"■Tednih- > ■ - ja prid tem imenom od ciiibi a IHCI dalje pu - pu obciiiskih odborov SZDL l'luj in OriTioz. — Izdaja zavod »Ptujski tednik- Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2. — Tel. 156. Številka tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 2(.t ND. za inozf.m.-.t\o 40 Klh v prodaji izvx>d 0.50 ,ND 50 SD. LETNIK XX Štev. 1 Ptuj, 6. januarja 1967 Cena: 0,50 ND, 50 SD NENADHA SMRT BORISA KRAIGHERJA liOKlS KRAIGHER, PODPREDSEDNIK ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA IN ČLAN PREDSEDSTVA CK ZK.I, SE JE V SREDO ZGODAJ ZJUTRAJ UBIL V PROMETNI NESRECI PRI SREiMSKI MITROVK 1 • SMRT VELIKEGA REVO- LUCIONARJA IN SOUSTVARJALCA DRUŽBENE IN GOSPODARSKE REFORME JE BOLESTNO ODJEKNILA PO VSEJ JUGOSLAVIJI • BORISA KRAIGHERJA BODO POKOPALI V LJUBLJANI Član prcd.seUstva CK ZK.T in podi)rc(lsctlnik zveznega izvrš- nega sveta Boris Kraigher se jc smrtno ponesrečil v sredo ob dveh z.jutraj na avtomobilski cesti Beograd — Zagreb blizu Sremske Milroviee. Nesreča se .jc pripetila, ko je avtomobil, ki ga ,je vozil Boris Kraigher sam, zdrsnil na močno poledeneli ccsti in se zaletel v bližnje dre- vo ob ccsti. V nesreči je izgubil življenjn tndi Kraigherjev sta- rejši, ;Jl-lelni sin Janez, mlajši, IG-letni Marko, pa je bil ranjen. Poti predsednik Kraigher se je s sinovoma vračal v Beograd, potem ko je preživel novoletne praznike v Bohinju. Novica o smrti Borisa Kraig- herja se je že dopoldne razširila po vsej državi in bolestno pre- tresla vsakogar, ki je slišal za- njo. Vest o nesreči jc v vseh vzbudila misel, da smo z Bori- som Kraigherjem izgubili ene- ga izmed glavnih tvorcev nove- ga, boljšega in lepšo prihodnost obetajočega v našem gospodar- stvu, izgubili smo doslednega revolucionarja, soustvarjalca družbene in gospodarske refor- me jn enega najbolj zavzetih borcev zanjo. Mnogi so primer- iaU to izgubo s smrtjo Borisa Kidriča. POVSOD ŽALNE SVEČANOSTI Ob smrti Borisa Kraigherja so imenovali državni in republiški odbor, ki sta poskrbela za po- grebne svečanosti. Borisa Kraig- herja in njegovega sina .laneza so najprej prepeljali iz Sremske Mitrovice v Beograd, kjer so trupli upcpciili. Žara s pepelom pokojnega Borisa Kraigherja je bila v četrtek na žalnem odru v zvezni skupščini, kjer so se poslovili od tragično umrlega podpredsednika ZIS delovni ko- lektivi in predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij in tiso- čeri Beograjčanov. Zvečer so žaro s posebnim vlakom pre- peljali v Ljubljano. Danes do- poldne so sc od velikega po- ko.inika poslavljali predstavniki delovnih kolektivov in občanov Slovenije, ob 1.1. uri pa bodo posmrtne ostanke pokojnega Bo- risa Kraigherja pokopali z naj- višjimi počastitvami v spomin- skem parku borcev in talcev na Žahih v Ljubljani. Novica o smrti Borisa Kraig- herja jc še posebej hudo priza- dela delovne kolektive in obča- ne Maribora. Boris Kraigher je bil namreč poslanec v gospodar- skem zboru zvezne skupščine za Maribor in štiri koroške ob- čine, gospodarstveniki severo- vzhodne Slovenije pa so se z njim srečevali, podobno kot dru- gi gospodarstveniki v Sloveniji, ob številnih priložnostih, kadar je tekla beseda o reformi in njenem uresničevanju. Maribor in severovzhodna Slovenija sta pogosto pozdravljala Borisa Kraigherja, ko je prihajal v te kraje še kot predsednik izvrš- nega sveta Slovenije. Zato so se že prvi dan, ko so izvedeli za smrt Borisa Kraig- herja, zbrali mnogi kolektivi k žalnim svečanostim, žalne seje so imeli tudi odborniki občinske skupščine Maribora in I>enarta v Slovenskih goricah, saj je bil Boris Kraigher doma iz te ob- ; čine. ŽIVUENJSKA POT BORISA KRAIGHERJA Boris Kraigher je bil ena od osrednjih osebnosti v našem novejšem dogajanju. Kodil se je leta 1914 v Gradišču. Kot študent na gradbeni fakulteti v Ljubljani je kmalu postal eden od voditeljev naprednega giba- ■ nja. Dvajset let star je postal , član KPJ. Konec leta 1934 so ; ga aretirali in obsodili na dve leti zapora, ki jih je prebil v ; Sremski Mitrovici. Ko je prišel i na prostost, je kot gradbeni tehnik in komunist aktivno de- lal dalje. Leta 1939 je postal , član CK KP Slovenije, med oku- pacijo je najprej aktivno pri- pravljal oboroženo vstajo, bil nato kot ilegalec v I.jubljani na čelu ljudskega odpora v vsej ljubljanski pokrajini, pobegnil je iz koncentracijskega tabori- šča Gonnars v Italiji, kamor so j ga okupatorji zaprli maja 1942, i junija 1943 pa je bil imenovan za komisarja glavnega štaba | slovenskih partizanskih enot. V začetku jeseni 1944 je postal sekretar PK KP Slovenije za Slovensko primorje in bil na tej dolžnosti do konca vojne. Po osvoboditvi je delal v Trstu, od leta 194(i do 1953 jc bil minister za notranje zadeve LK Slove- nije in nato deset let predsednik i republiškega izvršnega sveta, i Leta 1943 je bil izvoljen za čla- na prvega slovenskega narodno- i osvobodilnega sveta, istega leta I za člana AVNOJ, na vseh po- vojnih volitvah pa je bil izvo- ljen za poslanca zvezne in re- publiške skupščine. Od julija 1963 je bil Boris Kraigher podpredsednik zvez- nega izvršnega sveta, po VIII. kongresu ZK.J pa član izvršnega I komiteja CK ZKJ. NADALJEVATI NJEGOVO DELO Ob smrti Borisa Kraigherja so izrazili sožalje zveznemu iz- vršnemu svetu in CK ZKJ vo- dilni predstavniki vseh jugo- slovanskih republik in najvid- nejši jugoslovanski voditelji. Tako so izrazili svoje sožalje i med prvimi predsednik republi- ke Tito, Edvard Kardelj, Koča Popovič. O pokojniku so dejali: TITO: Izgubili smo enega od najvidnejših soborcev in tova- rišev, ki je pri opravljanju vseh odgovornih dolžnosti z dosled- nostjo revolucionarja izgoreva! v delu in nesebično prispeval vse svoje sile in sposobnosti v prid našim narodom in napred- j ku naše socialistične skupnosti. I MIHA MARINKO: V obdobju ; izvajanja gospodarske in druž- bene reforme pomeni njegova I smrt neprecenljivo izgubo, ob- ' enem pa obveznost, da bomo vztrajno in dosledno, kakor je bilo lastno Borisu Kraigherju, nadaljevali njegovo delo. PETAK STAMBOLIC: Boris Kraigher je umrl v trenutku, I ko je bil svoji domovini neiz- merno potreben. Na kraju ncsrcrc — Kazbit avtomobil, v katerem sta se smrtno pon^-srečila podpredsednik ZIS Boris Kraigher in njegov sin Janez. (Tclcfoto Tanjug) N A P R A G U NOVE (; A L E T A 1 9 6 7 Stari problemi so ostali Novoletni prazniki so za na- mi. Ce smo Jugoslovani v treh dela prostih dneh malce poza- bili tegobe ožje in širše narave in se poveselili, se je svet vrtel naprej po poti, ki so mu jo utrli dogodki prejšnjih let. Dejstvo je, da si ob novem letu želimo sreče, zdravja in svetovnega miru. Brez miru na svetu ni niti prvega niti dru- gega. Zato ni nič čudnega, da so bile naše misli ob teh praz- nikih v Vietnamu, pri prizade- vanjih za trajnejše premirje in slednjič za mirovna pogajanja med prizadetimi brez vsakršnih pogojev. Zal so ostali vsi poizkusi, da bi najprej kratko božično in nato kratko novoletno premirje izkoristili >za daljšo prekinitev sovražnosti in za razgovore, za- man. Američani so. kot izjav- ljajo v severnovietnamaki pre- stolnici Hanoju. kršili premirje in s tem pokazali, da je vojaški duh v vietnams'ki vojni povsem spodrinil diplomatskega ift spre- menil vietnamsko vojno kljub nekaterim nasprotnim izjavam ameriških diplomatov v dokon- čen vojaški obračun. Nič čudnega ni, če lete očitki na ameriško dvoreznost tudi s strani njenih zaveznikov. Ame- riška vlada je nekako zadolžila glavnega tajnika 6zN, naj po- sreduje v vietnam.ski vojni. Kot je znano, je U Tant prav zaradi teh izjav tudi privolil v to. da bo še naslednjih pet let glavni tajnik. Tik pred novim letom je zato tudi naslovil posebno poslanico na vse tiste, ki lahko ^vplivajo na skladnejše med- narodne odnose«. »Prepričan sem, da s ponov- ntm pozivom na hiter konec vietnamske vojne izražam za- skrbljenost vso večjega ste\ ila narodov s^veta, ki jih zelo vzne- mirjata nepopisna beda in hudu tveganje, ki ju prinaša ta spo- pad.« je med drugim rečeno v poslainici. U Tant je tudi opozoril Or- ganizacijo združenih narodov, naj opozori voditelje im narode sveta na hude probleme, katerih rešitev zavlačujejo, medtem ko vojna zamračuje obzorje. Ome- nil je tudi. kako nujno je med- narodno sodelovanje. -Noben narod, naj je še tako močan in bogat, ne zadošča ves samemu sebi,« je rečeno v poslanici. »Medsebojna odvisnost je de- I javnik življenskega pomena v našem svetu. S,strpnostjo in medsebojnim razumevanjem moremo položiti temelje traj- nega miru.« Tega prepričanja so vsi miro- ljubni ljudje na vsem svetu. Zal pa ga ne dele vedno njihovi vo- ditelji in še posebej ne bojeviti vojaški krogi. Zato je očitno, da napetost v Aziji zaradi ameriške agresije ni popustila. V Evropi se sicer po razmeroma zmernej- ši izjavi zahodnonemškega kan- clerja Kiesingerja o namenih velike koalicijske krščansko- dpniokratsko-socialnodcmoVr.-it- ske vlade čuti rahlo drugačen veter, ki ga še posebno prijetno izpopolnjuje razširjeno franco- sko-sovjetsko in italijansko-so- vjetsko sodelovanie. kateremu se namerava pridružiti tudi Britanija. Zal pa se sovjetsko- kitajski odnosi zaradi stalini- stične linije Mao Ce Tunga in nosilcev »kulturne revolucijo« le še bolj zaostrujejo in vzbu- jajo do neke mei-e tudi trenja znotrai komunističnii^ strank in delavskega gibanja, če ga jem- ljemo kot svetovno celoto. Novica, da je v prometni ne- sreči tako tragično preminil podpredsednik zveznega izvrš- nega sveta in član predsedstva centralnega komiteja ZKJ Boris Kraigher, je na pragu novega leta žalostno odjeknila med ju- goslovanskim ljudstvom in med prijateljskimi državami ter po- tisnila druga dogajanja v ozadje. In vendar nismo mogli mirno sprejemati vesti, da so Ameri- čani okrepili bombne napade na severnovietnamska mesta in na- pade na jugu. Urednik New York Timesa Salisbury je te dni tudi objavil reportaže iz sever- novietnamske prestolnice in raz- govore z meščani, v katerih je dokaj pretresljivo zanikal urad- ne trditve VVashingtona, da bombardirajo samo »vojaške ob- jekte«. Med drugim omenja, da so povsem zravnali z zemljo številne stanovanjske bloke ... V Sudanu so te dni doživljali poizkus državnega udara. Ne- kateri namigujejo, češ da je udar »pripravila sama vlada premiera Sadika el Mahdija. da bi lahko izvajala represalije nad političnimi nasprotniki«. V Madridu sta dva neznanca s streli iz revolverja ubila nek- danjega glavnega tajnika alžir- sko fronte nacionalne osvobo- ditve Mohameda Kiderja, ko se je sprehajal po ulici z ženo in sorodniki. Kot je znano, je Ki- der.ja obsodilo revolucionarno sodišče v aprilu leta 1965 na smrt. ker je svoj čas sodeloval pri organiziranju upora v Kabi- liji proti sedanji vladi predsed- nika Bumediena. Očitali so mu tudi. da je odnesel v levico več kot enajst milijonov dolarjev iz blagajne osvobodilne fronte. Kdo je morilec, trenutno še ni znano. Za razmere v ZDA je dokaj zanimiva tudi smrt Jacka Ru- byja, morilca Kennedyjevega morilca Osvvalda Leeja. Znano je, da ga je dallaško sodišče svojčas obsodilo na smrt na električnem stolu, vendar je pri- zivno sodišče pozneje na njego- vo pritožbo sklenilo, da bo po- noven proces sredi februarja v dvesto kilometrov oddaljeneni mestu Wichita Falls, da bi tako »odstranili lokalen vpliv«. Tega procesa ne bo, z lvuby- jevo smrtjo pa je odšla v grob tudi skrivnost o tem, ali jc bil sam član zarote proti Kennedy- ju in ali je taka zarota sploh obstajala. Ruby je umrl za ra- kom. Ko so ga pripeljali iz dal- laške ječe v bolnišnico, so naj- prej sodili, da boleha za pljuč- nico, pozneje pa so odkrili zad- njo stopnjo raka. Seveda se bo marsikdo ob tem spel zamislil, toda človeka, ki bi morda lahko odkril pravo podobo Kennedy- jevega umora, ni več. Tik pred novim letom je sve- tovni tisk obširno pisal o naj- novejši knjigi o Kennedyju, ki naj bi izšla v 71) V in bi jo po- zneje natisnili tudi nekateri evropski časopisi. Zena pokoj- nega Kennedyja Jacqueline si je tik pred izidom prizadevala, da bi iz knjige odstranili kakih tri tisoč vrstic, ki se dotikajo predvsem ur, ko je dotedHnii podpredsedr"'': Johnson prevzel predsedniško dolžnost. Vrstice odkrivajo nekatera dejanja, ki bi jih ameriška javnost gotovo ne odobravala, če bi zagledale luč sveta. Seveda so podjetni časnikarji izvedeli za bistvo teh vrstic, tako da so znane tudi brP7 objave. Kubvjeva smrt bo verjetno sprožila nov val \igibanj. ki jih je bilo že doslej dovolj. OBVESTILO KOLPORTERJEM Kolporterje in druge prodajalce našega lista opozarjamo, da je nova cena našega lista v prodaji 0,50 Ndin (50 starih dinarjev) v ve- ljavi od prve številke letnika 1967 dalje. Noročnina rednih naročnikov je ostala na dosedanji višini. Uprava Stran 2 T E D M K - pefek, 6. januarja 1967 Stran 2 Ptuj se pripravlja na kurentovanje 5. febr. 1967 V soboto, 1. fanuar ja razgovor z novinarfi s ptujskim kurentovanfem bo sezn^injen tudi avstrijski tisk v soboto, 7. januarja 1967, dopoldne bo seznanil prireditveni odbor Zavoda za folklorne prireditve v Ptuju zbrane predstavnike tiska, radia in televizije iz Slovenije in sosednje Hrvatske o po- drobnostih letošnjega kurentovanja. To bo letos kmalu, in sicer 5. februarja — v nedeljo, prav verjetno v lepem sončnem dnevu in ob ugodnih pogojih na cestah, da bo lahko prispelo v Ptuj tudi tokrat ogromno ljudi od blizu in daleč. Prireditveni odbor se je pre- pričal ob vseh prejšnjih kuren- tovanjih, da so tisk, radio m televizija mnogo pomagali Ptu- ju s pravočasno propagando za vsakoletno kurentovanje. Zelo so koristili tudi kolektivi, turi- stična društva, avtobusna pod- jetja in. gostinska podjetja z or- ganiziranjem skupinskih izletov v Ptuj na kurentovanje. Vse, kar je služilo obveščanju javno- sti ob tej ptujski prireditvi, je znalo vzbuditi pri prebivalstvu naših in sosednih kniev zani- manje za kurentovanje. Zlasti televizija iz Ljubljane, Zagre- ba in Graza je pokazala ob lanskem kurentovanju vso vne- mo i:n prizadevanost, da bi zve- delo za ptujsko kurentovanje čimveč ljudstva. Zlasti ljub- ljanski televizijski je bil močna reklama za Ptuj. Tiskovna konferenca odbora zavoda za folklorne prireditve v Ptuju, ki bo v soboto, 7. ja- nuarja 1967, ob 10. uri v hotelu »Petovio« Ptuj, bo omogočila predstavnikom tiska, radia in televizije iz Slovenije in Hr- vatske, da bodo imeli pravo sli- ko o letošnjem programu prire- ditev in da bodo tako tudi lažje po svojih sredstvih za informi- ranje javnosti to storili. Prihodnjo soboto. 14. januar- ja 1967, bi naj bila v Grazu V Londonu je klub, katerega člaini živijo v sitarih hišah ia gra- dovih. Pogoj za članstvo v tem kluibu je tudi, da nima član v stanovainju ničesar, kar je biLo iznajdeno po XV.. stoletju. Leta 1960 sta bila bila izključena dva člana, ker sta imela v sta'novainju telefon. V Lim,i (Peru) je znesia^kokoš leghorn 253 gramov težko jajce. To je na;jbrž naijtežje koikošje jajce na svetu. enaka tiskovna konferenca predstavnikov Zavoda za fol- klorne prireditve v Ptuju s predstavniki tiska, radia in te- levizije iz sosedne Avstrije VJ Kurenti so vedno najzanimivejši Skrb za zdravje v Ormožu Manjka zdravnikov splošne prakse (na 4000 prebivalcev en zdravnik) — Slabi delovni pogoji vzrok številnih obolenj — Otroci bi morali imeti svojo šolsko ambulanto — Preventivnim akcijam več poudarka. Na TcJnikova vprašanja odgo- varjata dr. Franc Antolič in dr. M-'"* vanovič. Ali zdravstveni prostori v 'Or- možu zadoščajo potrebam? Do leta 1963 se je čutilo moč- no pomanjkanje prostorov in strokovnega kadra. Z otvoritvi- jo paviljona v letu 1963 je po- manjkanje vsaj delno rešeno. Potrebovali bi še en tak pavi- ljon za prostore, ki jib O'f»trobu- je zobna ambulanta, za higien- sko postajo, protitiiberkulozni dispanzer in prostore za družbe- no udejstvovanje. Za 20.000 Ijoidi ormoškega območja ti prostori ne "" "'i^najo. Ali je dovolj strokovnega ka- dra? Predvsem manjka zdravnikov splošne prakse. Teh je le pet. Tako pride na vsakega zdrav- nika 4000 ljudi, kar je očitno preveč. Na razpisana prosta me- sta so zdravniki ne javijo, ker nočejo službovati na deželi. Vsak se hoče zaposliti le v me- stu, kajti delo na terenu je res zahtevno in naporno. Zdravstve- nega delavca ovirajo pri obiskih slabe ceste, hribovit teren, noč- na služba ... Ne moremo jim nuditi niti primernega stanova- nja. Zaradi težkih delovnih po- gojev pa pri plačah ni večje razlike. Prostega časa nimajo kje izkoriščati. Odhajajo raje v večja mesta. Prosta delovna mesta bomo zasedli z našimi .šti- pendisti iz naših krajev, k^ bodo težje pogoje dela lažje prena- .šali. En štipendist je že končal, trije pa so še na oddelku za splošno medicino. V bližnji pri- hodnosti bo tako potreba po kadru urejena. V zobozdravstvu trenutno kadra ne primanjkuje. Kaj menite o finansiranju zdravstvene dejavnosti? Vpr-^^mje prostora in kadra bo rešeno, če bomo izhajali iz pr-' na število ljudi, ki išče pri nas zdravniško pomoč, ne pa iz kakih skladov se ustva- rijo sredstva v socialnem zava- rovanju. Pri nas je večji del kmcikih zavarovancev, ki živijo v takih raznnerah, da jim finan- čne možnosti ne dopuščajo red- nega zdravljenja. Toda gledati moramo na zdravje revnih in bolje situiranih. Zdravje je le eno. Minimalno zdravstveno po- moč moramo nuditi ne glede na to, kdo jo plača. Dolžni smo po- skrbeti za človpk; ne glede na to, koliko lahko plača. Kot ka- že, bo na 'novo orcr^nizirana zdravstvena služba to vpraša- n razumevanju delno ■'Goila. Zato je ustanov- ljena v Mariboru v okviru re- c ■:^a'nizaci,ip zdravstvene službe večja medicinska skupnost, ki bo urejevala zdravstvene po- trebe za vse območje maribor- skega okraja. Skrb za ljudi naj bo enaka, kjerkoli že so. ''o 7c!ravstveni pr^jtori opr^-rj- Ijcni z zadovoljivo ain- 'uro? Občinska skupščina in social- no zavarovanje sta pokazali ra- zumevanje in opremili ambu- lanto. -sTrMT^ov- 5f, ^ bodoče raču- namo na njuno pomoč, kajti ra- bimo še vrsto anaratur. Kakšno je stanje v zobozdrav- stvu? V zobozdravstvu smo dosegli velik napredek. Po 1963. letu se je stanje bistveno izboljšalo. Število zdravnikov se je pove- čalo od ena na štiri. Zobna am- bulanta je sodobno opremljena. Kako se zdravijo šolski olroci? bi imeti šolsko ambu- lanto z enim zdravnikom. Sedaj pregledujemo šolarje po razre- dih. Že statistični podatki nas silijo k večji pozornosti do šol- ski'i otrok. Kako ie zdravstveno stanje občanov in kaj vpliva nanj? Z zdravstvenim stanjem obča- nov nismo zadovoljni. Podjetja in zavodi ne morejo nuditi de- lavcem zadovoljivih posojev de- la kot na primer v večjih me- stih, kier je ekonomska baza bolj razvita. Večina se jih leto in zimo vozi tudi po petnajst kilometrov daleč na delo, ker povsod ni urejena zaščita pri delu. Mnogi delajo tudi v zim- skem času na prostem. Seveda ie v tako težkih razmerah obo- lelost nujno velika. Zelo pogo- sta so prehladna obolenja di- hal ... Ker se uvaja mehaniza- cija v podjetja in na zasebne kmetije, je poškodb vedno Kako uspevajo preventivne akcije? Čeprav so dražje, ker zaja- mejo večje število ljudi, bi jim morali dati več poudarka. Za- ščito otrok, posvetovalnice, kon- trolo bolnikov, nosečnic in dru- gih bi morali še okrepiti. ~ Kako skrbite po nanornem delu za oddih in razvedrilo za zf —i^r^^o osebje? Trenutno nimamo prostora, kjer bi lahko prebili prosti čas. Močno si želimo, da bi uredili vsaj kako igrišče za odbojko, košarko, nami-^i tenis... V bo- doče upamo, da bomo to dose- gli. Prostega časa ne moremo izkoriščati niti za šport niti za kulturo ali kako drugo dejav- nost. ZR Bilo je živahno in veselo in tako lepo naj ostane Za letošnje novoletne prazni- ke moramo zapisati, da so mini- li v že udomačenem dobrosrčju Marsikdo je stisnil roko sorod- niku, sodelavcu, prijatelju in znancu, marsikatera mlada, pa tudi okorna roka je napisala krajšo ali daljšo čestitko z naj- b-^lišimi željami, ki so potovale z letali, vlaki, avtobusi, poštnimi avtomobili križem po svetu, marsi'kateri obraz se -^-^--^eh- nll ob prijetnem presenečeni'!, ko mu je primesel pisimonoša če- stitko iz daljnega kraja od pri- jetnih liudi, ki so mu želeli v novem letu mnogo sreče. S+o sto načinov so si ljudje izmislili, da bi prijetno presenetili svoje drage za novo leto 1967. Takega živ-žava, kot je bil pred novim letom, si tudi ptuj- ski trgovski uslužbenci vedno Vse trgovine ^o bile pol- ne in vsi so kupovali, same do- bre stvari, ne glede na to, ko- liko so stale. Pri darilih so Iju- d-' ' = ^okoela, kar je tudd najbolj do- kazovala prepolna dvorana v restavraciji. Na odru so se vr- stilli naistopaijoči ter poskušali osvojiti naigradio in lepo uvrsti- tev. Bučni aipliavzi gledaOcev so dali slutiti, da bo borba za na- slov naijboljšega res težka. Ne- davna telovadna aikademija in ta oddaja sta pokaizald, da se sta- TDOvailci naselja in okolice nav-r diužujejo za talke ocMaje. Skrb za delitvce v zimskem čosu Odkar so bili tukinjeinii avto- busni prevozi delavcev v tovar- no in nazaj, je bilo treba nekaj ukreniti v zimskem času za vse tiste delavce, ki so precej odda- ljeni od svojega delovnega me- sta. Glede na to bi naj določili cene za ležišča v saimskem domu za tiste delavce, ki v zimskem času ne morejo priti na delo z llaistndmi prevoznimi sredstvi. Delavski svet naj bd ddočil za 2imisiko ^sezono 1966/67 ceno skupnim ležiščem v samskem do- mu na 20 N dinarjev mesečno. Za ali proti samoupravljanju? V torek, 20. decembra 1966, je bila sklicana konferenca samo- upravljavcev tovarne gliraice in aluminija v Kidričevem. Verjet- no je le malokdo pričakoval, da bo prav ta konferenca doživela popoln polom in da je sploh ne bo, ker se je odzvalo vabilu le 68 članov delovnega kolektiva in od tega le 21 iz uprave. Tre- nutne je vključenih v organe samoupravljanja nad 500 članov kolektiva. Glede na to jie vse- kakor umestno vprašanje, kje po vzroki za taiko slabo udeležbo. Službeno je bilo zadržanih tega dne okrog 123 članov organov samouipravljanja, toda kaj je z ostaliimi 309 člani, če izvzame- mo tistih 68, od kaiterih pa tudi niso bili vsi člani samoupravnih organov? To je vsekakor poratz- na ugotovitev, ki ne dela prav nobenega ugleda delovnemu ko- lektivu. Pomoč za pripravo praznovanja novoletne jelke Na svoji zadnji seji v letoš- njem letu je delavski svet TGA med drugim obravnaval tudi prošnje nekaterih šol, ki so za- prosile kolektiv, da jim po svojih možnostih pomaga pri pripravah na praznovanje ob novoletni jel- ki. Upravni odbor je menil, naj bi DS odobril denarno pomoč predvsem tistim šolam, nad ka- terimi ima patronait. Taiko so odo- brili osnovni šoli Zetale 3.000 N diin, osnovni šoH Leskovec 2.000 N din ter drušitvu prijateljev mladine Kidričevo 3.000 N din. Osnovni šoli Ptujska gora je odobril 200 N din, ki so jih po- trebovali za kritje stroškov ob sprejemu piontirjev v mladinsko organdzacijo. Delavski svet je tu- di sklenil odobriti Pokrajinske- mu muzeju v Ptuju dotacijo v znesku 35.000 N din za ureditev razstavnega paviljona v Ptuju. F. M. Bratje veseli vsi, pesem zapojmo si .. . Muhičev družinski zbor za novoletne praznike Gorišničani so si zamislili nekaj noveaa K mnogim oblikam novolet- nega praznovanja na ptujskem polju bi morali prišteti še novo obliko, ki si jo je zamislila in 2. januarja 1967 zvečer izvedla družina Muhič iz Gorišnice pri Bezjakovih v Gorišnici (Na Moti). # Družina Muhič je imela na- men doseči s tokratnim snide- njem vseh družinskih članov pravo družinsko zbližan je štirih rodov, ki se vsi medsebojno niti niso najbolj poznali, in da bi se vsi skupaj zbrali okrog še krepke, 78 let stare matere Ma- rije Muhič, tašče, babice in pra- babice, ter da bi se skupno z njo veselili začetka novega le- ta 1967. Na to snidenje so bili povab- ljeni poleg matere Marije Muhič trije sinovi Franc, Ivan in Vlad- ko (Alojz in Jože sta padla v vojni), pet hčera Terezija, Eli- zabeta, Marjeta, Ivana in Mari- ja, štiri snahe sinov, pet mož hčera, 16 vnukov in 20 vnukinj, devet mož in žena vnukinj "n vnukov ter enajst pravnukov, skupno torej 74 ljudi starosti od pet dni do 78 let. Med sinovi je najstarejši Franc, med hče- rami pa Terezija. Skupno je bilo dvanajst otrok. Dva sta umrla, dva padla v vojni (Alojz je bil partizan), osem pa je ži- vih. Oče Ivan je umrl pred de- setimi leti. Ce bi prišli še so- rodniki Bezjakovih, bi bilo vseh nad sto. Mati Marija Muhičeva je de- jala, da so bili to zanjo v živ- ljenju najlepši dnevi, ko je vi- dela okrog sebe zdrave in moč- ne hčere in sinove. Ob stalni s^^Hi za .je skupno s skrbnim možem pokojnim Ivanom Mu- hičem sta skoraj pozabljala na težave in skrbi s kmetijstvom in gostilno. Na kmetiji so jima pomagali sovaščani, ko pa so zrasli otroci, so morali hitro pri- jeti za delo in opraviti glavno delo sami. Nekdaj je bilo teže za kruh in za vse, kot je danes, zlasti v družinah z več otroki, predvsem pa tam, kjer je bilo dosti želod''-'-^-«- t-.:, malo pridel- ka. Liudje so si morali vedno medsebojno pomagati. Bile so suše in toča in nad živino je prišla poguba. Danes, v novem času, matere drugače z^^-^^-ijo otr ^ie, kot so jih nekoč, in tudi za živino in polje se drugače skrbi. Človek je moral prijeti za vsako delo, premagati vsako težavo, preboleti vsako bolečino in nomagati, kjer se je le dalo. Na vprašanje, kaj je poseb- nega za Muhičevo družino, so Muhičevi odgovorili, da so vsi hodili v šolo v Gorišnico, da so vsi ostali v domačih vaseh, v Gorišnici, na Forminu, v Mali vasi, v Moškanjcih, na Gomili, v Ptuju, v Zagajičih in v Ki- dričevem. Sin Alojz je odšel v jugoslovansko vojno akademijo in je bil edini iz družine Muhič, ki ga je odnesla življenjska pot v širni svet. Za sedaj še iz dru- žine Muhič nihče ni odšel za zaslužkom v tujino, ker imajo doma še dovolj dela kot kmet- je. pa kot uslužbenec. V veliki sobi nn B^^zjakovih so bile mize ob zidovih, v sre- dini pa prostor za ples mladih. Za hrano in pijačo so poskrbeli vsi povabljeni. Vsaka gospodi- nja je prinesla na mizo kaj do- brega, Alojz Bezjak, eden izmed Muhičevih zetov, pa je skrbel za pijačo. Franc je imel nago- vor. Spomnili so se z enominut- nim molkom preminulih. Potem je bilo v sobi zelo živahno. Bolj so se slišali mladi glasovi; nji- hov vrisk in krik večjih in naj- manjših se je zlival v mešanico, ki je običajna na zboru mno- žice. Potem so vsi zapeli kot pravi mešani zbor in zapeli so celo vrsto lepih narodnih pesmi. Niso po naključju dobri pevci, saj pojejo nekateri v gorišniš- kem zboru. Prababica Marija Muhič ni bila niti minuto sama. Pravnuč- ki so se kar menjavali pri njej, saj je vsak hotel vsaj za mi- nuto posedeti v njenem naroč- ju. Njihove mamice so srečne gledate ta prijetni prizor ob srečanin štirih rodov zdra"^n"h, veselih ljudi, ki so pustili vse skrbi doma in so se vsaj za ne- kaj ur zbrali Na Moti. kjer jim je bilo prav lepo do zore. VJ. Vesela mladina okrog Muhičeve babice Bilo fe živaiino in veselo in tako lepo naj ostane (Nadaljevanje z 2. strani) Čestitke, spominčki, darila in dobre želje nam bodo ostali, kot nan je ostalo delo, in vsak dan znova se bo ustavil pogled na njih, spomin na novoletne dni bo ostal in ikerčeva 9, in Ida Ro- gina, Gregorčičev drevored 8; Viktor Peternik, Cankarjeva 9, in Marija Polajžar, Prešerno- va 33; Milivoj Boškovič, D. Len- dava, VP, in Ernestina Kosta- njevec, Maribor, Grizoldova 23; Janez Filipič, Zclenikova 2, in M.-ija Kranjc, Cesta dr. Jožeta Potrča 9. UMKLI SO: Jjarbara Trafcla, Zagrebška 34 b, rojena 1894, umrla 28. de- cembra 1966; Marija Rudi, Jir- šovci 74, rojena 1901, umrla 29. decembra 1966; Alojz Ranfl. Lackova 8, rojen 1901, umrl 3. januarja 1967; Frartc Samprl, Spuhlja 28, rojen 1894, umrl 3. januarja 1967. POMARANČA - VIR ZDRAVJA Pomaranče — plodovi s prijet- no aromo in osvežujočim kislo- sladkim okusom — nimajo samo visokih bioloških lastnosti, temveč so tudi zdravilne. Pomaranča vsebuje pretežno sladkorje. k6t sta fruktoza m glu- ozri. Znano je, da so fruktoza in glukoza, k; sta v sadju in jago- dah, kot tudi laktoza v mleku naj- bolj zaželene oblike sladkorja v prehrani starejših ljudi. Po ugo- tovitvah delujejo ti sladkorji zelo ugodno na delovanje črevesja s tem, da zatirajo žkodljive mikro- be in varujejo človeka pred za- maščenostjo. Vsebujejo mnogo ce- luloze. ki pa ni balast, temveC zelo koristna snov, ker pomaga normaliziiTati prebavo in ovira gnilobne procese v črevesju. Ugo- tovljeno je tudi, da po^spešuje ce- luloza odvajanje viškov holeste- rina iz organizma. Nič manj važne pa niso pekti- nove snovi, ki so povezan« s ce- lulozo. Te snovi zboljšujejo de- lovanje črevesja, zmanjšujejo razvijanje plinov ter zmanjšujejo vsrkavanje škodljivih snovi_ Pektinove snovi vsebuje tudi sadje dn zelenjava. Včasih so do- mnevali, da so najboljši vir teh snovi jabolka. Sedaj" pa je ugo- tovljeno, da so najboljši vir teh snovii pomaranče, ki presegajo j"abolka in vse druge plodove v tem pogledu. (V mehkem delu pomaranče jih jc 12,4 »/o, v zu- nanji skorji 15,9 Vo in v notranji beli plasti skorje 38,8»/o.) Zaradi tega ni dobro zavreči pomaranči- ne lupine, mnogo bolj"e je, da jt> dodamo h kompotu ali kako dru- gače uporabimo. Pekt ne gleae na to, da vsebu- jejo mnogo snovi, ki ob prisotnosti vode. kisline in sladkorja tvor.jo žele, na široko uporabljajo v in- dustriji slaščic. Lastnost tvoriti žele j'e odvisna od količine me- tilnega alkohola v pektinski '^no- vi, njegova aktivnost v organizmu pa od aktivnosti v pogledu tvor- jenja želeja. V tem pogledu je naj boljš; pomarančni pektin. V pomarančah ga je 11.6 «/o, v jabol- kah 10,5 «;o, v breskvah 9,5 •/• in v ribezu 9,3 •/«, Pomaranče vsebujejo tudi or- ganizmu zelo potrebno lipotropno snov — inozit. Dragocenost po- maranče je v tem, da njene Upo- tropne snova ne škodujejo celo pri takšnih obolenjih, ko se je treba izogibati hrane, ki je bogata na teh snoveh. i Znano j^ da pravilno razmerje ] vitaminov C in P krepi krvne j žile in povečuje njihovo elastič- i nost. Ni pa treba poudarjati, ka- ko je to važno za ljudi v letih, ki imajo naj-pogosteje že spreme- j njeno ožilje. : V naslednji tabeli vidimo raz- | merje med količino vitaminov C ! in P v nekaterih proizvodih: j Proizvod vsebina v mg na 100 gr mina P le črni ribez. Razen tega je znano, da je vitamin C zelo nestalna snov, ki se hitro razkra- ja in da se le v pomarančah dol- go časa ohrani. Pomaranče so tudi vir miineral- nih soli. posebno kalija, kateremu pripisu jej"© sedaj velnk pomen kot sredstvu, ki pospešuje odvajanje tekočin iz organizma. 2eleza vse- bujejo pomaranče manj kot ja- bolka. Organske kisline, posebno limonino, organiz-em neobhodno potrebuje, ker sodelujejo v neka- terih biokemičnih procesih. M. P. AMATERSKI KADIO — 5-CEV- NI v dobrem stanju prodam. Vprašajte pri prodajalcu ča- sopisqrv pred magistratom v Ptuju. KROŽNO BRANO za traktor ali vprego za 550 novih dinarjev ter dve leti staro žrebico, od- ličnega plemenskega porekla, za 3700 novih dinarjev pro- dam. M. Hrga, Ritmerk, pošta Podgorci. MOTORNO KOLO »panonija« prodam ali zamenjam za do- ^ ••? ohranjen moped ali »pri- mo«. Ivan Kmetec, Vareja .32, p. Videm. 1,20 IIA POSESTVA (vinograd, sadovnjak in gozd) in hišo — podkleteno, s cisterno in vin- ske sode v dobrem stanju prodam. Satler, Sedlašek 18, p. Podlehnik. KI PIM ROCNO MLATILNICO. Franc Klinger, Borovci 3, p. ■ Markovci. IŠCEIM prazno ali opremlje- no sobo v Ptuju ali v bližnji c'':olici. Naslov v upravi. Praznik noše armade 25 let je, kar je bila. ustanov- ljena prva enota jugoslovanske armade. Tekom štirih let osvo- bajanja naše domovine je posta- la trdna vojska. Po vojni se naša armada ne bo- juje več, temveč vzgaja in uči svoje pripadnike, da bodo v pri- meru potrebe nadaljevali tradi- cije narodno osvobodilnega boja. V okviru 25-letnice naše ar- made smo zastopniki pionirjev ptujskih in okoliških šol obiskali ptujsko garnizijo. Sprejel nas je komandant Hugo Tomac Česti- tali ,smo mu ob prazniku in izro- čili darila, hkrati pa smo prosili, naj naše želje in čestitke prene- se vsem vojakom. Nato smo si ogledali prostore v vojaških zgradbah. Morava poudariti, da smo bili presenečeni nad čistočo v spalncaH. Vse je bilo kot v škatlici. Med drugim so nam po- kazali tudi nekaj orožja. Pionirji med nami so najbrž pri tem obi- sku razmišljali o času, ko bodo morali oni obleči vojaško suknjo. Razgledu je sledila zakuska. Ob obloženi muzi smo se živo po- govarjali. Komandant nam je pri- povedoval o svojih doživetjih iz voijne in mi smo ga pozorno po- slušali. Rad je odgovarjal tudi na naša vprašanja. Zanimalo nas je življenje vojakov. Njihovo življenje pravzaprav ni lahko. Vojak mora rano vstati ker ga čakajo vsakdanja opravi- la, ki jih je kar precej. Dan se začne s pospravljanjem in čišče- njem ter z jutranjo telovadbo. Marsikateremu ta telovadba pre- seda. toda telo je potrebno zju- traj razgibal. Po jutranji telo- vadbi je zajtrk in verjamemo, da vojakom ta po temeljitem razgi- bavanju dobro tekne. Po zajtrku odidejo vojaki na svoje vaje. Te imajo do kosila, ki mu sledi po- čiteik, ki je za spanjem drugo naj- boljše vojaško opravilo. Potem imajo nekaj prostega časa. V tem času vojaki pišejo pisma, igrajo šah ali se ukvarjajo s športom. Potem pa se začne šola. V učil- nici so klopi, pa tudi tabla. Pre- cej vojakov se nauči med službo v kadru kakšne obrti ali česa drugega. Pred večerjo gledajo vojaki televizijski program. Tro- benta jih spravi v postelje. Takšen je dan za dnevom. Ko- mandant je naročil ob slovesu pozdrave vsem pionirjem. Tako izpolnjujeva njegovo naročilo. Lidija Pešec in Branko Radulovič 7. r. osn. šole Franca Osojnika . Pl-uj Gledališko življenje Gledališka igra je bila tako slaba, da se igralci niso upali pojaviti na odru, če jih je bilo manj kot trije, da bi obdržali premoč, če bi bile težave z gle- dalci prevelike. Rekordno leto mrkov 1935. leto je bilo najbogatejše leto z zatemnitvami. Tega leta je bilo pet sončnih mrkov in dva lunina. Ta rekord bo ponovljen lOC''. leta, ko bodo štirje sončni in trije lunini mrki. Univerzalni koledar Ali veste, da niso vsi narodi sveta danes v 1967. letu? Na pri- mer v Iraku in v Afganistanu so stopili 7. julija lani v 1380. leto, v Abesiniji pa 12. septem- bra v 1953. leto. Na Japonskem imajo sedaj 2620. leto, v Indo- neziji pa 1892. leto. Na zemeljski krogli je nekaj desetin kol^arjev. Da bi dolo- čili datum v tem ali v drugem koledarju, je potrebno kompli- cirano preračunavanje. 2e pred davnim časom pa so znanstveniki začeli razmišljati o uveljavitvi enotnega svetov- nega koledarja. Trenutno je predlog za ta enotni koledar že izdelan in ga obravnava pristoj- na organizacija Združenih na- rodov. V novem enotnem koledarju bodo posamezni dnevi v tednu ob istem datumu. Oštevilčenih bo zaznamovan v koledarju z 30. decembrom in 1. januarjem bo zaznomovan v koledarju z eno izmed črk ^li kako drugače in bo po vsej verjetnosti praz- nik. Nova hipoteza o Strads- varijevih violinah Mnogo znanstvenikov si je že razbijalo glavo nad skrivnostjo Stradivarijevih violin. Lep zvok niegovih violin doslej namreč še vedno znanstveno ni pojasnjen. 70-letni inženir in mojster'za violine dr. Heinrich Knopf iz Rosenheima v Zahodni Nemčiji misli, da je vzrok lepega zvo- ka Stradivarijevih violin v le- pilu, s katerim je ta veliki moj- stci violin lepil svoje izdelke. Knopf trdi, da je uporabljal Stradivari lepilo čebel iz poreč- ja reke Pad, v katerem po n-uie- nju Knopfa ni bilo nezaželenih primesi, kot jih vsebuje čebelje leoilo \7. drugih območij. Stroški vojn v zgodovini švicarski strokovnjaki so iz- računali in objavili statistiko vojnih stroškov vseh vojn v zgo- dovini. Na osnovi 876.000 podat- kov so s pomočjo elektronskeg.T stroja ugotovili, da je v 3200 le- tih pred našim štetjem živelo človeštvo v miru samo 29? let. Ves ostali čas je bilo 14.513 - e- r.':ih in malih vojn, ki so zahte- vale 3 miliiHrde 640 milijonov človcbkih življenj. ZAHVALA Upokojenci kolektiva živilska industrija »Petovia« Ptuj se pri- srčno zahvaljujemo za pozor- nost, ki nam jo je izkazal ta kolektiv za letošnje novoletne praznike. Poleg novoletne upo- kojenske nagrade smo bili zelo veseli skrbi za nas, kar nam dokazuje, da nismo osamljeni, temveč da se nas tudi ob praz- nikih spomni kolektiv, s katerim smo v času naše zaposlitve de- lili vse skrbi in težave. Globoko hvaležni za vse že- limo temu kolektivu tudi v bo- doče mnogo vsestranskih uspe- hov. Upokojenci Mladinski aktiv Runeč je dobil opremljen prostor Mladinski aktiv na Runču je bil do nedavnega brez primerno opremljenega prostora za svojo delo in zabavo. V aktivu je ve- čina kmečke mladine, odmak- njene od mesta. Ker imajo ve- liko volje do dela in organizi- ranju družbenn^H življenja, saj se jih je na zadnjem sestar^ku zbralo kar 50, so občinski ko- mite ZM in krajevne organiza- cije SZDL iz tega področja skupno z občinskim odborom ZSDL Ormož kupili opremo za sobo v vrednosti 2.50.000 starih dinarjev. V opremljeni sobj so bo sestajal mladinski aktiv in druge družbeno politične orga- ni^np^-o Prostor bodo n;)i\rr-- uporabljali ravno v zim.skih me- secih, ko ni na kmetijah toliko dela. Tu se bodo sestajali, de- lali in se zabavali ob iG,ranin šaha, branju knjig in časopi- sov in drugem Prirejali bodo tudi zabavne večere. Tako bo ta prc:'or v korist in zadovoljstva prebivalcem Runča. Mladinci "Runča se zahvaliujo- < ' -vni organizaciji SZDL Runeč in občinskemu odboru SZDI- Ormož za razumevanje in poinoč pri ureditvi prostora. 7T? ,oeh teh vo.m so š;'i več kot 2150 trilijonov švi- carskih frankov. Ce bi ponazo- rili to vsoto v zlatu, bi morali ii-.-.jlati deset metrov debel zlat '^--rii; ifil etrov in dolg 40.190 kilometrov. G S in sk z o o d ki Sk Pisatelj Sigrist se je preživljal s pisanjem veselih zgodbic. Med pisanjem jc čudno kremžil ob- razi in se tiho smejal predse; tako zabavne so se mu zdele njegove storije. Toda tudi njegove bral- ce so zabavale in zato je imel Sigrist znosino življenje. Nekega dne se je naveličal zbija;ti šale in se je odločil, da bo naipisal resno zgobo. To pa ni bilo tako lahko, kakor si je bil mislil, zaikaj šaljivo pero jo kar samo hotelo kdaj pa kdaj napi- sati smešno domislico, ki pa ni bila prav nič na mes-tu. Šele ko si je nabavil nov držalnik, je bilo konec nereda in je z delom lahko nadaljeval. Pet tednov je pisatelj prese- del za mizo, nič se ni pačil, nič smejal, samo vsak dan je napi- sal dve strani, dokler ni biia re- sna zgodba končana. Potem je prišel čas, ko je Sigrist po sta- ri navadi prebral prijateljem svojo zgodbo, da bi preizkušal njen učinek. To je storil rad, ker je s tem dobil pregled, ki ga ustvarjalcu, dokler ustvarja, nd- kcli ne uspe doseči. Povrhu tega ne ob tej priložnosti celo zgodbo nekako prvič dojel, ker j« je pi- i sal po kosih, v veliki stiski s pa- pirjem, zavoljo česar mu doga- j-anje ni ostalo več tako v spomi- nu. V začetku se je pri branju še zatikal, ker se je bal, da bo ča- stilce vesele literature globoko razočaral; pozneje pa ga je mu- za osrečila in mu podarila moč- nejši glas. Prisrčni smeh, ki je^ prej prekinjal branje, je seveda tokrat izostal, namesto tega je vladala tišina, ki je lahko pome- nila dobro ali slabo. Sigrist ni bil eden izmed tistih neznosnih bral- cev, ki nenehno pogledujejo svo- je poslušalce. Ko pa je po na- ključju pogledal naokrog, je z nejevoljo opazil, da sta dva nje- prebral resno zgodbo, ali pa celc zaradi zgodbe same? Vsekakor pa je bilo res, da je tudi Sigrista zagrabila utrujenost, tako da se mu je glas le s težavo izvijal iz grla in je končno, v nekem po- sebno dolgem in umetniškem stavku, zamrl. Veke so mu posta- le težke, rokopis mu je ==polzel rz ohlapnih rok na tla. Ker se je zavedal svojega p&ložaja go- stitelja in pisatelia. If:« Sigrst s T>of=1ednjimi močmi ^c zndnii- krat dvignil veke in ix>giedal okoli sebe; bil je obdam od spe- čih prijateljev, zato je zaspal tu- di sam. Ne boste nam verjeli, če vam povemo, da je cela družba spala do naslednjega jutra. In vendar je bilo tako! Ko so se prijatelji zbudili in se pretegovali, je son- ce že sijalo v sobe; zunaj se je delo že davno začelo. Preudarno, kaikor so zmožni le bistroumni ljudje, so tako] ugotovili, kaj je privlačnega v tej zgodbi: Sigri- stu je uspelo ustvariti delo, ki vsakega bralca ali poslušalca z neubranljivo močjo pctopd v naj- globlji spanec. Kakšno darilo človeštvu! Novica se je razvede- la, Sigristovo zgodbo so natisni- li in kmalu ?e je razširila. Na vsa.ki nočni omarici, pod vsako blazino je ležala knjižica, ki je gova prijatelja dremala. To ga je trdo prizadelo, vendar tega ni pokazal in je bral dalje. Je b-lo to morda zaradi obeh spečih, ki st.a že gla^sno smrčala, ali pa zaradi nevajenega napora, da bi delila spanec. Zdravi -"n bolni ?o se uspavali z njo. in kdor je dru- cemu niaredil prijazno ushigo. da mn ^n ip hml. if> dohro ^t^n-ril. če se je prej udobno namestil, kaj'ti nihče se ni mogel ubramiti uspavajočiib besed. Razume se, da ni Sigrist postal samo bogat, temveč zelo cenjen dobrodelnik! Nekaj pa je bilo seveda nena- vadno in je marsikomu povzro- čilo glavobol: nihče ni vedel, ka- ko se zgodba konča, ker do zad- njih strani ni uspelo prodreta nobenemu bralcu. Zdravi ljudje so zaspali že pri prvih straneh, nei-vo2m.i so vzdržali nekoliko da- lje in v primerih zagrizenega ne- spanca se je bilo mogoče prebi- ti do polovice zgodbe, do tiste znane 35. strani, za katero so ve- deli le izbranci. Da so nekateri prekanjenci preprosto prebrali konec, jim ni veliko pomagalo; takoj, ko so se zbudili, so pozabili vse Posledica tega 1e bilo, da so se razširjale o koncu usipavalne- ga dela nasprotujoče si govorice in Sigrista so z vseh strani nad- legovali. da naj zadevo pojasni iz »prve roke«. Toda Sigrist te- ga ni storil, marveč je skrivnost- no molčal, kar pa mu ni škodo- valo Sicer pa bi tud.; sam ko- maj ksj vedel povedati, ker tudi on ni vedel več kot to, d? =e konč" ■ Globokim cein- - Prevedel [gor Pire