UDK 330.59:316.34(497.1) Vojko Antončič RAZLIKE V KVALITETI ŽIVLJENJA Predstavljamo rezultate analize, v kateri upoštevamo 90 indikatorjev in 7 faktorjev kvalitete življenja. Prve obravnavamo kot deskriptorje, druge pa kot prediktorje kvalitete življenja. V analizo vključeni indikatorji kvalitete življenja popisujejo stanovanjski standard in stanovanjski status, bivalno okolje, zdravstveno stanje in dostop do zdravstvenih storitev, prehranjevalne navade, ekonomski standard, socialne resurse, preživljanje prostega časa in politično participacijo posameznika . Kot faktorje kvalitete življenja pa upoštevamo naslednje karakterizacije posameznika : stopnjo razvitosti republike in urbaniziranost kraja, v katerem živi, socioekonomski status (razred), maritalni status, spol in starost. Ugotoviti poskušamo, ali so določene kombinacije indikatorskih vrednosti povezane z določenimi kombinacijami faktorskih vrednosti . Zato določimo metrične komponente faktorjev in metrične komponente indikatorjev, na njih naredimo kanonično korelacijsko analizo in dobimo 22 kanoničnih komponent. Na kanoničnih komponentah se vidi, da posamezni faktorji generirajo precejšnje razlike v kakovosti življenja. Očitno je, da noben faktor nipopolnoma nevtralen : za vsakega velja, da se njegov učinek pozna vsaj na enem kanoničnem deskriptorju kvalitete življenja . Vidi se tudi, daje razred univerzalen generator razlik : njegov učinek je viden na vseh kanoničnih deskriptorjih kvalitete življenja . The results of the analysis including 90 indicators and 7predictors of the quality of hfe are presented The indicators are based on the command over resources concept and they cover 8 life domains: housing, neighbourhood facilities, health and access to health tare, nutrition, economic resources, recreation and culture, social integration (social resources), and political resources. As predictors ofthe quality oflife patterns some macro characterizations (living in a more or less developed region, living in a rural or in an urban environment) and some micro, i .e. background, characterizations (occupational and employment status, marital status, sex and age) ofindividuals are used. In this analysis, our aim is to find out which predictor profile tends to be associated with which pattern of the quality of life . The answer to this question is provided by the canonical correlation analysis ofthe metric components associated with the predictors and the indicators of the quality ofhfe. The obtained canonical variates give enough justification for claiming that some factors included in our analysis generate considerable differences in the quality of hfe. The effect ofeach factor is reflected on at least one canonical descriptor of the quality of life. Furthermore, it seems safe to conclude that the occupational status is an universal generator of the differences in the quality of life patterns ; in sum, it has effect on each canonical descriptor of the quality of life. indikatorji kvalitete življenja, prediktorji kvalitete življenja, kanonična korelacijska analiza, socialna politika 156 1. UVOD V prejšnjih člankih so predstavljeni rezultati analiz, ki se nanašajo na posamezne dimenzije kvalitete življenja . Sedaj pa si oglejmo analizo, v kateri so upoštevane vse dimenzije hkrati. V tej analizi uporabljamo dve vrsti podatkov o posamezni osebi : za ene pravimo, da so indikatorji kvalitete življenja, za druge pa pravimo, da so faktorji kvalitete življenja . Razločujemo jih glede na njihov epistemološki status : z indikatorji kvaliteto življenja opisujemo, njihov epistemološki status je status deskriptorjev kakovosti življenja ; epistemološki status, ki ga pripisujemo faktorjem, pa je status prediktorjev kvalitete življenja . Ugotoviti poskušamo, ali so določene kombinacije indikatorskih vrednosti povezane z določenimi kombinacijami faktorskih vrednosti. Ali drugače povedano, razkriti poskušamo, kakšna je - podolgem in počez - kakovost življenja osebe, ki jo karakterizira določen nabor faktorskih vrednosti . Dodati je treba še to, da analiziramo podatke, ki smo jih dobili z anketo izvedeno na vzorcu jugoslovanske populacije . Zato se rezultati analize nanašajo na jugoslovansko populacijo . 2. INDIKATORJI KVALITETE ŽIVLJENJA Upoštevamo devetdeset indikatorjev kvalitete življenja . To so v glavnem indikatorji o gmotni blaginji . Med njimi ni indikatorjev, ki popisujejo izobraževalne možnosti, zaposlitev in delovne razmere . Slednje smo izpustili iz analize zato, ker so definirani le za podpopulacijo zaposlenih oseb . Ostale indikatorje pa smo izpustili predvsem zaradi "tehničnih" razlogov. Oglejmo si, katere indikatorje vključujemo v to analizo . Stanovanjski standard in stanovanjski status Stanovanjska površina na osebo STANOVAL : 1 - do 15 m2 na osebo 2-od 15 do 25 m2 na osebo 3 - več kot 25 m 2 na osebo Kvaliteta stanovanja STANOVA2: 1 -tekoče vode ni 2 - tekoča voda je STANOVA3 : 1 - kanalizacije ni 2 - kanalizacija je STANOVA4 : 1 - ni ne tuša ne kopalnice 2 - tuš ali kopalnica je STANOVA5 : 1 - ni stranišča na izpiranje 2 - stranišče na izpiranje je STANOVA6 : 1 - ni instalirano centralno ogrevanje 2 - centralno ogrevanje je instalirano STANOVA7 : 1 - bivalni prostori niso vlažni 2 - bivalni prostori so vlažni STANOVAS : 1 - v bivalnih prostorih ni dovolj dnevne svetlobe 2 - v bivalnih prostorih je dovolj dnevne svetlobe 1 57 STANOVA9 : 1 - nimajo) telefona 2 - imajo) telefon Stanovanjski status anketiranca STANOVAio : 1 - stanovanje si je zagotovil z nakupom ali z zidavo 2 - stanovanje je dobil pri delovni ali solidarnostni organizaciji 3 - stanovanje je podedoval ali pa ga je dobil od staršev oziroma sorodnikov 4 - živi pri starših, sorodnikih 5 - je podnajemnik, seje nasilno vselil, drugo Bivalno okolje Ne več kot 1 km od tam, kjer anketiranec stanuje . . . BIVOK1 : 1 - ni osnovne šole 2 - je osnovna šola BIVOK2 : 1 - ni otroškega vrtca 2 - je otroški vrtec BIVOK3 : 1 - ni ne ambulante ne zdravstvenega doma ne lekarne 2 - je ambulanta ali zdravstveni dom ali lekarna BIVOK4 : 1 - ni pošte 2 - je pošta BIVOK5: 1 -ni banke 2 - je banka BIVOK6 : 1 - ni prostora za šport in rekreacijo 2 - je prostor za šport in rekreacijo BIVOK7 : 1 - ni postajališča javnega prevoznega sredstva 2 - je postajališče javnega prevoznega sredstva BIVOK8 : 1 - ni ne klasične špecerijske trgovine ne samopostrežne trgovine 2 - je klasična špecerijska trgovina ali samopostrežna trgovina BIVOK9 : 1 - ni ne restavracije ne gostilne ne kavarne ne bifeja 2 - je restavracija ali gostilna ali kavarna ali bife BIVOK10: 1 -bivalno okolje ni urejeno niti ni čisto 2 - bivalno okolje je urejeno in čisto Zdravstveno stanje anketiranca in uporaba zdravstvenih storitev Ali anketiranec ocenjuje, da . . . ZDRAV1 : lahko brez težav prehodi 100 m (ne/da) (ne=1 / da=2) ZDRAV2 : lahko brez večjih težav preteče 100 m (ne/da) ZDRAV3 : brez težav hodi po stopnicah navzgor in navzdol (ne/da) ZDRAVO : je pogosto utrujen (ne/da) ZDRAV5 : zjutraj s težavo vstaja (ne/da) ZDRAV6 : je čez dan utrujen (ne/da) ZDRAVI : je zvečer zelo utrujen (ne/da) ZDRAVE : se pri delu oziroma vsakdanjih opravkih veliko giblje (ne/da) 158 ZDRAV9 : se v prostem času veliko giblje (ne/da) ZDRAV10 : kadi (ne/da) ZDRAV11 : gre vsaj enkrat na leto na pregled k zdravniku (ne/da) ZDRAV12 : gre vsaj enkrat na leto na pregled k zobozdravniku (ne/da) ZDRAV13 : je deležen zdravstvenih storitev na podlagi priporočil (ne/da) Prehrana - kakšne prehranjevalne navade ima anketiranec HRANA1 : število toplih obrokov na dan 1 - vsaj eden 2 -več kot eden HRANA2 : kruh pri kosilu ali večerji (ne/da) (ne=1 / da=2) HRANA3 : zelenjava pri glavnih obrokih (ne/da) HRANA4 : redno uživanje mleka oziroma mlečnih izdelkov (ne/da) HRANA5 : redno uživanje sadja (ne/da) HRANA6 : večkrat na teden mesni obrok (ne/da) HRANA7 : izogibanje mastni hrani (ne/da) HRANA8 : izogibanje sladkarijam (ne/da) HRANA9 : pitje alkoholnih pijač (ne/da) Ekonomski standard EKOSTA1 : Ali se kdaj zgodi, da anketiranec nima denarja za vsakdanje potrebe? (ne/da) (ne=1 / da=2) EKOSTA2 : Ali v tednu dni lahko zbere določeno vsoto denarja? (ne/da) Anketiranec ima oziroma v gospodinjstvu imajo . . . EKOSTA3 : električni/plinski štedilnik (ne/da) EKOSTA4 : hladilnik (ne/da) EKOSTA5 : pralni stroj (ne/da) EKOSTA6 : zamrzovalno omaro/skrinjo (ne/da) EKOSTA7 : pomivalni stroj (ne/da) EKOSTA8 : aparaturo hi-fi (ne/da) EKOSTA9 : televizor (ne/da) EKOSTAl0 : več kot 50 knjig (ne/da) EKOSTA1I : avto (ki je bil leta 1987 vreden vsaj 3 mio tedanjih din) (ne/da) EKOSTA12 : počitniško hišo, počitniško ali dodatno stanovanje (ne/da) Socialni resursi Ali za anketiranca velja, da . . . SOCRES1 : obiskuje sorodnike (ne/da) (ne=1 / da=2) SOCRES2 : ga obiskujejo sorodniki (ne/da) SOCRES3 : obiskuje prijatelje in znance (ne/da) SOCRES4 : ga obiskujejo prijatelji in znanci (ne/da) 159 Preživljanje prostega časa PROCAS1 : 1 - preživljanje počitnic doma 2 - vsaj del počitnic zunaj doma Ali v svojem prostem času anketiranec . . . PROCAS2 : vrtnari (ne/da=včasih ali pogosto) (ne=1 / da=2) PROCAS3 : nabira gobe ali gozdne sadeže (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS4 : hodi na ribolov (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS5 : hodi na lov (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS6 : hodi v kino (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS7 : hodi v gledališče, na koncerte, v muzeje, na razstave (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS8 : hodi v restavracije (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS9 : hodi v gostilno (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS10 : hodi na ples (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS11 : bere strokovno literaturo (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS12 : bere revije, časopise (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS13 : bere knjige (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS14 : se sprehaja po ulicah in trgovinah (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS15 : hodi na izlete (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS16 : sodeluje v študijskih krožkih / tečajih (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS17 : igra šah (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS18 : igra kak glasbeni inštrument (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS19 : piše poezijo, prozo ali slika (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS20 : posluša radio (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS21 : gleda televizijo (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS22 : se ukvarja s športom (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS23 : se ukvarja s kakim hobijem (ne/da=včasih ali pogosto) PROCAS24 : adaptira, gradi hišo ali stanovanje (ne/da=včasih ali pogosto) Politična participacija POLPAR1 : Ali se je anketiranec kdaj obrnil na kako osebo na odgovornem položaju, da bi vplival na odločitev o kakem družbenem problemu? 1-ne 2-da POLPAR2 : Ali je imel anketiranec v zadnjem letu govor ali referat za sestanek kakega združenja ali organizacije? 1-ne 2 - da 160 POLPAR3 : Ali je anketiranec v zadnjem letu diskutiral na sestanku kakega združenja ali kake organizacije? 1 - ne 2 - da POLPAR4 : Ali anketiranec redno kupuje oziroma dobiva na dom vsaj en dnevni časopis? 1 - ne 2 - da POLPAR5 : Ali je anketiranec kdaj napisal "pismo bralcev" za časopis? 1 - ne 2 - da POLPAR6 : Ali je anketiranec kdaj napisal članek za časopis? 1 - ne 2 - da POLPAR7 : 1 - anketiranec ni še nikoli poskušal spremeniti odločitve samoupravnih ali oblastnih organov 2 - anketiranec seje formalno (pismeno) pritožil na odločitev kakega oblastnega organa ali pa je poskušal kako drugače spremeniti odločitev kakega samoupravnega ali oblastnega organa POLPAR8 : 1 - anketiranec ni sposoben, da bi sam napisal pritožbo na odločitev kakega organa oblasti in ne pozna nikogar, ki bi mu pri tem lahko pomagal 2 - anketiranec lahko sam napiše pritožbo zoper odločitev kakega organa oblasti ali pa pozna koga, ki mu pri tem lahko pomaga 3. FAKTORJI KVALITETE ŽIVLJENJA Kot faktorje kvalitete življenja upoštevamo : 1 . stopnjo razvitosti republike, v kateri živi anketiranec, 2. tip (urbaniziranost) kraja, v katerem živi anketiranec, 3. socioekonomski status (razred) anketiranca, 4. socioekonomski status (razred) anketirančevega zakonskega partnerja, 5. zakonski stan, 6. spol in 7. starost anketjranca . Razločujemo tri stopnje razvitosti jugoslovanskih republik . Spremenljivko za stopnjo razvitosti imenujemo na kratko REGIJA . Definiramo jo takole : REGIJA : 1 - Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Kosovo (nerazvite regije) 2 - Ožja Srbija (srednje razvita regija) 3 - Hrvatska, Slovenija, Vojvodina (razvite regije) Faktor tip kraja popisuje spremenljivka, ki ima tri vrednosti : KRAT : 1 - republiško središče 2 - mesto, ki ni republiško središče 3 - vas 161 Razredno shemo, ki jo uporabljamo v tej analizi, sestavlja šest socio- ekonomskih statusov . Z njimi definiramo dve spremenljivki : spremenljivko za razred anketiranca in spremenljivko za razred anketirančevega zakonskega partnerja . Prvo imenujemo na kratko RAZANK in jo definiramo takole : RAZANK : 1 - vodilni uslužbenec ali strokovnjak 2 - uslužbenec-uradnik 3 - obrtnik-zasebnik, vodja manualnih delavcev, tehnik ali visoko kvalificiran delavec - "modra elita" 4 - kvalificiran, polkvalificiran ali nekvalificiran delavec 5 - kmet 6 - gospodinja Da bo spremenljivka, ki popisuje socioekonomski status anketirančevega zakonskega partnerja (imenujemo jo na kratko RAZPAR), definirana za vsako osebo, moramo kategorijam, ki jih upoštevamo pri določanju vrednosti spremenljivke RAZANK, dodati še eno kategorijo - "ne živi s partnerjem" . Torej : RAZPAR : 1 - vodilni uslužbenec ali strokovnjak 2 - uslužbenec-uradnik 3 - obrtnik-zasebnik, vodja manualnih delavcev, tehnik ali visokokvalificiran delavec - "modra elita" 4 - kvalificiran, polkvalificiran ali nekvalificiran delavec 5 - kmet 6 - gospodinja 7 - ne živi s partnerjem Razred "vodilni in strokovnjaki" je približek za unijo Goldthorpovih razredov I in II (Goldthorpe, 1980) . Razred "uslužbenci" je približek za Goldthorpov razred III . Razred "modra elita" je približek za unijo Goldthorpovih razredov IV in V, iz katere so izdvojeni kmetje. Razred "kvalificirani, nekvalificirani in polkvalificirani delavci" je približek za unijo Goldthorpovih razredov VI in VII. Ker Goldthorpe analizira samo moški del populacije, v njegovi klasifikacijski shemi ni gospodinj . Zakonski stan anketiranca popisuje spremenljivka ZAKSTAN : 1 -samski 2 - razvezan 3 - vdovec 4 - poročen Spremenljivki, ki popisujeta spol in starost anketiranca, pa sta definirani takole : SPOL : 1 - moški 2 - ženska STARKAT : 1 - stari od 15 do 30 let 2 - stari od 31 do 55 let 3 - stari več kot 55 let 1 62 4. METODA ANALIZE Opraviti imamo z nominalnimi in ordinalnimi spremenljivkami . Zato jih najprej smiselno kvantificiramo. V ta namen uporabimo metodo, ki sta jo na blejskem metodološkem posvetovanju predstavila Antončič in Trampuž (1990 ; metoda B) . Vse faktorje in indikatorje najprej binariziramo, se pravi, izrazimo jih s spremenljivkami, ki zavzamejo vrednost 0 ali 1 . Faktor oziroma indikator, ki ima m> 2 kategorij, izrazimo z m binarnimi spremenljivkami . Dihotomen faktor oziroma indikator pa reprezentiramo samo z eno binarno spremenljivko . Binarne spremenljivke standardiziramo, izračunamo korelacijsko matriko za faktorje in korelacijsko matriko za indikatorje, korelacijski matriki spektralno dekomponiramo, se pravi, izračunamo lastne vrednosti in pripadajoče lastne vektorje, potem pa z njimi določimo metrične komponente faktorjev in metrične komponente indikatorjev kvalitete življenja . Da razkrijemo relacije med faktorji in indikatorji kvalitete življenja, naredimo na metričnih komponentah kanonično korelacijsko analizo . S to analizo definiramo nove spremenljivke, ki jih imenujemo kanonični prediktorji oziroma kanonični deskriptorji kvalitete življenja . Prvi in drugi so standardizirani in med seboj nekorelirani . Kako določimo kanonične prediktorje in kanonične deskriptorje kvalitete življenja, smo podrobno opisali v referatu, ki je bil predstavljen na blejskem metodološkem posvetovanju (Antončič, 1991) . Za interpretacijo kanoničnih prediktorjev kvalitete življenja uporabimo matriko korelacij med binarnimi faktorji in kanoničnimi prediktorji kvalitete življenja . Za interpretacijo kanoničnih deskriptorjev kvalitete življenja uporabimo analogno matriko, se pravi matriko korelacij med binarnimi indikatorji in kanoničnimi deskriptorji kvalitete življenja . Da doženemo, kolikšen učinek na kakovost življenja imajo posamezne faktorske kategorije, izračunamo še matriko parcialnih deskriptorskih povprečij . To so povprečne vrednosti kanoničnih deskriptorjev kvalitete življenja za anketirance, ki jih karakterizira prva kategorija prvega faktorja; povprečne vrednosti kanoničnih deskriptorjev kvalitete življenja za anketirance, kijih karakterizira druga kategorija prvega faktorja ; in tako dalje do povprečnih vrednosti za anketiranee, ki jih karakterizira zadnja kategorija zadnjega faktorja . Ustavimo se še ob vprašanju, koliko kanoničnih dimenzij dobimo in koliko jih je treba upoštevati. Ker je binarnih spremenljivk, ki pripadajo faktorjem kvalitete življenja, manj kot binarnih spremenljivk, ki pripadajo indikatorjem, odloča o številu kanoničnih dimenzij število prvih . Binarnih spremenljivk, ki pripadajo upoštevanim faktorjem kvalitete življenja, je 27 ; 6 faktorjev je nedihotomnih. Zato dobimo 27- 6+1=22 kanoničnih dimenzij. Da ugotovimo, koliko jih je treba upoštevati, izračunamo vrednost testne statistike 22 Tj=-fn-1 .5- p+gl~log(1-r2) (j=1,2, ...,21) l J ~-i kije porazdeljena približno po hi-kvadrat zakonu s (p-j)(q-j stopnjami prostosti : p in q sta števili spremenljivk; p=22 je število metričnih komponent,-A katerimi kvantificiramo faktorje kvalitete življenja, q=95 je število metričnih komponent, s katerimi kvantificiramo indikatorje kvalitete življenja . 163 5 . REZULTATI ANALIZE Za vzorec je bilo izbranih 2300 oseb, anketiranih je bilo 2280 . V tej analizi upoštevamo 1602 osebi . Zaradi neustrezno izpolnjenih vprašalnikov smo že pri kreiranju datoteke izločili 39 anketirancev . Od preostalih 2241 anketirancev upoštevamo v analizi samo tiste, za katere lahko določimo vrednosti za vseh 27+96 binarnih spremenljivk, ki popisujejo izbrane faktorje in indikatorje kvalitete življenja . Precej anketirancev je izpadlo iz analize zato, ker zanje nismo imeli vseh informacijskih drobcev, ki jih potrebujemo pri določanju socioekonomskega statusa . Domnevamo, da izpad ni sistematičen, da ga ne generira kaka karakterizacija oseb, relevantna za to analizo . Domnevamo torej, da anketiranci, ki ostanejo v analizi, niso pristranski vzorčni ostanek . Rezultati analize so prikazani v treh tabelah. Preden si jih ogledamo, se ustavimo ob kanoničnih korelacijskih koeficientih . Njihove vrednosti so : ri = .84 r2 = .78 r3 = .68 r4 = .65 r5 = .57 r6 = .53 r7 = .42 rg = .41 rq .37 ri0 = .33 ril = .32 r12 = .30 r13= .27 r14= .26 r15= .25 r16 = .24 r17 = .24 r18=.22 r19 = .22 r20 = .20 r21= .17 r22 = .04 S kratkim računom po formuli, ki smo jo navedli v prejšnjem razdelku, ugotovimo, da je T1 = 6478 T2 = 5045 T8 = 1489 T9 = 1267 T21 = 2 da je verjetnost P(hi 2 , T8) < . 001 in da je verjetnost P(hi2 , T9) > .001 Torej: pri stopnji tveganja .001 lahko zavrnemo hipotezo, da v zadnjih štirinajstih kanoničnih komponentah ni signifikantne informacije o relacijah med faktorji in indikatorji kvalitete življenja ; analogne hipoteze za zadnjih trinajst kanoničnih komponent pa ne moremo zavrniti. Zato zadnjih trinajst kanoničnih komponent zanemarimo in pregledamo samo prvih devet, za katere lahko rečemo, da vsebujejo signifikantno informacijo o relacijah med faktorji in indikatorji kakovosti življenja . V tabeli 1 so korelacije med binarnimi faktorji in prvimi devetimi kanoničnimi prediktorji kvalitete življenja, v tabeli 2 pa so korelacije med binarnimi indikatorji in prvimi devetimi kanoničnimi deskriptorji kvalitete življenja. Zaradi večje preglednosti so navedene samo korelacije, ki po absolutni vrednosti niso manjše od .2, in korelacije, ki so enake .00 . Če je korelacija po absolutni vrednosti manjša kot.2 in je pozitivna, je na pripadajočem mestu znak + . Če je korelacija po absolutni vrednosti manjša kot .2 in je negativna, je na pripadajočem mestu znak - . Tabeli 1 in2 sta sestavljeni tako, da so v j-tem stolpcu korelacije med j-to kanonično spremenljivko in ustreznimi binarnimi spremenljivkami . Cim večja je korelacija med dano faktorsko kategorijo in j-tim kanoničnim prediktorjem, tem več taka faktorska kategorija prispeva v vrednost j-tega kanoničnega prediktorja . Oseba, ki ima veliko vrednost na j-tem kanoničnem prediktorju, pa ima hkrati veliko vrednost tudi na j-tem kanoničnem deskriptorju kvalitete življenja . Skratka, istoležni stolpci tabel 1 in 2 razkrivajo relacije med indikatorji in faktorji kvalitete življenja . Ali drugače povedano, v istoležnih stolpcih tabel 1 in 2 se vidi, kakšna je kvaliteta življenja 1 64 osebe, ki jo karakterizira določen nabor faktorskih oznak . Da se razbrati, da obstajajo povezave med naslednjimi nabori karakterizacij : PRVI KANONIČNI PAR Mladi samski (moški in ženske), (njihovi starši) spadajo v razred 1, živijo v mestu Njihovo kvaliteto življenja karakterizira : - dober stanovanjski standard - neugoden stanovanjski satus (živijo pri starših), - kvalitetno bivalno okolje, - dobra telesna kondicija, - redna zdravstvena prevencija, privilegiran dostop do zdravstvenih storitev, - v glavnem neoporečne prehranjevalne navade, - dober ekonomski standard, - nesignifikanten obrazec socialnih vezi, - preživljanje počitnic zunaj doma, - ukvarjanje s številnimi dejavnostmi v prostem času (kultura, - izobraževanje, šport, rekreacija, družabne aktivnosti), - zanemarljiva politična participacija . DRUGI KANONIČNI PAR Gospodinje, stare več kot 30 let, z zakonskim partnerjem iz razreda 1 ali iz razreda 3, živijo v mestu Njihovo kvaliteto življenja karakterizira : - soliden stanovanjski standard - družbeno stanovanje, - kvalitetno bivalno okolje, - slaba telesna kondicija, sindrom utrujenosti, nesignifikanten obrazec uporabe zdravstvenih storitev, v glavnem neoporečne prehranjevalne navade, nesignifikanten ekonomski standard, nesignifikanten obrazec socialnih vezi, skoraj "prazen" nabor dejavnosti ob prostem času, "gospospodinjski" obrazec preživljanja prostega časa (nakupovanje, utilitarne dejavnosti), nesignifikanten obrazec politične participacije . TRETJI KANONIČNI PAR Poročeni moški srednjih let, z gospodinjo kot zakonsko parfnerico, živijo v (manjšem) mestu v srednje razviti ali nerazviti regiji Njihovo kvaliteto življenja karakterizira : - nesignifikanten stanovanjski standard in nesignifikanten stanovanjski status, - solidno bivalno okolje, - sindrom utrujenosti, - nenavajenost na zdravstveno prevencijo, - slabe prehranjevalne navade, 1 65 - nesignifikanten ekonomski standard, - nesignifikanten obrazec socialnih vezi, - ukvarjanje z utilitarnimi prostočasnimi aktivnostmi in nekaj prostočasnih kontraindikacij (na primer : obiskovanje kulturnih - prireditev, branje knjig), - nekaj politične participacije . ČETRTI KANONIČNI PAR Mlade ženske, gospodinje poročene z manualnim delavcem iz razreda 4 ali pa samske manualne delavke iz razreda 4, živijo v (manjšem) mestu v nerazviti ali srednje razviti regiji Njihovo kvaliteto življenja karakterizira : - slab stanovanjski standard in neugoden stanovanjski status, - nesignifikantno bivalno okolje, - nesignifikantno zdravstveno stanje in nesignifikanten obrazec uporabe zdravstvenih storitev, - deloma slabe prehranjevalne navade, - nizek ekonomski standard, - nisignifikanten obrazec socialnih vezi, - neukvarjanje z dejavnostmi za prosti čas (ukvarjanje z izobraževalnimi aktivnostmi je tu izrazita kontraindikacija) - nič politične participacije (politična participacija je tu izrazita kontraindikacija) . PETI KANONIČNI PAR Kmetje, stari več kot 55 let, živijo sami, v razviti regiji Njihovo kvaliteto življenja karakterizira : slab stanovanjskj standard, - nesignifikantno bivalno okolje, slaba telesna kondicija, nesignifikantna uporaba zdravstvenih storitev, nizek ekonomski standard, - socialna izoliranost, nesignifikanten obrazec preživljanja prostega časa in nesignifikanten obrazec politične participacije . ŠESTI KANONIČNI PAR Osebe, ki spadajo v razred 1 in živijo v nerazviti ali srednje razviti regiji Njihovo kvaliteto življenja karakterizira : - nesignifikanten stanovanjski standard in nesignifikanten stanovanjski status, - nekaj insuficientnosti v bivalnem okolju, - nesignifikantno zdravstveno stanje in nesignifikanten obrazec uporabe zdravstvenih storitev, - deloma slabe prehranjevalne navade, - nesignifikanten ekonomski standard, 166 - nesignifikanten obrazec socialnih vezi, - nesignifikanten obrazec preživljanja prostega časa, - nesignifikanten obrazec politične participacije . Sedmi, osmi in deveti kanonični par so manj izraziti in jih zato ne bomo posebej opisovali . Oglejmo si sedaj kanonične deskriptorje kakovosti življenja še na drug način . V tabeli 3 so njihove parcialne povprečne vrednosti: v prvih treh vrsticah tabele so povprečne vrednosti za anketirance iz nerazvitih, za anketirance iz srednje razvitih in za anketirance iz razvitih regij ; sledijo povprečne vrednosti glede na tip kraja, nato povprečne vrednosti za posamezne razrede, in tako naprej, v zadnjih treh vrsticah tabele 3 so povprečne vrednosti za posamezne starostne skupine anketirancev . Ker so kanonični deskriptorji kvalitete življenja standardizirani, so njihova parcialna povprečja odkloni od skupnega povprečja . Lahko jih obravnavamo kot količine, ki kažejo, kolikšen učinek na kvaliteto življenja imajo posamezni faktorji . V tabeli 3 se vidi, da posamezni faktorji generirajo precejšnje razlike v kakovosti življenja. Očitno je, da noben faktor ni popolnoma nevtralen: za vsakega velja, da se njegov učinek pozna vsaj na enem kanonićnem deskriptorju kvalitete življenja . Na prvem kanoničnem deskriptorju kvalitete življenja se pozna učinek urbaniziranosti kraja, socioekonomski in maritalni status ter starost anketiranca . V drugem stolpcu tabele 3 je razvidno, da na drugem kanoničnem deskriptorju kvalitete življenja vsi faktorji razen regije generirajo nezanemarljive razlike . Učinek regije oziroma učinek stopnje razvitosti je najbolj očiten na četrtem in šestem kanoničnem deskriptorju kvalitete življenja . Nadalje se vidi, da je razred najbrž univerzalen generator razlik: njegov učinek namreč najdemo v vseh stolpcih tabele 3. Vprašanje je, kolikšni so egalizacijski učinki socialne politike . Tu bi bila zanimiva longitudinalna analiza, ki bi pokazala, ali se razlike v kvaliteti življenja zmanjšujejo ali se povečujejo ali ostajajo enake (prim . Erikson in Aberg, 1987) . Brez longitudinalne analize ni mogoče zanesljivo evalvirati socialne politike, ni mogoče oceniti, kolikšni so njeni egalizacijski učinki . Delen evalvacijski substitut za longitudinalno analizo so mednarodne primerjave. Vendar se sedaj še ne moremo opreti nanje . 1 67 Tabela l 1 2 3 4 5 6 7 8 9 REGIJA 1 - - + 0.36 0.52 + 0.61 -0.21 2 - + + 0.20 0.30 0.00 -0.68 0.43 3 + - -0.21 -0 .52 0.21 -0 .75 + - KRAJ 1 0.35 0.34 - + + + - 0.21 2 0.35 0.39 0.37 + + - + + 0.23 3 -0.61 -0.64 -0.32 -0.22 + - + + RAZANK 1 0.45 + 0.00 -0.54 0.36 0.39 - 2 + + - - - + -0 .32 0.38 0.37 3 + - + + - 0.26 + + 4 - -0.22 + 0.27 + - 0.40 -0.27 0.30 5 -0 .33 - + + 0.23 - 0.54 + 0.38 6 -0 .42 0.26 -0.21 0.25 + - 0.27 + 0.30 RAZPAR 1 0.20 0.27 - -0.38 -0 .26 + + + + 2 + + + - - + - + + 3 - 0.22 - + 0.27 - + - 4 -0 .33 + + 0.24 - - - -0.24 0.34 5 -0 .30 + - + 0.25 - 0.36 + + 6 -0 .35 - 0 .33 - + + - 0.30 7 0.62 -0.43 0.31 + 0.36 + - - - ZAKSTAN 1 0.60 0.49 -0.27 + 0.38 + + - - 2 + + - - + + - + + 3 -0.2I 0.29 - - 0.47 - -0 .28 + 0.20 4 -0.45 0.23 0.34 - -0.61 - + - + SPOL 0.43 -0 81 0.20 -0.23 - + 0.00 - STARKAT 1 0.55 -0.51 -0 .23 0.37 - + + + 2 - 0.24 0.24 -0.26 -0.49 + - -0.22 3 -0.40 0.30 - - 0.64 + + + 1 68 Tabela 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 STANOVAL 1 - - + 0.29 -0.29 - + - + 2 + - - - - + - - - 3 - + - -0.24 0.37 - + + STANOVA2 0.24 + + -0.21 - - - -0.23 STANOVA3 0.45 0.34 + + - - + + - STANOVA4 0.33 + + - -0.21 - - + -0.21 STANOVA5 0.37 + + - - - - + 0.27 STANOVA6 0.34 + - 0 .37 STANOVA7 - + + + - 0.00 + + STANOVA8 + - - - 0.00 + 0.00 - - STANOVA9 0.45 0.35 + - + - - - STANOVAIO 1 0.49 - + -0 .20 - + - + - 2 + 0.44 + - - + - + -0 .21 3 0.20 + + - + - + + 0.37 4 0.51 -0 .50 - 0 .23 + + + - + 5 + + + + - - - - + BIVOK1 0.29 0 .21 + - + - + + + BNOK2 0.52 0.48 + - + -0.31 - - - BIVOK3 0.35 0.40 0.21 + + - + + - BIVOK4 0.33 0 .31 + + + - + + BIVOK5 0.51 0.53 0.25 + + - + - - BIVOK6 0.32 + + - - - 0.00 + - BIVOK7 0.22 + - - + - + + + BIVOK8 0.23 + + + - - 0.00 + + BIVOK9 0.26 0.22 + - + -0 .32 + + + BIVOKIO - + - - + - + - + ZDRAV1 0.3 -0.24 + - -0 .37 - + + - ZDRAV2 0.45 -0.45 + + -0 .36 - 0.21 + + ZDRAV3 0.40 -0.33 + + -0 .3I - + + + ZDRAV4 0.21 0.29 -0 .22 - + - - - + ZDRAV5 - + -0 .20 + - - - + + ZDRAVE 0.21 0.32 - + - + - - - ZDRAV7 -0.26 0.32 - - - - 0.00 - + ZDARV8 -0.22 - + + - -0.29 0.20 - - ZDRAV9 - - + + 0.21 - - -0 .25 - ZDRAVIO 0.24 - 0 .25 + - - -0 .28 + + ZDRAVIL - + - - + 0.26 - - ZDRAV I2 0.31 + 0.26 - - - - + + ZDRAV 13 0.24 + - - - + + 0.28 + HRANAI -0.27 0.20 + - - + - + - HRANA2 - - 0 .24 0.38 - 0.23 + + HRANA3 + + - - - + + - - HRANA4 + + - + + + + + + HRANA5 0.20 + - + -0.24 + + - - HRANA6 0.20 - + - -0.20 - + - - HRANA7 + 0.25 -0.27 - + + - 0.00 HRANA8 - + - - + - - - HRANA9 + -0.23 0.34 - + 0.00 - + - 1 69 Tabela 2 (nadaljevanje) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 EKOSTAI + 0.00 0.23 - + -0 .22 + EKOSTA2 + + - -0 .22 + 0.25 + + EKOSTA3 0.21 + + + - - 0 .22 - - EKOSTA4 0.22 + + + -0 .21 - - 0.00 -0.21 EKOSTA5 0.33 + + -0 .27 - + -0.22 EKOSTA6 + - + - -0.24 - 0.22 - - EKOSTA7 + + - -0 .25 + + + - 0.20 EKOSTA8 0.33 - -0 .22 - - + - - EKOSTA9 - - + 0.20 0.00 + + - EKOSTAIO 0.52 + - 0.40 - + - - + EKOSTAII + + + -0.32 0.34 - 0.20 0.26 + EKOSTA12 + 0.20 + - - 0.20 + + + PROCAS1 0.54 + - -0 .21 - + + + PROCAS2 -0.36 - - - + + 0.22 PROCAS3 - - - 0.00 -0 .20 + 0.22 PROCAS4 + 0.21 0.30 - + - - + 0.00 PROCAS5 0.00 - 0.22 - + - + + + PROCAS6 0.63 -0 .23 - + - - 0.00 + + PROCAS7 0.57 0.00 -0 .28 - + + + - + PROCAS8 0.52 - + - + + + + PROCAS9 0.33 -0.40 0.20 - + - 0 .00 + + PROCASIO 0.45 -0.38 -0 .27 + - + + PROCASII 0.48 - - 0 .48 - 0.20 0.20 - PROCAS12 0.44 - + 0.20 - -0 .21 + + PROCAS13 0.57 + 0.22 -0 .20 - - + + PROCAS 14 0.51 0 21 - + - + + + YRUCASI5 0.44 - - - + - + PROCAS16 + - + 0.24 + - + PROCASl7 - + - + - + + - + PROCAS18 + - + + -0 .25 + + - PROCASI9 + + + + - - + + - PROCAS20 + - 0.00 0.26 + + + 0.20 - PROCAS21 0.21 -0 .24 0.40 - + - + + PROCAS22 0.22 - - - + 0.00 - - PROCAS23 + - - - - + + - PROCAS24 + - + - - 0.00 + PROCAS25 + - + - - + - PROCAS26 0.40 -0 .34 + - + - + + - PROCAS27 + 0.27 -0 .47 + -0.25 -0.20 + - - PROCAS28 - - + 0.25 - - + - + POLPAR1 + + + -0.27 - 0.00 - 0.00 + POLPAR2 + + + -0.29 - + + + - POLPAR3 + - 0.21 0.35 + + 0.00 0.00 - POLPAR4 0.37 + + - - + - + POLPAR5 + + - + 0.00 - + POLPAR6 + + + 0.32 + + + - - POLPAR7 + + + 0.27 + 0.00 - POLPAR8 0.26 + - - + - + + 1 70 Tabela 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 REGIJA 1 0.04 -0 .04 0.10 0.36 0.09 0 .41 0 .01 0.37 -0.12 2 -0 .13 0.11 0.16 0.22 -0 .12 0.27 0.00 -0 .47 0.27 3 0 .I1 -0 .04 -0.17 -0.39 0.14 -0 .46 -0 .01 0.02 -0 .08 KRAJ 1 0.74 0.66 -0.15 0.10 0.14 0.06 -0 .02 -0 .I0 0.20 2 0.30 0 .31 0 .27 0.11 0.03 -0.09 0.02 0.01 -0 .09 3 -0 .65 0.63 -0 .28 -0 .18 -0 .09 0.09 -0 .02 0.02 0.04 RAZANK 1 0.76 0.15 0.00 0 .71 0.04 0.38 0.33 -0.12 -0.14 2 0.32 0.17 -0 .18 -0 .05 0.19 0.09 -0 .30 0.34 0.30 3 0.29 -0.19 0.25 0.06 -0 .08 -0 .17 -0.25 0 .03 0.15 4 -0.23 -0.30 0.08 0 .31 0.02 -0 .15 -0.30 -0 .19 0.19 5 -0 .95 -0 .29 0.23 0.07 0 .45 -0 .23 0.79 0 .01 0.47 6 -0 .89 0.50 0.37 0 .41 0.09 0.04 0.29 0.05 -0 .28 RAZPAR 1 0.46 0 .58 0.05 0.70 -0 .41 0.07 0.22 0.10 0.16 2 0.09 0.39 0.32 -0.20 0.22 0 .11 -0 .03 0.19 0 .01 3 -0 .11 0 .45 -0 .06 0.02 -0.41 -0 .17 -0 .17 0.21 -0 .01 4 -0 .54 0.07 0.02 0.30 -0.13 0.15 0.09 -0.19 -0.24 5 -I .15 0.04 0 .31 0.14 0.66 -0.39 0.71 0.27 0.32 6 -0 .67 -0 .22 0.52 -0 .13 0.20 0.17 -0.08 -0 .17 0.25 7 0.90 -0.58 0.37 0.20 0.35 0.10 -0.01 -0 .01 0.09 ZAKSTAN 1 0.96 -0.73 -0 .36 0.22 0.41 0.11 0 .01 0.07 0.I0 2 0.36 0.36 -0 .42 0.05 0.14 0.I6 0.04 0.13 0.06 3 -0 .63 0.82 -0 .24 0.14 0.98 0.04 0.44 0.22 0.26 4 0.26 0.12 0.16 0.05 -0.24 -0.04 0.05 -0.01 0.00 SPOL 1 0 .07 -0 .37 0.60 0.14 0.14 0.05 -0 .05 0.00 0.02 2 0.06 0 .31 -0 .52 0.12 -0 .I2 -0 .04 0.04 0.00 -0 .02 STARKAT 1 0.67 -0 .58 0 .23 0.36 0.0I 0.14 0.08 0.05 0.08 2 0.16 0.18 0.17 -0.17 - .028 0.02 -0.01 -0.04 -0 .08 3 -0.70 0.49 -0.06 0.14 0.76 0.18 -0.11 0.02 0.08 REFERENCE Antončič, V . in Trampuž, C. (1990) . "Dve metodi za analizo nominalnih spremen- ljivk ." Blejsko metodološko srečanje 90, Metodološki zvezki 7 . Antončič, V. (1991). "Kanonična analiza kvalitete življenja" . Blejsko metodo-loško srečanje 91 . Erikson, R . and Aberg, R . (1987) . Welfare in Transition : Living Conditions in Sweden 1968-1981 . Oxford : Oxford University Press . Goldthorpe, J .H. (in collaboration with C. Llewellyn and C . Payne) (1980). Social Mobility and Class Structure in Modem Britain . Oxford : Clarendon Press . Momirović,K . (1988) . Uvod u analižu nominalnih variabli . Metodološki zvežki 5 . 171