ČE IŠČEŠ MIR, PRIDI NAPROTI UBOGIM
Papežev oklic za dan miru 1993
Vsako leto je prvi dan v letu za nas katoličane dan molitve za mir. Na ta dan mi obhajamo tudi praznik Marije, božje Matere, ki jo kličemo tudi kot Kraljico miru. Ko si bomo torej voščili »Srečno novo leto«, naj bo to tudi voščilo miru, miru z Bogom in miru z bližnjim. Mir z Bogom ruši greh, mir z bližnjim pa rušijo krivice. Med krivicami je tudi revščina, neprostovoljno uboštvo. Temu problemu je letos za Dan miru posvetil pozornost in molitev sv. oče.
»Milijoni in milijoni otrok, žena in moških trpijo vsak dan zaradi lakote, negotovosti, odrinjenosti. Tako stanje je huda žalitev človekovega dostojanstva in prispeva k socialni nestabilnosti,« piše sv. oče v svoji encikliki. Reči »mir« je reči dosti več kot preprosto reči odsotnost vojn; je zahtevati spoštovanje človekovega dostojanstva in pravic slehernega človeka, da se lahko v polnosti uveljavi.
NEČLOVEŠKOST VOJNE V BIH
Vir revščine in uboštva so konflikti med državami in med ljudmi v isti državi. »Posebej je pred očmi vseh dramatični položaj v Bosni-Hercegovini, kjer se zdi, da se nič ne more upirati nesmiselnosti orožja in kjer blodna logika vojne prevladuje nad vsemi pozivi k miru. Brez spoštovanja svobode slehernega ljudstva, slehernega naroda, sleherne kulture in brez globalnega soglasja glede tega, bo težko ustvariti pogoje za mir. To zahteva od vsakega naroda in njegovih voditeljev javno in zavestno obvezo odpovedi medsebojnim obračunavanjem in načrtom na škodo drugih narodov.« Tako sv. oče.
REVŠČINA VIR SPOROV
Potem se papež ozre na širši svet, na Južno A meriko in A friko. Tam vidi široke množice revežev. »Dopustiti, da obstajajo situacije izrednega uboštva, pomeni postavljati pogoje za vedno bolj majavo mirno sožitje. Od tod pravica revnejših, da jim bogatejši pomagajo.« Sv. oče nakaže kako jim pomagati: odpustiti zunanje dolgove, boj zoper mamila, ureditev izseljevanja. Bogati narodi naj svoje zakonske mehanizme uredijo tako, da bo garantirana bolj pravična razdelitev dobrin.«
Revščina nerazvitih povzroča etično nasilje, pa nasilje med različnimi rodovi in rasami, ki so v preteklosti živeli v medsebojnem miru. »To povzroča izseljevanje v druge kraje, med druga ljudstva, ki so včasih še bolj revna.« Zgledov ne manjka; npr. v Somalji, kjer je zaradi notranjih spopadov med plemeni množica beguncev zapustila Somalijo in se zatekla v bližnjo Kenijo. Vojaki tujih sil, zlasti ameriških so sedaj posegli med te spore, toda ali jim bo uspelo razorožiti uporna plemena in ustvariti pogoje za mirno sožitje?
BOGATI IN UBOGI
En del sveta živi v bogastvu in preobilju, opozarja papež, Ustvarjajo se umetne potrebe po vedno večjem uživanju v želji po vedno večjem dobičku. Pri tem postaja razviti industrializirani svet vedno bolj egoističen do nerazvitega sveta, ki pa z neko zavistjo gleda na vse to, kar je njemu nedosegljivo. Tudi to je vzrok konfliktov. To lahko vidimo v odnosu do tujcev v raznih zahodnih državah. Prizadeti v svojem egoizmu, v strahu za svoje blagostanje so že začeli uganjati rasizem.« Potrebno je zmanjšati zahteve po vedno večjem uživanju in poskrbeti za bolj pravično razdelitev materialnih dobrin sveta.« Za vse je svet dovolj bogat«, bi rekli z Gregorčičem. In vsi bi srečni bili, ko bi se te dobrine bolj pravično delile. Materialne dobrine so namreč namenjene vsem ljudem. »Dar božji so za blagor vseh ljudi.«
s-
Milena Merlak
Ta teden odločitev o vladi
KATOLIŠKI
LETO XLIV. - Štev. 49 (2223) - Četrtek, 17. decembra 1992 - Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA		SETTIMANALE - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE GRUPPO l°/70°/o - AUTORIZZAZIONE DCSP/l/l/40509/91 /5681/102/ 88/BU DEL 12.11.1991 - REG. TRIB. Dl GORIZIA N. 5 - 28-01-1949
TASSA RISCOSSA	ITALY		
UREDNIŠTVO IN UPRAVA REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE PODUREDNIŠTVO:			RIVA PIAZZUTTA, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481/533177 - Fax 536978 - Poštni t/rn 11234499 Vicolo delle Rose, 7 - 34135 TRIESTE - TRST - Tel. 040/414646
IZID VOLITEV
Državna volilna komisija je sredi prejšnjega tedna objavila končne uradne podatke o volitvah v Državni zbor. Po razdelitvi preostanka glasov so med 90 sedeži (dva od teh sta rezervirana za predstavnika madžarske in italijanske manjšine) Drnovškovi Liberalni demokrati dobili 22 mest, krščanski demokrati 15, Združena lista (bivši komunisti) 14, Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča 12, Slovenska ljudska stranka (kmetje) 10, Bavčarjevi Demokrati 6, Zeleni 5 in Socialdemokrati 4 sedeže. Na volitvah 22 (od skupno 40) predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet (senat) so se nekdanje Demosove stranke slabo odrezale — dobile so le 3 mandate, kar gre pripisati predvsem dejstvu, da se osrednji opozicijski stranki, Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka, ponekod nista mogli dogovoriti o skupnih kandidatih (kot je bilo to predvideno s predvolilno pogodbo), ampak sta si v nekaterih volilnih enotah kandidata obeh strank celo konkurirala. Po pričakovanjih so se Demosove stranke še slabše odrezale pri volitvah preostalih 18 članov senata, t.j. predstavnikov delojemalcev, sindikatov, različnih stanov, zadružnih in gospodarskih zbornic itd. Resnici na ljubo zaradi slabe zastopanosti predstavnikov Demosa v teh organizacijah, Demosove stranke često sploh niso uspele postaviti svojih kandidatov. Tako Državni svet ostaja v rokah levice, treba pa je povedati, da ima po ustavi Državni svet le malo pristojnosti. Če želi, lahko od Državnega zbora terja ponovno glasovanje o kakem zakonu, lahko pa tudi zahteva razpis referenduma o vprašanjih nacionalnega pomena.
Novi slovenski parlament naj bi se na svoji prvi seji sestal 23. decembra.
Po različnih odzivih na možnost, ki so jo kot odprto pustili v vodstvu Slovenskih krščanskih demokratov, da stopijo v koalicijo z Drnovškovimi liberalnimi demokrati, se ta teden
najvišji organi stranke odločajo o tem, ali bodo dejansko vstopili v koalicijo, ali pa bodo do naslednjih volitev počakali v opoziciji. Izvršni odbor se je v ponedeljek o tem že pozitivno izrekel, v sredo pa bo o tem odločal še Svet stranke. Izvršni odbor je tudi menil, da se je treba še pred sklenitvijo koalicijske pogodbe
V zadnjih mesecih smo že pisali o Evropi po Maastrichtu, nato o Evropi po Birminghamu. Danes pišemo o Evropi po Edinburghu na Škotskem, kjer se je prejšnje dni odvijalo tradicionalno decembersko zasedanje predsednikov in ministrov Evropske gospodarske skupnosti. Ne pozabimo namreč, da ima do konca leta predsedstvo EGS Velika Britanija. Januarja 1993 bo to mesto za šest mesecev prevzela Danska. — Vsako tovrstno zasedanje prinaša s seboj večje politične odločitve in sklepe. Nedvomno je bilo zasedanje v Maastrichtu pred dobrim letom zdaleč najpomembnejše. Šlo je za vrsto odločitev v zvezi z bodočnostjo politične Evrope same. Pri vsem tem je treba tudi imeti pred očmi celo paleto vprašanj, s katerimi se odgovorni dvanajstih držav članic stalno soočajo. Kaj je bilo novega oz. sprejetega v Edinbughu?
Težko je v nekaj vrsticah prinesti vse sklepe in že namene evropske dvanajsterice. Poskusimo naj jih zabeležiti vsaj v glavnih obrisih. Po znanem švicarskem »ne« v zvezi z vstopom v Evropski gospodarski prostor je sedaj temu nekako odpo-mogel sklep po referendumu male a vplivne in bogate kneževine Liechtenstein za vstop, kjer se je sam vladajoči knez Hans Adam skupno z vlado in parlamentom potegoval za »da«, ki je potem res prišel z nad 55% glasov (več kot pred časom v Franciji za odobritev Maastrichta!). Pa preidimo k edinburškim sklepom. Na tem zasedanju so n.pr. Danski (ki
dogovoriti glede sprejetja zakona o vladi, ki naj bi bila kombinacija Bučarjevega in Peterletovega predloga.
Pristop stranke h koaliciji v SKD podkrepljujejo s številnimi notranjepolitičnimi in zunanjepolitičnimi argumenti. Sodelovanje v vladi odpira možnosti za sodelovanje pri vladnih (se nadaljuje na 2. strani)
je prej na referendumu že zavrnila Maastricht) dodelili poseben odlog, da bi na novem ljudskem glasovanju z določeno posebno poenostavitvijo politično-gospodarskih pogojev omogočili Dancem pozitiven odziv. Nadalje so potrdili veljavnost maastrichtskih sporazumov. Poleg tega so odprli pot novim vstopom EGS, tako kar zadeva Avstrijo, Švedsko, Finsko, Norveško in Malto. Evropa bo nadalje šla naprej s procesom združevanja, tudi če bi na poti od-manjkal kak sedanji član.
(se nadaljuje na 2. strani)
V tej številki dobite:
- Trst, Srbija
in prostozidarstvo (stran 2)
- Dušan Pleničar je odšel v večnost (stran 3)
- Slovaški umetniki v Gorici (stran 4)
- »Matura« v Katoliškem domu (stran 5)
- Tržaška cerkev ob državni meji (stran 6)
- Volitve v Sloveniji
v oddaji »Drugi Trst« (stran 7)
- Šport (stran 8)
Evropa po Edinburghu
š V PROTITOKU Q
Trst, Srbija in prostozidarstvo
DUHOVNA MISEL ZA 4. ADVENTNO NEDELJO
Božični praznik Gospodovega rojstva je pred nami. Iz evangeljskega branja četrte adventne nedelje začutimo Jožefovo stisko, ko opazi, da njegova zaročena žena pričakuje otroka, čeprav še ni živela z njim (prim. Lk 1,34). Tudi on je moral, kakor vsi iskalci Boga, izkusiti in premagati trenutke, ko se je v njegovo srce naselil dvom, negotovost in pot pred njim ni bila jasna. Vendar je bil »pravičen« mož, ki je vedno in povsod iskal, ne svojo, ampak božjo voljo (prim. Mt 1,19).
Tisti, ki ima odprto in pripravljeno srce, odkrije božje sledi v sebi, drugih ljudeh, naravi in zgodovini.
Vsakdo, ki iskreno išče božjo resnico, bo spoznal, kaj Bog pričakuje od njega.
Vsem tistim, ki jih ne ovira bojazen, da bo Bog zahteval od njih pretežke oziroma nemogoče stvari, bo razkril čudoviti načrt, ki ga ima z njimi.
Jožef je v resnici iskal Boga. Odgovor je bil: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marijo, svojo ženo; kar je spočela, je od Svetega Duha« (Mt 1,20). Izpolnil je božje naročilo, vzel k sebi Marijo in z njo Emanuela, ki je Bog z nami (prim. Mt 1,23).
V trenutku, ko se je Jožef svobodno, zavestno, premišljeno in odgovorno odločil, da se bo podredil božji volji, je živel to, kar je kasneje oznanjal Jezus: »Kdor sprejme takega otroka v mojem imenu, mene sprejme« (Mt 18,5). Mi ga danes sprejemamo, po besedah in pričevanju Matere Tereze iz Kalkute, v najrevnejših med revnimi.
Nedavno smo preko sredstev javnega obveščanja zvedeli, da so srbske oblasti vabile v Beograd nekatere tržaške politike, predvsem tiste iz vrst Liste za Trst, pa tudi nekatere socialiste in demokristjane. Pogovarjali naj bi se o reviziji osimskih sporazumov. S tem v zvezi je zopet prišlo v ospredje vprašanje spremembe državne meje med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Srbski vodilni krogi naj bi zopet Italiji ponujali Istro, Dalmacijo in druga ozemlja, ki jih je italijanski nacionalizem vedno zahteval zase. Beograd kajpak lahko obljublja stvari, nad katerimi nima več nobene oblasti: tukaj takim vabam nasedajo le tisti, ki slepo upajo, da se bodo na ta ozemlja vrnili kot gospodarji in da bodo »nižjim narodom« ukazovali. To upanje so verjetno opustili tudi vodilni pri Listi za Trst, vendar je vedno dobro, da pred bližajočimi se pokrajinskimi in deželnimi — ter morda tudi občinskimi — volitvami ljudem, zlasti istrskim beguncem, serviraš take in podobne novice; glasovi so pač glasovi!
Kaže, da je pri teh stikih med Beogradom in Trstom posredovala tudi srbsko-pravoslavna občina v Trstu, ki je sicer maloštevilna, a zelo vplivna zaradi svoje gospodarske moči. Verodostojne so tudi trditve o vplivu prostozidarskih krogov pri teh manevrih. Prostozidarstvo je v Trstu vedno vedrilo in oblačilo. Najhujši zagovorniki italijanskega nacionalizma ter seveda nasprotniki Slovencev so bili (in so še) člani prostozidarskih lož. Tudi v Srbiji je prostozidarstvo vedno vplivalo na politične odločitve, srbski prostozidarji pa so na Zahodu imeli vedno veliko prijateljev, ki so prej zagovarjali kraljevino Srbijo, po nastanku jugoslovanske drža-
(nadaljevanje s 1. str.)
odločitvah tudi na tistih področij h, ki so bila stranki do sedaj zaprta. Mesta v vladi bi okrepila strankino podobo, kooperativnost stranke pa bi ugodno odmevala tudi v tistih evropskih deželah, kjer so na oblasti (samostojno ali v koaliciji) krščanski demokrati. Ostati v opoziciji bi namreč tudi lahko pomenilo, pristati na povsem podrejen položaj pri odločanju in na nadaljnjo krepitev tistih političnih sil, ki že tako nadzirajo gospodarstvo in politiko.
Ob tem krščanski demokrati opozarjajo, da so kljub dejstvu, da so pri Ljudski stranki že nekajkrat zavrnili njihovo ponudbo za združitev, še vedno zainteresirani za takšno povezavo. Takšna povezava bi namreč imela poseben vpliv na oblikovanje vladne koalicije, če bi seveda bila Slovenska ljudska stranka (kmetje) zainteresirana za sodelovanje v vladi. Kljub prvotnim napovedim, da bo SLS ostala v opoziciji, pa vendarle ne gre izključiti možnosti, da bi se vladni koaliciji pridružila tudi ta stranka.
TUDI RAZOČARANJA
V strankah, ki so prodrle v parlament, se vrenja nadaljujejo. Pri Zelenih je odstopil predsednik stranke, dr. Dušan Plut (sicer dosedanji član predsedstva, zdaj pa novoizvoljeni
ve pa so podpirali enotno Jugoslavijo. Tako si lahko razlagamo številne zaplete v zvezi s slovensko osamosvojitvijo ter z vojno na Hrvaškem in v Bosni. Tako si lahko razlagamo tudi žolčne in besne reakcije nekaterih evropskih (zlasti socialističnih) politikov in ministrov ob papeževih pozivih za pravičen mir na Balkanu.
Spomnimo se na izjave italijanskega zunanjega ministra De Michelisa v času, ko je v Sloveniji divjala vojna, pa tudi kasneje: govoril je o slovenskih »izzivanjih«, o hrvaškem »lobiju« v Vatikanu itd. Od tržaških politikov je v tem smislu prednjačil socialistični senator Arduino Agnelli, ki je stalno trdil, da je bila zoper Srbijo skovana zarota ipd. Vsemu
Mirovniki v Sarajevu
Okrog 500 oseb, mirovnikov, borcev za mir se je iz Italije podalo v Sarajevo manifestirat za mir. Večina so bili Italijani, pa tudi drugih narodnosti. Potovali so z ladjo iz Ankone in pristali v Splitu. Od tam so po kopnem šli proti Sarajevu. Kolona je štela 10 avtobusov. Pot ni bila lahka, toda, ko so se bližali Sarajevu, so jih ustavili četniki. En dan so morali čakati na dovoljenje, da smejo v mesto, toda samo za en dan. V Sarajevu so tako ostali čez nedeljo in se vrnili. Po njihovem odhodu so Srbi znova začeli z bombardiranjem.
In kaj so videli? To, kar lahko gledamo po tv ali poslušamo po radiu in beremo v časopisih: smrt, bedo, porušene hiše, prestrašene ljudi. Ko so se vrnili v Split, so vse to potrdili. Njih vtis: samo zunanji oborožen poseg more prinesti pomoč prebivalcem in postaviti temelje za mirno sožitje. Torej to, kar je že dolgo znano in na kar opozarja tudi papež.
član Državnega sveta). Nasproti naj bi mu stal Vane Gošnik, ki v stranki — ta se je po prvih volitvah začela nagibati vse bolj v levo — skupaj z dr. Hubertom Požarnikom velja za zmerno desno krilo. Stranka bo v zameno za podporo vladi — če se uresniči formula LDS + SKD + Socialdemokrati in Zeleni — dobila po vsej verjetnosti bodisi ministra za zdravstvo ali za okolje. Socialdemokrati ne skrivajo razočaranja nad volilnim izidom (šele računanje preostankov glasov jim je namreč omogočilo vstop v parlament, nobeden od njihovih kandidatov pa ni bil izvoljen neposredno), bodo pa v vladi očitno obdržali ministra Janšo. Toda nove razmere jih bodo po vsej verjetnosti silile v približevanje ne najbolj žlahtni slovenski levici, kar bi kdaj v bodočnosti — verjetno še pred naslednjimi volitvami — pripeljalo do združitve le-te v eno stranko.
Demokrati so za las prišli v parlament in vanj pripeljali Franceta Bučarja, Dimitrija Rupla, Igorja Bavčarja in voditeljico televizijskega dnevnika Danico Simšič. Bavčar sicer še vedno zelo samozavestno nastopa v javnosti, slišati pa je, da bi se — če bi stranko sprejeli v vladno koalicijo — zadovoljil tudi z mestom prometnega ministra.
Velika neznanka novega parlamenta ostaja Zmago Jelinčič in njegova Slovenska nacionalna stranka. Ugibanj o tem, kdo stoji za njim, je
trudu prostozidarstva navkljub pa sta bili Slovenija in Hrvaška priznani, žal pa se ni uspelo še obnoviti miru v Bosni. Sedaj pa smo priče novim potezam, ki skušajo destabilizirati že tako in tako kritično stanje pri nas. S takim manevrom hočejo določene sile ohraniti oblast nad tukajšnjim prebivalstvom, še posebej sedaj, ko je naše mesto v globoki krizi, ki ni samo gospodarska, ampak tudi moralna. S tem obnašanjem pa imajo za norca v prvi vrsti svoje volilce, katerim obljubljajo reči, ki jih sami niso v stanju izpeljati.
Čas je že, da bi se Tržačani — in tu imamo v mislih zlasti tiste someščane italijanske narodnosti, ki se imajo za katoličane — od take politike ogradili. Nič ne pomaga, da tržaški g. škof v svojih pridigah in nastopih svari pred nacionalizmom in rasizmom ter prigovarja k sožitju, če se potem določeni »katoličani« tega ne držijo in gredo po svoje. Nekaj pozitivnih zakonov smo že zabeležili, ko je npr. tržaški podžupan Silvano Magnelli javno kritiziral nacionalistično politiko župana Staffie-rija. Vendar bi bilo takih drznejših akcij potrebnih še več. Šele tedaj bi se lahko govorilo, da se je nekaj vendarle premaknilo.
ni
Listnica uredništva
Bralce, naročnike in sodelovace obveščamo, da bo naš list izšel v sredo 23.12., zatem ga zaradi praznikov dva tedna ne bo. Katoliški glas bo v novem letu prvič izšel 14. januarja.
Na uredništvo Katoliškega glasa dobivamo prve odgovore na anketo. Odgovori so zelo zanimivi in vredni poglobljene analize. Računamo, da bomo izide ankete objavili v kaki številki po novem letu.
Na uredništvo prihajajo članki in dopisi brez podpisa ali samo s psevdonimom. To ni pošten odnos do uredništva. Kdor ne želi v javnost s pravim imenom, naj se podpiše vsaj za uredništvo.
bilo že pred volitvami dovolj, nepoznani pa so tudi poslanci, ki so pod njenim imenom prišli v parlament.
Leon Marc
Evropa po Edinburghu
(nadaljevanje s 1 str.)
DELORS SVARI
Gotovo je bilo še veliko drugih problemov na dnevnem redu zasedanja v starem škotskem gradu nekdanje kraljice Marije Stuartske. Gotovo ne bo vse šlo po maslu. Nekateri opazovalci primerjajo sedanje stanje evropske integracije slavnostnemu kosilu udeležencev, ki jim ga je na kraljevski jahti Bri-tannia priredila angleška kraljevska družina s kraljico Elizabeto II. na čelu. Tudi britanska dinastija preživlja sedaj težke trenutke zaradi poročnih kriz in škandalov kraljevskih sinov in hčera. Tako tudi narejeni kraljevski smehljalji sličijo v nekem smislu marsikaki diplomatski igri evropskega vrha, ki noče preveč dramatizirati obstoječih kriz, ampak raje daje v ospredje pozitivne plati.
Medtem je v nekem pogovoru za francosko televizijo predsednik Evropske komisije (vlade) Jacques Delors dal nekaj pomembnih izjav, zlasti kar zadeva položaj v nekdanji Jugoslaviji. Delors je med drugim ponovil, da so Srbi glavni krivci za sedanje tradično stanje v Bosni-
Velika zmaga Severne lige.
Hercegovini. Zato pravi, da bi morala Evropa oz. EGS tudi vojaško nastopiti in to tudi za ceno tveganja. »Tako — pravi Delors — ne more iti naprej.« Vsekakor pogumno in odločno stališče enega glavnih predstavnikov politične Evrope danes. Dodamo naj še, da je v Edinburghu tekla beseda tudi o morebitnem priznanju Makedonije, za kar pa se Grčija s pretvezo zgodovinskega nacionalizma krčevito upira. Mar si kak sedanji atenski državnik še predstavlja, da je morda Aleksander
— »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marijo...«
(Mt 1,20)
MILAN NEMAC
Veliki...?!
Italijanska javna občila, med temi vplivni dnevniki (kot II Corriere della sera) tudi očitajo italijanski delegaciji s predsednikom Amatom na čelu, da je v Edinburghu preveč molčala. Še posebej v zvezi s problemi nekdanje Jugoslavije! Značilna tudi vinjeta v ponedeljkovem tržaškem dnevniku II Piccolo, v kateri ministrski predsednik odgovarja tisku, da bodo šle italijanske čete v Bosno preko Somalije in Mozambika...	Spectator
Ta teden odločitev o vladi
Na upravnih volitvah v Italiji — od severa do juga — je spet prišlo do vidnih a pričakovanih presenečenj. V Lombardiji je tako odnesla veliko zmago Bossijeva Severna liga, ki je v Vareseju odnesla 37% vseh glasov in tako postala stranka relativne večine, v Monzi pa je dosegla 32% vseh glasov. Na splošno so volivci »kaznovali« predvsem vladne stranke, kot DC in PSI.
Manjšinski sestanek v Milanu.
Konec prejšnjega tedna so se zbrali v Milanu predstavniki liste Federalizem (Union Valdotaine, Slovenska skupnost, Union Siidtirol, Union Popolo Veneto in Južno gibanje — tokrat brez sardinske stranke) za razpravo o rotaciji poslanca v evropskem parlamentu. Sodeloval je tudi koordinator evropske manjšinske zveze iz Bruslja. Po novem letu bo nato o tem še sestanek s Sardinsko akcijsko stranko. Beseda je tekla še o drugih političnih in organizacijskih zadevah.
Kako izumiramo.
Italijanski institut za statistike (CENSIS) je objavil podatke za posamezne province. Glede rojstev je na zadnjem mestu Trst, Gorica na 87, Belluno na 81, Videm na 77. mestu. Glede rojstev so na boljšem Južna Tirolska in Veneto. In vendar gospodarsko nismo na zadnjih mestih, Trst je glede infrakstuktur na prvem mestu v državi in Gorica na šestem. Torej premalo poguma za življenje.
Nafta za Srbijo.
Organizacija združenih narodov je zapovedala embargo (bojkot) za Srbijo in Črno goro; posebno naj bi prepoved veljala za uvoz nafte. Toda dogaja se, da grški trgovci dovažajo nafto preko Bolgarije in Romunije v Srbijo in Črno goro. V Bolgariji in Romuniji pretočijo nafto v bolgarske in romunske cisterne in nafta se odpelje v Srbijo. Zato poročajo, da v Beogradu lahko dobiš bencin po mili volji, vendar po visokih cenah, ker gre za »nedovoljen« uvoz. Makedonija je na slabšem. V Solunu Grki bojkotirajo uvoz nafte v Makedonijo, ker hočejo to republiko spraviti gospodarsko na kolena. Nasprotujejo namreč, da bi se imenovala Repblika Makedonija - Skoplie.
Tudi iz tega se vidi, kako se grški interesi krijejo s srbskimi, ker oboji imajo skomine po Makedoniji tako kot med drugo balkansko vojno? Dodajmo še Rusijo, ki prav tako podpira Srbijo in razumeli bomo zakaj embargo ne funkcionira.
Franco Juri kandidat za poslanika v Argentini.
Drnovškova vlada je predlagala Franca Jurija za prvega poslanika Slovenije v Argentini. Juri je po narodnosti Italijan, po politični pripadnosti pa liberalec. Istoča-no je župan v Kopru. Čudno se zdi, da gre v Buenos Aires za poslanika mož po rodu Italijan. Kako se bo znašel s slovensko skupnostjo tam doli, ko pišejo o »argentinskem čudežu« zaradi trdiživosti tamkajšnjih Slovencev (50.000), ki so najbolj zavedna narodna skupnost v emigraciji.
Dušan Pleničar je odšel v večnost
V ponedeljek, 14. decembra, seje v Enfieldu v bližini Londona velika množica Slovencev, domačih Angležev, znancev in prijateljev iz številnih krajev poslovila od uglednega slovenskega javnega delavca, urednika in časnikarja Dušana Pleničarja. V zadnjih petnajstih letih je preživel tri srčne napade, četrti pa je bil neusmiljen. Za pisalno mizo v tiskarni Pika Print, ki jo je vodil in ji bil solastnik z drugimi Slovenci, ga je v petek, 4. decembra, obšla slabost, ko je sestavljal okrožnico britanske konference Svetovnega slovenskega kongresa.
Gospod Dušan Pleničar je bil namreč izmed osrednjih osebnosti slovenske skupnosti v Veliki Britaniji. Znal je povezovati ljudi, izžareval dobroto in razumevanje, kljub
temu da je imel zelo jasna stališča. Bil je izreden garač. Trdo je delal v svojem poklicu, zvečer in ponoči pa za skupnost. V njegovi tiskarni so stroji, telefon, faks ogromno delali brezplačno za potrebe zdaj Svetovnega kongresa, zdaj slovenske Župnije v Londonu, prej pa Slovenske pravde in Klica Triglava, ki gaje urejal in izdejal 30 let.
Življenje in delo je jemal kot poslanstvo, pri čemer sta se mu poznala globoko versko prepričanje in skavtska vzgoja. Pred leti je prejel visoko papeško odlikovanje Pro Eccle-sia et Pontifice, bil je navdušen za Medjugorje in za ekumenizem.
Politično je bil neodvisen, odprt in kritičen. Klic Triglava je bil pod njegovim uredništvom zelo razgledan list. V naših krajih je po sporih v vrstah SDZ oz. SSk motilo določeno pisanje o teh zadevah, vendar je bil časopis vedno odprt za dialog. Pleničar, ki je bil med vojno visoko pri slovenskih četnikih in je izhajal iz liberalne družine, je v zadnjih letih povsem naravno in prepričano delal za slovensko suverenost. Za slovensko demokracijo je tako delal vse življenje in pred leti tvegal zato tudi življenje, saj je morala britanska oblast nastopiti pri jugoslovanskem veleposlaništvu, da so se nehale grožnje in zasledovanja.
Pleničar se je rodil 2. junija 1921
v Litiji, od leta 1948 pa je živel v Veliki Britaniji. Spoštovanje mu je ob slovesu izrazilo ogromno ljudi, ki so se zgrnili okoli žene Lize in hčerke Marjance z družino.
Pogrebni obred so v domači, angleški cerkvi vodili trije duhovniki, med njimi slovenski dušni pastir za Veliko Britanijo g. Stanko Cikanek, ki je spregovoril tako v cerkvi kot potem pred kremiranjem. V cerkvi se je z zelo toplimi besedami poslovil od rajnika prijatelj Jurij Terseglav iz Nemčije, ki je tudi predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa.
Med pogrebci so bili stari Pleničar-jevi prijatelji in sodelavci, Slovenci iz vseh krajev Velike Britanije, od Walesa do Škotske, od koder je prišel prijatelj dr. Ljubo Sire. Prisotni so bili slovenski veleposlanik Matjaž Šinkovec, nekdanji začasni predstavnik Slovenije Keith Miles, visok zastopnik britanske konservativne stranke, zastopniki Srbov in Hrvatov v Veliki Britaniji, ugledni in preprosti domačini. Zadnji pozdrav mu je dala slovenska posem.
ij
Nesreča hrvaškega škofa
V prometni nesreči je dne 6. decembra umrl splitski pomožni škof dr. Petar Šolič. S svojim avtomobilom se je peljal iz Splita v župnijo Otrič-Struge, kjer bi moral imeti
slavje na čast sv. Miklavžu. Toda po poti se je zgodila nesreča in škof je na mestu umrl.
Pokojni je bil pomožni škof v Splitu. Posvetil ga je sv. oče v Rimu dne 6. januarja letos, službo pomožnega škofa pa je nastopil na svečnico. Imel je komaj 42 let.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GOSTUJE CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Bernard Slade
Ob letu osorej
Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban Režija Boris Kobal V petek, 18.12., ob 20.30 Abonma RED A in D v soboto, 19.12., ob 20.30, Abonma RED B, E in F v nedeljo, 20.12., ob 16.00 Abonma RED C in G.
Ponovitev v torek, 22. decembra, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici. Abonma RED A in B.
NAROČNINA ZA LETO 1993 Letna naročnina:
Italija	50.000	lir.
inozemstvo	70.000	lir.
zračna pošta	95.000	lir.
cena posamezne številke:
1.200 lir.
DAROVI
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL - GORICA
Božični nastop gojencev
Gost večera je šolski orkester Glasbene matice iz Trsta Dvorana Katoliškega doma, torek 22. decembra 1992, ob 19. uri
V nedeljo, 20. decembra v Štandrežu, na trgu pred cerkvijo
Srečanje prijateljstva in miru
Sodelujejo: Štandreška rajonska konzulta, osnovna šola »Fran Erjavec«, štandreški kulturni društvi, športna društva, domači trgovci in drugi.
Program:
Ob 14. uri obisk in božična voščila najstarejšim vaščanom; ob 15. uri nastop osnovnošolske mladine in združenega štandre-škega pevskega zbora.
Sledi družabnost.
V okviru te pobude bo tudi
Nabiralna akcija za begunce v hrani in igračah
Zbirni center v župnijski dvorani »Anton Gregorčič«, ki bo odprt: v petek, 18. decembra, ob 18. do 20. ure; v soboto, 19. decembra od 18. do 20. ure; v nedeljo, 20. decembra od 11.30 do 13. ure, ter od 14. do 18. ure.
Še naprej podpirajmo Cerkev
Božje kraljestvo, Cerkev ni od tega sveta, toda je na tem svetu. Zato mora skrbeti ne samo za oznanjevanje božje besede in delitev zakramentov, temveč tudi za delitev kruha potrebnim in za svoje dušne pastirje, ki se zaradi službe za rast božjega kraljestva ne morejo posvečeti
drugim poklicem, kot bi se lahko. Zato so že Kristusa podpirala dobre žene, kot poroča evangelist Luka, in apostole tudi, kot beremo v pismih ap. Pavla.
V preteklosti se je država obvezala za vzdrževanje duhovnikov v dušnem pastirstvu s tako zvano kongruo, od leta 1989 pa se je Cerkev v Italiji temu odpovedala in se naslonila samo na velikodušnost vernikov. Ti najbolje pomagajo Cerkvi in njenim ustanovom tako, da pri prijavi davkov določiljo, naj 8 od tisoč njih davka namesto državi gre za Cerkev in njene namene. Ti nameni so: vzdrževanje duhovnikov, popravila in zidanje novih bogoslužnih prostorov, pomoč revnim, posebno v Tretjem svetu.
Spomni se na to pri prijavi dohodkov.
Za Katol. tisk: Vida Bandelli 50.000 Ur.
Za cerkev Sv. Ivana GO: N.N. 50.000 lir.
Za Katol. glas: N.N. 50.000 lir.
Za semenišče v Vipavi: N.N. 1.000.000 lir.
Za sklad GMD: K.C. 50.000 lir.
Za cerkev v Gabrjah: Angela Malič za kurjavo 54.000 lir.
Za cerkev na Peči: N.N. 30.000; N.N.
10.000 lir.
V spomin na pok. Karl Kosič daruje brat Lenart: za zbor Rupa-Peč 150.000; za cerkev v Rupi 150.000; za cerkev na Gradu Miren 100.000; za zbor »M. Fi-lej« 150.000; za slov. misijone 100.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: Caharija 20.000; Span 20.000; Bainat 200.000; Maratona 50.000; Garetti 20.000; Mozetič 100.000; Cermel 10.000; Caharija 5.000; Dobrilla 10.000; Pertot 20.000; Kodrič 10.000; Venier 20.000; Pieri 40.000; Paulina 80.000; Kakež 20.000; Koželj 10.000; Radovič 40.000; Slavec 10.000; Nada Pertot 50.000; Gerli 10.000; Antonini 90.000; ob obletnici smrti drage mame Gruden Jožefe se je z ljubeznijo spominjajo sin Edvard, hčeri Marica in Valerija ter vsi, ki so jo imeli radi. V ta namen daruje sin Edvard
50.000 lir za cerkev.
Za novo ogrevanje v cerkvi v Štever-janu; N.N. 50.000; N.N. 100.000; N.N. 100.000; N.N. v zahvalo za uslišano prošnjo 150.000; N.N. ob 10. obl. očetove smrti 50.000; N.N. 100.000; N.N. 35.000; N.N. upokojenka 200.000; N.N. nona 50.000; letnik 1952 ob srečanju 130.000; letnik 1962 ob srečanju 150.000; letnik 1972 ob srečanju 60.000; N.N. ob pogrebu pok. Vladimirja Paljavec
100.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: J. Komjanc
100.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: družina Gruden 100.000 lir, T.G. 200.000 lir, N.N.
200.000 lir, P.R. 200.000 lir, 50-letniki
200.000 lir, Figelj 500.000 lir, N.N.
80.000 lir, N.N. 100.000 lir, N.N. 40.000 lir, N.N. 10.000 lir, V.L. 300.000 lir.
Za barvna okna v Bazovici: druž. Grgič v spomin na pok. očeta Viktorja 35.000; druž Švab 10.000; N.N. 50.000; Marija Sancin v spomin na strica Mari-jota Križmančič 100.000; Leticija Križ-mančič 10.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Pickotovi 45.000; Kristina Kalc 20.000; Marija Jul-jetova 15.000 lir.
Za cerkev na Pesku: Marija Ježinova 50.000; ob krstu Valentine Racman
50.000 lir.
Za Katol. glas: A.B. 20.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Marta ob veselju rojstva Gregorja Silo-vič 50.000; za izredne stroške A.B. 50.000; C.Č. 100.000; Z.Ž. 100.000; Karlo in Angela Gec 10.000; druž. Kandut v drag spomin na Graziana Bressan 50.000; Darinka Cusina v spomin na moža Alberta ob 90 obletnici smrti 30.000; Pini in Boži v spomin na Angelo Lenar-don Lozej 25.000 lir.
Za novi oltar v cerkvi v Sočergi: Imel-da Decleva 10.000; druž. Zennaro v spomin na dr. Franca Mljača 100.000; druž. Hrvatin Buzečan ob 1 obletnici smrti gospoda Marjana Hrvatina 100.000 in v spomin na starše Buzečan ob obletnici smrti 100.000; Severina Buzečan v spomin na starše 300.000; Valerija Hrvatin Bužečan v spomin na pred kratkim umrle sovaščane 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
DRAGULJARNA - URARNA - ZLATARNA
VIRGILIO BRATINA s „ c
URADNI ZASTOPNIK UR OMEGA - T1SSOT - RADO - FESTINA - DRAGULJI DAMIANI - SREBRNINA OTTAVIANI IN GORETTA DOLGA IN KVALITETNA PRISOTNOST, OZNAČUJE RESNOST, STROKOVNOST, KOMPETENTNOST NA PODROČJU TRGOVINE
Corso del Popolo, 28 - Monfalcone (Tržič) - Tel. 410674
Poziv za mir bosni in Hercegovini
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovi konferenci izraža na dan človekovih pravic svojo najglobljo zgroženost spričo nezaslišanega trpljenja, kateremu je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini izpostavljeno tamkajšnje civilno prebivalstvo. Obsoja vsa kršenja človekovih pavic in predvsem vsa dejanja genocida, katerih žrtev so prebivalci muslimanske in hrvaške narodnosti.
Predvsem pa komisija izraža svojo prizadetost ob nerazumljivem dejstvu, da mednarodna javnost in tisti, ki so odgovorni za mednarodno politiko, ne pokažejo zadostne odločnosti in ne uporabijo učinkovitih sredstev, da bi končali vojno, kjer se pred očmi Evrope in vsega sveta stalno in nekaznovano dogajajo najhujši zločini proti človeštvu.
Slovenska komisija Pravičnost in mir prosi druge komisije Pravičnost in mir ter organizacije, ki se posvečajo miru in spoštovanju človekovih pravic, naj še okrepijo svoje napore, da bi se končala ta sramotna vojna.
IZ ZAMEJSKE POLITIKE
■ Tržaško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je z zadovoljstvom vzelo na znanje velik uspeh sobotne protirasistične manifestacije. Po dolgih letih je to bil lep dokaz, da je Trst — zlasti tisti, v katerem se spoznavajo mladi — še vedno dovzeten za resnično demokratično sožitje. Morda se s to manifestacijo začenja novo obdobje tržaške politike, ki naj končno pomete s starimi, obrabljenimi protislovenskimi in proti-slovanskimi gesli, ki gotovo niso v čast mestu samemu.
Uspeh manifestacije in veliko število mladih udeležencev je motil »stare prijatelje« sožitja in zato so se — kot je že ustaljen običaj — znesli nad napisi slovenskih organizacij in nad poslopjem, kjer ima svojo pisarno odvetnik Berdon, med drugim tudi branilec svetovalca SSk prof. Sama Pahorja. Tajništvo SSk, medtem ko izraža vso solidarnost dr. Berdonu in prizadetim slovenskim ustanovam, najodločneje protestira, ker se doslej nikoli niso odkrili »znani mazači« in poziva pristojne oblasti, da že enkrat odkrijejo in zgledno kaznujejo tiste, ki s svojimi dejanji zastrupljajo sožitje med tukajšnjim prebivalstvom.
■ Pravna komisija pri deželnem tajništvu Slovenske skupnosti je podrobno obravnavala temeljne postavke zaščitnih določil, ki naj bi prišle v skupni zakonski predlog o zaščiti Slovencev v Italiji.
Razpravljala je tudi o institucionalnih reformah v Italiji. Poslanska zbornica je začela obravnavati zakonsko besedilo, ki uvaja temeljite novosti, kar zadeva izvolitev občinskih in pokrajinskih svetov, županov in pokrajinskih predsednikov. Nujno bi bilo vnesti določilo o zajamčenem zastopstvu narodnih manjšin.
Glede razprave o splošnih reformah v dvodomni parlamentarni komisiji pa je Slovenska skupnost z veseljem vzela na znanje poseg, v katerem je v preteklih dneh opozoril na nujnost posebnih jamstev za slovensko manjšino pri parlamentarnih volilnih reformah poslanec Union Valdotaine Lucien Caveri. V razpravi mu je takoj pritegnil predstavnik zelenih federalistov Marco Boato.
■ Slovenska skupnost je čestitala potrjenemu predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu in mu zaželela, da bi mogel v novem mandatu uspešno delati v korist vsega slovenskega naroda, ne glede na državne meje in razlike med Slovenci, ki so jih tudi zadnje volitve potrdile.
m
Članek o Gorici
Zadnja številna ugledne italijanske revije Atlante prinaša zanimiv članek o Gorici s številnimi umetniškimi fotografijami. Govori predvsem o stari Gorici, vendar se časnikar in fotograf večkrat ozreta tudi čez mejo in s simpatijo pišeta o dogajanjih v Sloveniji. V razgovoru z novogoriškim županom Pelhanom so omenjeni tudi zamejski Slovenci in njihova dolgoletna borba za pravico, da bi smeli v svojem jeziku govoriti v občinskem svetu. Župan Tuzzi pa časnikarju odgovarja, da imajo Slovenci v Gorici dovolj pravic in da ne smejo govoriti v slovenščini v občinskem svetu, ker tega niso nikoli zahtevali (!) in ker je to po italijanskem zakonu prepovedano. Kljub takim izjavam, se na eni od fotografij nasmejano rokuje z županom Pelhanom.
Razgibana občinska seja
Občinska uprava je po zakonu dolžna seznaniti svoje svetovalce z dnevnim redom, ki se na seji skupno pretresa. Toda sovodenjska občinska uprava tega ni storila za sejo 30. novembra letos. Zaradi tega je občinski odbor bil skoraj tričetrt ure nesklepčen. Poleg tega je bilo odsotnih kar pet svetovalcev večine.
Svetovalci SSk niso mogli glasovati ob taki dvojni nezakonitosti, zato so se umaknili iz sejne dvorane. Načelnik stranke je tudi napovedal priziv na nadzorni organ. Ta mora namreč razčistiti zadevo, ki ni nova, saj se že dolgo vleče.
Čez čas so na sejo prišli trije svetovalci večine. Tako so mogli nadaljevati sejo. A žal se je vnelo žolčno obrekovanje svetovalske skupine
SSk. Odbor, posebej podžupan, jih je dolžil, seveda si je še posebej privoščil načelnika SSk Černiča, laži, razdiralnega delovanja ter onemogočanja sožitja.
Naj zapišemo, da je bila ta seja izredna, ker se je nanašala predvsem na proračun za 1. 1993, ki je bil zaradi tehničnih težav odgoden na zadnji seji 24. okt. letos, skupaj s proračunom za triletno obdobje 1993-1995.
Proračun za 1. 1993 predvideva nad 4 milijarde lir. Predvideni znesek za investicije znaša 2.209 milijonov lir (lani 1.722 milijonov lir), s katerimi naj bi pokrili javna dela. Toda razne postavke se ponavljajo iz prejšnjih let.
Ob postavkah se je zaustavil načelnik svetovalske skupine SSk Černič. Ugotovil je namreč ponavljanje postavk iz prejšnjih let, ne da bi jih bili rešili. Omenil je jasno razčlenjevanje odbornika Petejana glede finančnih postavk. Dodal pa je, da se ne strinja z načinom upravljanja občinske uprave, ter naglasil, da bo glasoval proti takemu proračunu.
Černič je še naštel vsote denarja, ki jih bo uprava v letu 1992 zaradi nepravilnega delovanja izgubila. Šlo naj bi za 87.454.000 lir. In sicer 65.250.000 lir določenih za knjižnico ter ostalo, ki so ga uporabili za plačilo raznih glob.
Veliko se je razpravljalo in debatiralo pri proračunskem programu za triletno odbobje 1993-1995. Tudi pri tej točki je načelnik SSk glasoval proti.
Na koncu je svet soglasno odobril resolucijo proti provokacijam (izzivom) nacifašizma in proti širjenju nacizma na svetu.
Remo Devetak SLOVAŠKI UMETNIKI V GORICI
katoliška knjigarna
vabi na predstavitev knjige
Andrej Gosar, krščanstvo in socialna misel
prof. Tomaža Simčiča v petek, 18. decembra 1992, ob 17.30
v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku.
O krščanskosocialnem gibanju m Slovenskem bo spregovorila prof. Licia Roth Pahor. Prisoten bo tudi urednik revije Mladika Marij Maver.
DRUŽINA
Še vedno boj zoper alkohol
Problem alkohola je med nami Slovenci najbrž prisoten že, odkar so se naši predniki naselili od Štajerskih Goric do Jadrana in se seznanili s trto in vinom. Ta problem je npr. čutil že A.M. Slomšek, ko je postal škof v Št. Andražu. Eno svojih prvih pastirskih pisem je namenil alkoholu; leta 1847 je izdal posebno pismo: »Čujte, čujte, kaj žganje dela!« Pri tem je seveda mislil predvsem na uživanje žganja, saj je o vinu imel bolj milo sodbo, kot priča tudi njegova pesem: »En hribček bom kupil...«.
Vendar problem alkohola je ostal do danes, tako da so zdravstveni delavci v resnici zaskrbljeni. O tem priča tudi knjiga dr. Antona Prijatelja »Pijem, torej sem?« To knjigo so predstavili v Katoliški knjigarni ob prisotnosti avtorja. Večer je vodil dr. Bernard Špacapan, ki je zdravnik v goriški umobolnici in se posebej ukvarja z zdravljenjem alkoholikov.
Dr. Prijatelj govori v knjigi o alkoholu z raznih vidikov. »Zakaj ljudje pijejo? Pijem, da pozabim.« Potem posledice pretiranega pitja alokohola: »Jetra je imel do popka.« Da ne govorimo o tragedijah v družini alkoholika, ko družina razpade in celo otroci zasovražijo očeta-pijanca. Alkoholik postane tudi so-
Premalo obiskan koncert
Pod pokroviteljstvom dežele Furlanije Julijske krajine in občin Tržič, Gorica, Čedad se je pod geslom »Umetnost v duhu solidarnosti« odvijala zanimiva glasbena pobuda, na kateri so sodelovali državni komorni orkester iz Žiline (Slovaška) — priznani pianist Paolo Restani iz La Spezie ter tržaški dirigent Walter At-tanasi.
Pobuda se vključuje v sklop prireditev za pomoč beguncem, ki jih organizira Svet slovenskih organizacij v sodelovanju z občinskim odborom za pomoč beguncem.
Ansambel, zanimiv bodisi po sestavi kakor tudi po programu, je odšel iz dežele z vprašajem: »Zakaj ni bilo občinstva?« Kar pa je še huje, si je ansambel odgovor dobil nekje sam: »Ker smo Slovaki.« Z ozirom da so bili koncerti vključeni v mednarodne pobude in v kulturne izmenjave, je pravi absurd, da so bodisi slovenska kot italijanska publika kakor tudi časopisje pobudo ignorirali na vsej črti.
Kljub temu se je ansambel poslovil z veselim Nasvidenje, saj jih je maloštevilna publika nagradila z navdušenim ploskanjem.
Skupina je bila ob prisotnosti predsednice Sveta slovenskih organizacij Marije Ferletič sprejeta na občinskih sedežih v Tržiču, kjer sta spregovorila odbornik za kulturo in odbornik za finance in poklonila organizatorju, dirigentu in orkestru publikacijo Danubio.
Državni komorni orkester iz Žiline
Na goriški občini je umetnike sprejel goriški župan ob prisotnosti odbornika Drufouca. Dirigentu je poklonil mestni grb, vsem članom orkestra pa značke, medtem ko je vodji orkestra in solistu izročil publikacije občine, Marija Ferletič pa je poskrbela goloba, to je simbol, pod katerim se akcije odvijajo. V Čedadu je koncert spremljal občinski odbornik za kulturo z vodjo občinskega urada za kulturo, dokler se ansambel ni dokončno poslovil. Kljub pozni uri in dolgi poti, ki so jo imeli pred seboj, so violinisti izvlekli iz prtljažnikov svoje strumente in priredili zaključni koncert ob spremljavi tudi značilnih slovaških napevov.
V Čedadu, poleg izmenjave darov in spominov, se je srečanje zaključilo z voščili za božične praznike in za
cialna nevarnost pri voznikih-alkoholikih in delavcih-alkoholikih. Največ nesreč na cesti je ravno zaradi alkohola in pri delu tudi.
Avtor omenja v knjigi tudi, kako zdraviti alkoholike, in daje razne nasvete iz svoje prakse in iz izkušenj drugih. »Bomo spremenili pivce?« Alkoholike zdraviti je zelo, zelo težko delo. Veliko bolj uspešno je varovati se pred pretiranim uživanjem alkohola; varovati zlasti mladino. Zato naj bi ta knjižica bila dobrodošel pripomoček za vse vzgojitelje mladih od šolnikov do katehetov in dušnih pastirjev. Morda bi res kazalo kaj več govoriti o alkoholu in mamilih tudi v cerkvi pri nedeljskih in stanovskih govorih.
Listnica uprave
Naša uprava je odprta vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 9. ure do 12.30.
Sožalje
Ob izgubi dragega očeta izražamo Eriki in bratoma ter ostalim svojcem najgloblje sožalje.
Slovenski goriški skavti izražajo globoko sožalje Luciji ter ostalim sorodnikom ob nenadni smrti drage Ane.
Iz pastoralnega pisma goriškega nadškofa
Raziskave v evropski in italijanski javnosti pričajo, da je družina še vrednota, ki jo cenijo. V Italiji je 80% ljudi, ki jim je ustanovitev družine ena izmed zelo važnih teženj, dočim je 75,9% državljanov prepričanih, da je le v družini možna prava in trajna medsebojna ljubezen. Kljub tem ugotovitam govorimo o krizi družin in je res, da je prav družina pod vplivom sprememb, kot nobena druga družbena ustanova.
Predvsem je res potrebno pogledati v stanje naših družin. Takoj stopijo pred oči pojavi, ki so pravi razkroj družine, kot so ločitev, raz-poroka in splav. Poleg tega moramo, ne glede na te razkroj evalne sile družin, premisliti na težave, ki se v družinah pojavljajo, s katerimi se družine srečujejo in ki jih, če jih ne rešujejo, pripeljejo do poloma.
Pod besedo »kriza družine« je treba misliti na stanje, v katerem se družina znajde, ko mora živeti v takem družbenem okolju, ki se naglo spreminja in ko nanjo navalijo vseh vrst preizkušnje.
Včasih je bilo življenje v družini drugačno. Vezano je bilo na tradicijo, na izročila prednikov, danes pa vsak išče, kako živeti kar se da svobodno. Današnja družina zato živi v družbi, ki teži vedno bolj za tem, da v družini vsak živi prosto in vedno manj za skupnost. Prav stanje večje svobode je tudi povod za nestalnost družin. Ta vedno manjša povezanost s sorodniki ogroža stabilnost zakonske zveze.
Zato je potrebno utrjevati vest in moralno zavest posameznikov, da si znajo ustvariti družino, v kateri bodo zavarovane medsebojne vezi in za katere se vsak obveže, tudi če z žrtvijo.
m.c.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
LJUDMILE PRINČIČ vd. BREŠAN
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Karlu Bolčini, msgr. Silvanu Pianiu in g. Hilariju Brezigarju za pogrebni obred in molitve, cerkvenima pevskima zboroma Podgora in Miren, vsem, ki so ji stali ob strani v dolgi in mučni bolezni ter vsem, ki so z nami sočustvovali.
Sinova Albin in Vladimir z družino
Podgora, 14.12. 1992
boljšo bodočnost njihove domovine.
Organizatorji so poskrbeli, da je imel ansambel možnost spoznati tudi naše kraje in ljudi. Prenočevali so v Palače Hotelu, v gosteh pa so bili v restavraciji Nanut v Gorici, v gostilnah Devetak na Vrhu sv. Mihaela, pri Andreju v Doberdobu, pri Vogriču v Števerjanu, pri Francu Podveršiču v Gorici in pri Guionu v Čedadu.
Povsod je vladalo izredno veselje, zlasti po nastopih. Družabnost, ki se je razvila ob prisotnosti mladih poslušalcev, jim je pomagala pozabiti težko klofuto zaradi odsotnosti občinstva, saj je to ansambel, ki je vajen igrati pred široko publiko. Na turneji na Japonskem, s katere se je ansambel komaj vrnil, je publika štela nad 2000 poslušalcev.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikšni udeležbi na pogrebu
SAVA SFILIGOJA
se od srca zahvaljujemo g. župniku Karlu Bolčini za tolažilne besede, somaševalcem, pevcem za tako ganljive pesmi, darovalcem cvetja in vsem prijteljem in znancem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Še posebna zahvala pa naj gre naši čudoviti mladini.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Svojci pokojne
Ane De Lorenzo
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način bili prisotni in sočustvovali ob tragični izgubi izredne Ane.
Posebej zahvala gospodom župnikom A. Kodelji, A. Lazarju, R. Dipiazza, pevskima zboroma Hrast in Jezero, slovenskim skavtom, darovalcem cvetja, prijateljem in pogrebcem.
Bogu pa se zahvaljujemo, da nam jo je poslal.
Živela bo vedno med nami.
Anketa za bralce Katoliškega glasa
Da »Katoliški glas« izboljšamo vsebinsko in oblikovno, bi radi vedeli za želje in nasvete naših dragih bralcev in prijateljev. Zato se tu obračamo na Vas z vrsto vprašanj. Prosimo, da na dana vprašanja odgovorite v kar največjem številu, da bomo tako vedeli za želje in predloge tudi drugih, saj več glav več ve in več oči več vidi. Mi želimo, naj bi bil »Katol. glas« res glasilo vseh zavednih slovenskih katoličanov. Zato je naša želja tudi ustreči čim širšemu krogu bralcev in naročnikov.
Tisti, ki se ankete želite udeležiti, napišite odgovor kar na priloženi list in ga tako izpolnjenega pošljite na uredništvo v Gorico. Za Vaš odgovor že vnaprej lepa hvala!
UREDNIŠTVO
VPRAŠANJA SO :
1.	Kako dobivate ali kje kupujete »Katoliški glas«?
Ali ga prejemate redno?
2. Ali ga daste brati tudi drugim?
3. Kateri članki Vas najbolj zanimajo in jih najprej preberete?
4.	Ste zadovoljni s tedenskim političnim pregledom? Imate kake želje glede tega?
5. Berete uvodne članke
Se Vam zdijo potrebni in koristni?
6. Želite, da na drugi strani še naprej prinašamo duhovno misel?
7. Ali bi radi imeli podlistek?
8. Ste kaj zadovoljni z našimi kulturnimi poročili? O čem naj bi govorili?
9.	Vas zanimajo krajevne novice? Si jih želite več in kakšne?
10.	Imate še kakšne druge želje in predloge glede našega lista? Kaj Vam v preteklosti ni ugajalo? Odgovorite brez pridržkov in brez ozirov.
FRANCATURA A CARICO DEL DESTINATARIO DA AD-DEBITARSI AL CONTO Dl CRE-DITO N. 4/5PRESSOL'UFFICIO POSTALE Dl GORIZIA C.P. - AUTORIZZAZIONE DIREZIO-NE PROVINCIALE P. T. GORIZIA PROT. N. 34865/6 DEL 25.11.1992.
KATOLIŠKI		
		
Riva Piazzutta, 18 34170 Gorizia
SLOV. CENTER ZA GLASBENO VZGOJO
EMIL KOMEL	GLASBENA MATICA
GORICA
vabita na
II. Koncert letošnje sezone
CONCENTUS OTTONI ARENA Dl VERONA
STOLNA CERKEV V GORICI Nedelja, 20. decembra 1992, ob 20.30
Organizatorji koncerta državnega orkestra mesta Žilina, ki je s svojimi koncerti v Tržiču, Gorici in Čedadu navdušil prisotno občinstvo, se prav toplo zahvaljujejo ansamblu, solistu in izredni osebnosti dirigenta Walterja Attanasija, ki je kljub maloštevilnemu občinstvu vplival na orkester, da je ta izvedel celotni program in ne samo tehnično dovršeno, temveč tudi umetniško izredno doživeto.
Zahvala tudi pokroviteljem in njihovim zastopnikom, ki so ansambel sprejeli in poslušali: tvrdki Pečar Giuliano, Palače Hotel, restavraciji Nanut, gostilni Devetak na Vrhu, Ferfoglia Andrej -Doberdob, Podveršič Franc - Gorica, Vogrič - Števerjan, Kmečko -obrtni hranilnici in posojilnici Doberdob, banki Cassa di Risparmio iz Gorice, tvrdki Logos iz Gorice, tiskarni Grafica Goriziana.
Končno še zahvala vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri uresničitvi zahtevne pobude, zlasti še cenjenemu občinstvu, ki je s svojo prisotnostjo in toplimi aplavzi nagradilo, širokogruden umetniški ansambel in izkazalo svojo pozornost do begunskih otrok.
Mala Cecilij anka 1992
»Matura« v Katoliškem domu
Stanko Jericijo).
Ko smo našteli zbore, kaj naj rečemo o Mali Cecilijanki? Vsako leto jo prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov, saj pri tej pevski manifestaciji gre predvsem za mladinske zbore, ki v posameznih župnijah pojejo bolj ali manj redno v cerkvi pri bogoslužju. Zato je prav, da imajo vsaj enkrat na leto možnost nastopiti tudi pred tujo publiko izven domače cerkve. To gotovo daje zadoščenje tako pevcem kot njih zborovodjem. Poleg tega imajo zbori s takimi nastopi tudi priložnost, da naštudirajo kako težjo pesem in se bolj temeljito pripravijo. Pri tem ne gre za tekmovanje med zbori, saj se vsak potrudi, da zapoje čim bolje.
Vsi seveda niso na enaki višini, tudi zaradi tega ne, ker so nekateri bolj maloštevilni. Pri tem mi gre spomin na leta nazaj, ko smo na Mali Cecilijanki videli res številne zbore, ker je bilo na šoli in tudi v cerkvi dosti otrok. Danes vemo, da številčno pešajo šole in s tem tudi otroški zbori. Vendar bi zastavil vprašanje: Ker nastopa mladinski zbor šole Ivan Trin-ko, ali bi ne bilo lepo, ko bi nastopale tudi osnovne šole kot take? Vsi otroci obiskujejo krščanski nauk, naj bi se tudi skupno pripravili za nastop na Mali Cecilijanki. Tudi to bi gotovo pomagalo pevski zavzetosti otrok in njih učiteljev petja.
In še en nasvet: Več preprostih pesmi, tako ljudskih kot nabožnih. Preproste pesmi bodo otroci peli tudi sami na izletih, na taborjenjih, pri igri. Težke umetne pesmi so le za na oder ali za kor v cerkvi. Naj zborovodje skrbijo za eno in drugo petje po izreku: Eno je prav učiti, drugo je prav ne opustiti.
Vsekakor smo hvaležni vsem, ki se z našimi otroškimi zbori trudijo, saj so ti zbori semenarna za odrasle zbore.	K.H.
Instrumentalna skupina Concentus Ottoni iz Verone, ki bo v nedeljo nastopila v Goriški stolnici. Izvajalci so člani orkestra znane veronske operne hiše. Izvajali bodo dela baročnih in sodobnih skladateljev
Tudi letos je Mala Cecilijanka priklicala v Katoliški dom ne samo mlade pevce, temveč prav tako njih starše in prijatelje.
Živo je bilo na odru in v dvorani. Kako pa ne, saj otroke in mladino vsi radi gledamo in poslušamo.
Najprej je bilo kaj gledati in poslušati. Nastopilo je namreč 12 zborov. Povečini vsak zbor v pisanih krilih in oblekah; to je bila paša za oči. Vsak zbor je zapel po tri pesmi nabožne in manj nabožne vsebine, to je bila paša za ušesa. Nastopili so:
mladinski zbor srednje šole Ivan Trinko z oddeljenih razredov v Doberdobu. Tam uči petje prof. Franka Žgavec. Potem so si sledili otroški zbor F.B. Sedej, Števerjan (Valentina Humar), cerkveni mladinski zbor, Štandrež (Elvira Chiabai), otroški zbor Ladjica iz Devina (Mirjam Bratina in Olga Tavčar), otroški zbor gora (Sabina Antoni ter Kristi-ovic), mladinski zbor Rupa-Peč
(Tanja Kovic), otroški zbor Plešivo (Tanja Kuštrin), otroški zbor Kresnice, Trst. Ta zbor je nastopil kot gost pod vodstvom s. Karmen Koren.
Potrdil je prijateljstvo med Tržaško in Goriško, ki je prav, da se goji še nadalje z gostovanjem kakega tržaškega mladinskega zbora. Za tržaškimi pevci je stopil na oder sovodenjski otroški zbor (Barbara Piccolo, četudi ni domačinka).
Tako so lahko tudi sovodenjski otroci nastopili, saj bi bilo škoda, ko bi jih ne videli in slišali.
Kot gost je na večeru nastopil otroški zbor Oton Župančič iz Štan-dreža, ki vadi pod vodstvom Elde Nanut. Predzadnji na vrsti je bil mladinski zbor iz Doberdoba (Lucija Lavrenčič in Marta Ferletič). Revijo je zaključil mladinski zbor srednje šole Ivan Trinko, s sedežem v Gorici. Nastop tega zbora je bil krona večera, tako zaradi številčnosti kot zaradi dovršenega izvajanja (prof.
ošnje Male Cecilijanke sta se udeležila tudi dva zbora slovenske srednje : Ivan Trinko. Goriške dijake in dijakinje je vodil prof. Stanko Jericijo, ierdobske pa prof. Franka Žgavec. Na posnetku goriški srednješolci ob nastopu v Katoliškem domu v Gorici.
Prizor iz komedije Matura
Lep uspeh mladih igralcev
Vsi srednješolci vedo, kaj je matura, ne vedo pa, kaj se včasih dogaja med profesorji v konferenčni sobi. V te zakulise je posegel dramatik Ladislav Fodor s svojo komedijo Matura. In ko komedijo so prikazali na odru Katoliškega doma mladi igralci Oder 90 preteklo nedeljo. Gre za mlade igralce, ki so že opravili maturo na kaki slovenski šoli, ali pa se nanjo pripravljajo. Prav to dejstvo je verjetno pripomoglo, da so komedijo na odru tako živo in prepričljivo prikazali, seveda pod skrbno režisersko roko Franka Žerjala, ki je tudi sam profesor in je pri kaki maturitetni konferenci gotovo bil udeležen. Brez dvoma prav dejstvo, da so vsi udeleženci na odru ali za odrom že doživeli resnično maturo, pripomoglo k tako izrednemu nastopu preteklo nedeljo. Režiser in igralci morajo namreč igro doživeti zato, da jo lahko doživeto podajo in ne samo naučeno.
Igra se razvija v treh dejanjih, za prizorišče pa ima konferenčno sobo, kjer se zbirajo profesorji k svojim sejam. Med njimi so ravnatelj Štefan Dvornik (Ivo Špacapan), stari profesor filozofije (Aleksander Kosič), profesor matematike (Valentino Pintar), profesorica slovstva (Elena Bensa), profesorica latinščine (Fanika Klanjšček), profesor prirodopisa (Sandro Curzola), profesorica telovadbe (Katja Gaeta), pa dijakinje
Katja Slapar (Mila Bratina), Mara Vrtovec (Erika Jazbar), Majda Hrovat (Marlenka Žerjal), Anton (Matjaž Pintar), Saša Pengov (Ivan Žerjal). Skupno 12 igralcev, vsi mladi, nekateri prvič na odru. Pa so zaigrali, kot bi bili že preskušeni na odrskih deskah.
Med profesorji si videl tipe kot iz življenja: ravnatelj, ki miri razgrete duhove profesorjev; profesor filozofije, ki pooseblja modrost in izkušenost; profesor matematike, ki je strog na kvadrat; profesorica latinščine umirjena, pripravljena na kompromise; pa profesorica slovstva, pravi škrat v profesorskem zboru; profesor prirodopisa, ki ves živi za svoj predmet; in profesorica telovadbe, ki še najbolj razume mlade dija-
kinje. Skrite v tem profesorskem zboru na odru vidiš vse raznovrstne tipe, ki jih srečaš tudi v resničnem življenju.
Med dijakinjami je posebno blestela Katja Slapar, saj se pravzaprav plete in razpleta vse dejanje v komediji zaradi njenega zaljubljenega pisma.
Res, posrečena igra, kjer se na koncu vse povoljno razplete.
K uspehu igre je pripomogla tudi scenografija, zamisel Benedikta Kosiča, pa kostumi Snežiče Černič. Su-flerka je bila Mirjam Obljubek.
Publika je bila z igro nadvse zadovoljna in smo vsem čestitali, kakor jim čestitamo tudi tukaj.
(r + r)
Mladi igralci Odra 90
v telovadnici Katoliškega doma v Gorici (Drevored 20. septembra 85)
ansambel
VRTNICA
- celovečerni zabavni program
- večerja, dobra pijača
- presenečenje...
* * *
Vstop samo z vabili. Informacije in vabila dobite v Katoliški knjigarni (tel. 531407), na Placuti 18 (tel. 533177 ali 532163) in pri naših društvih v Števerjanu, Podgori, Štandrežu, Rupi, Doberdobu. Lepo prosimo, da se čimprej odločite!
Za otroke le prostovoljni prispevki. Začetek ob 21.00.
Vabljeni!
Odbor staršev z Goriške
SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju z RADIJSKIM ODROM
vabita vse otroke na
Dobrodelni božični večer,
ki bo v soboto, 19. decembra 1992, od 16.30 dalje v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 (I. nastropje). Nastopila bosta:
čarodej Gregor Sulejmanovič s svojim programom
in
lutkar Cveto Sever s priljubljeno pravljico o Janku in Metki.
Izkupiček večera in vsi ostali darovi so namenjeni otrokom beguncev v Sloveniji.
Tržaška Cerkev ob državni meji
Za italijanski list za pastoralne delavce »Settimana« je tržaški g. škof msgr. Bellomi predstavil svojo škofijo. Tudi za nas bo zanimivo, kako jo presoja.
Msgr. Bellomi, je bilo lahko srečanje s tržaško stvarnostjo?
Počasi sem se vživljal v to stvarnost, ki mi je bila skoraj nepoznana, pa tudi nekoliko nenavadna pod vplivom razvoja mesta.
Med cerkvenimi problemi, kateri vas je najprej vznemirjal?
Semenišče sem našel skoraj prazno. Duhovniška posvečenja so se po
Zborovska revija v Kulturnem domu v Trstu
Pod geslom Pesem bodi naših src odmev se je v nedeljo, 6. decembra, odvijala zborovska revija, sedemindvajseta v zaporedju revij, ki jih vsako leto na jesen prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov. Letošnja je imela poseben značaj že po zunanjosti, okrasju odra in velikem napisu z geslom in oznakami revije in organizacije. Z nedeljsko zborovsko revijo je namreč Zveza začela praznovanje tridesetletnice delovanja, ki se bo nadaljevalo z božičnim koncertom 10. januarja v tržaški stolnici, mladinsko revijo Pesem mladih prihodnjega 21. marca in slavnostno akademijo za sklep praznovanj aprila, po veliki noči. Zato smo letos povabili gosta Provox z novogoriškega področja. Zato smo zaprosili Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici, da sodeluje z enim svojih zborov. Nastopil je pevski zbor »Lojze Bratuž«. Posebna je bila letošnja revija zborov tudi zaradi obletnic številnih glasbenikov in skadateljev, ki so pri nas ohranjali in razvijali pevsko in zborovsko kulturo in ustvarjali slovensko glasbo: Marij Kogoj, Vinko Vodopivec, Fran Venturini, Mirko Filej, Vasilij Mirk in Ivan Šček. Kakor je rekel v svojem priložnostnem nagovoru predsednik Zveze Zorko Harej, najprimerneje počastimo njihov spomin, če izvajamo njihove skladbe. Dejansko so bili ti avtorji prisotni v izvedbah nastopajočih zborov.
Nastopili so: Mešani pevski zbor »Repentabor« (Ivan Florjane), moški zbor »Fantje izpod Grmade« (Ivo Kralj), dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« (Franc Pohajanč), me-
30 LET ZCPZ V TRSTU
PSSOABOOI
Moški pevski zbor od sv. Antona na letošnji reviji v Kulturnem domu
šani zbor koprske stolnice »Štefan Kovač« (Miran Bordon), mešani zbor »Mačkolje« (Ignacij Duh), moški zbor Novega sv. Antona (Edi Race), mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice (Stanko Jericijo), mešani zbor »Skala« iz Gropade (Anastasia Purič), moški zbor »Provox« z Goriškega (Tanja Kuštrin). Zbori so se dobro pripravili in so v splošnem lepo izvedli spored izbranih pesmi, da je prireditev potekla v splošno zadovoljstvo. Zbore in program sta predstavljala Marija Mamolo in Igor Štrajn, ki sta na koncu napovedala naslednjo pobudo Zveze, božični koncert, se zahvalila tvrdki Anton Koršič, ker je nastopajočim zborom podarila kaseto z oratorijem Avgusta Ipavca »Vir ljubezni«, in opozorila, daje za naslednjo nedeljo, 13. decembra, predvidena predstava
operete Vinka Vodopica »Srce in denar«. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili nekateri predstavniki tukajšnjega javnega življenja, med njimi deželni svetovalec in tajnik SSk Ivo Jevnikar, predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič, vodja ekumenskega gibanja na Tržaškem Angel Kosmač, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici Damjan Pavlin, bivši deželni svetovalec Drago Štoka, predstavniki tiska in mnogi prijatelji, ki spremljajo prizadevanja in programe ZCPZ in so bili tudi tokrat v Kulturnem domu, kjer je bila zborovska prireditev.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
prvih treh skrčila na eno letno. Zadnjih pet let se je stanje zboljšalo. V semenišču imamo 14 bogoslovcev.
Ali ste ugotovili razlog, zakaj se mladi vračajo v semenišče?
Mladi izrecno govorijo o svoji notranji rasti vere, za čut Boga in za molitev. Nekateri pravijo, da je bilo zanje odločilno, da bi oznanjali sovrstnikom, ki si morajo ustvariti svojo osebnost, imeti upanje in najti Kristusa kot trdno in dokončno realnost. Ti bogoslovci prihajajo povečini iz verskih skupin, ki pospešujejo osebno zorenje.
Ali ni morda vrnitev duhovniških poklicev tudi znamenje, da so mladi prisluhnili glasovom zavzetosti?
Mladi v mestu so manjšina. Opazen je beg doraščajočih po birmi. Le malo se jih ustavi. Zato se zavzeto trudimo, da bi mlade prekvasil evangelij. Opazni so pozitivni znaki: narašča prošnja za zakrament sv. birme pri mladih doraslih: 256 v treh letih.
Vi pravite, da so mladi manjšina; to pomeni, da so stari v večini?
Trst ima med italijanskimi mesti najvišje število starih ljudi: med
240.000 prebivalci je 100.000 upokojencev. Staranje prinaša številna težka vprašanja: odpiranje domov počitka, oskrba bolnih, pastoralna skrb za te ljudi.
Pastoralna skrb za stare je nujna. Kako ste jo uredili?
Med starimi, ki umirajo povečini v bolnici, jih 90% prejme zakramente, tudi tisti, ki so živeli vzporedno s Cerkvijo, a ji niso nasprotovali. Na žalost se dogajajo tudi primeri samotnih smrti. V svojih pridigah budim pozornost na ta problem.
S pomočjo večje zapuščine v dobre namene pospešujemo poseben načrt pod geslom: »Doma je bolje«. Sedaj podpiramo 230 družin, ki imajo svoje onemogle doma, s 50.000 do
500.000 lirami.
Mladi se iščejo, stari v težavah: kje je družina?
Mnogo družin je nesrečnih: več kot ena tretjina jih je ločenih: upadanje rojstev je veliko. Vse to ustvarja razpad v družbi, kvari odnose in vpliva negativno na moralo. Te stvari ne ostanejo nekaznovane. Posledice so težke. Ni etičnih principov, globokih vrednot, trdne morale, vztranjosti in pogumnih izbir.
Problemi so težki. Ali Cerkev zgublja pogum?
V tej realnosti naša Cerkev seje, dela, vztraja v pastoralnih nalogah, kajti tu je predvsem potrebno oblikovati pravo krščansko vest. Med izbirami je na prvem mestu kateheza. Prednost dajemo katehezi za odrasle. Imamo podroben načrt. Razen cerkvenih skupnosti je še 445 župnijskih skupin. Trenutno dosežemo 4% prebivalstva med 18 in 77 letom.
Trst je mesto ob meji. Kako vpliva ta položaj?
Moderni Trst je nastal po volji cesarskega Dunaja, ki je hotel imeti tu pristanišče. Mesto je zgodovinsko mlado. Ohranilo pa je mladostni značaj, podvržen emociji. Kadar se kdo dotakne določenih problemov, n. pr. italijanstva, se pojavi strašilo, slavizacija mesta, takrat ljudje reagirajo energično in kompaktno. Bližina slovanskega sveta ni absolutna novost za Trst, saj je v njem pomembna slovenska prisotnost; mnogo je Istranov, ki so morali zapustiti svojo zemljo onstran sedanjih meja. Sedaj tu vre, da je treba pregledati osimske dogovore, kar jaz že dolgo poudarjam.
V tej ljubosumni pozornosti na mejo, v dialektiki med narodnostimi, kakšna je vaša pozicija?
Prepričan sem in ponavljam, da morajo biti meje mostovi. Priznavam manjšine: razen človekovih pravic je utemljena potreba vedrega sodelovanja, biti skupaj, iskati poti za mirno sožitje, obogatitev medsebojne dediščine. V Cerkvi skušam biti ob strani slovenski manjšini, katere jezika sem se mučil; zato me obtožujejo »filoslavizma«.
Odprta meja pri Trstu: kdo jo prestopa? Kako je sprejet?
Meja ni samo odprta, ampak je tudi mreža za skrivne prehode. 20.000 ljudi prihaja v Trst na »črno delo«. Begunci in izseljenci prihajajo in iščejo urejen položaj. Nekateri so za plačilo sleparsko spremljani, ki pa včasih postanejo žrtve kot pred tremi leti Tamilci, kot Albanci, ki so bili zasilno nameščeni. Ob petkih in sobotah prihajajo v Trst po nakupe Slovani, Madžari, Poljaki in nekoliko podpirajo krajevno ekonomijo. Za vse te ljudi Cerkev sodeluje z oblastmi, od katerih zahteva veliko resnost. Mi pomagamo v nujnih primerih. Cerkveni odgorov je dober.
Priredil SZ
Nova Agencija
4
M
Banca Agricola • Kmečka banka v Gorici odpira novo agencijo v mestu.
Nova priložnost na uslugo Vašim potrebam in več: na razpolago smo tudi ob sobotah zjutraj z vsemi uslugami, vključno s storitvami za tujino.
Med ostalimi ponudbami: obširno parkirišče, Bancomat 24 ur na dan, menjalnica.
Nova agencija, nove priložnosti, pričakujemo Vas.
>1 Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
V Gorici
Mejni prehod pri Rdeči hiši - Ulica Kugy, 22
Mladika
OTROCI!
JANKO IN METKA
vas čakata v nedeljo, 20. decembra 1992, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v ul. Brandesia 27 ob 11. in 17. uri.
Življenje jima bo dal znani slovenski lutkar Cveto Sever.
To božično darilo Vam poklanja
RADIJSKI ODER
Izjemen uspeh spevoigre »Miklavž prihaja«
V Postojni pri bosanskih beguncih
St. 9
Izšla je nova številka revije Mladika, 9. v tem letu. Uvodnik je posvečen razmišljanju o rezultatih volitev v Sloveniji. Po oceni le-teh avtor članka trdi, da bodo morale stranke narediti kompromis in sestaviti koalicijo, »ki ne bo ideloško homogena. Drnovšek potrebuje demokrate kot jamstvo za zahodne investicije, pa še koga drugega, da bo imel zadostno večino v parlamentu, drugače se obetajo kmalu nove volitve. » Ideološki spopadi niso več na dnevnem redu, ker je nastopil čas, »da se nova slovenska vlada loti gospodarske problematike oziroma krize, ki bo pritisnila vsak čas, saj jo je Drnovšek zadnje čase že predolgo tlačil, da bi do volitev ne razočaral volilcev«, zaključuje pisec uvodnika.
Za to številko je Zora Tavčar pripravila pogovor z znano argentinsko rojakinjo, operno pevko Bernardo Fink, ki jo zamejski Slovenci dobro poznamo, saj je že nastopila v Trstu in Gorici. Sledi članek Janka Ježa ob 70-letnici Dolores Terseglav. Zanimivi so tudi Zapiski misijonarke, ki jih je prispevala Marija Sreš Mishkaben, misijonarka v Indiji, ki je bila pred časom že gostja Mladike, saj je revija objavila intervju, ki ga je z njo imela Zora Tavčar. Ivo Jevnikar se v svojem prispeku spominja rajnega Dušana Pleničarja, predsednika Konference za Veliko Britanijo pri Svetovnem slovenskem kongresu.
Izredno bogata je tokrat rubrika Antena, ob kateri so seveda prisotne tudi druge stalne Mladikine rubrike (Mogoče ne veste, da..., Pod črto, Čuk na Obelisku). Sledijo ocene literarnih in likovnih del in razstav, objavljenih pa je tudi več pesmi Franja Frančiča, Vladimirja Kosa in Dolores Terseglav.
Tudi tokrat je mladinska priloga Rast izšla na osmih straneh, na katerih najdemo poročilo o delovanju
V nedeljo, 6. decembra, torej na sam Miklavžev dan, sta stekli kar dve predstavitvi mladinske spevoigre Jerka Gržinčiča »Miklavž prihaja«: prva je bila na sporedu ob 11. uri, druga pa ob 17., seveda obakrat v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ki je tako nadvse uspešno otvoril svojo letošnjo sezono. Na obeh predstavah se je namreč zbralo veliko število gledalcev, zlasti popoldne je bila dvorana nabito polna.
Občinstvu so se predstavili člani mladinskega zbora »Kresnice« ter igralci in solisti. Predvidenega orkestra iz raznoraznih razlogov žal ni bilo, zamenjala pa ga je klavirska spremljava prof. Tomaža Simčiča. V prvem delu spevoigre se je občinstvo seznanilo s pripravami na Miklavžev obisk na Zemlji, ki so potekale v nebeških dvorih: sledili smo zabavnemu dvogovoru med krojačem Gerardom (Francescom Biancuzzi-jem) in čevljarjem Krišpinom (Markom Kandutom) ter angelom, ki so pozorno poslušali navodila sv. Petra (Maria Šušteršiča). Drugo dejanje je tudi predstavilo priprave na Miklavžev obisk, vendar v modernem peklu: parklji in njihov glavar Lucifer (Ivan Žerjal) so iz člankov »vražjega lista« namreč zvedeli, da se sv. Miklavž odpravlja na Zemljo med
Slovenskega kulturnega kluba, intervjuje o svetnikih v slovenskem imenoslovju, in sicer predzadnjo. V prilogi je tudi zapis Dušana Čopa Pripombe k študiji: Svetniki v slovenskem imenoslovju.	(iž)
otroke, da bi jih obdaril. Zato so se tudi oni odločili, da gredo tja, seveda z namenom, da poredne otroke kaznujejo. V tretjem dejanju je prišlo do razpleta, to je do prihoda sv. Miklavža (Marijana Kravosa), ki je na koncu tudi obdaroval otroke.
Izvirno besedilo je bilo nekoliko spremenjeno. Prof. Zora Tavčar-Rebula ga je namreč priredila tako, da se je nanašalo na tržaško in še posebej na svetoivansko stvarnost (šole!). Pohvaliti je treba požrtvovalnost nastopajočih ter režiserja Adri-jana Rustje in njegove asistentke Hedvike Kandut, pa tudi scensko realizacijo s strani arh. Anastazije Koršič. Spevoigre so se v prvi vrsti veselili seveda otroci, poleg njih pa so se zabavali tudi starši in drugi odrasli gledalci, ki so med drugim imeli priložnost udeležiti se bogatega srečolova.
(-n. -I.)
Volitve v Sloveniji v oddaji »Drugi Trst«
V sredo, 2. decembra, sem po daljšem presledku prisluhnil oddaji »Drugi Trst - Seconda Trieste«, ki je na sporedu na Radiu Opčine v poznih večernih urah in jo vodi v italijanščini Paolo Paro vel. Glede na to, da se voditelj oddaje stalno sklicuje na svojo objektivno naravnanost pri ocenjevanju ljudi in dogodkov, so me nemalo presenetila (ali pa tudi ne) njegova izvajanja v zvezi z volilnimi napotki volivcem v Republiki Sloveniji. Potem ko je po ustaljenem klišeju razporedil politične sile v Sloveniji na desne, leve in sredinske, je začel deliti smernice slovenskim volivcem. Njegove preference so naravno šle prenoviteljem (bivšim komunistom), liberalnim demokratom, delno demokratom in drugim strankam sedanje vladne koalicije. Veliko pomislekov pa je izrekel na račun krščanskih demokratov, ki jih je prikazal kot pretežno desničarsko stranko. To svoje pavšalno stališče je zato skušal podkrepiti s še bolj pavšalno domislico, ki naj bi jo Andreotti izrekel na račun Lojzeta Peterleta (Peterle je povsem v redu človek, vendar preveč na desni...).
Ne glede na verodostojnost An-dreottijeve domislice, pa je skrajno neokusno, da avtor oddaje navaja to kot tehten argument za ustvarjanje pomislekov pri volilcih, da bi volili krščanske demokrate. Se vidi, da ni imel drugih boljših utemeljitev za svoje nepovoljno mnenje o omenjeni stranki. Značilno je tudi, da si takšne, milo rečeno, površnosti ni privoščil glede nobenega drugega slovenskega strankarskega prvaka. Preseneča dalje Parovelovo odsvetovanje volivcem, da bi volili Pučnikove socialdemokrate in Pirnatove nacionalne demokrate, češ da sta ti dve stranki desničarski in nacionalistični.
Kaj naj rečemo k temu? Zdi se mi da Parovel še ni prebolel razpada Jugoslavije in odločne usmeritve Slovenije k razvejanemu političnemu pluralizmu, kar je povsem normalno za države Zahodne Evrope.
a.t.
Smo v adventnem času, bližajo se božični prazniki, ki jih bomo kot po navadi preživeli z našimi dragimi v brezskrbnem in sproščenem vzdušju. Mislim, da je dobro, da se v tem času spomnimo tistih, ki ne uživajo iste sreče kot mi, ki nimajo ne doma, ne staršev, ne toplega obeda.
Vsi dobro vemo, kakšna tragedija se odvija na ozemlju Bosne in Hercegovine; vsi imamo pred očmi televizijske posnetke, ki pričajo o tamkajšnjem neznosnem življenju. Vali beguncev prihajajo iz dneva v dan v varnejše kraje, v zbirne centre, kjer požrtvovalni ljudje skrbijo zanje.
Proseški župljani smo se odločili, da bomo tudi sami pomagali bosanskim beguncem. Ker je v zbirnih centrih predvsem mnogo otrok, so v nedeljo, 6. decembra, na dan sv. Miklavža, vaščani, še posebno pa vaški otroci prinesli v cerkev igrače, sladkarije in šolski material za manj srečne sovrstnike. Poudariti je treba, da smo nabrali mnogo daril, še več kot smo si pričakovali. To priča, da ljudje niso gluhi pred klicem pomoči.
V nedeljo, 13. decembra, smo nekateri proseški župljani in župnik g. Bogateč odpeljali zbrana darila v begunski center v Postojno. V bivši vojašnici domuje približno osemsto Bosancev, predvsem malčkov in njihovih mater. Po družinah je tudi več desetin pribežnikov, tako da je v Postojni nekaj nad tisoč beguncev.
Upraviteljica nam je povedala, da humanitarna pomoč prihaja vsak dan. Sicer se otroci brezskrbno igrajo na dvorišču, ženske pa pletejo in imajo možnost, da svoje pletenine prodajo.
Darila naših župljanov bo razdelil Dedek mraz, in upamo, da bo prinesel vsaj malo topline in prazničnega vzdušja v mrzlo bivšo vojaško kasarno.
Navihana antilopa
Klic po prenovi
Bog ljubi novost! Klic, ki ga je vpletal in ga mladini polagal na srce p. Rafko Slejko v svojem nagovoru na praznik Brezmadežne v Dolini. Kakor pred časom na Opčinah, je glavni akter pri tej maši bila mladina. Letos poteka 10 let, odkar se mladi iz Brega in drugod zbirajo na ta dan k duhovni obnovi ob svojih duhovnikih.
Ob 14. se jih je zbralo okrog 30-40 v dvorani g. Grmeka. S sv. pismom v roki so poslušali in premišljevali božjoo besedo. Vodila sta g. Zvone Štrubelj in g. Žarko Škerlj. Razdelili so se nato v tri skupine in vzeli v premislek že prej določene teme iz sv. pisma.
Pri praznični maši v župni cerkvi sta somaševala z domačim župnikom p. Rafkom Slejkom še oba animatorja g. Zvone Štrubelj in g. Žarko Škerlj. Navzoč je bil g. škofov vikar g. Franc Vončina, dr. Angel Kosmač in g. Malalan Franc. Skrbna priprava obrodi dobre sadove; to se je poznalo pri zglednem sodelovanju in glasbi z raznimi inštrumenti. Od duhovno motiviranih prošenj, naj navedem samo en primer: Tatjana Volpe; »Gospod, mladi se zavedamo, da smo upanje za jutrišnji dan. Daj nam, da bomo kot niti na vrvi, oviti okrog iste osi, Kristusa, pogumno stopali na pot 3. tisočletja.« Po skupnem obhajilu mislim, da jih je bil Bog res vesel.
Ob koncu slovesne maše, še litanije Matere božje. Čudno se mi zdi, da te Slomškove litanije poznajo samo v Dolini. Če so res Slomškove, bi zaslužile več zanimanja, saj se lepi ljudski napev kar sam ponuja.
Za zaključek sta nam nudili pravi umetniški užitek mladi izvajalki Schubertove Ave Marije, Valentina Bembi in Rafaela Petronio. »Rojstvo Boga je nekaj tako novega, je dejal g.p. Slejko, da presega vse novosti, Brezobličnost, ostati vedno enak pomeni, da postajaš slabši in si na poti v smrt. Če bi ostali pri presojanju in obsojanju drugih, bi zanemarili sebe, celb zmaličili bi svojo podobo. Sam moram biti nov človek, presenečati druge s svojo novostjo, pokazati jim, da sem drugačen od včeraj. Marija je vsak dan nanovo živela svoj »DA«. Vsak dan je izpraznila posodo »sebe«, da jo je Bog napolnil s seboj. Kakor je Bog vodil njo po poti novosti v nova nebesa, podajmo se na to novo pot tudi mi.«
Opogumljeni s tem nabojem »novosti«, so se mladi po cerkvenem bogoslužju, še poveselili med seboj ob prigrizku v društveni dvorani.
V pričakovanju božičnega praznika, je tako molitveno srečanje mladine najlepši adventini venec.
F.V.
PETERLINOVA DVORANA, UL. DONIZETTI 3, TRST Božični koncert kitarista
Marka Ferija
v torek, 22.12.1992 ob 20.30 Na sporedu bodo skladbe Maura Giulianija, Joaquina Turine, Manuela De Falle, Fernanda Sora, Heltorja Ville-Lobosa in Maria Castelnuova-T edesca.
Koncert bo v dobrodelne namene.
Hranilnica in posojilnica Opčine - Trst
razpisuje
usposobljenostne izpite za uradnike/ce v smislu 6. člena kolektivne delovne pogodbe za uslužbence hranilnic in posojilnic.
Trenutno je nepokrito eno delovno mesto.
Pogoji za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu so naslednji:
1. fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisih enakovredna z oceno vsaj 90/110;
2. starost: največ 40 let;
3. program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in italijansko pismeno nalogo splošne gospodarske ali finančne narave oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni razgovor. H kolokviju bo pripuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri pismenih izdelkih. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hranilnice in posojilnice.
4. prošnjo na nekolkovanem papirju je treba predložiti, osebno ali po pošti, v tajništvu Hranilnice in posojilnice do 31. decembra 1992.
Čas razporeda izpitov bo naknadno javljen.
Po zaključnih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu svetu Hranilnice in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega se bodo črpali novi uslužbenci.
Upravni odbor
Spevoigra Srce in denar v Braniku, Kopru in v Kulturnem domu v Trstu
Zveza slovenske katoliške prosvete se je po uspešni izvedbi spevoigre Srce in denar v Katoliškem domu v Gorici, kjer je bila dvorana štirikrat polna, odločila, da sprejme vabila za nastope v Sloveniji in na Tržaškem. V sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij sta bila v Sloveniji dva nastopa, in sicer v Braniku in v Kopru, medtem ko je tržaški nastop organizirala Slovenska prosveta.
Tržaška publika je bila z nastopom Goričanov v Kulturnem domu v nedeljo, 13. decembra, zelo zadovoljna in je ob koncu nagradila nastopajoče z dolgotrajnim aplavzom.
IZ SLOVENSKE KOROŠKE
Celovške novice
December je bil za koroške Slovence - in je še - bogat v kulturnem in političnem življenju. Če bi se človek udeleževal vseh prireditev, kar ne bi vedel, kam naj bi šel.
V petek, 4. 12., je praznoval 80-letnico življenja priznani koroški duhovnik, šolnik, kulturni delavec in še kaj, dr. Pavle Zablatnik. Poznajo ga vsi, saj je poučeval slovensko govoreče dijake, bil je vrsto let ravnatelj Slovenske gimnazije, predsednik Mohorjeve družbe, napisal je nekaj narodnopisnih knjig (prevedenih tudi v nemščino) in pomagal povsod, kjer je bilo potrebno. Za jubilej so se ga spomnile vse slovenske organizacije na Koroškem in Dom v Tinjah je komaj sprejel vse, ki so mu želeli čestitati. Veselje so mu pripravili tudi na Slovenski gimnaziji, kjer se ga spominjajo kot očetovskega voditelja.
Istega dne zvečer sta KKZ in NSKS vabila v Linjski dom, kjer so podelili 4. Einspielerjevo nagrado. Le-to dobi osebnost iz avstrijskega javnega življenja, ki se zavzema za pravice koroških Slovencev. Letos je bil to politolog prof. Anton Pelinka iz Insbrucka, ki je po slovesnosti imel predavanje o Vprašanjih nacionalizma.
8.	december je že 30 let gledališki praznik koroških Slovencev. Medtem ko so prva leta na celovških odrskih deskah nastopale predvsem domače skupine, od leta 1966 - ko so nastopili gledališčniki iz Trsta - prihajajo igralci od vsepovsod. Za jubilejno predstavo so povabili ljubljansko Dramo, ki je nastopila s Strniševo igro Samorog. Kljub morda malo težav-
Ljudski radio Radio Trst A
ni vsebini so igralci navdušili gledalce, žal pa zaradi slabega vremena obisk ni bil preveč zadovoljiv.
Zadnjo nedeljo, 13. decembra, je bil Modestov dom v Celovcu prizorišče občnega zbora Narodnega sveta koroških Slovencev. Na njem so ponovno izvolili za presednika dr. Matevža Grilca, ki to funkcijo opravlja že od leta 1976. Glavna točka sporeda je bil dogovor o Parlamentu koroških Slovencev, do katerega naj bi prišlo vsaj do poletja drugega leta. Če pa do zedinjenja na ta način ne bi prišlo, naj bi izpeljali neke vrste referendum in naj bi tako ljudje glasovali za enotno stranko. Čas bi res že bil.
R.B.
Lev Detela
Največji svetovni pevski natečaj • s slovensko udeležbo
Na Dunaju se je s koncertom nagrajencev v palači Ferstel zaključil letošnji natečaj za operne in operetne pevce Belvedere 92. Največje svetovne pevske glasbene prireditve te vrste se je udeležilo okrog 300 udeležencev iz Evrope, obeh Amerik in Azije, med njimi tudi predstavnici iz Slovenije, sopranistka Norina Radovan iz ljubljanske Opere in sopranistka Natalija Vorobjova iz mariborske operne hiše. Obe slovenski udeleženki žal nista dosegli finala, pač pa se je mariborska udeleženka Vorobjova uvrstila v polfinale. Slovenci so na prireditvi sodelovali tudi kot sponzor.
Mariborska glasbena agencija Musiča Slovenica je na predlog ravnatelja mariborske Opere Staneta Jurgeca podelila posebno nagrado romunski sopranistki Melaniji Isar-Ghioalda, ki poleg denarnega zneska predvideva tudi sodelovanje v predstavah mariborske Opere, tri koncerte po Sloveniji in snemanje za potrebe radia Maribor.
V finale velikega dunajskega pevskega natečaja Belvedere se je uvrstilo 23 opernih in 4 operetni pevci in pevke. Mednarodna žirija je prvo nagrado podelila nemškemu baritonistu Detlevu Rothu za odlomek iz Wagnerjevega Tannhauserja, drugo nagrado je prejel korejski basist Hee Jon Yang, tretjo pa romunka mezzosopranistka Carmen Paula Oprisa-nu. Največ udeležencev je prišlo iz Združenih držav Amerike in z ozemlja nekdanje Sovjetske zveze. Prevladovala je prava poplava sopranov, tenorjev pa skoraj da ni bilo.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem vsem, zlasti svojim dragim pevcem za čestitke in voščila za mojo življenjsko obletnico. Posebno se zahvaljujem g. Jakominu za besede priznanja in spodbude pri maši na Kolonkovcu dne 8. decembra.
Sturman Dalka
»TEDNIK LJUDSKEGA RADIA GORICA«
Naslovi:
- Najboljša rešitev koalicija Drnovšek - Peterle
- Akcija v Somaliji v duhu nove dobe
- Biti Slovenec še ni nacionalizem
- V Sloveniji se zavedajo problema zapadne meje
V oddaji: »Mikrofon je poslušal za vas«
bo vsak ponedeljek ob 19.30 na sporedu Cecilijanka 1992
21.12.92
Mešani zbor VRTOJBA zborovodja Janez Bole Dekliši zbor »ALENKA« - Števerjan zborovodja Anka Černič Mešani zbor RUPA - PEČ zborovodja Zdravko Klanjšček Združeni moški zbor vodi Zdravko Klanjšček.
_ obvestila_______________________
ŠPORT
Odbojka - Moška C2 liga
6.	KOLO
Mossa 01ympia CDR 3:0 (15:8, 15:8, 15:11)
Olympia: S. Terpin (1 točka+13 menjav), J. Terpin (1 + 5), A. Terpin (0 + 0), Dornik (1 + 2), G. Sfiligoj (1 + 5), B. Sfiligoj (0 + 2), A. Vogrič (0+0), Povše (0+ 1), Devetak (1 + 0), Petejan (2 + 4), M. Vogrič, Hlede.
01ympia je tokrat povsem razočarala; gladko je izgubila proti ekipi, ki ni bila na tehnični ravni nič boljša. Naši nimajo za poraz nobenih opravičil, saj so se slabo odrezali tako v napadu kot v obrambi, poleg tega po jim je manjkala še običajna zagrizenost in agresivnost.
V prvih dveh setih so domačini gostom popolnoma vsilili svoj ritem igre; pri naših je pešala predvsem obramba, medtem ko se je nasprotnikov blok razigral. Preden je 01ympii uspelo urediti ideje, sta bila prva dva niza že gladko izgubljena.
Zanimivi igri smo bili priča le v tretjem setu, kjer so gosti povedli z 11:10, nato pa zo zaradi nekaj nedopustljivih napak bili prisiljeni priznati poraz.
Upati je, da bo po tako bledi predstavi 01ympia znala v naslednjem kolu reagirati, kajti ekipi manjka le večja zagrizenost in samozavest.
7.	KOLO
01ympia CDR Petris Tolmeč 3:0 (15:2, 15:5, 15:9)
Olympia: S. Terpin (9 točk + 6 menjav), A. Terpin (0+0), J. Terpin (1 + 3), G. Sfiligoj (4 + 4), B. Sfiligoj (2 + 0), A. Vogrič (0+0), M. Vogrič (0+1), Dorni (3 + 0), Devetak (2 + 0), Hlede (0 + 0), Povše (1 + 0), Petejan (2 + 0);
Goriški 01ympii je uspelo popraviti slab vtis iz prejšnjega kola in po dveh porazih končno slaviti zmago. Nasprotnik je bil našim popolnoma nedorasel, saj jih ni nikoli v tekmi resneje ogrožal. Domačini so igrali zagrizeno in učinkovito, ni-
so imeli težav ne v obrambi ne v napadu. Potem ko so prvi niz z lahkoto osvojili, je izkoristil trener Petejan priložnost ter preizkusil nove sheme in postave. Kljub tem menjavam je našim uspelo ohraniti nivo igre ter prisiliti nasprotnika, da je že po 40 minutah položil orožje. Pri 01ympii je bil v napadu neustavljiv Simon Terpin, odlično pa je serviral Gregor Sfiligoj.
Igor Povše
V petek, 18. decembra 1992, ob 20.30 v gledališču Miela, trg Duca degli Abruz-zi 3, bo na sporedu četrti abonmajski koncert GM 92/93. Nastopila bosta Tomaž Lorenz, violina in Alenka Šček, klavir. Izvajala bosta skladbe Kogoja, Dallapiccole, Brittena.
V torek, 22. decembra 1992, (ob 20.30) bo v gledilišču »G. Verdi« v Gorici (ul. Garibaldi, 4) četrta letošnja gledališka predstava abonmaja SSG - sezona 1992/93 - in sicer gostovanje Cankarjevega doma z delom Bernarda Slade »Ob letu osorej«, v režiji Borisa Kobala. Za informacije je na razpolgao urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288).
OS »J. Abram« iz Pevme in domači pevski zbor vabita na božičnico »Nazaj v Betlehem«, ki bo v nedeljo, 20. dec., s pričetkom ob 16. uri v župnijski cerkvi v Pevmi.
Beneška galerija v Špetru vabi na odprtje razstave Kako nastane knjiga, ki bo v soboto, 19. decembra 1992, ob 18. uri. Na sporedu bo predstavitev knjige Antada’ Renza Gariupa in razstava izvirnih risb ilustratorke Luise Tomasetig.
ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA vabi na
Koncert božičnih pesmi
v stolnici na praznik sv. Štefana, 26. decembra, ob 15. uri Nastopili bodo številni pevski zbori
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
fwa
toč]
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Italia 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon; 06/7027827 ali 7027911; fax 06/7027878 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.
Spored od 20. do 26. decembra 1992
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu.
10.00 Mladinski oder: »Čebulčkove dogodivščine«. 10.50 Boris Kobal in Sergej Verč v satiričnem kabaretu »Prežganka«.
11.45 Vera in naš čas.12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Edvard Kocbek in njegov čas.
15.00 Iz krajevnih stvarnosti. Ponedeljek:	8.10	Jugoslavija
1941-1945. 8.40 Slovenska lahka glasba.
10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. RabindranathTagore: »Lačni kamni«. 12.00 Okno na Arbat. 12.40 Cecilijanka 1992. Mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice vodi Stanko Jericijo. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 »Svet za zaveso«. 14.30 Iz filmskega sveta.
Torek: 8.10 Alpe-Jadran (ponovitev). 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«.
12.00 Otrok in igra. 12.40 Cecilijanka 1992. Moški zbor Soča iz Nove Gorice vodi Marjan Ciglič. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mladi val.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Saša Vuga: »Maronij Pilla«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 8.40 Slovenska lahka glasba. 10.10 Stereofonski koncert.
11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«. 12.00 Pesnice in pisateljice v anglosaški književnosti. 12.20 Evergreeni. 12.40 Cecilijanka 1992. Mešani zbor Bilje, Orehovlje, Miren vodi Andrej Budin. 13.20 Krajevne stvarnosti: »Na goriškem valu«. 15.30 Mladi val.
Četrtek: 8.10 Trst, december 1941.
9.00 Slovenska lahka glasba. 10.10 Stereofonski koncert. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«.
12.00 V deželi čarobne palice. 12.20 Pot-puri. 12.40 Cecilijanka 1992. Moški zbor Mirko Filej iz Gorice vodi Zdravko Klanjšček. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Evergreeni.
15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Četrtkova srečanja. 19.25-01.00 Nocoj nisi sam: večer glasbe in besede s pričevanji, spomini, radijsko igro, božičnim koncertom z Opčin in s prenosom polnočnice iz župnijske cerkve na Opčinah. 23.30 Božični pogovor. 24.00 Polnočnica iz cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
Petek: 8.30 Božični motivi. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 Mladinski oder: »Na tisoč snežink tisoč toplih besed«. 10.30 Koncert pastoralne glasbe. 11.30 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Praznični utrinek.
15.00 Božično popoldne.
Sobota: 8.30 Kulturni dogodki (ponovitev). 9.45 Mladinski oder. 10.15 Koncert v Kulturnem domu v Trstu. 11.40 Odprta knjiga. Rabindranath Tagore: »Lačni kamni«. 12.00 Krajevne stvarnosti. 13.20 Glasba po željah. 15.30 Glasba za vse okuse. 16.00 Skozi tančico molka. 17.00 Mi in glasba.
KATOLIŠKI GLAS
Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949.
Uredništvo in uprava: Riva Piazzutta, 18 -34170 Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 536978 poštni tekoči račun: 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 1/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo Societa Tipografica Cattolica srl Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00054100318 Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19% IVA
Štandreško športno društvo Velox je pred kratkim organiziralo v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič namiznoteniški turnir, ki se ga je udeležilo nad trideset mladih, fantov in deklet, in tudi manj mladih tekmovalcev. Na sliki zmagovalci turnirja, ki sta jih nagradila predsednik društva Velox Marko Brajnik in občinski odbornik Marjan Breščak.