ROGAŠOVCI 809 GRAD KUZMA 810 LPN KOMPAS 811 CANKOVA 812 RADOVCI 813 PEČAROVCI 814 KRIŽEVCI V PREKMURJU 815 RANKOVCI 816 BREZOVCI 817 DOLINA 818 IVANOVCI 819 PROSENJAKOVCI 820 TIŠINA 821 MURSKA SOBOTA 822 MLAJTINCI 823 MORAVCI 824 BOGOJINA 825 DOBROVNIK 826 KOBILJE 827 BAKOVCI - LIPOVCI 828 VELIKA POLANA 830 LENDAVA 831 PETIŠOVCI 832 Savinjsko-Kozjansko lovsko upravljavsko območje OLJKA 902 POLZELA 904 ŽALEC 905 VOJNIK 908 SLOVENSKE KONJICE 909 LOČE 910 PONIKVA 911 DRAMLJE 912 KAJUH - ŠMARTNO 913 GRMADA -CELJE 914 HUM - CELJE 915 GOZDNIK - GRIŽE 916 PREBOLD 917 REČICA PRI LAŠKEM 919 LAŠKO 920 BOJANSKO - ŠTORE 921 ŠENTJUR PRI CELJU 922 LOG - ŠENTVID 923 ŠMARJE PRI JELŠAH 924 PRISTAVA PRI MESTINJU 925 LOKA PRI ŽUSMU 926 HANDIL - DOBJE 927 KOZJE 930 PODČETRTEK 931 BISTRICA OB SOTLI 932 PODSREDA 933 Slovensko goriško lovsko upravljavsko območje KUNGOTA 1001 ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH 1002 PALOMA - SLADKI VRH 1003 KAMNICA 1004 KOŠAKI - MALEČNIK 1005 PESNICA - JARENINA 1006 JAKOB 1007 VELKA 1008 SVETA ANA 1009 SVETI JURIJ - JUROVSKI DOL 1010 PERNICA 1011 LENART V SLOVENSKIH GORICAH 1012 BENEDIKT 1013 DOBRAVA V SLOVENSKIH GORICAH 1014 VOLIČINA 1015 DUPLEK 1016 POBREŽJE 1017 STARŠE 1018 RAČE 1019 POLSKAVA 1020 ČREŠNJEVEC 1021 CIGONCA 1022 LAPORJE 1023 Zahodno visoko kraško lovsko upravljavsko območje KANAL 1201 DOBROVO 1203 SABOTIN 1204 ANHOVO 1205 GRGAR 1206 GORICA 1209 LIJAK 1210 ČAVEN 1212 HUBELJ 1213 VIPAVA 1218 VOJKOVO 1222 HRENOVICE 1224 ČRNA JAMA 1225 VRHNIKA 1231 Zasavsko lovsko upravljavsko območje PUGLED 1301 LAZE 1302 KRESNICE 1303 MORAVČE 1304 VAČE 1305 ŠENTVID PRI STIČNI 1317 LITIJA 1319 Kamniško-Savinjsko lovsko upravljavsko območje BRASLOVČE 1410 DOMŽALE 1417 LUKOVICA 1418 Ptujsko-Ormoško lovsko upravljavsko območje TRNOVSKA VAS 1501 VITOMARCI 1502 DESTRNIK 1503 JURŠINCI 1504 TOMAŽ PRI ORMOŽU 1505 IVANJKOVCI 1506 KOG - VINSKI VRHOVI 1507 SREDIŠČE 1508 ORMOŽ 1509 VELIKA NEDELJA 1510 BRESNICA - PODGORCI 1511 DORNAVA - POLENŠAK 1512 SVETA MARJETA NIŽE PTUJA 1513 ZAVRČ 1514 CIRKULANE 1515 MARKOVCI 1516 JOŽE LACKO - PTUJ 1517 BORIS KIDRIČ 1518 PTUJ 1519 LESKOVEC V HALOZAH 1520 PODLEHNIK 1521 DRAVINJA - MAJŠPERK 1522 CIRKOVCE 1523 MAKOLE 1524 STOPERCE 1525 ŽETALE 1526 ROGATEC 1527 ROGAŠKA SLATINA 1528 POLJČANE 1529 BOČ 1530 Priloga 2: Seznam elektronskih prilog - kart Podatkovne baze DS3_priloga_tkivna genetska banka.xlsx » baza tkivnih genetskih vzorcev šakala« DS7_priloga_škodni primeri.xlsx »baza škodnih primerov pripisanih šakalu kot domnevnemu povzročitelju« Vektorski podatki sakal_52-53grid.shp »pojavljanje v obdobju 1952-1953« sakal_80-2000grid.shp »pojavljanje v obdobju 1980-2000« sakal_2001-10grid.shp »pojavljanje v obdobju 2001-2010« sakal_11-16grid.shp »pojavljanje v obdobju 2011-2016« sakal_all2016_10km_lcie_grid.shp »območja pojavljanja šakala do 2016 v UTM mreži 10x10km« LD_PRISOTNOST_sakal_2011_16.shp»lovišča na območjih kjer je bila v 2011-16 zabeležena prisotnost šakalov« LD_MODEL_aureus.shp »primernost prostora za šakala na ravni lovišč« LD_mon_effort_buff20002018.shp »območje izvjanega monitoringa v Sloveniji 2016-2018« LD_presence_buff20002018.shp »območje zaznane prisotnosti šakala v Sloveniji« LD_terrbuff20002018.shp »območje teritorialnih skupin - potencialno reproduktivno območje« Prisotnost_šakal_2019_januar.shp »točke zaznane prisotnosti šakala - stanje do januar 2019« prioritetno_CA_2019.shp »prednostno območje izvajanja aktivnega monitoringa v loviščih v SLO« Rastrski podatki LD50_PERC. »lovišča z manj kot 50% gozdnih površin« LD66_PERC. »lovišča z manj kot 66% gozdnih površin« M_exp_aureus »kvalitativni ekspertni model primernosti prostora za šakala v Sloveniji« Canis_a_density SLO »relativna gostota pojavljanja šakalov v Sloveniji, na podlagi rezultatov monitoringa« HS_maxent_CA.tif »habitatni model primernosti prostora za šakala v Sloveniji po metodi Maxent« PRISOTNOST ŠAKALA (Kernelska gostota)1.tif »relativna gostota - pogostost znakov prisotnosti šakala« Priloga 3: Anketni vprašalnik Raziskava odnosa lovcev do šakala in upravljanja z njim v Sloveniji ANKETNI VPRAŠALNIK Spoštovani lovec/lovkal Jeseni 2016 se je pod vodstvom Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani začel izvajati ciljni raziskovalni projekt »Prostorska razporeditev, številčnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal j Can is aureus L.) v Sloveniji«. Pri projektu poleg Biotehniške fakultete sodelujeta še Gozdarski inštitut Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja. Svojo podpora izvedbi projekta so podali tudi Lovska Zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Osnovni cilj projekta je razTskati ekološke in družbene vidike upravljanja s populacijo šakala in na temelju tega izdelati predloge upravljavskih ukrepov. Pomemben del projekta predstavlja raziskava odnosa in mnenj lovcev o šakalu, česar del je tudi pričujoči vprašalnik. Lepo vas prosimo, da si vzamete deset minut časa in vprašalnik izpolnite. Ne glede na vaš odnos do šakala ali vaše poznavanje te vrste bodo vasi odgovori pomembni. Zato vas prosimo, da odgovorite na vsa vprašanja in s tem pripomorete k točnejšim rezultatom raziskave. Izpolnjen vprašalnik nam prosimo pošljite po pošti v priloženi kuverti. Pridobljene podatke bomo analizirali, rezultate študije pa si boste lahko ogledali na spletni strani www.sakal.gozdis.si v drugi polovici leta 2017. Vprašalnik je popolnoma anonimen, vaši odgovori pa so strogo zaupni. Za dodatne informacije o vprašalniku se lahko obrnete na Aleksandro Majić Skrbinšek na telefonski številki 01/3Z0 3666 {ob delovnikih med 10:00 in 13:00) ali na e-naslovu al m aj i c@ gma il. com. Za sodelovanje in pomoč se vam že vnaprej zahvaljujemo] Koo rd i nato rka a nketn e razi s kave, Vodja p roj ekta, DEL A: Vprašalnik bomo začeli 5 splošnimi vprašanji in izjavami o vašem odnosu do šakala in upravljanja z njim. Prosimo, da med ponujenimi odgovori obkrožite tistega, ki najbolje odraža vaše stališče na lestvici od 1 do 5, 1. Kaj od spodaj naštetega najbolje opiše vaše stališče do šakala? a) Popolnoma odklonilna. b} Odklonilni}. d j Naklonjeno t) Ne morem se opredeliti. e) Popolnoma naklonjeno. Nikakor se ne strinjam Deloma se ne strinjam Ne morem se opredeliti Deloma se strinjam Popolnoma se strinjam 2. Šakala je v Sloveniji pomembno ohraniti za prihodnje generacije. 1 2 3 4 S 3. Šakala v 5loveriji ni treba ohranjati za prihodnje generacije, ker živi drugod v sosednjih deželah. 1 2 3 4 s Šakali močno zmanjšujejo populacije lovne divjadi in s tem otežujejo izvedbo lovskih načrtov. 1 2 3 4 s 2 Nikakor se ne strinjam Deloma se ne strinjam Ne morem se opredeliti Deloma se strinjam Popolnoma se strinjam 5. Šakali večinoma plenijo stare in bolne živali in tako ohranjajo populacije divjadi zdrave. 1 2 3 4 5 6. Osnovni namen lovstva je varstvo narave. 1 2 3 4 5 7. Lovstvo je predvsem gospodarska dejavnost. 1 2 3 4 S B. Lovstvo je predvsem šport, 1 2 3 4 5 9. Prisotnost šakala v gozdovih svoje okolice bi sprejel/a brez večjih težav. 1 2 3 4 5 10. Šakali ne napadajo ljudi. 1 2 3 4 5 11. Šakal ne sodi v Slovenijo, zato je potrebno širjenje čim prej ustaviti. 1 2 3 4 S 12. Šakali povzročajo veliko škod na domačih živalih. 1 2 3 4 s 13. Rejec bi moral dobiti odškodnino, ko zaradi napada šakala izgubi domačo žival. 1 2 3 4 s 3 c) V skupinah. d) Nisem prepričan/a. c) Nisem prepričan/a. 3. Šakali načeloma živijo: a) Samotarsko. b) V parih. 4. Šakali so od nekdaj prisotni v Sloveniji. a) Da. b) Ne. 5. Šakali po naravni poti poseljujejo območja, od koder so bili nekoč iztrebljenj. a) Da. c) Nisem prepričan/a. b) Ne. 6. Ali menite, da število šakalov v Sloveniji trenutno: a) Narašča. c) Je stabilno. b) Upada. d) Nisem prepričan/a DEL C: Prosimo vas, da predstavite vaše mnenje o virih informacij. 1. Koliko lahko po vašem mnenj j zaupate naštetim virom informacij o šakalih? Mikakor ne zaupam Me zaupam Ne morem se opredeliti Zaupam Popolnoma zaupam Medijem 1 2 3 4 5 Biologom 1 2 3 4 5 Lovcem 1 2 3 4 S Gozdarjem 1 2 3 4 5 Veterinarjem 1 2 3 4 5 Na ra vova rstve ni kom 1 2 3 4 S Ministrstvu za okolje in prostor 1 2 3 4 5 Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 1 2 3 4 5 Rejcem drobnice 1 2 3 4 S Politikom 1 2 3 4 S DEL Dr Zanimajo nas tudi vaše izkušnje s šakali. 1. Ali ste že videli šakala ali znake njegove prisotnosti v vašem lovišču? a] Da. b) Me. Vam je šakal že kdaj povzročil škodo (napad na domače živali, škoda na vaši lastnini)? a] Da b) Me. Če imate še kakšne komentarje o tematiki ali pripombe na vprašalnik, jih prosimo napišite tu 9 Priloga 4: Dodatni komentarji anketirancev P.S. Pa en lep lovsko kinološki zdravo! Moj odnos do divjadi je za vse enak. Želim si bogate slovenske gozdove z vsemi vrstami divjadi. To pa je mogoče le tam, kjer človek ne posega v njihov življenski prostor. Za šakala si želim, da je zavarovan samo toliko časa, dokler je številčnost obvladljiva. Vprašajte na Hrvaško, Srbijo kakšne probleme imajo tam. L.p. V robnem delu lovišča LD "VIDEŽ" (meja z???) je bilo opaženih cca 10 osebkov šakala. Novembra 2016 povoz v krožišču na Kozini. Predlagam, da se življenski prostor šakala vnese v Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda, volka in ŠAKALA iz narave ter izvaja lov na podlagi Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (spremembe) Ur. list RS št. 81/2014z dne 14.11.2014. LOV naj izvajajo LOVSKI ČUVAJI (URADNE OSEBE) po potrebi tudi lovci. LOVSKI ZDRAVO! (*PODPIS) Dejstvo je samo eno, da je šakal v našem prostoru vsaj na našem območju, da vse preveč denarja porabimo za razne študije in projekte, da so lovci največji poznavalci divjadi - tudi šakala in da že imamo veliko premalo besede pri načrtovanju kaj šele odločanju. Lp. Šakal v Sloveniji ni avtohtona vrsta ampak se je k nam preselil od drugod. Mislim, da je potrebno biti pri upravljanju s to vrsto zelo previden kajti po mojem mnenju lahko poruši sedaj obstoječe razmerje med divjadjo v mojem okolju, ki tukaj živi že od nekdaj. Šakal je inteligentna in snažna žival, treba je držati na kratko. Če vas zanima koliko lovci poznamo šakala je odgovor - dovolj dobro! Sedanje stanje upravljanja s šakalom v Sloveniji je tipično - slovensko in zgleden primer, ko na osnovi birokratskih predpisov "kvazi" naravovarstvo negativno vpliva na racionalne - razmeram ustrezne odločitve. Glede na stanje in upravljanje s šakalom v sosednji Madžarski in Hrvaški ter trende te vrste po širjenju, je moje mnenje, da bi bilo brez posebnih posledic za to vrsto potrebno začeti upravljati -dovoliti odstrel nekaj osebkov na področjih kjer je najbolj prisotna Šakalov je v okolici Postojne zelo veliko! Ne predstavljate si koliko od tuljenja cele noči v tropih, do srečavanja čez dan in rušenja smetarskih kant v vaseh po dnevno. Leta 1980je bilo uplenjenih v naši LD 240 kos srnjadi. Po letu 1990, ko se je prisotnost divjega prašiča začela drastično naraščati je odstrel srnjadi padel na 150 kos. 2005 se je povečala prisotnost jelenjadi, kar je pomenilo ponoven padec srnjadi. Po letu 2010 se je prisotnost šakala sunkovito povečala in uplenimo z veliko težavo 60 kos srnjadi - mladičev skoraj ni. Danes uplenimo 60 kos srnjadi, 16 kos jelenadi in približno 100 kos divjih prašičev. Če ovrednotim odstrel leta1980 in tega danes ugotovim, da je približno enak. Boli me to, da se številčnost srnjadi drastično zmanjšuje. Lovski zdravo! Baje je pomembno ohraniti avtohtone divje živali. Šakal pri nas ni avtohtona žival. Do naših krajev je prišel zaradi zaščite nekaterih znanstvenikov narave in divjadi ter določenih politikov, za interese. V določenih državah, kjer imajo populacijo šakala, celo lovcem za odstrel plačajo (Hrvaška, Črna Gora, Srbija itd). Po opazovanju pleni največ mladiče srnjadi in s tem zmanjšuje prirastek. Ostale osebke v populaciji težko pleni. Šakali so kot imigranti, ki zapuščajo svoje območje. V začetku se zadovoljijo z glodalci in mrhovino potem pa izrinejo avtohtone potrošnike teh virov hrane. Zaradi velikosti pa bodo ogrožali malo divjad. Šakal ni naša divjad in nam povzroča škodo. Šakal je prišel iz Makedonije leta 1960 z ovcami, ki jih je bilo nekaj tisoč. Ovce so odgnali šakali so pa ostali. Šakala naj bi odločala Lovska zveza Lov D. Biologi in Veterinarji. Lep pozdrav! Ne rabimo posebnih raziskav samo sosednje strokovnjake iz R. Hrvaške in R. Srbije naj se vpraša o širjenju te vrste. V zgornjih dveh ugotovitve da se prehranjujejo s klasičnimi odpadki so za lase privlečene (seveda se, tam kjer ležijo vse povprek) Če bi bil šakal lovna divjad z opredeljeno lovno dobo, bi bili podatki o vrsti bolj dostopni številčnost bi se v lovskih družinah spremljala natančneje. Vrsto bi bolj nadzorovali in ne bi povzročala toliko škode na divjadi. Škoda po šakalu direktno ni opredeljena in vrednotena, se pa opazno vidi na podmladku srnjadi. Zahtevamo takojšno uvrstitev šakala med divjad in izvajanje odstrela. Vsaka vrsta, ki je invazivna se mora takoj kontrolirati in je nujno nadzorovati njeno številčnost, da ne bo prepozno. Problemi v naravnem okolju pa so še drugi, ki bi bili bolj potrebni obravnave. Na anketo pa ne želim odgovarjati, ker nisem zadovoljen z vsebino vprašanj. Šakal naj živi v naših loviščih, a je potrebno z njim tudi razumno upravljati in vzdrževati njegovo populacijsko gostoto, ker je zelo prilagodljiv oportunist. Prišlek ne bo iz naših lovišč zlepa izginil ali postal redek! Moje stališče, do prisotnosti šakala v naših loviščih je, da ga z rednim monitoringom določimo tako visok odstrel, da bi bila njegova prisotnost vzdržna! Lovski zdravo! Strinjam se, da je potrebno zelo skrbno načrtovanje, koliko in kje naj se populčacija šakala širi. Verjetno bo potrebno regulirati številčnost s primernim letnim odstrelom. Lep pozdrav! Predlagam, da se čim prej dovoli odstrel (vsaj manjšega števila) šakala. Tako bo ta vrsta postala zanimiva za večje število lovcev in prišli bomo do boljšega spoznanja življenskih navad o tej vrsti, ki je zelo razširjena na našem področju. Podpis. Potrebno ga je sprejeti, saj je del in člen v naravnem okolju. Prenamnožitev bi vplivala na populacijo ostale divjadi (div. Zajec, srnjad, svizec...) zato ga je potrebno pravočasno vključit med lovno divjad in tako regulirat prenamnožitev. Šakal v Sloveniji ni zaželjena živalska vrsta ker dela veliko škodo v naravi predvsem na srnjadi. S šakalom bi gospodaril približno tako kot z volkom. Menim pa, da je trenutno volk na našem okolišu preštevilčen! Vprašalnik je sestavljen zavajajoče Pod opombo bi podal izjavo, da šakal ne more biti zavarovana vrsta divjadi. Moral bi imeti lovno dobo, kakor jo imajo druge vrste divjadi. Kormoran je počistil s. reke šakal na počisti slo. Lovišča vi pa delajte še naprej študije. Škoda časa in denarja za take podvige ki jih umetno ustvarjajo naši politiki in naše inštitucije ki jih ima Slovenija vsak dan več. Narava dela svoje ne čaka politikov in ne ministrstev da gruntajo študije v udobnih pisarnah pod klimo. Slovenija se je zarasla ne čaka na študije - prehiteva? Sprostiti šakala kot lovno divjad, dokler ne bo prepozno. Takoj sprostiti (ukiniti *) odstrel šakala. Brez lovne dobe. Pri določenih vprašanjih je možnih tudi več pravilnih odgovorov. Šakal je tuja žival za naše okolje zato mislim da ne spada v naša lovišča. Kakšno škodo bo povzročal na mladičih srnjadi, gamsih to se ne ve. Izkušnje hrvaških kolegov to potrjujejo. Prav tako bodo ogrožene naše gozdne kure - petelin, jereb še z enim plenilcem zato po mojem mnenju ta žival ne sodi v naša lovišča. Šakala v Sloveniji bi bilo potrebno loviti po enakem principu kot v Srbiji. Naj šakal čim hitreje postane lovna vrsta, z lovno dobo in številčnostjo odstrela. LP! Obvezno in čim prej zagotoviti odstrel šakalov. V lovišču kjer se gospodari izključno s srnjadjo po mojem mnenju ni prostora za šakala. Od začetka prisotnosti šakala v našem lovišču, bi ga (jih) je praktično slišati vsako noč, ko se oglašajo v naravi se je bistveno zmanjšal stalež srnjadi saj je mladičev zelo malo ali jih sploh ni kljub temu, da so raziskave pokazale, da so bile srne, ki so bile uplenjene tudi oplojene, kar kaže na to da bi lahko do večjih izgub med srnjadjo lahko prišlo prav zaradi šakala, ki se intenzivno razmnožuje saj nima naravnih sovražnikov, lov pa ni dovoljen. Če šakal ni avtohton, v tem okolju nima kaj iskati. To prepuščam strokovnjakom! Šakala od lani opažam pogosto. Vzporedno s tem je dobesedno izginila srnjad. To so gola dejstva iz mojih opažanj. Bitko s šakali smo po moje "izgubili", ravno tako kot ribiči s kormorani. Stroka je pasivna, tiha in poslušna, politiki pa itak cincajo, predvsem pa so od teh tem odtujeni. LP iz Primorske. Da bi se lahko kaj spremenilo - čimprej!!! Vsej divjadi se življenski prostor manjša, zato sem proti širjenju šakala, saj je neavtohton - do pred kratkim ni nikoli naseljeval naših krajev. Šakal ni naša avtohtona divjad! Šakal je prisoten v večini sosednjih držav, kjer se tudi vrši odstrel. Kakor je znano, je šakal, mrhovinar ter plenilec in je po življenskem slogu, podoben ameriškim kojotom! Upravičeno se bojim, da bo povzročena škoda na veliki (srnjad - mladiči) ter mali divjadi! In ni izključena možnost napada na drobnico, domače živali, ljudi! Šakal ni naša avtohtona divjad! Povsod kjer ga imajo, se škoda pojavlja na srnjadi (mladiči) in na mali divjadi! Prav tako je povsod kjer ga imajo lovna divjad! Zakaj moramo vedno capljati za ostalimi? Šakal je kot lisica, zato mu dodelite enake lovne pogoje! Šakal bo postopoma iztrebil srnjad! Sprašujem: kaj ima država od ŠAKALA? NIČ! Prosim, da spregledate, ni še prepozno! Hvala in L.P. M.B. Še vedno, ko je človek poskusil s svojimi posegi uravnavati naravo se to ni posrečilo. Žal poskušamo samo gasiti napake v velikanskem požaru, ki ga je zanetil človek. Nikjer nisem zasledil, da bi bil šakal avtohtona divjad v Sloveniji! Šakal ni avtohtona vrsta zato ne spada v naše okolje. Imamo že medvede in volkove. Vrsta se dokaj hitro širi in lahko kmalu postane slabo obvladljiva. Dobro bi jo bilo čim prej uvrstiti med lovno divjad in jo vnesti med plane odstrela lovskih družin. Letos že opažamo občuten upad števila mladičev srnjadi. Pri nas duhovičimo, "raziskujemo", se prepiramo. Drugod so enostavnejši in ukrepajo! Treba ga je dati med lovno divjad tako kot lisico in s tem bi bila tudi interesantna lovna divjad, z lovno dobo in to čim prej, saj se uspešno širi, ker nima sovražnika (samo volkove). Tudi lisica se mu izogiba. Lovna doba ista kot za lisico! 1.7. do 31.3. Nisem pristaš širjenja populacije šakala. Vemo pa od česa se šakal preživlja! Lisica je tudi mrhovinar -pa sem jo srečal s srninim mladičem v gobčku! Čim prej začeti z regulacijo. Ne dopustiti, da razne naravovarstvene organizacije na račun šakala. Pohvalno!!! Naj se že uredi in opredeli kam spada šakal. Vsaka prostoživeča vrsta si zasluži sobivanje in je celo koristna, vendar do neke meje - pod svobodnim soncem. Lep pozdrav Res me zanima nadaljna raziskava o šakalu. P.S.: Vse dobro, ravne cevi, pa lovno dobo za šakala, ker imajo druge LD "velike probleme" s šakalom. Strinjam se z anketo, mislim, da je že malo pozno. Podpiram vaše delo in vam želim obilo uspeha! Lovski zdravo! P.S.: Anketirali bi lahko tudi za druge sporne živali npr.: grivar, čaplje, kormoran... Lp, podpis. V svojem lovišču imamo prisotnega šakala. Sicer je redek, že pred približno 20 leti je bil prvi zabeležen kot povožen. Šakala ne rabimo! Nujno je dvigniti stalež male divjadi! Je močno uplenjena. Nihče se s tem ne ukvarja (zajec, fazan, jerebice) Šakal se je v zadnjih 3 letih naselil po celem lovišču. Opažamo zmanjševanje številčnosti srnjadi, predvsem na mladičih. Šakale je moč videt po celem lovišču, prav tako se oglašajo v večernih urah.