i sliaja vaak Četrtek. Cenn mu je 3 K na leto. (Za Nemfiju 4 K. n Ameriko in drupe tule države e K X — Posamezne Številke ee prodajajo ——— po JO vinarjev. ——-
tip tli in doplfii sc pošiljajo: Uredništvu ,.Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnino, reklamacije in In-serati pa: Upravništvu ..Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulico.-
- S prilogama:	=
Naš kmečki dom" in „Hasa gospodinja
V Ljubljani, dne 9. aprila 1914.
Leto XXVII.
Štev. 15.
Plazovi.
Zadnjo soboto sc jc pri deželnem .sodišču v Ljubljani končala obravnava proti načelstvu faliranega Agro-Merkurja. Dobili so bivši deželni poslanec Lenarčič, ki je bil predsednik, štiri mesece, dr. Žerjav in Rožman tudi t štiri, Bayer, bivši direktor Kmečke po-T sojilnlce dva, j u d Kolien, ki so ga imeli najetega za kupčije v Trstu, pa pet mesecev. Dolgov se je izkazalo več nego premoženja nad 700.000 K, samo pri Zvezi slovenskih zadrug je nepokritega dolga nad 500.000 K. Obsojenci bodo
•	morali to plačati; ker od drugih ne bo §kaj dobiti, bo šlo večinoma vse iz Le-
narčičevoga žepa. Štirje liberalci in en jud — na štiri liberalce en jud ko vedno — so bili na zatožni klopi; zoper nje so pa pritiskali tudi sami liberalci; najbolj je načelnik liberalne stranke idr. Tavčar tlačil v obsodbo svojega dc-žolnozborskcga tovariša in najodloč--nejšega strankinega pristaša Lenarčiča. Dr. Tekavčič in drugi liberalci so •pa z dr. Tavčarjem vred tudi napadali dr. Žerjava, češ da sc jc vtikal v stvari,
•	ki jih ni razumel. Ko gre za denar, ne-' h pri liberalcu vse — prijateljstvo,
strankarstvo, pravičnost.
Naša liberalna kompanija jc res pomalan grob. Namaže si ga z vsemi barvami in marsikdo, ki bere in posluša liberalce, se da preslepiti. Toda časih se ta grob vendarle odpre in iz njega prismrdi ostudna trohnoba, ki v pametnem in poštenem človeku vzbudi samo eno misel: »Skup, kar nas je, ki jim je ljudstvo še kaj mar, in ne odnehajmo, dokler ne zasujemo liberalne mrhovine tako globoko, da ne bo več okuževala slovenske zemlje.«
Slovenski kmet, spomni se polpre-Ioklih dni! Završalo jc po naši domo-
vini, da je vstal nov prerok, ki bo rešil kmeta »klerikalnega jarma«. Od kraja do kraja, od ene gostilne do druge jc romal dr. Žerjav in pridigoval tiste nauke, ki jih jc v dejanju zvrše-vala naša stranka, o posojilnicah, zadrugah, o kmečkem združevanju seveda na liberalni podlagi. To so ga slavili liberalni listi in dr. Tavčar je mlaskal veselja, ko je videl, da se tupatam ljudi prijemlje dr. Žerjavova beseda. Ko bi se bilo posrečilo, kar se je s tolikim šumom začelo, bi bil danes dr. Žerjav na vrhu in dr. Tavčar bi ga slavil in liberalci bi mu zažigali kresove. Prišlo je drugače. Zadrug, ki jih jc ustanovil, ni domala nič več ; padle so. Zvozi slovenskih zadrug more podaljšati svoje življenje samo z dr. Lenar-čičevimi stotisočaki, zavoljo katerih jc bilo treba njega in tovariše spraviti v luknjo. Agro-Merkur je žalostno poginil in sedmina za njim se jc pričela v sodni dvorani in se bo končala v ječi.
Naš kmet, in sicer v prvi vrsti tisti, kateri se jc dal zapeljati liberalnemu miganju, ima nov nauk, ki ga je liberalna stranka že neštetokrat podala, da je namreč popolnoma nemogoče, da bi liberalci za kmeta kaj koristnega storili, ali tudi le nameravali. Liberalni kmet, odpri oči in vagaj na oni strani vodiško Jobanco, na drugi nesrečno Glavno posojilnico, na eni napovedovani kant kranjske dežele, na drugi dejanski kant Agro-Merkurja in njegove žalostne posledice. Oclpri oči in povej: Kje so sleparijske in hinavsko Johanco, ki sejejo nesrečo, kamor pridejo, ki za njimi plačejo obubožani za-pcljanci in se zapirajo za nesrečnimi žrtvami ječe? ("'.e imaš še kaj sramu, odgovori si: Kje so Johance, kje so kanti?
Štiri glavno poizkuse imamo iz Eadnjih 15 let, ko je šla liberalna Jo-
hanca na kmete. Prvič, ko je hotela razriti kmete, češ da hoče naša stranka razbiti kmetijsko družbo. Slcpari-ca! šlo je samo za to, da Knezi in Tavčarji ne bi gospodarili po ti družbi rad kmetom, šlo je za to, da je kmet gospodar v družbi, ki je samo njemu namenjena. Naš kmet jc pokazal figo liberalni Johanci, ki je obula kmečke škornje in sanjarila o prikaznih, v kakšni nevarnosti je kmetijska družba.
Drugič je ob času obstrukcije v deželnem zboru ob boju za kmečke pravice prievetla Johanca v podobi neodvisne kmečke stranke. Hotela jo ubiti kmečki upor proti volivni krivici, boj za to, da bi kmet postal gospodar v deželi, ki jo vzdržuje s svojim mesom in s svojo krvjo, ki jo ljubi s svojo dušo, ki jo ohranja s svojimi žulji in svojo vero. Ni jo poslušal sleparsko Johanco — in zmagal jo.
V tretje je začela cediti telečjo kri liberalna Johanca v podobi liberalnih kmečkih zadrug in društev. Dr. Žerjav jo je vodil krog po svetu in vsi liberalni muzikantje so ji godli na pot. Mlad, navdušen je hotel vliti v liberalno mrhovino novega življenja. Revež! zadnjo soboto je konečno dognal, da stare mumije niso za na trg čvrstega življenja. Žrtvoval so je v svoji usodni zmoti, ko je mislil, da ima kaj mož okrog sobe, pa jc nazadnje ostal sam in krog njega same Johance.
In zdaj? Stoji šo Ribnikar, mostni poslanec, ki hoče imeti za živino odprto mejo na Balkan, ki podira živinorejske tečaje, obenem pa kmeta združuje v novo stranko proti nam. Samo on še pleše liberalne polko pred kmeti in veselo, brezozirno pretirava, prerokuje in farba. On ni Johanca ni ne zvit, ne razumen dovolj. Naš kmet ga pozna in se mu smeje. Njegova pot ni žalostna; nc bo sc končala v bojih, nc v sod-
ni dvorani V zabavo jc zdravim ljudem pred pust na burka, komedija. Pomlad gre v deželo, pomlad tudi v našo stranko. Plazovi so vzeli liberalne organizacije; mraz in škripanje je tam. Pri nas pa cvetje in petje. Pojmo na delo!
Kdo bo plačeval zvišane deželne naklade?
Kakor znano, je dež. zbor kranjski v zadnjem zasedanju sklenil zakon, s katerim se je deželna doklada na pri-dobnino I., II., 111. razreda zvišala od dosedanjih 40"» za 35''«, na ono IV. razreda pa kakor na realne doklade, t. j. na hišnonajemninski, hišnorazredni in zemljiški davek pa le za 15?». S tem je uvedla 8. L. S. važno teniljno načelo v davčno zakonodajo, da pade ve čili a davčnih breme n n a p r c -možne sloje in sc varujeta kmet in obrtnik. Zanimivo je torej pogledati, kakšen bo učinek tega sklepa v številkah.
Pridobliina, ki je podvržena 75?« dokladi, se deli v
1.	splošno pridobnino I., II., in III. razreda, ki znaša za celo deželo 264.000 kron.
2.	posebno pridobnino, ki je plačati od javnih (javni računodaji podvrženih) podjetij (to so banke, trgovske, akcijske družbe itd.) in ki znaša za celo deželo 800.600 K.
Skupna vsota 75'» deželni dokladi podvržene državne pridobnine 1 milijon 61.600 K.
Od pridobnine a d 1. sc plača v Ljubljani vsota 117.400 K, tedaj 75"» deželna doklada 88.050 K.
Ta doklada zadene tiste tovarnarje, obrtnike, trgovce, a d-v o k a t e, n o t a r j o, ki plačujejo več kot 60 K letne pridobnine.
Ker so 40"» deželne doklade plačevali že doslej , to je 46.960 K, znaša ves povišek, ki zadene te ljubljanske pridobninarje 41.090 K.
Mali obrtniki pa, ki plačajo kvečjemu 60 K državne pridobnine, so podvrženi le 55"» deželni dokladi.
Ti obrtniki plačajo v Ljubljani državne pridobnine skupaj 22.200 K, tedaj znaša 55"» deželna doklada malih ljubljanskih obrtnikov skupaj 12.210 kron. Doslej so plačevali ti obrtniki 40"» deželno doklado v skupnem znesku 8.880 K, tedaj znaša ves povišek zi\ te obrtnike vse skupaj 3.330 K.
Vsi ljubljanski zasebni pridobni-narji skupaj (tovarnarji, trgovci, obrtniki, advokati, notarji, agenti itd.) plačujejo tedaj od letos naprej na deželni dokladi za 41.090 K in 3.330 K, tedaj skupaj zn 44.420 K, reci: štiriinštiri-desettisoč štiristodvajset kron več kakor so plačevali do vštetega leta 1913.
To je povišek, ki zadene pri pri-dobnini ljubljansko meščanstvo, in sicer smelo trdimo za 5/6 zelo premožne sloje: velike trgovce, tovarnarje, advo-21
kate in notarje, ki poviška v resnici prav nič ne občutijo odnosno ga prav lahko plačajo.
Uvodom navedene številke kažejo, da pretežni del 75% dokladi podvržene pridobnino plačajo javni računodaji podvržena podjetja.
Ta podjetja — železnice, banke, delniške družbo itd. — plačajo na cc-lem Kranjskem pridobnine 800.600 K. Od to vsote sc plača v Ljubljani skupaj 404.300 K. Od tega »ljubljanskega« deleža pa plača samo sedem podjetij skupaj 374.235 K, med njimi n. pr. sama južna železnica 203.119 K, državna železnica 58.161 K, ljubljanska kreditna banka 54.334 K itd.
Ta pridobnina odnosno nanjo spadajoča doklada meščanov prav nič ne zadene, razun tiste, ki so n. pr. upravni svetniki kake banke, ker se jim utegnejo nekoliko zmanjšati tanti-jeme. Kdo se zmeni za to vrsto »žrtve?« Ali ni v javnem interesu, da se ta podjetja pritegnejo močneje kot doslej k prispevanju za deželno potrebe? Kateri ljudski poslanec sc drzne, braniti veliki mednarodni, večinoma židovski kapital pred višjim obdavčenjem za deželne, občekoristne namene?
Samo 10 podjetij v deželi plača državno pridobnine 700.000 K, vsa javna (javni računodaji podvržena) podjetja na Kranjskem pa kakor rečeno 800.600 kron, tedaj 75?» deželne doklade 600 tisoč 450 K in ker so žc preje plačevali 40% deželno doklado v znesku 320.240 kron, bodo odslej plačali za deželne potrebe za 280.210 K več kot popred.
Od tc zadnje vsote bo plačevala n. pr. sama južna železnica (vsota njene pridobnino v c c 1 i deželi jo 270.826 kron) 94.789 K, državna železnica (vsota njene pridobnine v • e 1 i deželi 77.584 K) 27.141 K, idrijski državni rudnik 55.926 K, Ljubljanska kreditna banka 19.016 K itd.
Jasno je torej za vsakega, komur ni liberalno časopisje zmešalo možgan, da je s to davčno preuredbo S. L. S. napravila za socialni razvoj manj premožnih slojev naravnost delo izrednega pomena in s tem pokazala tudi državi, v kakšni smeri naj so izvode vsa naša davčna preosnova, ki je edino pravična v načelu, da obdavči ono, ki lahko plačajo, varuje pa ono. ki težko plačajo.
Proti tej preosnovi so protestirali liberalci v zbornici, po shodih in po ministrstvih, mi pa bomo poskrbeli, da ljudstvo s številkami v rokah izve, kje so doma njegovi prijatelji, kje pa njegovi sovražniki.
Na dan naša slovenska vojska!
Ali Vam ni utripalo srce, ko ste v času prve balkanske vojske čitali, kako so naši bratje na jugu žrtvovali prav vse za krst častni, za svobodo zlato, za
osvobojenje bratov, ki so še trpeli poj zatiralci. Ne samo vso imetje, tudi kri svojo, življenje svojo in svojih najdražjih so radi žrtvovali domovini. Ta požrtvovalnost jc rodila uspehe, katerim sc jc čudil svet.
Slovenci! Lotos praznujemo imeniten jubilej, jubilej nekdanje veljave slovenskega ljudstva, v prvi vrsti slo-venskega kmeta, ki je pred 500 leti zadnjikrat v domačem jeziku vmeščal na Gosposvetskem polju svoje vojvode, Spomin na ta čas mora proslaviti ves naš narod, da mu ob spominu na stare srečne čase zraste nova volja in ž njo nova moč.
Spomin na 500 letnico moči slovenskega ljudstva praznujemo v boju s krutimi našimi nasprotniki. Nekrvav je ta boj, pa vendar nam v njem močnejši nasprotnik ugrabi mnogo, mnogo slovenskih duš. Vsi se moramo zalo kakor v vojski strniti v neprodirno četo, ki bo stala kakor zid na slovenski zemlji in branila vsako ped slovenske meje. V tem bodimo si vsi bratje in sestre, ki hočemo braniti rodni krov.
Naša armada se imenuje »Slovenska Straža«. Ta je prevzela nalogo, da z modrim, a odločnim nastopom odbija narodnega sovražnika povsod, kjer sili v našo domovino. Vsaka vojska pa, potrebuje sredstev. Ta sredstva zberi-mo Slovenci in Slovenke ob 500 letnici vmeščanja slovenskih vojvod. Kako naj izvršimo to? Vsak bralec, vsaka bralka »Domoljuba« naj prostovoljno prevzame požrtvovalno delo za našo narodno vojsko. Zbeimo tej vojski, ki rešuje slovenske duše veri in domovini, jubilejni dar naročnikov »Domoljuba«. Zato pa mora vsak naš naročnik in vsaka naša naročnica res nekaj storiti! Pokažimo, da »Domoljub« ni zaman budil narodne zavesti. Kako so naši južni bratje in naše južne sestro celot liudi zimi hiteli od sela do sela bu<ft vse k delu za očetnjavo. Mi Vas ne kličemo v krvav boj, a prosimo Vas, Ja storite nekaj, kar stori vsak lahko, ako se enkrat na leto v nedeljo odreče pijači ali drugim izdatkom za lepotičje in take stvari, ki jih lahko pogreša. Ne-dslje in praznike meseca aprila porabimo v to, da vsak izmed nas, pa prav vsak, nabere vsoto okoli svojih znancev, katero pošljite potem ali naravnost na naslov: »Slovenska Straža« v Ljubljani ali pa to izročite onemu, ki za vas naroča »Domoljuba«, da on odpošlje. Vsak in vsaka izmed nas ima vsaj toliko znancev in znank, da vsai in vsaka lahko nabere vsaj 1 K. Kdor nabere več, so bo še bolj izkazal in zaslužil šo večje priznanje.
Slovenci in Slovenke, mladeniči in j dekleta, možje in žene, Vaša narodna čast naj bo, da se v mesecu aprilu prav vsi posvetite temu delu. Važno delo imamo izvršiti na štajerski slovenski meji. Kar bodete nabrali, nabrali l* dete zato, da ustavimo prodiranj« Nemcev v našo lepo slovensko zemlj"'
Zato na dan naša slovenska vojska — za mili dom in očetnjavo! -
Političen pregled
OBČINSKE VOLITVE V GORICI.
Dne 2. aprilu jc volil drugi razred gpobčinskega sveta. Slovenci so dobili po ■ 288 glasov, Lahi in Ncmci pa po 582 glasov. Lalii so izvolili v ta razred tudi t dva Nemca. V prvem'razredu so dobili Lahi po 350 glasov, Slovenci do 149 gla l sov.
VELIKI DOLGOVI.
Občinski svet mesta Trst jc sklenil najeti posojilo 44 milijonov. Prebivalci , mesta Trst bodo naredili kisle obraze k »lom dolgovom, plačevali pa bodo enkrat ■ tako, da bodo kar črni.
CELOVŠKI ŠKOF IZVOLJEN ZA NADŠKOFA V SOLNOGRADU.
Solnograški kanoniki so izvolili za , solnograškega nadškofa dr. Boltežarja Kaltnerja, škofa v Celovcu. Dr. Kaltner §pe bil v Celovcu komaj tri leta. Kdo bo imenovan za novega škofa v Celovcu, lie vemo. Pod to škofijo spada tudi 100 tisoč Slovencev. Žalibog, da nc slišijo nikdar svojih škofov, ker ne znajo slovensko. Upamo, da se bedo pri imenovanju novega škofa oblasti na to ozirale.
AVSTRIJSKI OROŽNIKI SPRAVLJAJO FANTE V AMERIKO.
V Galiciji so prišli na sled novemu Škandalu. Zadnje leto so spravili gališki orožniki blizu 18 tisoč vojaščini podvrženih fantov v Ameriko, seveda proti primerni odškodnini v kronah. Orožniki so fante še spremljali in jim šli na roko povsod, da so jo fantje ložje popihali. Aretirali so 10 orožnikov, trije so se pa ustrelili, ko so jih hoteli prijeti.
RUMUNI GROZE AVSTRIJI.
Preteklo nedeljo je bila v glavnem jnestu Rumunije, v Bukareštu, velika "demonstracija proti Avstriji. Priredili so velik shod, na katerega jc prišlo do 4000 zborovalcev. Govorniki so silovito jUdrihali čez našo državo, posebno čez Madjare, ki Rumune zatirajo. Govorili
0	vseučiliški profesorji, generali in astniki. Poudarjali so, da bodo Rumu-
1	z Madjari že obračunali, in sicer z og-jem in s topovi. Tudi Avstriji da bo ru-
miiiska armada pokazala, kaj se pravi Voljo in pravice rumunskega naroda .vpoštevati. Madjare so imenovali »narod samih norcev«. Rumunski bataljoni da bodo kmalu marširali na Ogrsko. Po shodu so šli zborovalci pred palačo ruskega poslanika in zapeli rumunsko himno. nato so hoteli po ulicah pred hišo avstrijskega poslanika kričati in razgrajati, a jih je policija ustavila. Končno so se razšli med navdušenimi vzkliki proti Avstriji. Tako bo treba tudi mejo proti Rumuniji zavarovati.
BOGATA DOTA.
Rumunski princ Karol bo vzel v zakon Olgo Nikolajevno, najstarejšo hčer ruskega carja. Za doto bo prinesla Olga
Rumuniji pokrajino Besarabijo, ki meri 45.G30 km" in šteje 1,500.000 ljudi. Bes-arabija je 4'/-krat večja od Kranjske in je po prebivalstvu čisto rumunska. Glavno mesto je Kičcnev, ki šteje 180 tisoč ljudi. Lepa dota!
MACEDONSKI KATOLIČANI.
»Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« (Ljubljana) je iz Macedonije prejelo več zelo zanimivih in zanesljivih poročil.
V sedanji grški Macedoniji je bilo pred enim letom še 22 katoliških župnij in misijonskih postaj; sedaj so pa ostale le še štiri, namreč Solun (Zeiten-lik), Janica, Paliorci (evliaristinke) in Jiinčite (Jundžilar). A tudi v teh bul-garslcih katoliških župnijah se število katoličanov vedno bolj krči, ker se katoličani vedno izseljujejo. V Kukušu, nekdanjem središču maccdonskih katoličanov, kmalu ne bo več nobenega
katoliškega Bulgara; sedaj jih je morebiti še nekoliko nad 50 duš. V Jani-ci je bilo za katoličane nekoliko časa ugodno, ker je bila ondotna katoliška šola edina bulgarska šola v grški Macedoniji. Toda po novem letu so Grki v katoliški šoli, nastanili vojake, katol. Bulgare pa silijo pošiljati svoje otroke v grške šole. Grška nasilnost je tako velika, da še vedno prihajajo bulgar-ski begunci iz grške Macedonije. V grški Macedoniji, kjer delujejo usmiljen-ke in lazaristi, je ostala komaj desetina vseh nekdanih katoličanov, a tudi to številce se bo najbrže še zmanjšalo.
V srbskem delu Macedonije ni veliko bolje. Bulgarski dnevnik »Utro« je objavil pismo nekega francoskega katoličana iz Bitolja. Ta piše, da Srbi postopajo z Bulgari mnogo bolj grozovito kakor so postopali Turki. V Bito-lju je več bulgarskih družin prestopilo
h katoliški cerkvi, da bi tako rešili svojo narodnost; 38 družin so uradno priznali za katoliške. Toda kljub posredovanju tujih konzulov Srbi vedno preganjajo katoličane. Neki ugledni diplomat, ki sc je vrnil iz Belgrada, jc izjavil, da katoličani ne morejo od Srbov ničesar pričakovati, ker od kralja pa do zadnjega Srba nihče noče v Srbiji priznati druge narodnosti in Vero kakor srbsko.
Bulgarski katoličani iz sedanje grške Macedonije so po večini zbežali v staro in novo Bulgarijo; največ jih je okoli Strumiee. Tam deluje bulgarski katoliški duhovnik Ciprijan Delia-nin, ki nam piše, da se nahajajo ma-cedonski katoličani v novi Bulgariji v skrajni revščini. Protestantje delijo podporo bolgarskim beguncem ter zraven agitirajo za protestantizem, za katoličane se pa skoraj nič ne stori. Vendar se med razkolnimi Bulgari še vedno opazuje katoliško gibanje in dalo bi se veliko doseči, ako Iti se katoličani iz zahodne Evrope bolj zanimali za bulgarske katoličane.
V JUŽNI ALBANIJI TEČE KRI.
Novi vladar Albancev, princ Wied, ima že vojsko, četudi vlada komaj mesec dni. V južni Albaniji je blizu 100.000 Grkov, sc sami imenujejo Epiroti. Ti nočejo priznati novega kralja in nove vlade in zato so se uprli. Nastopajo v velikih četah, »svetih bataljonih«, in organizirajo celo vojsko proti Albaniji. Pomagajo jim pri tem grški vojaki in častniki. Uporniki imajo topove in brzo-strelne puške. Voblasti imajo dve mesti: Santaquaranta in pa Korico. — Princ Wied bi rad udaril, pa nima vojske. Za enkrat se ustavljajo grškim puntarjem samo albanski žandarmi pod poveljstvom nizozemskih častnikov. Slika nam kaže novega albanskega vladarja, ki je izbran za kneza albanskega.
POIZKUSNA MOBILIZACIJA V RU» SIJI SE JE ZAČELA.
Poizkusna mobilizacija se je začela 2. t. m. po celem carstvu. Od povsod prihajajo v velikih masah rezervisti. Do 15. aprila se bo v evropski Rusiji mobiliziralo 510.000 rezervistov. Vaje bodo trajale od 14 dni do štiri tedne.
VEČNA VOJSKA V MEHIKI.
Mehikanci ali kakor jim pravijo naši ljudje Mohikanci so čudni ljudje. Vojska jim je vsakdanji kruh. Pri nas v Evropi so vojske nekaj redkega, tam so nekaj vsakdanjega. V Mehiki je večna vojska med vladnimi vojaki in pun-tarji. Enkrat so na vrhu puntarji, enkrat državni vojaki. Tako se menjavajo tudi predsedniki te bojevite republike. Dne 29. marca je bila huda bitka za mesto Torreo. Padlo je, kakor poročajo, 900 puntarjev; izgube vladnih čet pa cenijo na 2000 mož. Puntarji vjete republikanske častnike kar streljajo kakor mačke, če jim ne prisežejo zvestobe!
Velikonočna zgodba.
Spisal Zv. Kosem.
Praznično oblečeni, vsi veseli, ta in oni dolgo viržinko v ustih, so se košatih fantje ob obzidju, ki jo v velikem krogu obdajalo pokopališč s cerkvijo vred, in so gledali globoko podse na strmo pot. po kateri so venomer dohajali farani.
Še precej Časa je bilo do procesije, zato je hodil vsakdo kolikor mogoče zložno navkreber proti cerkvi; v svežem jutranjem zraku so so svetila lica vseli kakor omita z roso; nedeljske so bile kretnje deklet, ki so se v gručah, vse beloobloiene, šumoma gnetlo skozi ozka obzidno vrata na pokopališče in hitele takoi v cerkev.
Slav,nostno so potrkavali z visokih lin velikonočni zvonovi. Vodno bolj svečano so doneli; visoko z lin je strmelo troje začudenih obrazov dol na pokopališče. ki se je polnilo čudovito hitro z možmi, fanti in dekleti.
lilizu obzidnega vhoda so že stali v dolgi vrsti šolarji, za njimi šolarke, vse v belih oblekcah, v lepo spletenih laseh ljubke pentlje; prvi šolar, bržčas vzor in cdlika izmed vseli otrok, je držal v roki lepo majhno bandero; kraj šo-lai ■jev je hodil semintja učitelj in nadzoroval z resnim, strogim obrazom svojo čredo. Vse križem pokopališča, od obzidja do cerkve, je nemirno šumelo, culo se je radostno govorjenje, tuintam zvonok, presekan smeh; za hip molk, kakor da je dahnila strupena sapa med množico; ali takoj za tem jc zašumelo In zavalovalo šc bolj vse do velikih odprtih cerkvenih vrat. Naglo je potekal čas. Ze ni bilo nič več daloč do prvega največjega svečanega trenutka, že je bila ura v zvoniku s počasnimi, zamolklimi udarci šest. Samo še kak zakasnel mož je hitel po poti navzgor, in le še kaka poštama ženica, z velikim, rdeče obrezanim molitvenikom pod pazduho, 4,
so jc rila godrnjajo skozi gnječo na pokopališču proti vratom.
Naposled so slovesno zabučale v cerkvi orgije; mahoma se je pokopališče docela izpraznilo, vse se je trlo pred vrati; cerkev je bila za vso množico premajhna, veliko ljudi je moralo ostati zunaj. Vedno močneje so bučale orgije s kora; pred oltarjem se je v škrlata-stem plašču prikazal mašnik, zavit v oblake dišečega kadila, ki se jc valilo nad mrgolečimi glavami vzdolž po svetišču in sc dvigalo visoko do širokih, svetlih oken. — »Aleluja!« je zapel počasi, z lepim, donečim glasom mašnik in zapeli so sredi bučanja orgel pevci in pevko na koru. Od oltarja do portala se je zibalo in šumelo, vse je pelo, glava do glave, vse jo dvigalo oči kvišku — on sam mogočen slavospev se je razlegal iz ovesoljenih, velikonočnih src: »Gospod je vstal . . . Aleluja!« — Nato je padla množica na kolena, fantje zunaj pred cerkvijo so pogrinjali na tla robce in so poklckali. glave sklonjene, roke na prsih.
Kmalu nato se je množica v cerkvi zaokrenila, vse je zavalovalo proti izhodu. Četvero mož je vzdignilo izpred oltarja rdeče »nebo«, pod katerega je vstopil mašnik z Najsvetejšim, ministrant je so zazvončkali z zvončki — sprevod se je jel pomikati, zapel je pevski zbor; ljudje so se umikali in so delali prostor. Fantje so zagrabili visoka bandera, jih globoko nagnili in jih nesli skozi vrata na piano; tukaj so bandera razvili, da so glasno zaflafotala v hladnem jutranjem vetru. Naglo so se razvrstili ljudje v procesijo.
Šolarček spredaj je dvignil svoje banderee v roke, učitelj je zamahnil z dcsnico in šolarska vrsta je pričela korakati prva izpred cerkve skozi obzidna vrata, po poti navzdol. In vila se je procesija, niže in niže, zarožljali so v rokah molki, iz vseli ust je zakipela molitev; sredi procesije se je svetilo nad odkritimi glavami »nebo«, pevski zbor je odgovarjal mašnikovemu petju, eiiigljali so zvončki ministrantov. Tedaj je zado-nel nedaleč od cerkve, vrhu hriba, prvi sire!, da se je stresla zemlja; za njim drugi, tretji, venomer so nabijali fantje
možnarje, zaporedoma so se začeli odlašati streli; kadar je švignil plamen iz možnarja in se jc dvignil plahutajo, kakor izrastel iz tal, ogromen smrdeč oblak dima proti nebu, se je razloge! pok. do hriba in odmevalo jc ostro od skal. Procesija se je zvrstila zlagoma po poti navzdol, v vetru so vzflafotala ponosno razpeta bandera, napenjala so in žarela v prvih žarkih vzhajajočega sobica. In še bolj slavnostno, še vse bolj bučno kakor poprej so vriskali iz zvonika zvonovi, prepevali so zajedno z vi-jočo se procesijo himno vstajenja . . ,
XXX
S svojo materjo v paru je stopala v procesiji Potokarjcva Lenka, opravljena kar najbolj nedeljsko, na glavi svetlo židano ruto, v roki molok. Tudi nmU i« bila vsa praznična in tudi njej so polzele med prsti debele molkove jagode, j Lenki in materi jc sijala z lic in iz oči sreča; polni velikonočnega veselja sla se topili njuni duši.
Lenka je dvignila glavo, zvonovi šo zanesli za hip njene misli v zlato daljo, koder sije solnce vedno; nato se je sklonila in se nevede zamislila ... Po potili dolgih lotili zopet enkrat; ko zvone Veliko noč zvonovi tudi njej, ko pojo vstajenja pesem vsem Potokarjevim. Pot let je preteklo, pet Velikih noči je bilo šlo mimo Lenke, ko ni čula velikonočnih zvonov v svojem srcu tako, kakor jih čuje danes. Zadremali so velikonočni zvonovi v srcih zapuščene 1'oto-karjeve družine, odkar je bil odšel oče v Ameriko, misleč, da v jamo srečo kar čez noč. Takrat ob slovesu so jokali vsi Potokarjevi, mati, Lenka in brat Konrad. Oče se je odpeljal v tujino, zanemarjena je ostala doma lepa kmetija. Mrka žalost se je bila naselila po očetovem odhodu v zapuščeno družino, kakor čreda brez pastirja so hodili domači. Tako so tekla leta, dolgočasno kakor dež v jesenskem času. Šele čez pet let so dobili Potokarjevi od očeta pi- < smo, ki jih je razveselilo. »Kmalu pridem,« jc pisal oče. »še letos se povrnem, in to na Veliko noč, in prinesem vam j pirhov, četudi s potom pridobljenih-Spoznal sem, kaj je Amerika. Ne samo par dolarjev — lepo premoženje bi b" j
zaslužil, da sem bil ostal doma in delal.« .—- In res, na Veliki teden se je oče pogrnil; po dolgih petih lotili so si segli 'Zopet v roke, materi so stopile od radosti solze v oči. »O sveta domača zemlja,« jo rekel takrat oče in zajokal.
Procesija se jc privila do belo kapelice poil hribom in je obstala, Lenka se jc zdrznila in jc dvignila zopet glavo. Mašnik jo stopil izpod »neba« v kapelico, za hip jo utihnil pevski zbor, množica jo poklekala na tla. Tudi Lenka, in rnali sta bili pogrnili vsaka svojo žepno rutico predse in sta pokleknili. Mrtva ! lišina se je zasekala za trenutek vse naokrog, samo zvončkljanje ministranto-,vih zvončkov se jc čulo; zdaj pa zdaj so v svežem gorskem vetru zaflafotala tulili napenjajoča sc bandera, tako da so jih fantje komaj obdržali v rokah. Nato sc jc procesija dvignila in sc napotila v velikem kolobarju po drugi poti zopet proti cerkvi navzgor.
Lopo so pozdravljali s hriba zvo-j novi, pokali so možnarji. Iznad vzhodnih hribov se jc dvigalo solnce počasi • .vedno više in više na vedro nebo, ki jc modrelo čisto in mirno nad zemljo. Od zelenečili njiv pocl potjo in od cvcločih [prošenj na travnikih se je širil sladek, opojen duh, na travo je rosilo belo Cvetje.
Bili so ravno v ovinku; Lenka sc jc ozrla na ono stran in iskala z očmi očeta in brata Konrada v procesiji; kmalu ju je opazila med moškimi. Oče je stopal upognjen, s težkim korakom, a še vedno močan in čil, tih smehljaj na ra-Eoranih ličili.
Ivo jc dospela procesija nazaj na ,vrh hriba, se je cerkev v hipu napol-Jnila. Zopet so zabučalc s kora orgije, .velika peta maša sc jc pričela. V mehkih tokih so sc razlili križem svetišča ■ srebrni glasovi pevk in božali srca ver- ;
nikov. Izpred oltarja pa se jc valilo dišeče kadilo in sc spenjalo kvišku . . .
XXX
Davno že ni bila pri Potokarjevih prostorna kmečka soba tako snažna in omita, kakor tistega lepega velikonočnega dopoldneva. Na stežaj so bila odprta ozka okna, temnozelena polkna so se prijazno lesketala; zunaj v vinogradu, pod hišo, so se pozibavale v rahlem vetriču cvetoče breskve, vse kakor z rožnatimi dehtečimi oblaki obdane; sladko jc dišalo v sobo, duh breskvine-ga cvetja se je mešal z duhom cvetočih jablan zadaj za hišo, kjer so žgoleli giz-davi liščki in naščeperjeni strnadi.
Radostnih obrazov so sedeli za mizo oče in mati, Lenka in Konrad, hlapec in dekla. Belopregrnjena je bila miza, na njej so se bliskali lični krožniki, polni rdečih pirhov; sredi mize je ležal lepo povit širok kolač, sladke rozine so mu kukalo izpod gladke, opečene kože; nedaleč od kolača pa se je svetilo kraj slastne gnjati v veliki steklenici ceki-nasto vino domačega pridelka z Golobi j eka.
Oče jc točil vsem po vrsti v kozarce; naposled se je nasmehnil.
»Lopo so peli danes pri maši. Ne pomnim šo tako vesele Veliko noči, kakor jo praznujemo zdaj. Kakor pomlajenega se počutim.«
Nihče ni odgovoril, vsi so molčali, vsem je bilo zaprlo prekipevajoče veselje usta.
»Kako vse drugače bi bilo lahko tekom teh let, ki som jih zatratil po nepotrebnem v Ameriki. Kaj imam zdaj od amerikanskih rudnikov? Ukrivljen hrbet, hrapavo dlani in nekaj izkušnje! Tam v Ameriki je človek kakor stroj: ko jc izrabljen, ga vržejo med staro šaro in na njegovo mesto pripeljejo drugega, novega; kakor za izrabljenim stro-
jem, tako ne potoči tam nihče za človekom solze ... In tisti večni štrajki! Enkrat smo bili šest mesecev brez dela, šest mesecev na cesti; gorje mu, kdor si ni bil prihranil par dolarjev; kakor za-stradani volkovi so omahovali za vogali in umirali. Kaj mi je bilo treba tega? Tega greha si ne odpustim. Lepa zemlja me je čakala doma, mnogo bi mi bila rodila, da sein jo bil obdeloval!«
Umolknil je, nato pa so se njegova lica razvedrila.
»E, kaj bi! Zdaj, ko jo Velika noč, zdi se mi kakor da sem tudi jaz vstal, vstal od mrtvih ... To so tisti mrtvi, ki jih požira dan za dnem tujina . . . E, hvaležna je domača zemlja; tako bom okusil srečo, ki je v tujini nisem.«
Veselo so trčili s kozarci; vseh oči so bile nasmejane, vedra so bila čela. Toplo je sijalo zunaj solnce, zlati prameni so lili skozi okna v sobo, tako da so bili obrazi vseh jarko obžarjeni; velikonočna radost jc bila razlita nad srečno družino, v vseh srcih so pozvanjali velikonočni zvonovi.
Pozno v popoldne, po litanijah, je dospel iz doline stric Martin in napotili so se vsi skupaj od hišo navzdol, po ozki stezi, proti polju. Zeleneče njive so šumoma valovale, prepevale so nad njimi škrjančki; puhtelo je iz globokih brazd, božji blagoslov je rosil nad ljubo domačo zemljo; kajti tudi ta zemlja, ki ji je solnce grelo kipeče prsi, je čutila Velika noč v sebi.
Ko so bili na Golobijeku na prijaznem vinorodnem holmu, so posedli v travo; lep razgled so imeli na dolino pod seboj in na hribe naokrog.
S hriba so se oglasili tedaj vnovič velikonočni zvonovi. Odkrili so se Po-tokarjevi, stric Martin se je odkril, tudi sosedova Zefa je umolknila s svojim moškim glasom; očetu pa je bilo z družino vred tako sladko pri srcu kakor še nikoli . . .
Dom in svet.
Poziv vsem naročnikom in naročnicam »Domoljuba«! Naša narodna čast veleva, tla se prav vsi odzovemo pozivu, katerega prinašamo pod naslovom »Na dan slov. vojska«, in da gremo takoj, ko ga prečitamo, na delo. Vsak zbiraj kakor pridna čebclica! Nihče naj poziva ne prezro, no da bi res nekaj storil. Če se to zgodi, bomo ob 500 letnici slovenske pravde poka-
zali, da smo ostali vredni potomci naših dedov.
Nova vojašnica na Kranjskem. V
Vipavi so začeli z zidavo novo vojašnice. Stala bo 860.000 kron. V vipavski okolici je na prodaj šo veliko vina; prodaja se po 24 do 28 kron hI.
Umrl je dne 3. aprila gospod Mih. Trček, dekan v Šmariji pri Ljubljani. Rojen jc bil v Črnem vrhu nad Idrijo mcseca avgusta leta 1855. Služboval je kot kaplan v Metliki, na Vačah, v Mir-
ni poči, v Starem trgu na Belokranjskem, v Šmariji, pri Sv. Petru v Ljubljani, kot župni upravitelj v Šmartnem po Šmarno goro in kot dekan v Šmariji. Bil je delaven in ljubeznjiv gospod. R. I. P.! '
Velik požar. V soboto ponoči je nastal požar v Londolu, fara Ilrenovice na Notranjskem. Požar je upepelil 7 gospodarjem hiše. Šotla je velika.
Slovensko planinsko društvo ima 24 podružnic in 3385 članov. Dohodkov
5'
je imelo lansko leto 150.475 K, izdatkov 148.309 K. Čisto premoženje znaša 124.499 kron. Na gorah se sezidajo v kratkem času tri nove koče: na Črni prsti, na Križkih podeli in na Nanosu.
Vode se je bal, pa je le v nji grob našel. V potoku ob Drenovem griču, občina Vrhnika, je utonil 69 let stari Josip Hren iz Verda. Bil je strasten žganjar.
Vas Zagorica pogorela. Dne 31.
marca dopoldne je nastal požar v Pod-gorici, fara Čatež pod Zaplazom. Pogorelo je 15 poslopij do tal. Škoda znaša gotovo nad 30.000 K.
Dirka kolesarjev okoli Krasa. Kolesarji prirede v nedeljo, dne 14. junija, tekmovalno dirko okoli Krasa. Pot gre iz Gorice čez ICormin, Medejo, Za-grad, Tržič, Prosek, Občino, Sežano, Senožeče, Razdrto, Vipavo, Ajdovščino, Šempas v Gorico. Poti je 150 km. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Oglase sprejema od 7. aprila do 7. junija stotnik Feliks vitez pl. Forster-Streffleur, komandant, kompanije kolesarjev lovskega bataljona št. 20, Kormin pri Gorici. Zmagalci v tekmi dobe 10 častnih daril v vrednosti: 120, 100 80, 60, 50, 50, 40, 40, 30 in 20 kron.
Imenitni občinski očetje. Nad vse imenitne in »fidel« občinske očete je imela občina Slavina na Notranjskem. Ob nedeljah popoldne so se shajali v gostilni občinskega tajnika, pili, zraven pa sejo imeli. Prišlo je ponavadi po 25 mož. Seje so trajale tako dolgo, da je vsak zapil po 3 krone, katere je vzel tajnik za občinske .može iz občinske blagajne. Ker občinski možje tc lepe navade niso hoteli opustiti, jih je vlada narazen segnala. Očetje so bili vsi liberalnega in pa vinskega mišljenja.
Požar. Dne 27. m. m. je pogorel v Studencu pri Postojni posestnik Ivan Milavee. Škoda znaša do 10.000 kron. Požiga so osumili nekega soseda, ki so ga že prijeli.
čudni otroci. Dne 2. aprila so prinesli v Katoliško tiskarno pekazat dve čudni deklici. Bili sta dvojčici Stoli, rojeni v Vilbelu pri Frankobrodu na Meni v nemški državi. Deklici sta stari 27 mesecev, popolnoma pravilno razviti, samo glavi imata zraščeni tako na temenu, da so telo in noge ene obrnjene v popolnoma nasprotno smer kakor telo druge. Ako bi eno postavili na noge, bi stala druga popolnoma navpično na njeni glavi. Deklici ležita v košari in sta zelo ljubeznivi. Glavi prehajata ena v drugo. Obe imata vsaka svojo glavo, ampak samo eno čre-pinjo. Operirali bi ju lahko, ampak ena lii gotovo umrla, ker bi ji manjkala črepinja. Deklici živita čisto vsaka zase. Ena lahko spi, druga bdi. Ena jc bolj živahna in nemirna, druga pa resna in mirna. Začeli sta žc tudi govoriti. Videti pa ena druge ne moreta. Dvojčici spremlja njiju oče. Poleg dvojčic je prišla v tiskarno tudi mala pritlikavka, stara 16 let. Visoka je 63 centimetrov in tehta 7 kg. Človek jo drži čisto lahko na dlani. Njen oče je 6<
pritlikavec, mati pa potomka rase, ki je živela v prastarih časih, pa popolnoma oslabela. Deklici je ime Asra, ne govori nič, ker ji manjkajo mali možgani, pač se pa zmerom smeje in vrti kakor vrtavka.
Na posteljo se gre obesit. V Grmičih pri Škofeljci na Dolenjskem se jc obesil na postelji 701etni Boltežar.
Še žive plemeniti ljudje. 70 let star deželni poslanec na Nižje Avstrijskem Silberer jc napravil ustanovo, po kateri zapušča revežem, bolnikom in beračem 1 milijon kron vredna posestva na Semerinku.
Velika nesreča na morju. Ladja ribičev, ki so lovili ob Novi Fundlan-diji morske živali, je zadela ob ledeno goro. Druge ladje so rešile 40 napol-zmrznjenih ribičev, 50 ribičev je pa zmrznilo ali pa utonilo. Spravili so jih na krov mrtve.
Čebula ga je spravila v grob. V Novem Sadu je zvedel skladiščnik trgovskega delniškega društva Jakob Kir-šner vest, da se je cena čebule zvišala za 5 kron na 1 kvintal. Tega se je tako razveselil, da ga je zadela kap in se je mrtev zgrudil na tla.
Mojster tatov. Rugero Hodriguez v Trstu je dobil v neki banki v Trstu 48.000 kron. Vtaknil jih je v notranji žep. V ulici Nova je videl pasti na tla nekega moža. Priskočil mu je na pomoč in ga spravil na noge. Mož se je zahvalil in šel. Ko jc pa čez par minut segel Rugero v žep, ni imel v žepu — več denarja. Odnesel mu ga jc zviti tat, ki mu je prišlo »slabo«. To so tiči, kaj!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4 "/4% brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Glej inserat!
Gorenjske novice
g Iz Radovljice. Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici je imela meseca marca svoj redni občni zbor, ki jc potrdil letni račun. Številke letnega računa kažejo, da Kmečka hranilnica uživa splošno zaupanje na Gorenjskem. Imela je samo preteklo leto prometa za 1,885.369 K 3 vin. in se je kljub
pomanjkanju denarja čez stotisoč kron več vložilo kakor pa dvignilo. Denarja je vloženega v Kmečko hranilnico in posojilnico v Radovljici okrog enega milijona, ki se obrestuje po 4 tri čet« odstotka. Čisti dobiček se je razdelil s dobrodelne namene med posamezna županstva, deloma vložil v rezervni fond. Denar se posojuje samo na kmet-ska posestva, ki imajo stalno vrednost. Vsega izposojenega denarja je sedaj na posestvih 619.595 K. Dolžniki zelo redno plačujejo svoje obresti, ker jo p)7-več kakor pol milijona ^ izposojenega denarja zaostalih obresti] samo 308 K. V tem oziru je Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici prvi denarni zavod na Gorenjskem in je vsega za. upanja vredna.
g Vače. Kmetijska p o d r u l -niča. Ker je bil prvi občni zbor dne 22. pr. m. neveljaven, je c. kr. kmetijska družba naročila prejšnjemu na če/-stvu, naj skliče za cvetno nedeljo Uivg občni zbor, na katerega pride družlmi zastopnik. Toda liberalno načelstvo v zavesti, da gotovo propade pri novih volitvah, ni vpoštevalo ukaza kmetijske družbe in ni hotelo sklicati občnega zbora, češ da je bil prekratek rok, kar pa ni res, sa j so imeli na razpolago več dni, a nam bi zadostovalo 24 ur, da bi pismeno vsakega uda obvestili. Res je le, da so hoteli prvikrat in na cvetno nedeljo stvar zavleči zato, da pridobijo časa za agitacijo. Toda že prvič smo povedali, kdo se bo zadnji smejal. Če pa računijo na našo utrujenost, se motijo. Kadar jo treba, da so. vrže liberalno gospodarstvo, ki se kaže ravno pri kmetijski podružnici, kjer se jim gre samo za liberalno strankar-stvo, za kmečke koristi pa nikdo mezinca ne gane, takrat ne poznamo nobenega ozira in nikake utrujenosti. Čeprav na cvetno nedeljo niso hoteli sklicati občnega zbora, smo se vseeno zbrali in poslali pritožbo na glavni družbeni odbor. Pa bomo šc enkrat prišli, kadar nas bo družba sama povabila. 1» takrat bo konec glorije!
g Selca. Na Velikonočni ponedeljek popoldne ob 3. uri se v »Domin vrši razgovor, kako naj uredimo in zboljšamo živinorejo. Živinorejci, pridite!
g Smlednik. Namesto umrlega Antona Burgcrja je izvoljen za župana v Smledniku g. Andrej Dolinar, zvest pristaš S. L. S.
g Tržiške novice. Po trgu so začele krožiti zadnji čas dopisnice z neko molitvico presv. Srca Jezusovega & opomnjo, naj se ta molitvica prepiše in dalje pošlje. Vsak pameten človek ve, da je prepisovanje teh molitvic, ki naj bi imele neko posebno moč, golo praz; noverje. Dopisnice s tako vsebino naj sc vržejo v peč. — Po okolici tržiSki sc jc izvršilo zadnji čas več tatvin. Izvršujeta jih dva bivša delavca tržišk'1 predilnice, katera pridno zasleduj« orožništvo, pa ju še ni moglo vloviti. Treba bo dobro zapirati vrata.
g »Zasavska Kmečka Zveza« in18 svoj ustanovni občni zbor nepreklicno
ia belo nedeljo, dne 19. aprila, ob 2. iri popoldne na Vačah v sobi izobraževalnega društva. Pri tej priliki bo govoril naš poslanec in deželni odbornik mspod dr. Evgen L a m p e. Somišljeniki povabljeni! Zaupnike prosimo, naj Jtakoj nabero in priglasijo člane. Čla-Inarina sc bo oddala na občnem zboru [izvoljenemu blagajniku.
d Iz Boštanja. Zakaj se hudujejo naši gostilničarji zaradi povišanega daca? Zato ker imajo pri vsakem litru 3 in eno tretjino vinarja novega dobička. Ceno vina so zvišali pri litru za osem vinarjev, daca pa plačajo štiri in dve tretjini vinarja več, torej ostane v njihovem žepu tri in ena .tretjina vinarja. Da bi bili obvarovani še avečje »zgube«, zahtevajo od ljudi, da naj 9jim prodajajo vino štiri do osem vinarjev * ceneje. — Gotovo pa ne povedo naši gostilničarji ljudem, da imamo v naši občini že več let dvajsetodstotno občinsko naklado na mleko in vino. Ta naklada je od novega leta sem tridesetodstotna. Pribiti moramo, da je naš občinski odbor povsem liberalen in da sede v njem štirje liberalni gostilničarji. Našim liberalcem je prav, da se na ta način zniža občinska naklado na meso in vino. Ta naklada je od prav, da je S. L. S. na ta način postopala pri deželnih nakladah. Hinavci! — In da strašijo liberalci ljudi s tem, da se jim bo v jeseni vse vino zadacalo, to se samo-posebi umeva. Ako se le kje kaka neresnica trosi, se gotovo tudi pri nas. — Prav pridno opravlja ta posel Grofov Jože, kandidat za prihodnjega župana. Ker je »žnidar«, bo od svoje obrti plačal na leto 1 K 50 vin. več deželne naklade, zato pa ■ več računa od vsakih hlač. Pri tem pa modruje: »Moram več računati, ker so : višje deželne naklade. Prav vam je, ker ste klerikalce volili,« Pomagajo mu posebno še Goljuf iz Vitovca, kovač Pečar, (t mešetar Koželjček, Turčkov in Orehovčev 'Anza, kompoljski Mesojcdec in Zajčev Lojze.
d Krška okolica. Stohodiček in dimnikar sc hinavsko jokala nad ljudsko revščino. Pa zakaj? Ne zaradi izgubljenih pravd, pri katerih so ljudje izgubili na tisoče, ampak radi tega, ker se ljudje ne dajo več odirati. Pravijo, da bi bil dimnikar rad prihodnji župan, čeprav še ne ve, kje so take ovce, ki si same volijo — mesarja ...
d Krški dimnikar misli, da je vsak tak, kakor je on sam. V liberalskem listu očita leskovškemu kaplanu bisago. No, zaradi kaplanove bisage še ni nihče šel beračit, dimnikarjeva bisaga je pa že veliko ljudi spravila ob vse, kar so imeli: šli so v Ameriko, na Nemško in tam kolnejo najnovejšega »prijatelja« kmetov.
d Leskovec. Slavni tajnik straši ljudi z daeom na kokoši in krave. Hujska jih, naj vzamejo v roke motike in krampe. škoda, da vsi kmetje skupaj nimajo
toliko krampov in motik, da bi mogli zakopati vse — liberalne laži.
d Iz Prežganja pri Litiji. Dne 19.
marcija so iz vasi Volavlje nesli k pogrebu vrlo ženo Barbo Boje. Za pogrebom je šla tudi njena soroclnica Ana Mo-liar; nazaj grede ji je prišlo slabo in umrla je za kapjo. Našli so jo pogrebci in jo nesli mrtvo v vas. Čuden slučaj; iz vasi so nesli pogrebci mrliča k pokopu, v vas so prinesli ravno isti pogrebci drugega mrliča.
d Št. Jernej. Ker je 12. aprila ravno velika noč, sc bo vršil živinski sej m na velikonočni torek, t. j. 14. aprila. — Na tukajšnjo orožniško postajo je pred kratkim prišel službovat orožnik, doma nekje od Kočevja. Mož vsiljuje svojo nemščino tudi po naših čisto slovenskih vaseh. Hodi okrog, in ker vidi povsod samo slovenske napise, napravi takoj ovadbo na c. kr. okrajno glavarstvo, da tuintam manjka poleg slovenskega še nemški napis. Mož ima preveč časa in zato ne ve, kaj bi počel. Bela Ljubljana ima samo slovenske napise, po naših vaseh naj bi bili dvojezični napisi! Najbrž zato, da se ne bo kak Ivočevar zgubil, če pride v naše kraje, ali pa zato sitnari ta človek, ker misli, da bo vsled tega prej avanziral?!
d Iz Radovice. Tudi tukaj smo imeli letos prav hudo zimo. Vendar je bilo opaziti zadovoljnost med ljudmi, ko so si brez posebnega napora živine vozili drva iz daljnjega »Čemernika«. Razvozili so si tudi gnoj in zemljo k vinogradom in tako izkoristili lepi »saninec«. kakršnega že dolgo nismo imeli. Sedaj, obrezujemo trte, vreme nas zadržuje, da tega dela že nismo dovršili. Trta je zimo dobro prestala, ni pozebla. Upamo, da bomo imeli letos dobro vinsko letino, kakor kaže lepo dozorelo mladje. Sedaj vreme zadržuje, da bo trta pozno odganjala, kar je tudi dobro znamenje. — Naši Amerikanci se vračajo iz Amerike in pripovedujejo o tamošnjih slabih časih. Med njimi jc prišla tudi neka žena,"katera je prešla pred leti za svojim možem v Ameriko. Tam sta se iz nam neznanih vzrokov ločila. Ta si je poiskala drugega moža in ga zdaj s seboj pripeljala na svoj dom. Mi se čudimo, da se je dal ta mož ali fant speljati za nos. On bi moral že vedeti, če je katoliški kristjan, da nc sine živeti z ženo, katere mož šc živi.
d Sv. Gregor. V sredo dne 1. aprila t. L so pokopali pri Sv. Lovrencu ondot-nega župana g. Ant. žužek, predsednika krajnega šolskega sveta in očeta g. kaplana žužka. Pokojni je bil mož, kakršnih je malo. Vzor-gospodar in vnet pristaš S. L. S. Njegova beseda je bila vedno vpoštevana. Pri vsem, kar se je ukrenilo dobrega v fari, je bil on gotovo zraven. Bil je odbornik Hranilnice in posojilnice v Laščah in pri tamošnjih gospodarskih organizacijah. Vžival je spoštovanje vseh, ki so ga poznali. Pri tem pa je bil zelo skromen in globoko veren. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko število ljudstva, med temi okoličan-ski župani. Pokopal ga je g. duhovni
svetnik Krumpestar. Ganljivo se je od pokojnika poslovil g. župnik Lavrenčič iz Velikih Poljan. Blagemu možu naj sveti večna luč!
d Ribnica. Instalacija g. novega župnika in dekana v Ribnici č. g. Antona Skubica bo — kakor se govori — na belo nedeljo. K m c t o v g r o b. Sedaj je pri nas tisti čas, ko bo vse polno zemljiških tožba. Ta se toži radi steze, drugi radi pednja zemlje, tretjemu jc polio-jena njiva itd., kar mnogokrat ni vredno niti besed niti potov. Strast tožariti se, se je čudo globoko ukorcninila v našem ljudstvu. Koliko sovraštva, koliko jeze in koliko stroškov je vsako leto posodica te strasti. Ljudstvo bi v teh časih, ko je povsod toliko pomanjkanje denarja, že lahko prišlo do prepričanja in pameti, da so tožbe grob kmeta.
d škocijan pri Mokronogu. Cestne doklade so se znižale pri nas za 10 odstotkov. Če še krška meščanska šola odpade in ž njo 8 odstotkov doklad, bi pri nas 3 odstotke manj plačevali kot prejšnja leta, če bi občina ne zvišala doklad. In vendar liberalci zabavljajo čez deželo, o občini so pa bili tiho kot miši. Pravijo, da so občinske doklade zvišali za farovž. Pa bodo dali za farovž, ki žc 10 let ni bil popravljen, 600 kron, za ško-cijanske šole pa leto za letom tisočake, samo v letošnjem letu 5200 kron. — Kako ljubijo krčmarji kmete. Neki krčmar je dejal pri nas, da rajši vidi, da višajo doklade na kmetije za 100 ali pa za 150 odstotkov, kakor njemu dac za en vinar pri četrtlitru. — Liberalcem, ki hočejo za Veliko noč zatreti organista, odgovarjajo ljudje: »Dokler nas bo le pet klerikalcev, organista bomo imeli.« — Naš gosp. nadučitelj je plačal za Orle, za katere je imel prej le psovke, 100 K. Kaj neki pravi poštni fant pa Keglovič ?
d Iz škocijanskih hribov. Na Telčali jc bilo preteklo nedeljo klicano, da bo odslej prodajal nek telški gostilničar vino po 16 — reci šestnajst — krajcarjev liter. Seveda je bilo pri tem dosti smeha in dobre volje mecl ljudstvom, lci bo vsled novega daca še cenejše vino pilo. Ljudje so tudi videli, kaj je bilo resnice na tem, ko so govorili nekateri, da je deželni odbor odri gostilničarje. Če lahko prodaja sedaj vino po 16 krajcarjev liter, ko mora plačati 2 krajcarja več daca, prej pa po 32 krajcarjev, potem pač ni take sile. — V nedeljo teden je zgubil nekdo od Telč proti Druščam 500 kron. Pošten najditelj jih je prinesel drugi dan nazaj. — Na Telčah je cerkev premajhna za toliko ljudi, zato se zbirajo prispevki za njeno razširjenje. Kakor čujemo, nameravajo zidati že letos, če bo vsak dal, kar je obljubil.
d Št. Rupert. Mlekarska z a -d r u g a je imela svoj občni zbor, na katerem se je pokazalo, kolika dobrota je mlekarna za vso dolino. Lansko leto so dobili ljudje za mleko okroglo 30.000 kron in še vse mleko nazaj, ki so ga lahko porabili za gospodarske namene. Zato sc to posebno veliko pozna pri svi-njereji. Čistega dobička je veliko, in če nc bi bilo treba delati nove ledenice, bi
71
bila mlekarna kmalu vsa plačana. Tako pa se je moralo kupiti nekdaj Kristanovo hišo in drugo poslopje, da se lahko tam sezida še nad vse potrebna ledeni ca. Čuditi se pa moramo nekaterim članom, ki hočejo samo zajemati, a zraven nič storiti za prospeh mlekarne, ali pa ji celo škodujejo. Na take bomo pazili in sami sebi naj pripišejo, če bodo vsled oškodovanja na blagu ali z jezikom hoteli delali kvar in škodo mlekarni! Pomisliti je treba, koliko truda je bilo, preden se je mlekarna utrdila in zgradila, in to so storili večinoma samo starejši člani. Ali niso potem tudi drugi dolžni kaj storiti ali vsaj ne zabavljati? Udje v edinosti je moč — zato držimo skupaj! Nergači pa — ven! Sliši se, da bo meso še dražje — že sedaj imajo 31 kraj c a r j e v pri kili za svoj žep ali ne bi kazalo nekaj narediti ? Premišljujte! Odirati se ne pustiti!
.1 Žužemberk. Na praznik Matere Božje je imelo katoliško slovensko izobraževalno društvo občni zbor. Načelsto jc osialo s par izjemami staro. Vsi člani naj ostanejo zvesti in naj pridno prebirajo časopisje, ki ga ima društvo naročenega. Zajedno je predaval domači kapelan g. Karol Gnidovec o Jeruzalemu. Rilo je tn letos že tretje predavanje o leni mestu, ki ima za kristjana toliko znamenitosti in pomena. Predavanja so bila v posl nem času prav na mestu; pričajo 1o tudi poslušavci, ki so napolnili vsakokrat dvorano do zadnjega kotička. Pozneje bo pokazal g. predavatelj tudi slike, da bodo ljudje videli tudi s telesnimi očmi, kar so sedaj glodali samo z duševnimi. — Hranilnica »pri fari« je naročila za svoje Člane vagon superfos-fata. Hitro se oglasite, da ga no bo zmanjkalo, kakor jo prejo obakrat zmanjkalo fosforja. Iz svoje drevesnico jo razdelila letos okoli 1000 drevesc proti mali odškodnini. Vsem seveda ni mogla ustreči, ker jih ni imela več na razpolago. Interpelacija glede naše Iržko trafiko v zadnjem zasedanju deželnega zbora je pomagala. Sedaj postrežejo Slovencu tudi v slovenskem jeziku. — Skoro tretjina naše fare živi v Ameriki. Neštetokrat so ljudje slišali žo opomine in svarila, naj ne hodijo tja. ker jo tam tako slabo, a vso zastonj. Tudi zadnji »Domoljub«, ki v njem opisuje pisec Žalostno stanje delavcev v Ameriki, ni nič pomagal. Zopot so odpravljajo na pot. Pa naj vsak sebi pripiše, čo bo potem tam zastonj čakal dela, stradal in precej al sline po domačem kraju.
Notranjske novice
, " Brezovica" Dne 2. marca t. 1. je bil občni zbor Mlekarske zadruge. Ob tej priliki je predaval gospod Legvart Jii opozarjal na težave, ki čakajo mlekarsko kupčijo ter pozival, naj skupaj držimo tudi v težkih urah, ki nas morda v tej kupčiji čakajo. Prometa je imela Mlekarska zadruga 309.913 K 15 8i
vin.; čistega dobička v preteklem lotu je bilo 4098 K 38 vin.; rezervnega zaklada je 23.717 K 02 vin.; članom se jo izplačalo lansko loto 101.892 K 92 vin. Iz toga je razvidno, da je Mlekarska zadruga za nas velikanskega gospodarskega pomena. Zborovanje je bilo zelo živahno, zlasti pri točki, kaj naj se ukrene, da se bo moglo mleko sproti plačevati. — Dne 29. marca je bil občni zbor izobraževalnega društva, ki je tekom lota priredilo tri predstave ter jih ponavljalo in eno veselico orlovskega odseka, žal le, da je bila prepozno v jeseni. Knjižnica ima sicer veliko knjig, a večinoma Družbe sv. Mohorja; bo treba nakupiti več novih knjig, potem sc bo gotovo tudi število članov pomnožilo. — Dne 5. aprila je bil občni zbor Hranilnice in posojilnice. Prometa je bilo 338.435 K 59 vin.; rezervnega zaklada ima 2033 K 37 vin. Umevno jo, da bližina Ljubljani povzroči, da dobijo tamošnji denarni zavodi marsikatero krono v shrambo iz naše župnije; vendar lahko rečemo: najbolj varno naložen je denar v domači Hranilnici, kjer odborniki poznajo razmere varnosti. — Isti dan oh 4. uri je bil občni zbor Živinorejsko zadruge. Prometa jo imela 22.546 K 24 vin., rezervnega zaklada je 1192 K 21 vin. Omeniti moramo tudi Kmetijsko podružnico, ki jo naročila 4 vagone umetnih gnojil, kar pač zadostno kaže, da so se naši gospodarji oprijeli novega gospodarstva in bodo tudi zanaprej pridelovali dovolj krme za svojo lopo živino in tudi za trg. — Poleg teh gospodarskih zadrug pa ni zanemarjena tudi verska stran. Imamo moško Marijino družbo s 36 člani, žensko z 200 članicami, mla-deniško s 70 člani in dekliško z 250 članicami. Za to verske družbe smo imeli dvakrat tridnevnico; prvo ob koncu lanskega sv. leta, drugo v januarju letos. Obakrat je bila udeležba obilna. Tudi na mladi naraščaj ni pozabljeno; imamo otroški vrtec za dečke po številu 105 in za deklico 137. Umevno je, da se pri tolikem številu društev težko razvrstimo v Katoliškem domu, kjer imamo svojo shode, zlasti sedaj, ko imamo samo enega duhovnika. Za to pa želimo in prosimo, da hi čim prej mogoče dobili še drugega gospoda, vnetega za društva, da ne bo društveno življenje preveč zastalo, ker en sani pač ne more vsega zmagati, zlasti ker ima poleg vseh farnih opravil pouk kršč. nauka na trorazrednici na Brezovici in na eno uro oddaljenih dvorazrednicah v Logu in Notranjih Goricah 15, oziroma pravilno 20 ur na teden. — Da bo pa slika o družabnem življenju pri nas popolna, moram omeniti tudi častno veteransko društvo dosluženih vojakov, ki pa naj bi v prihodnje pri svojih prireditvah pač nikdar več ne prirejalo plesa, ker s tem bi dajalo mladini le slab zgled. Isto velja tudi o po-žarnobrambnili društvih v Vnanjih Goricah, zlasti pa o onem v Notranjih Goricah. Končamo z željo, naj bi vsa organizacija, gospodarska in verska, nrospevala ter šc bolj povzdignila go-
spodarsko blagostanje, obenem pa p0. globila in ukoroninila tudi naše v<r. sko mišljenje in življenje.
n Dole nad Idrijo. Ko smo pregie. dovali poročilo deželnega odboia kranjskega o zgradbah in pospeši va-nju gospodarstva na Kranjskem v do-bi 1908 do 1913, smo iskali, koliko Sc jc dalo tudi za občino Dole. I oda zaman smo iskali, kajti občina Dole jc sama zase dovolj bogata in 110 poirc-buje nikake podpore od drugod. Zato so pa nekateri nejevoljni, da je deželni odbor posestniku Zajcu k prizidavanju njegovega posestva tudi nekaj prispeval. Seveda tako govore in pišejo listi, ki imajo vsi vsega dovolj. Kaj naj govorimo o občinskih dokladah, sa j njih število 110 presega veliko, namreč samo 99 odstotkov, saj to je prava malenkost; recimo vsaj za našo občino, saj imamo šo mladega župana, ki ima skrb za blagor ljudstva s tem, da jc tn-di vnet pristaš in razširatolj »Slov. Doma«.
11 Dolenji Logatec. Dne 23. februarja t. 1. se jo vršil občni zbor »Kmetijskega gospodarskega društva«; podalo so je poročilo za leto 1913. Zadruga je štela koncem leta 154 članov. Denarnega prometa je bilo: prejemkov 98.767 K 39 vin., izdatkov 98.521 K 36 vin., skupnega prometa 197.288 K 75 vin. Čistega dobička je 4936 K 75 vin.; zelo lopa vsota pri tako mladem podjetju. Pristopajte v zadrugo v vašo korist! — Dno 1. marca se jc vršil redni občni zbor Kat. izobraževalnega društva. V lanskem letu si je pridobilo izobraževalno društvo okoli dva tisoč kron, bilo jo 9 gledaliških predstav, več predavanj in mnogo shodov. V lanskem letu sc jc ustanovila društvena, oziroma »Orlovska godba «, ki lepo napreduje pod vodstvom našega kapelniku.
Otroci bi sploh ne" smeli piti zrnate kave, temveč le dobro mleko s Kathrelnerjevo Kneippovo sladrio kavo.
i« M pile gorka .11 mrzla, vi.l.j I« Kalhreln.rleva pcpolnom. n«inod-l|lv». ugajalo«. In iprllo SVOJC
priprave <> najboljšega slada |ako Kr«pHn«.
;Vprašajte, prosim.:
o tem Svojega ;hi£nega zdravnika.
ripomniti moramo, da smo pri redčili občnem zboru Kat. izobražcvalne-a društva izvolili g. Leopolda Turši-a za častnega člana; pridobil si je v oienjem Logatcu mnogo zaslug. Pri-a njegovega dela ostane naš lepi ruštveni dom.
n Iz Zagorja na Pivki. Naša mir-a občina je po zadnjih volitvah raz-pita, da je silno razburjena. Pa je čisto drugače. Ko bi ne bild par liberalnih hujskačev, bi bili vsi edini. Počasi gremo tako naprej, da se bomo od liberalnih hujskačev odtrgali in potem bomo — neodvisni. Tega pa liberalni generali ne bodo veseli. Pri zadnjih volitvah so liberalci zažgali en sod petroleja, ker so mislili, da bodo zmagali. Bilo je pa že slabo znamenje, ker je v Zagorju petroleja zmanjkalo, šc naš Koren ga ni hotel dati. Zato so ga pripeljali iz Knežaka. Pa jim je šlo slabo. Ko so izvedeli naši ljudje, kako lepo je zmagal Gostinčar, so rekli: Liberalni kandidat ni za nič, ker jim je v sodu zgorel. Liberalci zabavljajo čez deželne dolgove, pa naj pogledajo svojo mlekarno. Mlekarna ima dolga okoli 14.000 kron in na vsakega člana pride okoli 200 kron dolga. Tukaj naj liberalci napravijo red. Lahko bi dobili podporo in sc rešili dolgov, pa je nočejo. Zoper Agatnika zabavljajo, da jc koritar, ampak to ve vsa občina, da en Agatnik odtehta 50 zagorskih liberalcev. Povemo tudi, da je pri zadnjih volitvah posebno agitiral Štafačcv Jernej. Ta hoče biti nekak fantovski voditelj. Ampak lak no more biti voditelj fantov podnevi, ki šc ponoči nc da miru mrličem na pokopališču. Ljudje žo vedo, kaj sc to pravi. Metlo v roko, pa »Glas« gori!	Kmet.
Opozarjamo na današnji oglas veletrgovine H. Suttner v Ljubljani, ki jo ravnokar založila nov cenik o urah in zlatnini'ter ga na žel jo vsakomur dopošlje zastonj.
Ka . slov. izobraževalno društvo na Homca
priredi na Belo nedeljo popoldne v Šmarci v ,.Društvenem domu" predstavo „Stanovitni kraljevič". Bogata vsebina ln sijajna zunanja oprava v novili srednjeveških kostumih bodo gotovo vsakega zadovoljili; zato: vsi prijatelji poštene zabave na Belo nedeljo v Šmarco k predstavi.
Telovadni odsek »Orel« v št. Jerneju ima ha velikonočni ponedeljek v društveni dvorani svoj občni zbor. K obilni udeležbi vljudno vabi r-- odbor.
Izobraževalno društvo v Breznlci. Dekleta iu žene bodo ustanovilo društvo »Bogomila«. Na Velikonočni ponedeljek popoldne ob 3. uri prirede dekleta igro: »Sv. Cita< in »Pri gospodi«.
Ljudski oder na Vrhniki uprizori na velikonočni ponedeljek dne 13. aprila t. I. v drugič lepo narodno igro »l-tevček Andrejček«. Igra, je
vzeta iz narodovega življenja; lake vrhniškemu občinstvu najbolj ugajajo.
Št. Jauž no Dolenjskem. V nedeljo dne 22. marca .se je vprizorila krasna igra za fnoške vloge »Garcia Moreno«. Naslednjo nedeljo dne 29. marca se je lepa igra ponovilo. Igralo se je še boljšo kot pri premijeri. Udeležba je bila obakrat velika, prvič celo v primeri z grdim vremenom ogromna. Posotili so nas tudi okoličani, ki se veselo, lepega napredka v Št. Janžu. Za Veliko noč se pripravlja bogat spored, po praznikih se bo igral »Luinpacij Vagabund«. Ustanovil se je tudi tamburaški moški in ženski odsek. Vse panoge našega organizacijskega dela najdemo v St. Janžu, samo še podružnice »Slovenske Straže« manjka.
Rcteče pri škoiji Loki. Izobraževalno društvo jo 29. marca igralo žiloigro v petih dejanjih »Zgubljeni sin«. Vse je bilo tako dobro, da bi še delj časa radi gledali, prehitro je minilo. Bo pa prihodnjič zopet daljši.
Izobraževalno delo v Št. Vidu pri Zatl-čini. Fantje Št. Vidske fare. na noge! Pri nas nimamo nobenega društva, ki bi zbralo fante našo fare k skupnemu delu. Mnoge manjše, bolj raztresene in hribovske fare imajo močne odseke Orla. ki se ž njimi postavijo, pri nas pa??
----Ako ni v Št. Vidu nič. zakaj bi se drugi
okoličani vzgledovali po Št. Vitlu? — Dajmo m i drugim vzgled. Predramimo se že enkrat in pokažimo, da razumemo, kaj se pravi skupno delo! Začnimo! Ko se bomo razmajali, pojile lahko naprej. — Obrnimo svojo fantovsko ico-rajžo v to in obrodila bo obilo plemenitega sadu I!
Mnenje gosp. dr. B. J o a c h i m o -w i t z a	Dunaj.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Vaše železnato kina-vino Serravallo je
gotovo eden izmed mnogih sličnih izdelkov, katerega dosedaj v dobroti ni še prekosil nihče v tej stroki. Moram priznati, da mali in veliki prav dobro prenesejo Vaše vino in jaz sem dosegel v vseh slučajih tera-pevtike vse, kar sem hotel. To Vam potrjujem z veseljem.
Dr. J o a c h i ni o w i t z.
Zdravje je boljše kot zlato in: »Nobeno bogastvo se ne more primerjati z zdravim telesom«, pravi sv. pismo, knjiga vseli knjig. To največjo dobroto lahko dosežemo, ako pametno živimo. Kozarec naravne IIunyadi Janos gren-Čice odstrani zaprtje, tudi v najtrdo-vratnejšem slučaju, ko človek že obupa in z redno uporabo te od zdravnikov tako priporočane grenčice, doseže popolno zdravje. »IIunyadi Janos« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in prodajalnicah mineralnih voda vedno sveža in pristna.
Sleckenplerd - lilijno mlečno milo
BEROMANIf & OO., Tešin ob Labi
je slojkoproj neobhodno potrebno za racijonalno nogovanjo kožo in lopoto. Vsaki dan polivalnice.
Dobi so povsod & 80 vin.	745
PEBECO
PASTA
čisti usta i zube
Velika Tuba K 1.50 mala Tuba K t.-
£axm
idealno odvajalno
sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima naj-boljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30.
Dobiva so v lekarnah in pri glavni zalogi:
C. Brady, Dunaj I. Fleisrhmarkt 2.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 1. apr. 1911. 82, 54, 11, 42, 1. Brno, 1. aprila 1911. 86, 29, 62, 15, 33. Line, 4. aprila 1914. 54, 25, 70, 24, 2.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 7. aprila 1914.
Deželni pridelki:
Pšenica ....
Rž......
Ajda.....
lečmen . . , ,
Oves.....
Proso belo . , Proso rumeno . Koruzo staro Koruza nova • LeCa . . . ,
Grah.....
Lanetto seme . Grašica .... DomaČo detelja . Fižol RlbniCan . Fižol 1'repeliCar Fižol Mondalou Cobula ... Krompir . . Zelje sveže . . Zel|cltlslohrezsodo Kepa gorenjska . . Repa sveža . . Repo kisla brezsodn
Brinje......
Kumiiu.....
Orehi......
Gobe suhe. • . , Suhe hruške . . . Suhe Cešplje. . .
ležice......
Želod......
Smrekovi storži .
Seno......
Slamn.....
Stelja......
Cena			Cena	
K	V	Živina, meso	K	V
18	.10 1 t.o	živa vaga:		
24		Goveda pitona -. .	12	—
20	—	I eleta težka , . .	»5	—
10		Teleta mala . , .	8(1	_
23		Prašiči.....	9(1	_
19		Koštruni ....	RS	_
18	.10			
Id 24	30	Kuretninain drugo:		
32	_	Maslo kuhano od		
—	—	K suo-— do . . .	280	—
170	—	Maslo surovo od		
23	—	K 270 — do . . .	330	—
34		Slanina svežafšpeh)	'.58	—
27	so	Slanina prehojena .	1118	—
21	—	Most svinjska . .	100	—
4	00	Loi....	»3	—
8		Jujcn loo komadov 1'išanci.....	fl	60
—		Golobi.....1	_	110
	—		S	—
8	—		S	—
21	—	1		
70	—			
80	-	Kolonljalno blago1 na debelo:		
4G	—			
—	—	Riž Ranqon od		
	—	K 25'- do . . J	88	—
10	—	Kava Satilos od		
8	—		:R0	—
6	—	SladkorodKet -do	88	—
S	-			—
- Lepo
zdravo
ri
prodaja v vsaki množini in najceneje
J. Kušljan, trgovec v Kranju
na vogalu pri farni cerkvi, kjer je tudi glavna trafika, lstotam se dobi tudi vse špecerijsko blago po najnižji ceni, postrežba točna in reelna. Priporočamo jo toplo!	9j;
Sirolin "Roche
lajša in ozdravi bolezni v prsih, kašelj, katar, influenco, astmo.
Originalni zavoj č K v vseh lekarnah.
i/	pr»lt..-..42i	i--.^-
.-.a I'.....'1:::.	. -Jr.t '	: •4 7
Izjava.
..... .......ttota tet
V V . ». .V.	'.t.	i-- /t	-. >-"•
»»'»•. :i.>.-.«s V.::.-.: *.-'. .V.rv.<* ?	trii.'. ■•
Ij, v. '... '.a.?t ktr,«.v!'. ž i .'..''.v*
Ivan fttniiulj. po»«mJlt In	t Ktc.deE.tm.
Preklic.
i	Jfra Jo^rfc v Žabnitl hit <i
f,t*kh'.*u. rizi*i.ivt ■■■ '■•■■ k*ttr« .vesa »-..•..i z-.;':.- Marijo Pokora, povettnJeo v Žab-
dUI ti it- « j.'. '>■■ . • dA i* i ;
Jera Jugovic.
Iz gorske rži
," :■■.••> f''' p©»-Z<:'.	ZfcVijih pO
: V I r nitko t*. H 3-75
■/.	lepih
f,..'...'. t.t,'M, r :.'.•■•. iVJ. iz to-I'ran 8n,
M: .-, • ... ; r. .r/ji-..V (O:-.k0).
Prta me pofkusit«.
■z*
jiviooiaOtoa
PQSI!
V	Ki , za r/.i>.i
> i	U' / /.••t-
\	. '.ir.ij • '/v v /. i
/. ' • / ; .>.•': k.	/'<;,' r >.:>.{/iti hit'
1 za -.■■,{,■•. <:'iina i .: ..• r • *' f< K'-, »i j ».r/. 's
r	ri',•/•/'.lil riO^A,
■ V. ' < . ..VI f.aj'. 'Jftpfth i". . ■(.o /-• . Frano Hurnanri, Dunaj, Bezlrk, A l'/i»fr:-.rih«; 'i SžfJ. MnO{<OpO-K •	• it. 1'f 'i II -tU]
V/ : i.'ji,:>.ri liLtiil h': fcva* r. V * . r	hkla-
... v . 'j: hi. 'Jel»lon 2» H';
BSago
za mo&kB n ženske obleke
v.v.i hiiihoiii naravnost Iz lo-,v;n »■ po1 iii j m i/j ili lovarnftkili (ciiali, torej vfltk prihranek uri nakupu. Krasne pomladne In poletu'- novo li najbolj',c kakovosti.
Ostanki za stepo ceno!
Zahtevajte ua'o zbil ko vzorcev! 1'rvn l«zij ka ra/po&i-Ijalnlca platnenih izdelkov
„S UDETIil"
JliRcrndorf, »lev. 42, __»vMr. Sli /lin._
ClEOZ-JE to KOLESA
r.i	Pott-
z-izz 'i n.-.tu.t
:„ usJt:
f.DaUk.--. ' r-»w.* t "■■ . . >. -r'.--. Oitino '..•>. *».'•.' '»I<- V/.7
Astma!
' :. . -. ■ ; •. / r. v
.-.. /:,	z; :•. ■ V. k Ako
■ ■ ■ . ' r ■ . \>r\fj*-•. ■ . ;.tt '■ - o r - ".i 'J//1-
r.«:, >. o 'J 'i
bolezni ASTMA.
.' • •.. . o v ;, 'jj. o.'j ;. o r:. a
OZ'Jr..v! '	V	h V^lih
.A v ••.t;/: r.i. razkola-J{0. 'I O r.'.V. Z ; .It« 'po/::-, i a Z O-i li';r.OkT^hi ■. - M-.:.. ».opilnih : Katar v napnlku bronhialni katar j/0«i'5f>-r.o z'• * / • .. . ' . i>H*.to*i
, './.: .•. rili v naj z r. &vr. o '.,.■/.'.
Ti 11«4enaki brezplačni
pOMkU« OVOJ. /voljo v I //.-. l.o:r../. i!' -.♦rov.

i;, f ran ko.
Ciospa Ana Dietz
Mon;ikovo (MUnchcn8j KniserKtrasKC 49.
Tehnični učni zavod Boden-bach ob Labi
Izu^b?! prihodnjih In ženlrjev, n r h i t e k t o v, tehnikov In kemikov.
nam
draginja v^ino v ' j«, za-nlu^ek [<a ujajlmn. Ako lio-• < »e ■/.malim trudom gotovo 10 do 20 K na dan /.auln-žltl, poAljjtri /..-t po.jaHriilo v piamu /namko /a 10 vin. in n v (j j nnf ant;ori finalov na:
JOSIP BflTIČ i
HGEIBTJE,
• lobo povnod v monarli. naib. z.iiHlu/. »i prodajo i/.uitlkov tovarne ža leo, rolo to in žaluzlje Hollmann & Merkel Brunov 08, ČeAko. Kruaiio ii )voHl,i v»."/n-nin in rolot j/. povoS-<*ftnojw platiia. r,»3
Pravi Findlay-iev
»ELDORADO4.
f »JJ' " «•. »•"■•	'
—, ■>• irlt f- ': - l -.1	. ' 1 ■
-J : ' : ' i	" ■ - • : .es<a
■ ■ i:i >	' ' ■'■.2-".'"J
-rx. v EKna	* -1 •«• •».»
;r. ««r. -ir--i - ui-	rr-t«	1
i 'fif \ •.: turu -rJtt ■	- ■ ' - ■ ■■ -jar-zl i- • •I' •«•;•'- .*-«■-»=■■
• j • C 7"; !	-i: rt -l- .r '
«	:».♦• -T' -'J •••••>:•«
.i.	ziviam«
t« pol iTtU Ln pr.aeU 2/0 »totov
...... ' - ' ■ '
fa ZJ.--SJ . r n- " vreu^ : **.'.
GeBrOflerZieoler, ErFuri 222.
Pridelovanje v«eh vr»t semen v obseg-a približno 900 prx»kih jnter.
KDOR
Ji:, S
želodcem
rezado/oljen redno-.u
i u. ««h apotekah. ! 'i r ; :■;■ > 3 ' •.
6LAVNA ZAL06A;
J-T3 r H-.: .'MriM i : M ;	tasc—j-j
trniute
V Ljubljani s« bi v v.-eh lekarnah.
Proda se stara šola v
pri Črnomlju. j<: v dobrem -tan; j. prav primeni-j za trako trgovino ali obrt. ker je ob ' Siti. blizu cerkve. Ima .'i sobe. i lepi kleti v zemlji, riekaj vrta in vodnjak. Ceni se na Vi.W) K. Morebitni kupci r.ij se z(?lasijo najka»neje do 1. avgusta t. 1. pri županstvu v AdleSItih.__11
Turške kose
pozna že itaro in mlado kot priznano najboljše, ker v vsakem oziru prekašajo vse druge izdelke. Dobijo se v dolgostih 56, 61, 67, '72, 78, f-A cm po i krono pri	hfi3
F. S. Škrabar v Kranjski gori.
■\arof.ila (e/ 10 komadov (ranko vsako postajo. ■ ■■V s staroznano gostilno in vrtom pri HIC2I kolodvoru na Gorenjskem se takoj ||ljQ po nizki ceni proda. Naslov pove ■IIWN upravniStvo ..Domoljuba" pod Številko 1025. (Znamka!)	1025
Pozor!
Pozor!
•	■
; NajtrpežnejSe kritje sedanjosti je in ostane	S
I zoliioški skril]	I
S preizkusen že nnd 60 let. Kdor hoče imeti S
■ dobro in trpežno streho, naj se obrne na	»
• tvrdko Urban Weber nasl., Zalilog, poŠta	■
j Železniki. 1180 Zahtevajte vzorce I	j
VAJENCA
1178
za mizarsko obrt sprejme takoj Lovro Brenčič, mizarski mojster, Vrhnika.
ZAHTEVAJTE
brezplačno razliCne vzorce za ženske in moške obleke iz
Ivan Savnih, Kranj, Gorenjsko Ml.
Da bi čimbolj postala znana moja tvrdka. razpošiljam čev:;e lastnega tovarniškega izdelk1 iz dobrega materijala in vsakemu primerne, v popoln j zadovoljstvo vsakega naročnika.
Vojaški čevlji za hribolazce, silno močni iz najmočnejšega surovega usnja z jermeni, posebno pripravni za gorske kraje, neokovani, ducat K9C--par K 8"—. Isti s podkovanimi podplati in podkvijo ducat K 95'—. par K 9 —.
Čevlji iz konjskega usnja Ia kakovosti zj gospode. ducat K 114 —. par K 10 — ; isti za dara« in dečke ducat K 96'—. par K 8 50.
Najlepši box-čevlji na zadrgo izvrstne kakovosti, elegantne oblike za gospode ducat K 1W —, par K 13 —; za dame in dečke ducat K 114'—, par K 10-—; za otroke št. 23 do 25 ducat K 54'—, pur K o'-, št. 26 do 29 ducat K 72 —, par K 650, št. 30 do 35 ducat K 90 —. par K 8"-.	1163
Ker pošiljam samo dobro kvaliteto, sem prepričan, da me vsaki naročnik priporoči v krogu svojih znancev. Pri naročilu zadostuje številka ali dolgost stopala v centimetrih. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju: I. že 30 let obstoječa tovarna čevljev
= Jožef Vašatko, Mesto Ždar, Morava. N.=
Preskrbite Se kolesarji
_zasezono!
Vsak veščak kupi najboljše kolo v monarhiji, ali

7
dobro in ceno ljudsko kolo.
Oesterp. WafTenfabriks - Geselischaft in Steyr.
Ceniki zastonj in franko pri zastopniku Ivan Jax & sin, --------------------- --	1159
L|ubljana, Dunajska cesta štev. 17r.