Poštnina plačana t polovini
POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN
Dolenfski list
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Leto III. — Stev. 45.
NOVO MESTO, 7. NOVEMBRA 1952
ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN
IZHAJA VSAK PETEK
Od tedna do tedna
V zunanjepolitičnem svetu se je minule dni končno le odločilo pomeb-no vprašanje, kdo bo novi predsednik ZDA. Zmaga generala Eisenhotoerja ni nepričakovana, a je vendar marsikoga presenetila. Republikanci so po dvajsetih letih spet prevzeli v Ameriki oblast in temu se morajo zahvaliti predvsem popularni osebnosti, ki so jo postavili za kandidata. Precej splošno povsod poudarjajo, da se je Amerika odločila za generala Eisenhoioerja, ne pa toliko za republikanca Eisenhoioerja. Kljub temu pa je presenetljivo, da je Eisenhovoer dobil kar za šest milijonov glasov več kot pa njegov tekmec, demokratski kandidat Stevenson. Tudi v predstavniškem domu in senatu so se na splošno bolje odrezali republikanci.
Za zdaj še ni mogoče določno napovedati, kakšne spremembe bo v zunanji in notranji politiki prinesla ta sprememba v oblasti ZDA. Programa in predvolilna borba obeh strank nista doxwlj zanesljiv barometer o bodočem razvoju in politiki, ki jo bo vodil Wa-shington po 20. januarju 1953, ko bo Eisenhower zasedel novoizvojevano mesto. Roosevoeltova in Trumanova linija se zna seveda precej zamajati, ni pa rečeno, da bo na vsej črti zmagala izolacionistična politika, ki jo pripisujejo najbolj desnim voditeljem republikanske stranke. Eisenhovoer bo moral vendarle računati na mnenje velikega Števila sindikalnih članov, katerih simpatij si republikanci doslej še niso preveč pridobili.
Razni drugi mednarodni dogodki, ki so zastali ob pričakovanju ameriških volitev, se bodo spet začeli razvijati — in kmalu bomo lahko opazili, kakšen v-nliv imajo nanje rezultati iz ZDA. To velja predvsem za Generalno skupščino OZN. Manj pomembna dosedanja plenarna zasedanja bodo spet oživela, odločneje bodo spregovorili tudi delegati v posameznih odborih. Razprava o korejskem vprašanju bo dobila izrazitejšo obliko. Zelo značilna je napoved, da namerava general Eisenhovoer obiskati Korejo, še preden se bo vsedel na predsedniški stol.
Ob strani teh velikih dogodkov ne sm.emo prezreti dogajanj okrog nas Italijanski iredentizem je spet porož-Ijal, toda ni dosegel takega uspeha, kot ga je pričakoval. Na tako imenovani »Dan zmage« so pripravljali velik pomp V Trstu in Sredipolju ob jugoslovan-sko-italijanski meji. Sam De Gasperi se je potrudil in prišel razlagati svoja načela, ki pa jih je nekako plaho in prikrito zavil v zmerne besede. Bolj zanimivo je bilo njegovo spremstvo. Črnosrajčniki z Mussolinijevimi slika-kami v žepih in strupom v ustih $0 kričali po Trstu, Gorici in Sredpolju, ^~ pa med domačim prebivalstvom niso našli preveč odmeva.
Čeprav ne sodi v naš pregled, pa moramo vendarle omeniti tudi zagrebški kongres naše Partije, ker je v svetu vzbudil precejšen odmev. Iz referata tovariša Tita so zlasti v Avstriji in Nemčiji z zadovoljstvom poudarili, da Jugoslavija podpira miroljubno in pametno politiko v perečih problemih, kakršne predstavljata ti dve državi. Tudi drugod je naletela naša doslednost v zunanji politiki na splošne simpatije.
Rojstna hiša maršala Tita -vsenarodni muzej
V zvezi s pripravami na VI. kongres KPJ so preuredili in obnovili tudi rojstno hišo maršala Tita v Kumrovcu in jo spremenili v vsenarodni muzej. Rojstna hiša maršala Tita je sedaj urejena natančno tako, kakor je bila ob njegovem rojstvu. Vsa okolici pa je spremenjena v majhen park, v katerem je bronast kip maršala Tita v naravni velikosti.
Delovnemu ljudstvu Slovenije
Od 21. novembra do 7. decembra bomo volili občinske in okrajne ljudske odbore. Volili jih bomo po novih zakonih, ki dajejo ljudskim odborom še večje, obsežnejše pravice in dolžnosti na področju gospodarstva, financ, komunalne dejavnosti, šolstva, zdravstva in socialnega skrbstva. S tem bo storjen nov korak v samoupravljanju občinskih in okrajnih ljudskih odborov, dana bo možnost, da še več napravijo za boljše življenje delovnih ljudi, za dvig produktivnosti vseh vej gospodarstva. Zbori proizvajalcev kot sestavni del okrajnih ljudskih odborov bodo predstavniki tistih delovnih ljudi, ki neposredno ustvarjajo bogastvo naroda. Ti zbori bodo močno orožje v rokah delavskega razreda, delovnih kmetov in obrtnikov, saj jim je s tem zagotovljena pravica, da odločujoče vplivajo na uporabo presežka dela. Nadaljnje korake v poglabljanju socialistične demokracije, to je vedno širše uveljavljanje vpliva neposrednih proizvajalcev in vseh delovnih ljudi na celotni politični, gospodarski in kulturni razvoj vsake občine in okraja, smo dosegli le zaradi uspehov, ki jih ima naša država kot celota na poti v socializem. Zato bomo imeli pri volitvah vedno pred očrni celoto, vso Slovenijo, vso Jugoslavijo! Močna in neodvisna Jugoslavija je temelj za naše mirno življenje, v njej gre končno naš delovni človek resničnemu blagostanju nasproti, jugoslovanska skupnost nam zagotavlja socializem! Zato bodo novoizvoljeni ljudski odbori reševali vse svoje naloge s stališča naše celotne gospodarske politike, s stališča nadaljnjega utrjevanja in razvijanja naših socialističnih odnosov. V občinske, mestne in okrajne ljudske odbore bomo zato volili ljudi, ki so že z delom dokazali svoj patriotizem, svojo predanost skupnosti in svojo socialistično zavest.
Delovne množice, združene v Ljudski fronti ob vodstvu Komunistične partije Jugoslavije, dosegajo vse večje uspehe v graditvi socializma. Neodvisnost naše domovine in njen splošen napredek, razvoj socialistične demokracije, bratstvo in enotnost naših narodi)* in rastoči ugled Titove Jugoslavije v svetu, to so dejstva, ki potrjujejo pravilnost politike KP in Osvobodilne fronte. Naš socialistični razvoj, ki predstavlja edinstven primer v svetu, pa terja na u uda 1 nji poti še velike napore! Še naprej moramo krepiti obrambno sposobnost naše domovine. Z vsemi silami moramo utrjevati mir v svetu in s tem ustvariti pogoje za čim uspešnejši socialistični razvoj! Boriti se moramo proti vsem poizkusom sovražnikov od Informbiroja, Vatikana in ostale mednarodne reakcije do njihovih domaČih agentov in reakcionarnih ostankov, ki na vse načine poskušajo zavirati graditev naše boljše bodočnosti. Naš gospodarski položaj, ki je trenutno občutno prizadet zaradi suše, zahteva od vseh delovnih ljudi čim boljše izkoriščanje razpoložljivih sredstev, dvig produktivnosti in štednje!
ČLANI OSVOBODILNE FRONTE!
Volitve v občinske ljudske odbore, okrajne zbore ter zbore proizvajalcev zahtevajo najširšo dejavnost vseh organizacij \n vsakega Člana Osvobodilne fronte. Biti moramo budni proti tistim, ki hočejo našo socialistično demokracijo izkoriščati za svoje protrljudsko delovanje. Stalno onemogočajte špekulante, agente vseh nam sovražnih tujih sil, ostanke bivših izkoriščevalcev in politiknntov na vasi in v mestu, ki bi hoteli z demagoškim« obljubami in parolami zavajati naše delovne ljudi! Borite se za zmago kandidatov, ki so že z delom dokazali, da bodo kot ljudski odborniki dorasli bodočim nalogam in dnevno vodili socialistično politiko. Kandidirajte tiste člane Osvobodilne fronte, ki so v boju za socializem najbolj preizkušeni! Zbori volilcev naj ob vašem aktivnem delu postanejo orožje delovnega ljudstva za izbiro najboljših ljudi v ljudske odbore, postanejo naj mesto, koder bo vsak odbornik dajal obračun svojega dela.
Osvobodilna fronta se bori za enakopravnost in uveljavljanje delovnih žena v ljudski oblasti, ker to še posebej zagotavlja resnično demokratičnost. Zato kandidirajte v ljudske odbore predane delovne žene, ki nosijo na svojih ramenih velik del skupnih naporov družbe, ki vzgajajo naše bodoče pokolenje.
Pozdrav Novega mesta VI. kongresu
DELOVNEMU PREDSEDSTVU VI. KONGRESA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
ZAGREB
Z današnje slavnostne akademije, posvečene zgodovinskemu VI. kongresu naše herojske KPJ, Vam prebivalci partizanskega Novega mesta pošiljamo po naših delegatih tovariške, borbene in plamteče pozdrave!
Delovni ljudje Novega mesta trdno zaupajo v vodstvo naše slavne Partije in v našega dragega maršala Tita! Z vsem svojim delom podpirajo pravilno pot, ki nas je vodita skozi vojna leta v mirnodobsko socialistično izgradnjo. Neštete manifestacije, sestanki, zborovanja, doseženi uspehi v obnovi mesta, v proizvodnji naših tovarn in podjetij govorijo o visokem delovnem poletu, iz vsega našega dela pa veje velika patriotična zavest ter se hkrati manifestira polit''""a budnost in ne-
ločljiva Partijo.
enotnost   ljudstva   s svojo
Centralni komite naše Partije nam je že doslej neštetokrat potrdil pravilnost te poti, ki nas vodi v čedalje večjo gospodarsko samostojnost in ustvarja novi Jugoslaviji vedno globji ugled v očeh vseh delovnih množic sveta. Zato se tudi Novomeščani pridružujemo milijonom ostalih državljanov, naj tudi v bodoče ostane na čelu naše revolucionarne borbe in vsega našega ljudstva naš dosedanji Centralni komite KPJ z Vami, dragi tovariš Tito, na čelu!
Naj živi Komunistična partija Jugoslavije in njen generalni sekretar tovariš Tito!
V Novem mestu 50. oktobra 1952.
Prebivalci partizanskega Novega mesta.
DELAVCI, DELAVKE!
Na volitve stopate z velikimi uspehi, ki ste jih dosegli v krepitvi gospodarske moči naše domovine. Sami upravljate podjetja in po izvoljenih odbornikih boste sodelovali v politiki vaše občine, mesta in okraja. Zato aktivno sodelujte pri volitvah v občinske ljudske odbore; stojte na čelu borbe za take kandidate, ki bodo vredni zaupanja vseh delovnih ljudi, za kandidate, o katerih veste, da bodo z uspehom vodili tako politiko, ki ustreza interesom najširših plasti delovnega ljudstva.
KMETJE!
V najtesnejši povezanosti z delavskim razredom, vključeni v kmetijske in delovne zadruge, ste dajali svoj delež pri dosedanji graditvi socializma. Edina možna pot za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev kmečkega proizvajalca je v industrializaciji in elektrifikaciji naše države, ker se s tem ustvarjajo osnovni pogoji tudi za mehanizacijo in dvig kmetijske proizvodnje. Vaši glasovi na volitvah naj bodo dokaz vaše delovne pripravljenosti za zgraditev socializma, za nadalnji razvoj socialističnih odnosov na vasi za povečanje kmetijske proizvodnje, ki tudi vam prinaša boljše in srečnejše življenje.
DELOVNA INTELIGENCA!
Naša delovna inteligenca je na vseh področjih, v gospodarstvu, v prosvetnem in kulturnem življenju, zdravstvu, dala na razpolago vse svoje sposobnosti in prispevala znaten delež k ustvarjanju doseženih pridobitev. Dosedanji socialistični razvoj naše domovine je ustvaril in ustvarja poli-lične in ekonomske pogoje za resnično svoboden in uspešen napredek znanosti, prosvete in kulture med množicami. Zato pri volitvah glasujte za nadaljevanje te poti!
ŽENE!
Socialistična družba vam daje vse pravice, da se enakopravno uveljavljate pri upravljanju našega gospodarstva in države. Poslužite se teh pravic in borite se za to, da kandidirajo najboljši možje in žene v ljudske odbore in zbore proizvajalcev; od njihovega dela je odvisno reševanje dnevnih vprašanj našega življenja.
MLADINA!
Socialistična graditev naše domovine daje perspektive za razvijanje tvojih sposobnosti in udejstvovanja v javnem življenju. Predvsem ti boš uživala sadove našega skupnega dela. Zato glasuj za svojo lepšo bodočnost, za socializem, za kandidate Osvobodilne fronte!
DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE!
Z istim patriotizmom in isto politično zavestjo kot ste sodelovali v najtežjih in najslavnejših dneh naše revolucije, sodelujte na zborih volilcev, pri volitvah v občinske ljudske odbore in okrajne zbore ter zbore proizvajalcev. Z glasovanjem za boljše člane Osvobodilne fronte manifestirajte našo nezlomljivo enotnost, manifestirajte našo odločno voljo za neodvisnost naše domovine in za nadaljnji razvoj socializma v Jugoslaviji!
VSI NA VOLITVE!
Glasujte za svobodo in neodvisnost naše domovine, glasujte za svoje boljše življenje, glasujte za najboljše borce /a socializem!
Naj živi simbol naše borbenosti, vztrajnosti in odločnosti, tovariš Tito!
OSVOBODILNA FRONTA SLOVENIJE
PET M L! JONO V DINARJEV
]e dal delovni kolektiv Lesno industrijskega podjetja za skupne potrebe
ob razdeljevanju fonda za prosto razpolaganje
Tako živo in stvarno člani delavskega sveta Lesno industrijskega podjetja Novo mesto še niso razpravljali kot na četrtem rednem zasedanju v nedeljo, 26. oktobra. Iz obširnega, vseskozi utemeljenega poročila upravnega odbora so se seznanili z uspehi dosedanjega gospodarjenja in seveda tudi z napakami ter pomanjkljivostmi. Letni načrt poteka v redu, žagarski obrati so založeni s hlodovino za nekaj mesecev. Tudi žage kar dobro izpolnjujejo načrt, dasi je nastal zastoj zaradi neka-
PRED VOLITVAMI V LJUDSKE ODBORE
Na Deskovi vasi so pri izbiri kandidatov postavili na prvo mesto Marka Rezka
Najmodernejši »PITNIKOV«  avtobus  Je  zaSel   voziti v tore*. 4 Novo mesto—Trebnje-IJuhlJ; m,,   in   nazaj.   Potovanje v Uribljan-, o čemer se prepričajte sami ob pin priliki 1
io>enrbra "a progi je  postalo užitek,
Celita volilna enota predgrajske občine v Poljanski dolini ob Kolpi obsega Deskovo vas in Kovačo vas, ki bosta izvolili 7. decembra v občinski ljudski odbor enega odbornika. V petek, 31. oktobra zvečer je bil v tej volilni enoti zbor volivcev, ki so se ga navzlic slabemu vremenu udeležili vsi moški, izmed žena pa samo ena, pač očiten primer podcenjevanja žena v našem javnem življenju. > Vol iti bomo že prišle vse, na zbore pa ni tako važno priti .. .< pravijo še marsikje v Beli krajini. Pa ni tako, možje!
Po poljudni obrazložitvi splošnega gospodarskega položaja so prišli na predloge kandidatov. Temeljito so pretresli vse, nato pa se soglasno zedinili za tov. Marka Rezka mlajšega, ki so ga predlagali na prvo moslo. Poznajo ga kot zelo delavnega in poštenega gospodarja, ki se trudi za napredek celotne doline. Sedaj je član okrajnega ljudskega zbora Črnomelj in je že dokazal, da so mu interesi doline res pri srcu in da v prizadevati ju za nnpredek gospodarstva ne pozna nobene razlike med to ali ono vasjo. Navedli so, da ima za elektrifikacijo Po-
ljanske doline on precej zaslug, prav tako za popravilo šol in potov. Skratka, ugotovili so, da je pravi človek, ki bo znal zastopati njihove interese tudi v bodoče. Za sokandidata so predlagali in tudi potrdili še Pavla Kašteliea i/ Deskove vasi in Pavla Šterka, dosedanjega odbornika iz Kovače vasi.
V razpravi o splošnih problemih so pokazali volivci veliko zanimanje za dvig gospodarstva. Plačevanje davka, tako pravijo, jim dela zaenkrat največje preglavice. Pogovorili so se o nadaljevanju dela za elektrifikacijo in sprejeli obvezo za dokonča nje del pri postavljanju drogov. Za bodoče pa so bili mnenja, da je treba začeti z novimi metodami v kmečkem gospodarstvu ker se dosedanji način ne Izplača več To je najboljši dokaz, da tudi podeželski ljudje že razmišljajo o novih prijemih v gospodarstvu, ki naj bodo donosnejši za posameznika in za družbo. Potrebno je. da v pripravah na vo-lit ve to spoznanje še poglobimo in da volivci sami nakažejo, kam naj bodoči odbor usmerja gospo-'•• t. dejavnost v našo skupno korist i., splošni na p redek.
terih okvar in preurejevanja žage v Straži. Ko steče novi polnojarmenik, ki ga sedaj nameščajo v preurejene obratne prostore v Straži, bo šlo rezanje lesa še, veliko hitreje izpod rok in kvaliteta se bo še izboljšala. Člane kolektiva skrbi samo bukovina. 2e s prvim oktobrom bi morali pričeti z zimsko sečnjo bukovine, pa je še do konca meseca niso imeli izkazane od Gozdnega gospodarstva. Baje je posredi nekak spor med podjetji, ki se vleče že delj časa, ki pa močno škoduje pravočasnemu izpolnjevanju gozdne proizvodnje. Člana delavskega sveta Marko Krštinc in Matija Vidic sta na zasedanju odločno zahtevala, da uprava podjetja zadevo z Gozdnim gospodarstvom enkrat končno uredi. t
Člani delavskega sveta so na zasedanju z zadovoljstvom ugotovili, da se je stanje v podjetju v materialnem in Finančnem pogledu izredno lepo popravilo. Vsi člani ali vsaj velika večina jih je spoznala, da je podjetje res njihova last in temu primerno tudi skrbijo za vse. Nič več ni treba upravi nadzorovati posameznih delovišč in obratov, paziti na kvaliteto in podobne stvari — vse to opravijo delavci sami, zlasti pa člani upravnega odbora in delavskega sveta. Upravni uslužbenci se lahko v celoti posvete iskanju trga in prodaji proizvodov. Skoraj 16 milijonov dinarjev so v pičlih desetih mesecih letošnjega leta prihranili pri boljšem izkoriščanju prevoznih sredstev, štednji pogonske energije, znižanju proizvodnih stroškov in pri drugih izdatkih. Teh 16 milijonov je najboljše spričevalo pravilnega gospodarjenja in prizadevanja kolektiva.
Na zasedanju je delavski svet prvič razpravljal tudi o razdelitvi fonda za (Nadaljevanje na 2 strani)
Vremenska napoved
Hfadno s pogostimi padavinami. Deloma sneg okrog 15 .novembra. Nato nekaj dni lepega vremena.
Stran 2
DOLENJSKI LIST
Štev. 45.
Ob volitvah delegatov splošnih kmetijskih zadrug za okrajni zbor proizvajalcev
Ob volitvah v občinske in okrajne ljudske odbore čakajo splošne kmetijske zadruge velike in častne naloge. Prvič v zgodovini naših narodov volijo naši delovni kolektivi in kmetje poleg svojih rednih predstavnikov v ljudske .odbore še prav posebej svoje predstavnike v nova telesa okrajnih ljudskih odborov — v zbore proizvajalcev. V te zbore, ki bodo soodločali z občinskimi in okrajnimi ljudskimi odbori o vseh gospodarsko-političnih vprašan jih razvoja občine  ali  okraja, bodo voljeni
fjredstavniki posameznih delovnih ko-ektivov, predstavniki kmetov in ostalih, ki sodelujejo v ustvarjanju narodnega dohodka, število predstavnikov v zboru proizvajalcev je odvisno od ustvarjenega narodnega dohodka. Čim višji je ta v nekem podjetju, odnosno v neki skupini, tem več predstavnikov ima ta kolektiv v zboru proizvajalcev in s polno pravico temu primerno lahko tudi odloča o presežku vrednosti dela.
Kmetje, ki ustvarjajo tudi znaten narodni dohodek, bodo svoje predstav-
(Nadaljevanje s I. strani) prosto razpolaganje. Po živahni vsestranski razpravi so sprejeli sklep, ki ga lahko pričakujejo od zavestnih graditeljev socializma, delavcev žuljavih rok, ki vedo, za kaj delajo in ustvarjajo. Pet milijonov dinarjev so določili za splošne družbene potrebe. Od tega zneska so določili za elektrifikacijo partizanske vasi Gabrje 500.000 din. Gospodarskemu svetu pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto so nakazali za izboljšavo socialno zdravstvenih ustanov v okraju en milijon dinarjev. Občinskemu ljudskemu odboru Dolenjske Toplice so namenili en milijon dinarjev, pripomnili pa so, da se mora ta denar porabiti za obnovo in gradnjo stanovanj. Odločno so bili proti, da bi se ta denar porabil za popravilo letos zgrajenega vodovoda. Pravijo, da naj stroške za ureditev vodovoda nosi tisti, ki je zakrivil, da novi vodovod ne dela tako kot bi moral.
Predlog, da bi prispevali tudi straški občini večji znesek, je povzročil skoraj hudo kri. Delavci so povedali, da straški občinski možje še nimajo pravega razumevanja za potrebe delavstva. Načrtujejo tlakovanje ceste, delavci pa nimajo stanovanj, v ieraju ni vodovoda in drugih nujnih naprav. Sklenili so, da občina Straža ne dobi nič, pač pa bodo v lastni režiji gradili v Straži stanovanjski blok, za kar so namenili 2 in pol milijona dinarjev. Stanovanja so za ljudi najbolj potrebna, posebno v Straži, kjer se industrija še razvija. Gradnja stanovanj pa je prav tako v korist skupnosti. Zato bodo dali za gradnjo stanovanjske hiše še ostali fond za prosto razpolaganje, ki ga bodo uBtvarili do konca leta. Delitev dobička so odložili do konca leta, ko bodo imeli še boljši pregled nad ustvarjenimi dohodki.
Delovni kolektiv Lesno industrijskega podjetja je spoznal svojo vlogo pri upravljanju podjetja. K temu so znatno pripomogli zbori proizvajalcev na vseh obratih in deloviščih, zato gre vse iz dneva v dan laže, čeprav ne brez težav in precejšnjih naporov vseh članov kolektiva. Ker se sečnja lesa manjša iz leta v leto, upravni odbor podjetja že razmišlja o delni preusmeritvi proizvodnje na finalne in polfinalne izdelke, v težnji za Čim boljšo izrabo lesa in boljšim zaslužkom. 2e sedaj izpodriva boljša kvaliteta na tržišču slabšo. Tudi splošni gospodarski razvoj narekuje usmeritev na finejšo obdelavo razpoložljivih količin lesa, tako da je možno dati pri manjših količinah zaslužek večim delavcem, finalni in polfinalni izdelki pa dajo višjo ceno in ima od tega korist vsa družba.
Prispevek LIP-ovega kolektiva komunalnemu gospodarstvu v okraju pa naj bo hkrati vzgled, kako ie treba gledati na našo socialistično skupnost.
nike volili preko splošnih kmetijskih zadrug. S tem je ponovno poudarjena vloga splošnih kmetijskih zadrug na vasi. Priznano jim je, da so močna gospodarska organizacija našega kmeta. V novomeškem okraju združujejo v svojem okviru 82 % vseh kmetov in so zato sposobne in poklicane, da sodelujejo v reševanju vseh problemov, ki se dotikajo gospodarskega napredka v občini oziroma okraju.
Na občnih zborih bodo kmetje-zadružniki izvolili delegate, ki bodo volili odbornike v zbor proizvajalcev. Volitve so v tem slučaju posredne in neposredne. Posredne takrat, ko splošna kmetijska zadruga ni dovolj številčna in s tem nanjo ne odpade dovolj narodnega dohodka, da bi imela svoje predstavnike-odbornike v zboru proizvajalcev. Neposredne pa so takrat, ko splošna kmetijska zadruga šteje (v našem okraju) 900 Članov in več in ima s tem pravico voliti samostojno in direktno odbornika v zbor proizvajalcev.
Ker bodo zbori proizvajalcev soodločali o gospodarskem razvoju poedine teritorialne enote, je posebno važno, da se kmetje-zadružniki temeljito pomenijo, zakaj, kako in koga bodo volili kot delegata odnosno odbornika. Da bi pa lahko temeljito pripravljeni prišli na volitve, je potrebno na teh občnih zborih do podrobnosti prerešetati dosedanje delo kmetijske zadruge, kritično in pošteno oceniti vse uspehe in neuspehe zadruge. Na temelju dosedanjih, izkušenj, predvsem pa z ozirom na potrebe razvoja kmetijstva, modernizacije, obdelave lokalnih in splošnih melioracij, izboljšanja in dviga živinoreje, obnove vinogradništva in razširitve sadovnjakov je pa potrebno zadrugi dati točne smernice bodočega gospodarskega razvoja.
Po takšni diskusiji tudi ne bo" težko pravilno izbrati delegate izmed onih kmetov zadružnikov, ki so že do sedaj dokazali svojo predanost socialistični izgradnji naše domovine, gospodarsko razgledanost in nesebičnost v delu. Od delegatov odnosno odbornikov zbora proizvajalcev se Še zahteva, da razumejo in poznajo celotno problematiko gospodarstva v merilu naše države, okraja in občine. Le takšni odborniki bodo pravilno reševali gospodarska vprašanja svojega področja v povezavi s skupnim gospodarstvom naše socialistične domovine.
Okrajna zadružna zveza Novo mesto
Razdelitev okraja Novo mesto na volilne enote
Det.  S«. 1-3489-21/1-52
Predmet: Razdelitev okraja na volilne enote.
Okrajni ljudski odbor Novo mesto je na seji dne 17. okt. 1952 sprejel na podlaci 27. čl. zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov tale
SKLEP
0 razdelitvi okraja Novo mesto na volilne enote.
I.
Za volitve odbornikov okrajnega zbora, ki bodo dne 7. dec. 1952, se razdeli okraj Novo mesto na 50 volilnih enot, in sicer:
t. Volilna enota št. 1 obsega ozemlje občinskega   ljudskega   odbora   Brusnice   in voli
1 odbornika.
2. volilnf enota St. 2 obsega ozemlje občinskega ljudskega odbora Dobrnič in voli 1 odbornika.
3. Volilna enota št. 3 voli enega odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Dol. Toplice: Podturen, Mcniška vas, Scla, Obrh, Suhor, Pod-hosta, Loška vas. Poljane, Občicc, Stare žage, Zarigeljc.
4. Volilna enota št. 4 voli 1 odbornika In obsega naslednje vasi ObLO Dol. Toplice: Vršna scla, Laze, Dobindol, Verdun, Gor. Sušice, Hrib, Blaževec, Pleš, Seč, Travni dol.
5. Volilna enota št. 5 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Dol. Toplice: Dol. Toplice, Gradišče Dol. In Gor., Gor. in Dol. Polje, Soteska, Drenjc, Garbjc, Dol. Sušice, SeliŠče, Gor. in Dol. Bušinc, Mali in Vel. Rigelj.
6. Volilna enota št. 6 obsega celotno ozemlje ObLO Dvor in voli 1 odbornika.
7. Volilnn enota št. 7 voli 1 odbornika in obsega naslednjo vasi ObLO Gotna vas: Šmihel, Gotna vas, Rcgrča vas, Vel. Skrjanče, Male Skrjanče, Borlčevo, Brod, Srebrnife, Vrh pri Ljubnem, Petane, Gor. Mrašcvo, Mali Podlju-ben, Idinščinaf
8. Volilna enota št. S voli 1 odbornika ln obsega naslednje vasi ObLO Gotna vas: Smo-lenja vas. Mali Slatnik, Mala in Velika Cikava, Krka, Žihovo selo, Dolenja vas, Sela pri Ra-težu, Vel. Slatnik,  Potov vrh.
9. Volilna enota št, 9 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Gotna vas: Sto-piče, Mali in Veliki Oreliek, Hrib, Hrušica, Brezovica, Sentjošt, Dol. Težka voda, Črmoš-njice, Gor. Težka voda, Plemberk, Verdun, Dolž, Iglcnk, Vrhe, Pušče, Zajčji vrh, Sela pri Zajčjem  vrhu, Pangerčgnn.
Kočevje je proslavilo Dan Združenih narodov
Na praznik Združenih narodov je bila v mestu lepa proslava, ki jo je priredil pododbor društva Združenih narodov za mesto Kočevje. Tajnik društva tov. Kotar, direktor tukajšnje gimnazije, je v poljudnih besedah tolmačil dejavnost Organizacije združenih narodov, njen sestav in posamezne dolžnosti njenih ustanov ozir. organov ter veliko vlogo naše države, ki jo je že dokazala z objektivnim ocenjevanjem svetovnih dogajanj in z doslednim izvajanjem in izvrševanjem svojih izjav in danih obvez. Nato je bil kulturno-prosvetni program, pri katerem so so--delovali člani glasbene šole, gimnazijski pevski zbor in člani sindikalnega gledališča.
Okrajna opekarna v Zalogu pri Novem mestu je letos 14. aprila postala _ žrtev požara. Zgoreli so vsi objekti razen nekaj sušilnih lop, ki so jih rešili gasilci. Mnogi so ugibali o vzroku požara in o tera, če bo še kdaj tam stala opekarna ali ne. Za delovni kolektiv opekarne pa ni bilo časa za ugibanje. Zanj je pomenilo vprašanje obstoja opekarne vprašanje lastne zaposlitve in kruha. Treba so je bilo hitro odločiti. K sreči je bila opekarna s stroji vred zavarovana pri Državnem zavarovalnem zavodu, ki Je tudi takoj Izplačal odgovarjajočo zavarovalnino.
Kolektiv je odločil, da takoj prične z obnovo opekarne. Vodstvo del je prevzel Janko Mišigoj Iz Novega mesta ln se z vsemi delavci vred takoj zagrizel v obnovo. Prvi zidarji so prišli 5. junija. Del obnove je prevzelo gradbeno podjetje »Pionir«, ki je tudi sicer veliko pomagalo pri obnovi, del gradnje, zlasti nameščanje strojev, pa je opravil kolektiv v lastni režiji. Ravnatelj Janko Mišigoj je bil kot strokovnjak seveda povsod prvi in zadnji pri delu, tako zatrjujejo vsi delavci. Kupili so zelo ugodno nov stroj *a izdelavo zidakov. Njegova zmogljivost je najmanj 24.000 zidakov v osmih urah. Prizadevanje vodstva podjetja ln vsega kolektiva ni ostalo brez uspeha: že sredi septembra so pognali v reden obrat obnovljeno opekarno. Te dni bodo spet zakurili krožno peč, kajti 700.000 opek nove produkcije je že pripravljenih za žganje. Hkrati z zidaki so il pripravili za peč tudi okrog 20 različnih vrst strešnikov. Te bodo po žganju preko zime preizkusili na lastni strehi: tiste vrste, ki se bodo najbolj obnesle, bodo proizvajali v prihodnji sezoni. Novi stroj za zidake ima tudi to prednost, da bodo z njim lahko proizvajali tudi votlake ln stropnike. Odveč bi bilo poudarjati, da io vsi obnovljeni objekti bolj ao-lidno in praktično zgrajeni kot so bili prejšnji, posebno še, ker io upoštevali vse požarnovarnostne predpise, česar prej ni bilo.
Po požaru je ▼ opekarni prenehala sindikalna organizacija, pa tudi delavski svet tn upravni odbor sta nekje zvodenela. Po končani obnovi je bilo treba začeti znova, Najprej so 21. oktobra postavili na noge sindikalno podružnico, 22. oktobra pa so izvolili predsednika delavskega sveta in upravni odbor podjetja. Za predsednika so soglasno Izbrali tov. Vinka Speliča, ki ga vsi poznajo kot naj-
bolj požrtvovalnega delavca ln ki — kot so zatrjevali — tudi pozna vse probleme podjetja kot malokdo. Novo izvoljeni predsednik je takoj seznanil kolektiv z nujnimi nalogamt ln nakazal razne probleme, ki jih bo treba preko ziine rešiti. V načrtu je gradnja novih in večjih sušilnih lop. Ena taka že stoji. Sušilne naprave so'namreč ozko grlo opekarne. V podjetju imajo tudi mehanično delavnico. Preko zime bodo sami izdelali avtomat za rezanje opeke pri stroju, prav tako tudi voziček na gumijasta kolesa za razvažanje opeke. S tem bodo odpadli vsi Industrijski tiri. Preračunali so. da bodo samo pri izdelavi avtomata za rezanje opeke ln vozička_ za prevažanje opeke prihranili podjetju nekaj sto tisoč dinarjev. Sedaj grade velik vodnjak s talno vodo v bližini stavb. Voda jim bo služila za obrat, prav tako ' pa bo na razpolago zadostna količina vode za primer požara. Do sedaj so črpali vodo iz 500 metrov oddaljene Krke, kar je bilo veliko dražje in večkrat negotovo, ker se je črpalka na tako daljavo rada pokvarila.
»Če boste kaj pisali o nas,, ne pozabite zapisati, kako nujno nam je potreben most čez Krko!« so mi zabičali vsi člani kolektiva. Da, to je resnično! Dovoz do opekarne, pa tudi sam dohod je ob vsakem količkaj mokrem vremenu skoraj nemogoč. Pot proti Čcšči vasi ali proti Straži je večji del leta neprehodna zaradi izredno mehkega terena. 8 tem je opekarni onemogočeno, da prodaja opeko neposredno v okolici, ker je navezana na odpo-šiljanje le po železnici. Seveda bi bila na primer dobava opeke v Novo mesto ali okolico po železnici veliko predraga. Kar velja glede mostu čez Krko za opekarno, pa velja v enaki meri za vse bližnje vasi In državno posestvo Zalog. Krka jo na tem mestu zelo ozka in prav primerna za p'emostitev. Prav bi bilo in potrebno, da se za zgraditev vsaj lesenega mostu zavzamejo tudi vaščani tn vsi merodajni, ker bi bil most v vsakem pogledu potreben.
Pa še nekaj so ml zaupno potožili člnni kolektiva. Radi bi videli, da bi jih vsaj od časa do časa obiskal član gospodarskega sveta OLO Novo mesto, ali kak član Okrajnega ljud skeg^a odbora, čigar podjetje je opekarna. Vsaj ob spravljanju obnovljene tovarne v pogon in morda še ob predaji podjetja upravnemu odboru bi se prav lahko kdo udeležil slavja v obnovljenem podjetju. —R._
10. Volilna enota št. 10 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Gotna vas: Pod-grad, Vel. in Mali Cerovec, Jurna vas, Koroška vas, Gor. In Spodnja Pristava, Mihovec, Konec, Vinja vas.
11. Volilna enota št. 11 voli 1 odbornika ln obsega naslednje vasi ObLO Gotna vas: Birčna vas, Stranska vas, Vel. Podljuben, Rajnušc, Rakovnik, Gor. in  Dol.  Lakovnice, Jama.
12. Volilna enota št. 12 obsega celotno ozemlje ObLO Hinje in voli i odbornika,
13. Volilna enota št, 13 obsega celotno ozemlje ObLO Mirna in voli 1 odbornika.
14. Volilna enota št. 14 voli I odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Mirna peč: Mirnu peč, Ivanja vas, Češnjice, Malcnska vas, Mali vrh. Jablan, Dol. Vrhovo, Gor. Vrhovo, Goriška vas, Golobinjck, Grčvrh, Dol. Podboršt, Gor. Podboršt, Vel. Kal, Mali Kal, Orkljevec, Dobje
15. Volilna enota št. 15 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Mirna peč: Dol, Globodol, Srednji Globodol, Gor. Globodol, Jordan kal, Vrhpeč, Jelše, Biška vas.
16. Volilna enota št. 16 voli 1 odbornika ln obsega naslednje vasi ObLO Mirna peč: Dol. vas, Hrastcj, Poljane, Čemše, Sentjurij, Hinelj-čič, Globočdol, Sela pri Zagovirici, Zagorka, Dol. Karteljcvo, Gor. Karteljevo, Dol. Kanin je. Gor.   Kamnje in Hmeljnik.
17. Volilna enota št. 1? voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Mokronog: Mokronog, Pogled z zaselki, Preloge, Dolina in žalostna gora, Sv. Križ, Rlbjak ln Slepšek, Vrh nad Mokronogom, Brezovica, Srednji Lakcnc, Zgur. Lakenc, Spod. Lakenc.
18. Volilna enota št. 18 voli 1 odbornika ln obsega naslednje vasi ObLO Mokronog: Hra-stovica, Brumna vas, Most, Martinja vas, Puščava, Ornlce, Ostrožnik, Gorenja vas, Križni vrh, Log. Bočje.
19. Volilna enota št. 19 voli 1 odbornika in obsega naslednje območje LO MO Novo mesto: Cankarjevo ulico, Seidlovo cesto, LoČensko cesto, Gcrdešičevo ulico, K Sodišču, Kratko ulico, Vrhovčevo ulico, Strellško ulico, Poštno ulico, Dilančevo ulico, V Mlin in Šolsko ulico,
20. Volilna enota Št. 20 voli I odbornika in obsega naslednjo območje LO MO Novo mesto: Tavčarjevo cesto, Ljubljansko cesto od hiš. št. 26 do 41, Mestne njive, Krekovo ulico, Kolodvorsko cesto, Bršljin, Cegelnico, Malo Bučno vas in Foersterjevo ulico.
21. Volilna enota št. 21 voli i odbornika in obsega naslednje ohraočje LO MO Novo mesto: Glavni trg. Frančiškansko ulico, Delelovo ulico, Jenkovo ulico, Ljubljansko cesto od hiš št. i do 28, Kapucinski trg, Defrančeškljevo ulico in ulico na Loko.
22. Volilna enota št. 22 voli 1 odbornika in obsega naslednje območje LO MO Novo mesto: Breg, Pugljevo ulico, Sv. Jurija ulico, Kosovo ulico, Društveni trg, Društveno ulico. Sokolsko ulico, Katarlnin trg, Strmo stezo, Kastelčevo ulico, Arkovo ulico, Florjanov trg, Cerkveno ulico, Proštijsko ulico, Križatljsko ulico, Kapiteljsko ulico ln Mej vrti.
23. Volilna enota št. ti voli 1 odbornika In obsega naslednje območje LO MO Novo mesto; Žabjo vas, Ragovo, Zagrebško cesto, Kandljsko cesto in Ragovsko cesto.
24. Volilna enota št. 24 voli 1 odbornika in obsega naslednje območje LO MO Novo mesto: Karlovško cesto, Skalickijcvo ulico, Prešernovo cesto, Stemburjevo ulico, Trdinovo cesto, Suk-Ijetovo cesto od hiš, št. 1 do 18 in Resljevo cesto,
25. Volilna enota št. 25 voli 1 odbornika in obsega naslednje območje LO MO Novo mesto: Smihelsko cesto, Dr. Volčlčevo ulico, Irčo vaš, in Sukljetovo cesto od hiš. Št. 19 dalje.
26. Volilna enota št. 26 obsega celotno ozemlje ObLO Prečna in voli  1 odbornika.
27. Volilna enota št. 27 voli 1 odbornika ln obsega naslednje vasi ObLO Rakovnik: Sent-rupert. Brinje, Trstenik, Stražo, Rakovnik, Slovensko vas, Zabukovje, Zaloko, Okrog, Ravnik, Skrljevo in Drago.
28. Volilna enota št. 28 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Rakovnik: \ Pre-lesje, Bistrico, Gor. in Dol. Jesenice. Rožen-berk, Mali ln Vel. Cirnik, Svinjsko, Kostanjevico, Hom. Ravne, Hrastno, Vrh.
29. Volilna enota št. 29 voli 1 odbornika in obsega celotno ozemlje ObLO Straža.
30. Volilna enota št. 30 voli 1 odbornika ln, oliscpu  naslednjo  vasi  ObLO Skoctian: Grmov-
1 je, Savlnck, Hraslnlje. Stopno, Staro Bučko. Reso, Hudenje Čučjo mlako, Dobravo, Toma/jo vas, Dobruško vas, Ruhno vas, Stranje, Dol, Staro vas, Osrečje, Osredek.
31. Volilna enota št. 31 voli I odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Skocijan: Skoeijan, Zalog, Zloganje, Segonje, Goriško vas, Goriško poro, Bregonee, Gor, Dole. Dol. Dole, Jelendol, Mačkovec, Otresk, Zagrad, Vel. Poljane, Ga-bernik, Gor. Staro vas, Klenovlk, Male Poljane.
32. Volilna enota št. 32 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Smarjetn: Smar-jeto, Dolenjo vas, Strelac, Vfladevino. del Orešja.   Gorenjo   vas,   Kadulje,   Sela, Vinico,
Orešje, Zbure, ZaborŠt, Zagorico, Klevevž, Dol, Grič, čelevc, Strmca.
33. Volilna enota št. 33 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Šiuarjela: Žalovče, Dol. in Gor Toplice, Obrh, Brezovico, Družinsko vas, Sela, Kronovo. Građenje, Vinji vrh, Hrib, Drago, Belo cerkev.
34. Volilna enota »t. 34 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Šentjernej: Šentjernej, Šmalčjo vas, Mihovico, Roje, Dramo, Ostrog, Šentjakob, Groblje, Ledečo vas. Hrvaški brod, Zameško, Gor. Brezovico, Vrh, Dnbra-vico, Razdrto.
35. Volilna enota št. 35 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Šentjernej: Dol. Staro vas, Brezje, Imcnjc, Rakovnik, Volčkovo vas, Vrbovce. Vel. Ban, Mali Ban, Drča, Javo-rovica, Apncnik, Vratno.
36. Volilna enota št. 36 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Šentjernej: Sela, Dol. Brezovico, Šmarje, Zvabovo, Jelšo, Dol. Vrhpolje, Stran, Gor. Vrhpolje, Mihovo, Ccrov log, Orehovico, Gor. Staro vas, Loko.
37. Volilna enota št. 3? voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Šentjernej: Gor. Mokropolje, Pristavo, Znpuže, Tolsti vrh, Hrast-je. Dol. Mokropolje, Gor. Gradišče, Dol. Gradišče, Praporčc. Gmajnleo, Breško vas, Prista-vico, Gor. Gomilo, Čadraže, Dol. Maharovc, Gor, Maharovc.
38. Volilna enota st. 38 obsega celotno ozemlje ObLO Trebelno in voli 1 odbornika.
39. Volilna enota št. 39 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Trebnje: Lukovk, Češnjevk, Lipnik, Zavrh, Parjevec, Gor. Dobravo, Jezero, Rihpovec, Ostervac z naselki: Zvale, Studenca, Jačkovcc, — Dol. Nemško vas, Breg, Dol. Podboršt, Rodne, Gor. Dobravo, Meglenik, Gradišče, Dolgo njivo. Dol. Ponikve, Gor.  Ponikve, Grm,  Dečjo vas, Pungert.
40. Volilna enota št. 40 voli 1 odbornika in. obsega naslednje vasi ObLO Trebnje: Vrhtreb-nje, Grmado, Repče, Trebnje, Cviblje, Paradiž, Pekel, Pristavo, Studenec, Stari trg, Odrgo, Kamno goro, Vino gorico, Praporče, Hrib, Dol. Medvedje selo. Gor. Medvedje selo, Primštnl, Dul, Sv. Štefan, Gor. Nemška vas, Rožni vrh. Kamni potok, Belšinja vas, Zidani most, Breza, Benečija, Grč, Plnska.
41. Volilna enota št. 41 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Trebnje: Račje selo, Hudeje, Križ, Kriško reber, Vrhovo. Blato. Vel. Sevnica, Mala Sevnica, Črni potok, Račje selo.
42. Volilna enota št. 42 voli 1 odbornika in obsega celotno ozemlje ObLO Trška gora.
43. Volilna enota št. 43 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Vel. Loka: Dolga njiva, Potok, Marčji dol, Vrhovo, Gor. in Dol. Prapreče, Scntlovrcnc, Martinja vas. Mali Videm, Krtina, Zabjek. Muhabran, Kukenberk. Gor. Vrh, Kamni vrh, Dol. Vrh in Zagrič.
44. Volilna enota št. 44 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Vel. Loka: Čatež, Dol. vas, Zagorica, Gor. vas, Goljek, Sajenice, Trebanjski vrh, Roje, Razborje, Vel. Loka, Trnje, Iglenk, Mrzla luža, Korenitka, Mala Loka, Mačkovec. Skovec in Gor. Podboršt.
45. Volilna ennia št. 45 Veliki Gaber voli 1 odbornika in obsega celotno ozemlje ObLO Veliki Gaber.
46. Volilna enota št. 46 voli 1 odbornika la obsega vasi ObLO Zagrndec: Vel. in Mali Ko-rin, Kal. Ambms, Primča, vas, Kamen vrh. Višnja, Bakrč. Brezovi dol.
47. Volilna enota št. 47 voli 1 odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Zagradec: Grin-tovec, Dcčja vas, Kuželjcvee, Zagradec, Fužina, Malo Globoko, Gahrovkn, Valična vas, Vel. in Mala Rebrca, Tolčane, Češnjice, Breg. Marinča vas. Kutni vrh in Vel. Globoko.
48. Volilna enota št. 48 voli 1 odbornika In obsega naslednje vasi ObLO Žužemberk: Reher, Zalisec, Bogdanja vas, Građene, Malo Lime, Vel. Lipje, Klopca. Vrhovo, Dol. Križ. Sv. Križ, Vrh. Žužemberk. Cvibelj. Zafara, Prapreče in Stranska vas.
49. Volilna enota št. 49 voli t odbornika ln obsega naslednje vasi ObLO Žužemberk: šmihel, Dešeča vas. Poljane, Sv, Marjeta, Plešivec, Klečet,  Drnšfn vas.
50. Volilna enota št. 50 voli i odbornika in obsega naslednje vasi ObLO Žužemberk Sela, Sumberk, Orlaka, Zavrh. Srabotniee, Bnbna pora. Gor. Selce. Dol. Porišnmhcrk. Gor. Pod-šnmhe.rk, ArPovra. Prdbukovje. Log, Koli.;. Volčje jnmr, Vrtafn. Replje.
II.
Ta sklep se razglasi na razglasni deski okrajnega LO in na razglasnih deskah ljudskih odborov v okraju ter po vseh oblinah v okraju na krajevno običajen način In velja od dneva razglasitve na razglasni deski okrajnega ljudskega odbora.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Novo mesto, 17. oktobra 1932.
Predsednik: Viktor Zupančič
Obnovljena okrajna opekarna v Zalnpu Je spet v polnem teku. Na sliki; pogled na glavno stavbo s krožno pečjo
Mesto Kočevje ima za seboj žc precejšno zgodovino, saj je znano še lz časov, ko so Turki vpadali na slovensko ozemlje in ie bilo že tedaj trikrat popolnoma požgauo. v letih 1350 do Ob? so se začeli v mesto in okolico naseljevati Nemci in mesto je dobilo popolnoma nemški značaj.
Tedanji prebivalci so se bavili predvsem s poljedelstvom, živinorejo in trgovino, kmalu pa se je pričela razvijati tudi obrt. Lastniki obrtnih delavnic so bili po večini Nemci. Leta 1471 je bilo Kočevje povzdignjeno in potrjeno za mesto ter je v letu 1785 imelo ie 91 biš. Dotok  novih  ljudi,  razvoj  trgovine, predvsem
Pa obrti, vse to je dajalo mestu drugo lice. rebivalci so se preživljali največ s trgovino in obrtjo, okolica pa se je preživljala z živinorejo, S kmetijstvom in delno s krosnjarstvom. V 18. stoletju se je že močno razvila obrt in industrija. V tem času imamo v mestu žc rudnik rjavega premoga in druge večje industrijske obrate.
Pred drugo svetovno vojno (v letu 1939) ima mesto že 386 stanovanjskih hiš s 3079 prebivalcev — vštevši Mahovnik ln Rudnik. V tem času je bilo v mestu 230 trgovin in obrtnih delavnic, 39 gostinskih obratov, 3 kavarne, rudnik rjavega premoga, 2 tekstilni tovarni, 4 parne žage itd. Z razvojem obrti in industrije se je socialna struktura prebivalstva v mestu občutno spremenila. V obrti, industriji in trgovini je bilo zaposlenih 47,8*/» ljudi. Vsa večja gospodarska podjetja so bila v rokah kočevskih Nemcev, ki so mesto smatrali za nemško. V mestu so govorili večinoma v nemškem jeziku, na trgovinah io gostilnah pa so bili nemški napisi Kočevski Nemci so imeli tudi svoje šole in so bili celo primeri, da so slovenski otroci morali hoditi v nemško šolo. Preko raznih prosvetnih in drugih društev se je razširjala stalna borba med Slovenci in kočevskimi Nemci. Slednji so se smatrali za več vredne od Slovencev. Leta 1941, ob razpadu stare Jugoslavije, so se kočevski Nemci preselili iz mesta in okolice pod Hitlerjev rajh ter zasedli vsa večja posestva po Štajerskem v okolici Brežic, od koder so Nemci izselili prebivalstvo ▼ Srbijo. v
Gospodarski in drugi problemi mesta Kočevje
Med okupacijo se je večina prebivalstva v mestu opredelila na stran OF. Tako je na območju mesta 400 ljudi aktivno sodelovalo v NOB v raznih odredih in brigadah, 200 ljudi pa je bilo odpeljanih v internacijo. Od vseh teh je v partizanih padlo 131 borcev, žrtev fašističnega terorja pa je bilo 87. Mesto je bilo do dveh tretjin popolnoma porušeno in je bilo eno izmed najbolj razdejanih mest v Sloveniji.
Po osvoboditvi so se pojavili tež.kl problemi. Na eni strani opustošeno mesto ln pomanjkanje domačega kadra, po drugI strani pa dotok novega prebivalstva iz različnih krajev ln različnih mentalitet. Navzlic temu, da so se Nemci med vojno izselili, se število prebivalstvo ni zmanjšulo, temveč se je povečalo, ker so stalno prihajali v inesto novi ljudje, tako da šteje mesto sedaj, če upoštevamo tudi sezonske delavce, okrog 5000 prebivalcev. Kulturno življenje in vsa ostala dejavnost v mestu so je po osvoboditvi začela razvijati popolnoma na novo. Zato ni nič čudnega, če je bilo v mestu prve čase precej primitivnosti ln nizek kulturni razvoj, kar pa se navzlic ogromnemu napredku zadnjih let odraža še danes.
Po letu 1945 je mesto kljub raznim težavam doseglo velik napredek na gospodarskem in kulturnem področju, V mestu deluje dram-skii skupina, ki daje na oder že precej kvalitetne predstove. Tudi na gimnaziji Imajo igralsko skupino. V mestu delujejo pevski zbori in kino, v zadnjem letu pa se je posebno razvila telesna vzgoja z raznimi odseki kot so nogomet, odbojka, plavanje, telovadba itd. Obnovljen je bivši telovadni doni. ki služi za razne prosvetne in fizkulturne namene. Popolnoma prenovljena je kino dvorana, na novo /grajeno letno kopališče z dobro postrežbo. Odprta je lepa, moderno urejena kavarna. V mestu je bilo obnovljenih 75 družinskih in 50 samskih Stanovanj, nad 15 trgovskih lokalov in sklndišč, v delu pa je tudi tlakovanje ceste skozi mesto.
Kljub temu, da je v mestu, katerega obnova
je potekala prav počasi, napravljen že velik napredek, je še vrsta problemov, ki bodo zahtevali še ogromno naporov in truda, da bodo vs*» stvari napravljene. Vedno bolj pereče je stanovanjsko vprašanje, saj imamo čez sto nerešenih prošenj, kar je za mesto Kočevje zelo veliko. Življenjsko vprašanje mesta je nadalje vodovod, ki je star že nad 50 let, med vojno pa jo bil tako poškodovan, da se 60% vode izgublja, Pomanjkanje vode v zajetju povzroča, da se mora zlasti v sušnih dneh vodovod zapirati, tako da vsled tega vdirajo v razpokune cevi razne fekalije, ki povzročajo kužne bolezni. Tako je bilo lani nad 500 obolenj na tifusu. Razne komisije so ugotovile, da je potrebna popolna rcpanitiirn celotnega vodovoda z vsemi novimi priključki. Delo se je sicer že pričelo, manjka pa denarnih sredstev in bo to končano predvidoma prihodnje leto. Pereče vprašanje je kanalizacija, ki je zelo slaba aH pa je sploh ni.
Potrebna je ureditev struge ln jezu u Rinži ter še vrsta raznih objektov, ki so nujno potrebni, kot na primer: splošno kopališče, tržnica, javno stranišče, klavnica s hladilnico, popolno tlakovanje ceste in nujno povečanje stanovanjskega fonda. V mestu je precej razvita obrt ln industrija in je večina v socialističnem sektorju, privatnih obrtnikov ie prav malo. Zaradi stalnega naraščanja socialističnih pozicij v mestu, kakor tudi državnih posestev v okolici, se prebivalstvo stalno veča. Razvoj obrtnih delavnic, zlasti kovinskih, je dosegel tako višino, da jo presegel predvojno proiz vodnjo, primanjkuje pa Še delavcev zidarske, pleskarske ln stavbene stroke. Te bi zelo potrebovali, ker mesto že vedno kaže sledovi* okupacije in je že zaradi zdravstvenih pogojev in zaradi lepšega izgleda nujno potrebno dokončati obnovo in urediti komunalne naprave Zgradbe v mestu, zlasti tiste, ki so pod upravo mestne občine, so zelo poškodovane in jih ni med vojno pa tudi po osvoboditvi nihče temeljito popravljal- Stanarina še zdaleč ne zadošča
za popravila teh stavb. Stranke v stavbah, ki so last mestne občine, so v nekaterih stanovanjih tako stisnjene, da je ogroženo zdravje posameznih družin, dočim imajo nekateri lastniki hiš naravnost razkošna stanovanja. Tako ima na primer mesar Rudolf Pire z ženo in otrokom lepo trisobno stanovanje s kuhinjo v prvem nadstropju njegova mati sama pa ima dve sobi in kuhinjo v pritličju. V mestu pa je precej vcččlanskih družin, ki imajo samo eno sobo in kuhinjo.
Če upoštevamo razvoj in perspektivo mesta z ozirom na velik napredek socialističnega sektorja in nadaljnje povečanje števila prebivalstva, je nujno, da vs.e ustanove in podjetja polagajo več pozornosti gospodarskih in komunalni ureditvi mesta. Težavna so vprašanja raznih strokovnjakov in komisij, ki prihajajo iz Ljubljane glede ureditve in načrtov mesta. Vse te komisije običajno pregledajo kar je treba, dajo poročilo in gredo. Če pa hočemo zvedeti za načrt, moramo Čakati f nedogled. Tako je na primer prišla komisija iz "gro-projekta in podjetja za melioracijo v Ljubljani za ureditev jezu na Rinžl že trikrat v dobi štirih mesecev in je dala načrt v izdelavo Delo je prevzel tov. ing. Korde. Obljubili so, da bo načrt narejen do 13. avgusta, da bi jez lahko začeli delati še pred deževno dobo. Toda navzlic večkratnim urgencam in osebnim obiskom t Ljubljani načrta doslej še nismo prejeli. V Ljubljani se za odgovornost Izdelave načrta Izgovarjajo drug na drugega, tako da zaradi slabega čuta odgovornosti oziroma obljub teh strokovnjakov letos še ne bomo mogli pričeti delati jezu. Načrt za ureditev mesta izdeluje Zavod za urbanizem v Ljubljani že nad dve leti, pa še vedno ni narejen. Tudi tu se ljudje menjajo ln načrt roma lz rok v roke. mesto pa zaman že dolgo čaka, da začne po njem usmerjati gospodarsko dejavnost. Šele v zadnjem času imamo vendar malo upanja, da ga bomo končno le prejeli. Tudi vprašanje elektrifikacije v  mestu je zelo pereče in so
bili že večkrat primeri, da po cele noči nismo imeli luči. Ker pri mestnem odboru ni električnega podjetja, skrbi za to vprašanje DE9 preko svojega zastopnika tov. Grila in je njegova dolžnost, da se za te stvari bolj pozan ima.
Vsi ti problemi mesta Kočevja so samo del nujnih vprašanj, o katerih mora razmišljali ne samo mestni odbor, ampak vsi ljudje, ki žive in delajo na tem področju. Če hočemo, da bo mesto lepo urejeno, da bomo imeli v njem kulturno središče in žarišče napredka naših delovnih ljudi, morajo za to skrbeti tudi delovni kolektivi. Toda za ureditev vseh nujnih Stvari bodo potrebni še milijoni, ki pa jih sam mestni odbor ne zmore. Stvar podjetij odnosno delovnih kolektivov je, da prispevajo k skupnemu deležu za dvig življenjskega standarda, da dobi Kc.čevje pravo lice in da se razvije, kakor je treba. Seveda pa je to tudi stvar višjih forumov, da vidijo težke probleme našega mesta ln nam pomagajo s finančnimi sredstvi.
V oktobru 1943 je bilo v svobodnem Kočevju zasedanje^ kočevskih odposlancev slovenskega naroda. Takrat so se zbrali v Kočevju poslanci iz vse Slovenije. Na zboru so bili sprejeti važni zgodovinski sklepi. Dvorana, v kateri je zasedal zbor kočevskih odposlancev, je obnovljena; napis, ki so ga oskrunili domobranci, bo za vedno ostal kot spomin rm ta zgodovinski dan. Glasi *e: »Narod si bo pisal sodbo sam!« In res si jo ie pisal sam, s puško v roki v NOB pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije si je izbojeval končno zmago. Samo Še eno leto nas loči od zgodovinskega dne, ko bo Kočevje in vsa Slovenija praznovala lo-let-nico zbora kočevskih odposlancev slovenskega naroda. Zato je nujno, da se na ta praznik pripravimo čimbolj svečano in pokažemo, da je v tem času tudi Kočevska napravila velik napredek. Stremeti moramo za tem, da bomo to obletnico dostojno proslavili in da bo do tedaj tudi mesto primerno urejeno, da bodo zabrisani vse sledovi okupatorja. Takoj je treba pričeti s temeljitim urejevanjem mesta. Dobro hi bilo, da bi n« dan obletnice bila v isti dvorani republiška skupščina.
Janez Higler
F4
O.F
Stev. 45.
DOLENJSKI LIST
Stran 3_
IZ tlAS \U KfcAJCV
Mokronoški gostilničar Anton Bule in njegova žena
sodiščem
pred
O nečloveškem ravnanju gostilničarja Bulra ln njegove drupe žene Marije nar) prvo Bul-čevo ženo. Ivanko Zupančič, smo letos 1. avgusta že poročali našim bralcem. Ob izidu odprtega pisma občinskega odbora AFZ in Zveze borcev, ki smo ga objavili v 31. številki, je bila Marija Bule, glavna krivka zlostavljanja Bulčeve prve žene. že v zaporu, 15. oktobra pa sta se oba obtoženca zagovarjala za svoje zločine na javni razpravi pred okrožnim so-diščpm  v  Novem mestu.
Zc leta 1933, ko se je Bule Anton poročil z Zupančič Ivanko, je gledal bolj na njeno doto — ki je znašala najmanj 50 predvojnih tisočakov! — kot pa njeno neuravnovešeno duševno in telesno stanje. Vendar se od nje ni ločil, ker mu je njena dota precej pomagala okrepiti posestvo in gostilno. Med okupacijo je začel razmerje z drugo žensko, šele leta 1948 pa se je od duševno neuravnovešene Zupančič Ivanke ločil in se poročil s Kisel Marijo Tudi po ločitvi je Ivanka Zupančič ostala zaradi gmotnih vprašanj na Btilčevcm domu, v naju 1930 na je sklenila z njim izročilno pogodbo, s katero je Izročila svojo polovico posestva bivšemu možu proti plačilu 50 tisočakov in proti temu, da ji bo nudil brezplačno stanovanje, hrano in oskrbo, kadar se bo nahajala v Mokronogu.
Čeprav Zupančič Iva zaradi svojega zdravstvenega stanja ni bila obvezna delati na posestvu, jo je začela Bule Marija vedno češče siliti k takemu delu, jo pretepati in zlostavljati. Pogosto je kazala Zupančičeva znake lažjih telesnih poškodb, vendar pa Bule Anton svoje druge žene zaradi tega ni posvaril, temveč ji jn nudil pri tem vso mogočo pomoč in
Vrhpolje pri Šentjerneju
Da se brcanje mladoletnih in lasanje žensk ne izplača, se je lahko prepričal na okrajnem sodišču v Novem mestu Janez Jane iz Vrh-polja pri Šentjerneju. Neke nedelje je na paši obrcal 10-)etncga Antona Pavlica, njegovo mater, ki ga je prišla branit, pa je zlasal, tako da ji je izpulil dva šopa las na temenu. Na sodišču so se sicer poravnali in je Pavličeva odstopila od zahteve po kaznovanju, s čimer se je Jane izognil kazni, vseeno pa ga je ta »špas« stal 4000 din. Prav gotovo bi mu ti štirje tisočaki lahko prišli prav za druge koristnejše svrhe. Vsaj malo človečanskega čuta do otrok in ženske bi ga lahko obvarovalo takega izdatka in sramote nejunaškega dejanja proti slabejšemu bitju. Jeza gor, jeza dol, opravičila za tako dejanje ne more biti in ga tudi ni, posebno ne pred zakonom, ki ščiti osebno  nedotakljivost   vsakega državljana!
Rp.
Novo mesto
Neonska razsvetljava si utira pot tudi na Dolenjsko. Majhen poizkus je pred meseci naredilo že mestno Llektropodjetje, velik, okusen napis pa si je omislila pred kratkim novomeška podružnica znanega trgovskega podjetja Slovcnijašport Glavni trg je z okusno reklamo na znani športni trgovini precej pridobil. Podobno osvetlitev namerava uvesti tudi, kakor smo Izvedeli, trgovsko podjetje Rog in še nekatera podjetja.
*
Bogato izbilo športnih potrebščin vam nudi ▼ vsaki izbiri po nizkih cenah tn v priznani konkurenčni kakpvosti novomeška podružnica trgovskega podjetja SLOV ENI J A SPORT na Glavnem trgu! Ko opremljate mladinske sobe s šahi, namiznim tenisom, zabavnimi in vzgojnimi igrami ter pod., si pred nakupom brez-obvezno oglejte športne rekvizite in igre v tej trgovini! Smuči, sani, športne čevlje, nogavice vetrovke, telovadne čevlje, majice, športne obleke itd. vam muli po zmernih cenah in v pestri izbiri SLOVLN1JASPORT v Novem mestu!
Telefon v Adlešičih
Adlešiči so v Beli krajini eden naioddalje-nejših krajev od Črnomlja. Kljub oddaljenosti kraja, ki je bil v stari Jugoslaviji pozabljen od takratnih oblastnikov, pa je sedanja ljudska oblast prav oddaljenejšim krajem posvetila vso pozornost. Tako so Imeli Adlešičani dve leti nižjo gimnazijo, v letošnjem šolskem letu pa je bila zaradi prenizkega števila dijakov ukinjena, ker jc bil svet za prosveto in kulturo pri OLO v Črnomlju mnenja, da gimnazija tudi v bodočih letih nima pogojev za obstoj. S tem odlokom pa se Adlešičani niso zadovoljili in  so  vložili  na  prosvetno  oblast  prošnjo za
nadaljnji obstoj nižje gimnazije, kar je samo nov dokaz, da se je r novi Jugoslaviji volja do napredka okrepila  tudi v  Adlešičih. Skrb,
ki jo Adlešičani posvečajo nadaljnjemu razvoju svoje šolske mladine, je vsekakor hvalevredna.
Mimogrede lahko tudi omenimo, da je bila že pred dvema letoma ta oddaljena vas povsem elektrificirana, kar je zasluga takratnega ravnatelja nižje gimnazije v Adlešičih tov. Dušana Muca, ki je skrbel, da so se dolgdleine priprave za elektrifikacijo vasi tudi izvedle, našel pa je vse razumevanje in podporo tudi pri predstavnikih  oblasti v Črnomlju.
Toda Adlešičani se niso zadovoljili samo z elektrifikacijo vasi! Poskrbeli so tudi za telefon, ker so se zavedali, da jim je prav zaradi oddaljenosti od političnega središča nujno potreben. In zares jc pred dobrim tednom telefonski zvonec prvič zapel v Adlešičih. Tajnik občinskega ljudskega odbora tov. Lojze Cvit-kovič ima mnogo zaslug, da so Adlešičani dobili tudi telefonsko zvezo s svetom, pri njegovem stremljenju pa ga je podpiral in mu pomagal tudi priljubljeni upravnik črnomeljske pošte tov. Kramarič. Ljudje so sami navozill telefonske drogove in izkopali jame zanje vse od Adlešičev do Tribuč. Pri tem delu so bili zlasti agilni vaščani iz Purge in Adlešičev, dočim so se vaščani s Sel in Dolenjcev slabše izkazali. —c.
Zagozdac
Okrajno gradbeno podjetje iz Črnomlja je po naročilu Gospodarskega sveta pri OLO Črnomelj prenovilo streho na poslopju osnovne šole v Zagozdacu in izvršilo tudi druga po-oravila stavbe. Na strehi so zamenjali dosedanje azbestne plošče z opeko. Dela pa so tako »strokovnjaško« izvršili, da jc že ob prvem dežju na več krajih zamakalo in se spet dela Škoda naprej. Opeka na strehi je tako površno zložena, da jo bo prvi večji sneg prav irotovo precejšen del zlomil. Tudi žlebovi še niso popravljeni in teče voda na več krajih po zunanjih zidovih.
Menimo, da bi moralo gradbeno podjetje z večjo resnostjo in čutom odgovornosti izpolniti gradbene obveznosti, dolžnost naročnika pa je. da pred dokončnim obračunom s podjetjem napravi strokovni prevzem izvršenih del. Tako površno delo ni v čast gradbenemu podjetju, ki je dolžno plačati vso škodo kot posledico malomarne izvršitve gradbenega naročila.        P. R.
šmihel pri Novem mestu
Zbora volivcev, ki je bil 29. oktobra zve čer, se je udeležilo okrog 60 volivcev. Potek zbora je bil zelo živahen. Razpravljali srno o gospodarskih, političnih, prosvetnih in komu nalnih problemih kraja in sprejeli več sklepov, ki bodo predloženi občini. Med drugim smo predlagali, da se vendar že uredi javna razsvetljava, da se ukine ena izmed dosedanji!) dveh gostiln, da se popravijo pota ln zgradi vodovod v Regerči vasi. Precej je bilo tudi razpravljanja o davkih, predvsem pa o nepravilnostih, ki so se delale pri obremenitvah, saj so nekateri z enako površino posestva ln z enakim dohodkom obremenjeni trikrat bolj kot drugi.
Po   predlogu   kandidatne   komisije   ln dodatnem predlogu  zbora voli v rev  je zbor sprejel   in   potrdil   kandidatno  Iti.tp  les tih   r r i j u 111 v cev  (izmed katerih sta dve ženski)  In od ka terih bosta dva kandidata izvoljena v občinski ljudski odbor Gotna v**. O. K.
potuho, pri vsem tem pa skrbno skrival pred javnostjo svoje in ženino početje. Večkrat je Zupančič Ivo tudi sam udaril ali sunil. Že tako duševno bolna Zupančičeva je živčno še bolj obolela in hirala. Ob neki priliki je Bulčevu z udarcem pesti odbila Zupančičevi sekalec v spodnji čeljusti. 17. julija letos pa jo je z obuto nogo sunila v spolovilo in ji povzročila hud izliv krvi. Teden dni kasneje jc Bulčeva žena napadla Ivo Zupančič ter ji izpulila velik šop las in prizadejala krvno podpludbo na desni roki. Dan pred tem je nasilna Bulčevka zagrozila Ivi Zupančič celo z. nožem.
Nič. ni tako skrito, da bi ne postalo očito — ljudski pregovor je imel prav tudi v Mokronogu, kjer so ljudje čedalje bolj javno obsojali nečedno zlostavljanje Župančičeve po obeh Bulčevib nasilnikih. Obtoženca sta na javni razpravi v bistvu priznala vso svojo krivdo. Sodišču ju je spoznalo za kriva ter obsodilo:
Rulc Marijo na eno leto in 6 mesecev strogega zapora, Bulca Antona pa na 4 mesece zapora, plačilo l"/i stroškov kazenskega postopanja in 2000 din povprečnine.
Kočevje
Minuli torek je bil sestanek, na katerem se jc razpravljalo, kako poživeti kiilturno-prnsvetno delo in kaj je vzrok, da je na tem polju v mestu zastoj tako v društvih samih kakor tudi pri občinstvu. Posveta se je udeležilo veliko zastopnikov društev, organizacij in ustanov. Nakazanega je bilo veliko dela, bila so tudi razna mišljenja o vzrokih, vendar se razgovor ni sprostil tako, da bi bilo možno dokončno ugotoviti vzroke zastoja in dobiti osnovo, na kateri naj bi se pričelo poživljcno delo. Vsekakor bodo verjetno še taki sestanki, da se bo dokončno rešilo tudi to pereče vprašanje družbenega življenja mesta Kočevje. *
Za razširitev dopisniške mreže med delavci in kmeti za razne časopise se je vršil sestanek, na katerem so se prisotni posvetovali, kako bi pripomogli, da bi bilo v našem časopisju več kratkih poročil o vsem dogajanju v našem okraju, ki je v tem pogledu često zapostavljen, kar so ugotovili skoraj vsi, ki so do sedaj že dopisovali v kateri koli časopis. Vejiko poslanih poročil ni objavljenih, tudi važnih ne, medtem ko bereš lz drugih krajev manj važna poročila, zategnjena na dolgo in široko. Zastopnik >Ljudske pravice« je pojasnil marsikaj in upamo, da bomo tudi v tem pogledu krenili na bolje. Večina prisotnih je zastopala stališče, da jc treba pomagati prvenstveno lokalnim listom, v našem primera »Dolenjskemu listu«, ker le tedaj, če je v listu več poročil iz domačih krajev, istega lahko raz-pečaš in ga potem vsi z veseljem tudi pričakujejo od tedna do tedna. Poskrbeti bo pa treba poleg dopisnikov tudi za naročnike, v čemer se je do sedaj veliko grešilo in kar bo sedaj ena najvažnejših nalog množičnih organizacij.
*
Direkcija Lesnoindustrijskega podjetja se je preselila v nove upravne prostore. Zgrajen ie bil nov prostoren enonadstropnl provizorij, kamor bodo premeščeni vsi uradi v sklopu z LIP in GAP. Dosedanji prostori teh uradov bodo na razpolago mestni občini za dodeljevanje stanovanj. LIP je v tem letu dogradil že tri nove stanovanjske stavbe, v katere so se delavci že vselili, dve pa sta še v gradnji. Neugodno vreme zadržuje dela, vsekakor pa morajo biti te stavbe še pred zimo pod streho. Če bi vsa podjetja dala vsaj delno svoje fonde za prosto razpolaganje za gradnje stanovanjskih hiš za svoje delavce, bi se tako delovna sila ustalila, hkrati bi se pa omililo stanovanjsko vprašanje celotnega mesta.
*
Kinctijskogozdarsko posestvo Kočevje jc naredilo v tem letu velik korak naprej v mehanizaciji svojih obratov in celotnega proizvajalnega poslovanja. Ima novo moderno mlekarno, hladilnico za mesarijo, nabavilo si je potrebno prevozna sredstva in poljedelske stroje. Prav te dni so prejeli zopet moderne stroje za trošenje gnoja, kar bo prihranilo veliko delovne sile in časa, poleg tega bo pa delo temeljiteje opravljeno. »J[0,
Dolenjske Toplice
Dasi še vedno pod vtisom veličastne proslave desete obletnice prvih štirih slovenskih brigad. TopHčani že delajo načrte za bodoča dela. Marsikaj, kar bi moralo biti končano do proslave, ni bilo končano, nekaj del pa je tudi takih, ki v naglici niso bila izvršena tako solidno, kot bi bilo treba, in bodo to sedaj popravili. Gradbeni odbor bo Še nadalje obstajal ln vodil vsa taka nedokončana ali premalo kvalitetno izvršena dela. Treba je urediti še hodnik ob tlakovani cesti, napraviti ograjo okrog prostora za parkiranje avtomobilov, manjkajo trajnejši prometni znaki skozi naselje in podobno. Gradbeni odbor bo poslal posebno delegacijo v Ljubljano, kajti še do danes ni izvršen celotni regulacijski načrt kraja,  ki  bi  moral  biti  žc davno.
Navzlic temu, da so Toplice dobile letos povsem novo lice, pa je vprašanje stanovanj še vedno enako pereče. Gradbeni odbor bo moral razmišljati o novih gradnjah, predvsem o gradnji nove šole in večje občinske stavbe za urade in stanovanja. Podan je bil predlog,
možnost nastopa. Pionirji so se pod vodstvom učiteljstva pridno pripravljali, da pozdravijo v svojem kraju dragega maršala Tita, organizatorji prireditve pa topli.ških pionirjev nisji uvrstili med nastopajoče, kar gotovo zasluži vso grajo. D. G.
Šentjernej
Zbori volivcev so čedalje bolj obiskani. Ljudje se zavedajo, da ni vseeno ali sodelujejo pri gospodarski politiki ali ne. Ni jim vseeno, kdo bo izvoljen v bodoči občinski odbor. Pridno se oglašajo k besedi. Ponekod so znali sporazumno rešiti pravilno razdelitev četrte akontacije. Premalo pa sodelujejo na teh zborih žene, ki so vendar tudi važen faktor pri obravnavanju raznih vprašanj, zlasti tistih, ki zadevajo prav žene, pa tudi pri splošnih vprašanjih povedo marsikaj pametnega. *
Spremenjen je vozni red zagrebškegn avtobusa, ki odhaja sedaj iz Novega mesta ob 4.40, iz Šentjerneja okrog 5.15. Iz Zagreba se vrača ob 14.30 in pride v Šentjernej ob 17. uri. Potem ima zvezo z ljubljanskim večernim vlakom. Nujno je, da ostane vozni red za redni avtobus Šentjernej—Novo mesto in nazaj ne-izpremenjen.
V petek, 31. oktobra, je Krka spet prestopila bregove pri Dobravi. Od 4. do 9. ure pa je tako močno narasla, da je poplavila vasi Drama, Zameško, Čučjn mlaka, Koprlvnik in druge ob Kostanjevici. Ljudje se po cestah pre-peljavajo s čolni. Prav tako tudi po njivah in travnikih. Da te poplave ne koristijo ozi-mlnl, jc jasno. Najbrž bo treba znova sejati. Zasoljo Otok jc res pravi otok, saj je na kilometer daleč obdan z vodo. Otroci iz Dobrave in okolice, ki obiskujejo šentjernejsko gimnazijo, se na to stran pjrevažajo s čolni.
Preteklo nedeljo je bil v počastitev VI. kongresa KPJ Šentjernej zelo lepo okrašen. Zvočnik na trgu ie prenašal govore. Osvobodilna fronta ln Šolske ustanove so kongresu poslale pozdravne brzojavke.
V nedeljo, 9. novembra, bodo naši kmetje, člani KZ Šentjernej in Orehoviea, izvolili zastopnike v svet proizvajalcev pri okrajni skupščini. Zato jc nujno, da se tega občnega zbora udeležimo v čim večjem številu in da izberemo v to, za nas novo ustanovo, najboljše ljudi, saj bosta v njej kmet in delavec soodločala pri  upravljanju  našega gospodarstva.
Slavnostna akademija
ob odhodu delegatov na VI. kongres KPJ
Pred odhodom delegatov partijskih organizficij novomeškega okraja na VI. kongres je bila v četrtek, 30. oktobra zvečer v polni dvorani Doma ljudske prosvete slovesna akademija, katere so se udeležili delegati kongresa: narodni heroj in sekretar (.)K KPS Jože Borštnar, član OK KPS Novo mesto Franc Kolar in sekretar MK KPS Novo mesto Miha Poervina, zastopniki novomeške garnizije JLA, člani OLO in MI A) Novo mesto, predstavniki množičnih organizacij in društev, zastopniki prosvetnih ustanov, delovnih kolektivov in številni  meščani. O delu
in najodločilnejših obdobij v zgodovini KPJ, in o pomenu VI. kongresa je govoril član OK KPS in delegat tovariš Franc Kolar. Množica ie navdušeno pozdravila govornikove klene besede, sekretar Mestnega odbora OF tov. Bogdan VrančiČ pa mu je izročil pozdravno pismo Novomeščanov za Delovno predsedstvo VI. kongresa KPJ ter vdanostne pozdrave vseh delovnih ljudi Dolenjske za naše najvišje partijsko vodstvo.
V umetniškem delu sporeda so sodelovali godba JLA, moški zbor SKUD »Dušan Jereb«, pianist Stane Fink, so-
Partije v zadnjih štirih letih, ki pred- , lopevka prof. Marjanca Kalan, redtator stavljajo nedvomno eno najtežavnejših I Jule Kobe in pevski zbor učiteljišča.
SAP LJUBLJANA - ZIMSKI AVTOBUSNI VOZNI REDI
S 1. novembrom 1952 so bile z uvedbo zimskega voznega reda izvršene na avtobusnih progah SAP Ljubljana naslednje spremembe:
UVEDE SE DIREKTNA AVTOBUSNA PROGA NOVO MESTO— ŽUŽEMBERK—LJUBLJANA.
Odhod iz Novega mesta ob 5.00 uri (Žužemberk ob 6.14 uri), prihod v Ljubljano ob 8.00 uri.
Odhod iz Ljubljane ob 14.45 uri (Žužemberk ob 16.31 uri), prihod v Novo mesto ob 17.45 uri.
Vozna cena 280 din, povratna vozovnica 300 din, nedeljska povratna vozovnica 360 din. — Avtobus vozi vsak dan. Z uvedbo direktne zveze Novo mesto—Žužemberk—Ljubljana odpade 1. XI. 1952 avtobusna proga Dvor—Stična.
AVTOBUSNA PROGA NOVO MESTO—ZAGREB obratuje redno vsak dan z odhodom iz Novega mesta ob 4.40 uri in s prihodom v Zagreb ob 7-55 uri. Odhod iz Zagreba ob 14.30 uri, prihod v Novo mesto-kolodvor ob 17.50 uri. Vozna cena 340 din.
V zimskem času ostanejo v veljavi vsi komercialni popusti podjetja. Za posebne vožnje ponovno znižanje tarife. — Informacije o ostalih nebistvenih popravkih voznih redov dobite v poslovalnici SAP NOVO MESTO, telefon št 117, Glavni trg. SAP LJUBLJANA
TELESNA^ VZGOJA
Prvo športno tekmovanje novoustanovljenega Partizana v Črnomlju
Osmošolec Marko Plut — najboljši mladinec FLRJ v metu kopja!
TD »Partizan« Črnomelj je priredilo na čast VI, kongresa KPJ svoje prvo tekmovanje, na katerem so bili doseženi nekateri odlični rezultati. V dvoboju z garnizionom JLA v Črnomlju so zmagali v atletiki z rezultatom 32:20, v odbojki 3:0 in v namiznem tenisu 5:0.
Že pred tekmovanjem je bilo veliko zanimanje za osmošolen ernomcljske gimnazije Marka Pluta, ki je pretekli teden vrgel kopje 54,82 m. Tudi sedaj nas Marko ni razočaral, saj jc z lepo serijo metov nad 50 metrov, od katerih je bil najboljši ni, dokazal, da jc danes v Jugoslaviji najboljši mladinec v tej disciplini. Zaradi pomanjkanja primernega objekta za atletiko so tekmovali samo v metih in skokih v višino. Nnlctišee za met kopja je zelo slabo, kar že bolj potrdi vrednost rezultata 54,5? m.
Tehnični rezultati iz atletike, tek na 100 m (tekli so po navadni cesti) so naslednji:
Marko Plut (Partizan, Črnomelj) 13,1, Molk (Železničar, Ljubljana) 13,2, Husič, JLA.
8 k o k v višino: Likavcc (Partiznn, Črnomelj) 1,60 m, Molk (Železničar, Ljubljana) 1,55 m in Slavnič (JLA) 1,55 m.
Met bombe: Marko Plut 65,40 m, Popovi« (JLA, Črnomelj) 56,70 m, Husič (JLA, Črnomelj) 53,75 m.
Met krogle (7,25 kg): Marko Plut 9,90 m, Husič 9,80 m, Jerman (Partizan, Črnomelj) 9,73 m.
Met kopja: Marko Plut 54,57 m, Mušič (Partiznn, Črnomelj) 39,10 m, Kaps (Partizan, Črnomelj) 37,65 m.
V odbojki, kjer so zmagali predstavniki društva »Partizan«, se je najbolj odlikoval Ein-sicdler, ki bi po svoji kakovosti lahko igral v vsakem moštvu zvezne lige. V namiznem tenisu  pa  jc  bil  najboljši  sedmošolec Klopčič.
K. M.
0 »PARTIZAN0VEM« DELU V RIBNICI
TVD Partizan Ribnica Je eno najboljših t     Glavni problem v društvu Je, kako opre društev na Dolenjskem, ki dela samostojno | miti telovadnico, ki jc bila od Nemcev po-brez vsake pomoči že nad dve leti. Uprava    polnoma oropana.   Želijo dobiti   vsaj dve
društva s predsednikom Lovšinom, sekre tarjem Kržanom, načelnikom Pakižom tn Kržan Elo, ki so vsi že od mladega telovadci, upravlja in usmerja vse delo prav dobro ln z veliko voljo in zanimanjem. Kljub temu, da so že nekoliko starejši, pa se še vendar počutijo mlade in zdrave ter dajejo dober zgled vsem mlajšim članom, saj celoten odbor aktivno vadi pri vseh vadbenih urah in sodelujejo pri vseh javnih nastopih društva.
Ce govoriš s predsednikom, opaziš, da govori domače ln odkrito, iz česar lahko sklepaš, da boš Imel prijetne urice v društvu. Značilno Je pri njih, da se ne zanašajo dosti na tujo pomoč, ampak delajo kot
■ u   *~ iT-----        *7       k*w»w»,    pravi predsednik:  »ako nam kdo pomaga,
naj bi se Dolenjske loplice proglasile za turi-   smo mu hvaležni, če pa ne, pa tudi jezni
stični kraj.
Tudi vodovodni odbor je razpravljal o dokončni ureditvi vodovoda, o pobiranju vodarine in raznih pomanjkljivostih. Vodni pritisk po ceveh je glede na novi rezervoar premajhen, čemur ie vzrok premnjhna pazljivost pri delu ali pa kakšna napaka. Naglica pri takem delu res ni priporočljiva. — Ponovno postavljena na noge je začela z delom tudi podružnica Turističnega društva. Na zadnji seji so razpravljali predvsem o nujno potrebni javni razsvetljavi, ki je v  resnici  hudo pomanjkljiva.
I * V Dolenjskih Toplicah že več let uspešno deluje mladinski pionirski pevski zbor, ki je z uspehom nastopal žc na večih prireditvah. Lani se je pridno vežbal za nastop na proslavi 400-letnlce Slovenske knjige, vendar ga ni nihče povabil na sodelovanje. To bi bilo nekako opravičljivo zaradi težav pri prevozu, ne more biti pa opravičljivo, da ni bila topliškim pio
ne bomo, ker bomo pa sami delali kolikor znamo. Želimo pa čimveč stikov z ostalimi društvi ter več sporazuma z ostalimi organizacijami in oblastjo.«
Do sedaj jim nihče ni pomagal, ker okrajnega odbora Partizan v Kočevju ni bilo. Kljub temu so imeli vedno vadbo vseh oddelkov in jim je uspelo imeti samostojen letni telovadni nastop. V pisarni društva opaziš na steni prav lepe slike zadnjega nastopa. Nastopili so s prostimi vajami, ki katere so sestavili sami, kar je dokaz požrtvovalnosti ln samostojnega dela. V društvu nI pomanjkanja vodnikov po posameznih oddelkih, kar je redek primer na Dolenjskem. Želijo si še več dela in tečajev za prednjake, da bi se dosedanji in novi prednjak! izpopolnili pri svojem delu in pridobili novih oblik, ki jih Imamo v naši novi organizaciji. Prednjaški tečaj naj bi bil v Ribnici, ki je središče okraja ln bi
nirjem letos na proslavi v domačem kraju dana    bila udeležba številnejša
Kriih^ je eno izmed naših glavnih | koli dobil v usta, požiralnik ali v želodec,  pri  čemer bi  lahko nastopih
urt i<
hranil. Pekovski poklic je prav zalo iz redno odgovorno delo, na katerega gleda družba z razumljivo pozornostjo in izrednim čutom kritičnosti. O nečistoči v krajevni pekariji v Trebnjem se je v občini že večkrat šušljalo to in ono. Zal se nihče ni našel, ki bi z leščerbo javne kontrole malo globje posvetil v razmere pekarne.
Novomeški slikarski mojster Martin Cvelbar je nedavno tega naročil kosilo v gostilni Rogelj v Trebnjem. V kosu kruha, ki ga gostilničarka kupuje v krajevni pekariji, je na svoje največje začudenje našel dva po pribl. 3 cm dolga koščka železa, zelo podobna od-lomljenemu Čevljarskemu šilu, ki sta bila v kruh trdno zapečena. Izključen
najhujše posledice.
Razumemo, da se lahko navzlic največji snagi in trudu izjemoma pripeti smola tudi nekom, da jim zaide v moko, pripravljeno za peko, kakšna primes iz vreče ozir. mlina. Skrajno malomarnost pekarije v Trebnjem pa je treba javno obsoditi in za tak »kruh« prav gotovo tudi nekoga poklicni i na odgovor! Upamo, da bodo merodajni organi poskrbeli, da do takih packarij in morda celo zlonamernih dejanj, ki so lahko v največjo škodo ljudskemu zdravju, tudi v trebanjski pekariji ne bo več prišlof
POPRAVEK
Bralce In naročnike »Dolenjskega lista« pro
blazini, konja in prožno desko, da bi tako povečali kvaliteto vadbenih ur. Sedaj takega orodja nimajo in bi bilo nujno, da ga na kak način tako aktivno društvo dobi.
Društvo meni, da naj se ustanovi dober okrajni odbor Partizana v Kočevju, ki bi Imel nalogo ustanavljati nova društva in pravilno razpolagati s finančnimi sredstvi, ki bi jih dobili od ljudskih odborov in drugih ustanov. Smatrajo za nepravilno, da so se vsa dosedanja sredstva uporabila le za društvo v Kočevju, dočim je Ribnica ostala ob strani ter si ni mogla nabaviti najpotrebnejših rekvizitov,' ki so nujni za vsako društvo.
Z   dobrim   delom   društva,   kakor tudi
Ali v Dolenjskih Toplicah res ni pogojev in volje za telesnovzgojno delo
Po vsej državi se ustanavljajo telcsno-vzgojna društva Partizan, ki vključujejo vse športne pahogc, le v Dolenjskih Toplicah se ta stvar ne gane z mrtve točke, kat se marsikomu zdi nerazumljivo. Pred vojno jo tu obstajala močna organizacija Sokola, ki je imela lepo število Članstva. Tudi po vojni jc bilo ustanovljeno fizknlturno društvo, ki pa je kar na lepem prenehalo z delom, še preden je pokazalo kaj uspehov. Pa je vendar tudi pri nas dovoli mladih ljudi, ki jim je telovadba, izobrazba in razvedrilo potrebno kot vsakdanji kruh. Navzlic temu pa ne pride do ustanovitve organizacije Partizanu.
Poleg mlačnosti tistih, ki bi jim morala biti telesna vzgoja najbolj pri srcu, pa jc močna ovira razmuhu oziroma začetku fizkul-ture pomanjkanje primernih prostorov ln naprav. Temu se je do sedaj posvečalo vse premalo pažnie. V Toplicah ni primerne dvorane za telovadbo, bivši sokolski dom je preurejen v zadružni dom. Dvorana, kjer se zbira na prireditve veliko ljudi, za telovadbo ni primerna   prav   lz   higienskih razlogov.
Prerl vojno so bila v Toplicah štiri kegljišča, sedaj ni nobenega! Nekatera se/ bila uničena med vojno, druga razpadajo in nihče se ne briga zanje. Zanimivo jc, da propadata dve kegljišči pri gostišču »Zdravilišče«, ki bi moralo imeti interes na obnovi in ureditvi vsaj enega kegljišča, saj bi služilo gostom v razvedrilo.
Prav taki pogoji so za ureditev šahovskega kotička, ki bi bil prav tako lahko pri gostišču. Za šahovske krožke so dobri pogoji na nižji gimnaziji, le nekdo hI se moral zavzeti za njihovo ustanovitev. Poučevanje v krožkih bi lahko prevzel kdo izmed učiteljstva ali mladinske organizacije. Kakor ostaje športne organizacije, tako spi v Toplicah seveda tudi strelska družina. Puške čakajo na postaji Ljudske milire strelcev, teh pa od nikoder ni. To se nam lahko smejejo Podturenčani, kjer se je vključilo v strelsko družino že 43 strelcev!
Iz vsega navedenega sledi, da je treba posvetiti več pažnje športnim napravam. Dolenjskim Toplicam je nujno potrebna telovadna dvorana, potrebno je letno odprto kopališče in druge športne  naprave.   Poleg  tega,  da  hi te
okrajnega odbora Partizana v Kočevju in v   lahko   koristno   služile   domačinom,   zlasti ni
pa l>
vse   take  športne  naprave  privabile  v zdravi
Ribnici bi lahko uspelo, da se v tem okraju ustanovi še več društev, ki bi se skupno kvalitetno in množično dvigala ter vzgajala našo mladino.
R. R.
mladini za telesno vzgojo ln razvedrilo,
lišče še več gostov. Za vse Io je dovolj pogojev in tudi sredstva bi se dobila, le začeti je treba vedrilo.
Prvo lahkoatletsko tekmovanje v Zgornji kolpski dolini
Na jugu kočevskega okrajn tvori Kolpa pri- i Prvaki v posameznih panogah so razen orne io in razmeroma široko kostelsko dolino, ki | njenih postali Se:
Marija  Gotenc  iz  Jescnovegn  vrta  v teku na 60 m in metu krogle.
Panika   Štimac   iz  Srabotnika   v   skoka v daljavo,
Janez Kmet iz Farc v metu krogle, Milan KajTež iz Vasi v skokn v višino, Mirko Zdravlč Iz Farc v teku na 60 m. Vsi najboljši slovenski in  hrvatski tekmovalci so bili nagrajeni s knjižnimi darili. Neposredna posledica prvega športnega tekmovanja   pa  je  organiziranje  močne  čete telesno-vzgojne   organizacije   »Partizane   v kosteUki dolini. Inž. Slavko Volk
je VSak dvom, da bi kdorkoli po peki    simo,   da  popravijo   v   zadnji   številki našega
kaj vtikal v kruh. K speči je tovariš Cvelbar pri jedi kruh lomil in je pravočasno opazil smrtno ricvarno primes, ki sliši vse kam prej km v kos kruha! !
rrav lahko pa bi ostra predmeta kdor- 1 rišču, kakor je bilo pomotoma u»ti»ujcno).
tednika naslednje tiskovne napake:
Na L, 2. in 5. strani jc treba zamenjati oznako številke Usta 43 s pravilno številko 41 — Pravilen naslov podlistka na 8. strani 44. što vitke pa se glasi: »Barica je bila 1942. leta bclogardističnem   ujetništvu«   (in   ne »tabu
jaz.no _
je dobila ime po gradu Kostelu. Fizkultnra in šport pa se nista udomačila v tej dolini iz vzrokov, ki so enaki po vsem slovenskem podeželju, ki je oddaljeno od industrijskih centrov.
Nedavno pa je gimnazijska mladina v Far! prebila led. Po uvedbi sistematičnega pouka iz telesne vzgoje, ki se je delno začel že lansko šolsko le I o. je mladina vzljubila športno udej-stvovanje. Dogovorjen je bil dvoboj v nekaterih panogah s sedemlctko iz Broda na Kolpi v sosednji republiki.
Po enomesečnih pripravah je končno 25. oktobra čez sto domačinov v Brodu na Kolpi bilo priča prvemu tekmovanju v teh krajih v lahki atletiki. Slovenska in hrvatska moška in ženska mladina je tekmovala v teku na 60 m, v teku čez drn in strn (1500 m), v metu krogle in skokih v višino in daljino.
Učenci pretežno 1. in 2. razreda gimnazije so pokazali, da imajo v svoji sredi precejšnje število talentov. Učenka 1. razreda gimnazije v Fari. Nevenka Baver iz Grivca, Jc skočila v višino 1,07 m. 13-lctni Andrej Beljan na ie preskočil 122 cm. Tudi časi Albina Ješelnika m Biserke Jank i/ Broda v teku čez drn in strn so pokazali, da lahko postaneta zelo dobra atleta v teku na dolgih progah.
Na tekmovanju so v  vseh  disciplinah sla vili dvojne in trojne zmage gimnazijci iz lun-. To je dokaz, da niso dobri rezultati le posle dica   nadarjenosti,   temveč   tudi   redne vadbe
Zavarovanje učencev pri DOZ
S prlčetkom letoSnjega šolskega leta Je tudi v Beli krajini oživela kampanja za zavarovanje učencev pri DOZ. V preteklih letih so bili številni primeri nesreč šolske mladine na poti v šolo aH Iz šole, na paši, pri pomoči v gospodarstvu itd. Državni zavarovalni zavod je vsem ponesrečencem izplačal zavarovalne vsote ali pa poravnal stroške pri zdravljenju ponesrečencev v bolnišnici. Šolska mladina se danes že v polni meri zaveda • koristi, ki jo zavarovancem nudi DOZ, zato je bil v pričetku letošnjega šolskega leta dosežen visok odstotek zavarovancev tudi po belokranjskih šolah. V Clradacu in Podzemlju se Je šolska mladina 100-odstotno zavarovala, kar Je tudi uspeh
Drevesnice v Beli krajini
V želji, da bi se sadovnjaki v Bell krajini pomladili z novocepljenlm sadnim drevjem odgovarjajočih sort, je belokranjsko učiteljstva na pobudo Sveta za prosveto in kulturo pri OLQ v Črnomlju sklenilo, urediti drevesnice pri vseh šolskih vrtovih. Šolska mladina zbira pečke lesnik In se pripravlja na ureditev gredic za sadni naraščaj. Z vzgojo divjakov v drevesnicah se bo šolski mladini v prihodnjih letih nudila prilika, da bo v šolskih drevesnicah pričela cepiti ln požlahtnjevatl.
JClno
KINO NOVO MESTO PREDVAJA:
Od 7. do 10. novembra: ameriški film »Glas v viharju«.
Od   II.   do   13   novembra:   italijanski film
»Brez milosti«. Od 14. do 17. novembra: ameriški farvni film
»Neptunova hči«.
KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA:
R. in 9. novembra: ameriški film »Vrnitev«. Predstave ob sobotah ob 20., v nedeljo ob 16 in 20.
ZASLUŽEK nudimo samo resnim zastopnikom v vseh krajih Dolenjske. — Naslov v upravi Dolenjskega lista.
pravilne vzgoje ln pouka belokranjskega j PRODAM stavbno parcelo 1600 m* v Kandiji. — učitcljsitva. -c    i      Naslov v upravi Dolenjskega lista.
Stran 4 DOLENJSKILIST štev. 45.
Alf je to vzgojno?
2ivimo v času, ko so vsi napori naše ljudske oblasti usmerjeni v en in edini pravec: vzgojiti socialističnega človeka! Le s humanizmom prežeti vzgojitelji bodo dosegli ta cilj. Raj neki pomenijo besede humanitaren, humaniteta, humanost in humanizem, ki se danes tako pogosto omenjajo v zvezi z vzgojo našega otroka, naše mladine? Nič drugega ko: človekoljuben, dobrodelen, človekoljubnost, človečnost, preosnova življenja in oplemenitena človečnost. Besede so jasne po svoji vsebini in pomenu. Nič čudnega, če socialistična vzgoja ne more mimo njih.
Kdo more danes zanikati, da naše delovno ljudstvo v kratkih letih po domovinski vojni ni storilo vsega, kar je v težavnih okoliščinah bilo le mogoče, dii bi na razvalinah, ki nam jih je zapustil okupator, ne zrasli novi domovi, šole. tovarne, zdravstveni zavodi itd. Vse te gospodarske in kulturne pridobitve pa so namenjene vendar nam sa-
mim, ki se borimo iz dneva v dan za lepše in boljše življenje, namenjene so naši mladini, ki naj vzgojena v pravem socialističnem in humanističnem duhu, uživa napore žulja v ih delavskih rok. Zavedati pa si- moramo, da za srečno življenje naših otrok ni dovolj izboljšati samo materialne pogoje, ampak da je potrebno izboljšati tudi naše vzgojno prizadevanje, da bo naš mladi rod znal zavestno uživali sadove naše socialistične revolucije. In v to delo so poklicani predvsem vzgojitelji: starši, učitelji, profesorji, mladinske organizacije in vsi, ki jim je pri srcu svetla bodočnost naše mladine.
Domača vzgoja je še vedno najvažnejša, ker mora ustvarjati temelje šolski vzgoji. Starši, ki svojih otrok ne bodo pravilno vzgajali, bodo sproti podirali, kar bodo napredni vzgojitelji v šoli s težavo zgradili. Staršem so namenjene te drobne zgodbe iz vsakda-
Društvo prijateljev madine v Novem mestu čakajo velike in odgovorne nafoge
Na pobudo pedagoških delavcev je bil letos T aprilu postavljen iniciativni odbor /a organizacijo Društva prijateljev mladine v Novem mestu Odbor se je lotil dela z vso resnostjo Nubiral je člane, pripravil društvena pravila ter vse ostnlo za ustanovni občni zbor, ki je bil 28. oktobra popoldne v sindikulni dvorani Društvo ima že nad MW članov, izmed katerih se jih je občnega zbora udeležilo toliko, da je bila sindikalna dvorana polna. Navzoči so bili tudi zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij.
Da obstaja v menili vrsta perečih .vprašanj vzgoje mladine, ki jih je treba nujno rešili, je pokazala razprava na občnem zboru, prav ta nerešena vprašanja pa so bila tudi glavna pobuda za ustanovitev Društva prijateljev mladine. O pomenu in nalogah društva je govoril profesor Trdan Vse je i/zvenelo v en sani stavek: skrb vseh za vzgojo socialističnega človeka.
V Novem mestu ni niti enega prostora, ki bi bil na razpolago izključno mladini, kjer bi se lahko shajala, posvečala študiju, branju, fizkulturi in tudi razvedrilu. io velja za šoloobvezno kot za vajeniško mladino. Zato si mladina sama išče razvedrila in izživljunja. toda to ni vedno v skladu z moralo in težnjo socialistične družbe. Okrog 500 predšolskih otrok je v mestu, za vse pu je en sam otroški vrtec, ki lahko sprejme samo do 70 otrok Organizirati ie treba čimprej še več otroških vrtcev, razdeljenih po terenih. Nad 1500 šoloobveznih otrok je v mestu, nimajo pa niti ene mladinske sobe, da o mladinskem domu niti ne govorimo, Mladina ima veselje do Iger izobrazbe in razvedrila Toda kje naj se v tem izživlja, ko mesto ne premore zanjo niti enega bornega prostorčka? Vsi ti problemi naravnost kriče po mladinskem domu v Novem mestu Dom mora biti cilj vsega prizadevanja Društva prijateljev mladine in vseh, ki jim je pravilna vzgoja In bodočnost -mladine pri srcu. To vpia-sanje ne trpi nobenega odlaganja in izgovora! Tako je tudi izzvenela relolna razprava na ustanovnem občnem zboru Društva prijateljev mladine.
V mestu sta dve dijaški kuhinji, ki pa ne odgovarjata potrebam. Sprejet je bil sklep, da se še to jesen obe združita, skupna kuhinj« pa uredi v kletnih prostorih osnovne šole. Zu ta način rešitve dijaške kuhinje se je zavzel tudi načelnik oddelka za prosveto pri okraj nem ljudskem odboru tovariš Ivan Grašič iit obljubil potrebno pomoč Tako bo v tej kuhinji omogočeno, da bodo vsi otroci, ki prihajajo v šolo od zunaj, dobili toplo kosilo.
Se polno drugih problemov, ki so v zvezi z vzgojo mladine je bilo sporočenih na občnem zboru Mladino je treba vključevati v razna društva. Čimprej je treba pripraviti temeljil razgovor s staTŠI o problemih vzgoje. Ravnateljica itimnazije tovarišlea Palma Kasesnik. je predlagala naj bi Ljudska univerza razpisnih med starši anketo, i/, kakšnih področij vzgoje mladine si žele strokovna predavanja. Predlog je bil takoj sprejet.
Morda še ne veste...
... da ima korejska abeceda 25 črk, It samoglasnikov in 14 soglasnikov. Črke so vzete iz abecede drugih vzhodnih narodov, v korejskem jeziku pa jih je uporabil pred 500 leti cesar Sej Čong. ki si je prizadeval napraviti korejsko književnost čim dostopnejšo. Korejski jezik je mnogo preprostejši in lažji od drugih jezikov, ki jih govore narodi Daljnega vzhoda.
... da povprečno odpade na prebivalca v enem letu v kulturnih deželah 7 do 9 kg papirja, medtem ko odpade na enega , samega Američana letno če/ 166 kg! (Pri tem seveda ne gre meriti kulture na kilogram porabljenega papirja!)
Nadalje je tekel razgovor o potrebi ureditve otroških igrišč in mladinskih sob na vseh terenih. V mestu ia obstaja dobra taborniška organizacija, ki se je zlasti okrepila letos in ki ima pri vzgoji doi -n.šč.njoče mladine veliko vlogo Predlog, naj Diuštvo prijnteljev mladine podpira taborniško organizacijo, je bil z odobravanjem sprejet kot sklep. — Društvo bo imelo zaenkrat sedem sekcij, ki se bodo po potrebi   lahko   razširile   na poilsekeije.
Društvo prijateljev mladine v Novem mestu čaka veliko in odgovorno delo. dolžnost nas vseh  pa je. da ga pri njegovem prizadevanju
podpremo.
K.
njega življenja, ki naj opozore na nepravilne odnose staršev do otrok ali obratno.
JEZLJIV1 OCE
V mestu živi družina. Oče je nameščenec, ošaben, samovšečen človek. V uradu   rad   načne  razgovor  o vzgoji otrok. Z lepimi besedami o tem problemu si je pri tovariših in tovarišicah v uradu pridobil nekakšno avtoriteto. Vsi ga cenijo kot dobrega, skrbnega očeta, j ki svoje otroke pravilno vzgaja. Na ro-i diteljskem sestanku v šoli se je celo z I učitelji zapletel v razmotri vanje vzgoj-| nih  vprašanj.  V mladosti je prečital nekaj pedagoških knjig in njegov teoretski odnos do vzgojnih metod je vsaj v besedah točen.
Nekega dne pa ga je v uradu nekaj zjezilo. Nad nikomur se ni mogel zne-sti. Ves jezi ji v in nataknjen je prišel domov. Njegov sinček, ki hodi v osnovno šolo, je izgubil svinčnik. To je bil za očeta povod za »sprostitev«, da je vso jezo, ki jo je še iz urada neohla-jeno prinesel domov, stresel nad sinčkom. Pričel ga je pretepavati. Mati je pričela braniti otroka, jezljivi oče pa je potem, ko je pretepel sinčka do onemoglosti, udaril tudi ženo. Na jok ostalih otrok je planil še nad nje ter vse divje pretepel. Iz strahu pred njim je vsa družina zbežala k ženinim staršem.
Ali je to pravilno in vzgojno, da se je razburjenost jezljivoga očeta v uradu maščevala nad ubogim otrokom, nad vsemi otroci in nad ženo? Kdo naj še verjame lepim besedam, ki jih bo še kdaj koli mlel ta jezljivi oče o pravilni vzgoji otrok?  (Nadaljevanje sledi)
VELIK GASILSKI DOM V PODTURNU JE BIL POD STREHO DO VI. KONGRESA
V počnstitev desete obletnice ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad in v počastitev VL kongresa K.PJ. zlasti pa, ker je bila to tudi nujna potreba kraja, so množične organizacije in gasilsko društvo Podturna sprejeli obvezo, da si zgradijo velik gasilski doni. Sklenili so, da mora biti dom najpozneje do VI. kongresa dograjen v grobem stanju. To svojo obvezo so  tudi izpoluili.
20 metrov dolg in 11 metrov širok dom je lahko v ponos Podturnčanom. V njem bo dovolj prostora za shrambo gasilnega orodja, ki se nahaja sedaj v raznih neprimernih kleteh. V domu je prostor za trgovino ter velika dvorana s stranskimi sobami za prireditve. V dvorani bo prostora za *89 ljudi. Tak velik dom je bil življenjska potreba Podturna in okolice ter bo po svoji velikosti in notranji razporeditvi prostorov lahko dolgo časa služil potrebam gasilstva   in   kiilturno-prosvetnega dela.
Postavitev   obširne   stavbe  je  zahtevala od
vseh Podturenčanov, zlasti pa od gasilcev in članov množičnih organizacij veliko uaporov in požrtvovalnosti. Gasilsko društvo se je obrnilo za pomoč na vse piebivalce in množične organizacije, ter jo tudi dobilo, posebno pa pri partijski organizaciji in Zvezi borcev. Ni bilo sestanka te ali one organizacije, na kateri ne bi razpravljali o potrebi postavitve doma. Tako so množične orgnnizneije in posamezniki napravili do sedaj nad 4056 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 140.4^0 din. brezplačnih voženj pa je bilo v vrednosti 170.200 din' Tako so gasilci, člani Fronte, Zveze borcev in pridni vnščnni Podturna in okoliških vasi z vrednostjo 522,600 din prostovoljnega dela počastili VI. kongres KPJ. Seveda pri tem delu ni manjkalo tudi redkih zaviračev, ki jim gradnja tako veli--kegu doma ni bila pogodu Toda požrtvovalni organizatorji so premagali tudi take ovire, velik gasilski dom pa je dokaz, da je vsem zaviralcem   napredka  že odklenkalo. —Č.
Doijre priprave na volitve v mladinskih organizacijah - pogoj za pravilno delo v aktivih LMS
Na oktoberskem plenumu okrajnega komiteja LMS Novo mesto so člani med drugim razpravljali tudi o volitvah v osnovnih orga nizacijah ter ob tej priliki sprejeli nekaj sklepov, ki pomenijo bodočo pot dela tako za aktiv,-KOt za okrajni komite. N :|važnejša naloga je priprava  in  izvedba volitev.
Predvsem je treba mladinsko organizacijo utrditi ter Iz nje izključiti vse, ki nimajo pogojev za članstvo v mladinski organizaciji in ki s svojim zadržanjem škodujejo ugledu organizacije. Prav v pripravah na volitve i osnovnih organizacijah LMS moramo izboljšati delo med mladino in polivati predkongresne tekmovanje. Mladinske organizacije morajo bolj kot doseda; posvečati pozornost vsakemu mla dincu in mladinki. Aktivu ne more biti vseeno ali se mladina zanima za delo in izobrazbo ali ne. Mislim, da se vodstva mladinskih aktivov vse premalo borijo proti staremu načinu tlela in Se vedno mislijo, da je sestanek najvažnejši način in oblika dela med mladino. To nikakor ne drži. Z mladino je treba delati in jo vzga-
Kam pripelje pravdarska strast slabe ljudi
Na okrajnem sodišču v Metliki trdijo, da se prebivalci poljanske doline ob Kolpi radi pravdajo- za vsako malenkost. Za tako trditev imajo na sodišču osnovo v vsakodnevni praksi, ne samo sedaj po vojni, pač pa predvsem iz časov pred vojno. Človek bi pričakoval, da je vojna tudi v tem oziru j prinesla izboljšanje, toda na žalost moramo ugotoviti, da je pravdarske strasti med posamezniki še vedno veliko, še vedno mnogo preveč! Z vso gotovostjo lahko trdimo, da je te stare grd* razvade ostalo največ pri takih ljudeh, ki v NOB niso aktivno sodelovali, ki se jih revolucija ni dotaknila v njihovi notranjosti, za katere je bila narodnoosvobodilna borba le bolj ali manj neprijeten dogodek. Ti ljudje so takoj po vojni spet zaživeli staro življenje z vsemi slabostmi in napakami, med katerimi' je za posameznike najhujša prav-darstvo. Morda to staro zakoreninjeno zlo pri nas preveč podcenjujemo in mu posvečamo premalo pažnje. Potreben bi bil nekak oblastveni organ, ki bi spore med posamezniki omejeval in jih skušal poravnati v samem začetku. Sicer je bila to ena izmed nalog ljudskih odborov, ki pa so se dostikrat izgubili v drugih poslih in na take zadeve niso polagali važnosti. To pomanjkljivost bodo odpravila predvidena občinska sodišča. Vsekakor bi moralo obstajati zakonito določilo, da ne bi mogel iti noben spor mimo občinskega sodišča, da bi bila dana tako večja možnost neposredne poravnave brez velikih pravdnih stroškov.
Primer, ki se je vlekel po okrajnem in okrožnem sodišču nad dve leti, ki je bil šestkrat rnzsojen in enkrat poravnan, kjer je zaradi 660 din nastalo do 10.000 din stroškov, vrsta potov, zamud in veliko izgubljenega časa, je žalostno potrdilo gornjih ugotovitev. Zal pa primer ni osamljen v naši sodni kroniki.
V Starem trgu ob Kolpi je živel daleč na okoli znan* krojač Ivan Kump, dobričina in poštenjak od nog do glave. Skromno je preživljal svojo številno družino, toda vzgojil jo je v naprednem duhu. Pet sinov je šlo v partizane; Tone je padel kot komandant bataljona Cankarjeve brigade pri napadu na Bosiljevo.
Očetu-krojaču je leta 1942 prinesel v delo neko obleko za hlapca Jurij Fu-gina iz Cepelj, bivši gostilničar. Obleko oziroma blago je Kump hranil celn vojno. Čeprav mu i« okupator uničil domačijo, je krojač očuvnl obleko do konca vojne. Leta 1947 je Kump umrl, Fugina pa se je šele 1949. leta spomnil, da ima pri njem še nekaj iz leta 1942. Prišel je do vdove Frančiške Kump in zahtevni obleko. Ta mu je bila pripravljena obleko izročiti, zahtevala pa je po moževem naročilu pred smrtjo, da ji plača možev zaslužek za delo obleke 660 din in za hranjenje obleke skozi 7 let in za očuvanje 500 din. Fugina je plačilo odklonil, češ da je možu plačal delo v naprej in sicer 120 lir. dokazov za to ni imel nobenih. Ker mu je Kum-povn odklonila izdajo obleke brez predhodnega plačila, je kratkomalo preko advokata dr. Rasta Tusulina vložil tožbo pri okrajnem sodišču v Metliki.
MLADINA, VČLANJENA V PODMLADKU ^ RDEČEGA KRIŽA. KREPI ENOTNOST MLADINE VSEGA SVETA
DOMAČE OBRTI NOVOMEŠKEGA OKRAJA
Okrajna obrtna zbornica ▼ Novem mestu je dala hvalevredno pobudo za oživitev domačih obrti, ki bi jih ali oživela ali pa na novo vpeljala. Današnji čas zahteva iskati vse vire, ki bi pomagali dvigati življenjski standard in prispevati čimveč za izgradnjo socializma na vasi. Samo ugibanje in pretresanje ne pomeni nič, če ne začnemo z resnim in sistematičnim delom. Za opravljanje nekaterih del so potrebne razne akcije, ki so kampanjskega značaja in ki so opravljene z udarniškim delom, ki pa prenehajo, ko je to narejeno. To so na primer razna popravila cest, ureditev potoku* in slično, dočim je treba za dela. ki naj bodo trajna, posebnih priprav. Zimski čas nudi dovolj prilike za prirejanje raznih gospodarskih in gospodinjskih tečajev ter tečajev za domačo obrt. Mnogo je bilo
vega protja Vinorodna Dolenjska po-irebuje tudi precej opletenih steklenic. Tudi beljeno vrbovo protje se dobro proda, samo vrbovi nasadi morajo biti temu primerno urejeni in negovani. Tudi sirka bi lahko#več sejali: dolgega za velike metle in kratkega za razne metlice. Korenine sirka so prav dobro uporabne za izdelovanje krtač-ribarie. Iz ržene slame in leskovih viter bi lahko izdelovali štrucnice, hlebčarke. košare-sejalnice in trebušaste posode s pokrovi za shranjevanje manjših množin žita, krhljev itd.
Tam, kjer je dovolj leskovine, lahko pripravljajo iz tega lesa ročaje za motike, grabljišča ter lesene vile za seno. Posebno pa so iskani drenovi ročaji za kladiva. Tudi brezovih metel vedno manjka in če bi bile na razpolago va-gonske  množine teh  izdelkov, bi jih
zamujenega, vendar je dela še vedno i lahko prodali tudi v inozemstvu.
dovolj. Po drugih okrajih so se dmnače obrti že krepko razvile, kot na primer v Prekmiirju, Ptuju   v Ribniški dolini
Ta vprašanja naj bi pretresale na svojih sestankih vse množične organizacije in potem poročale okrajni obrt-
okoli Dobrepolja in Idrije, kjer so za I ni zbornici v Novem mestu o nasled
prodane izdelke dobili pridni izdelovalci precej denarja, država pa mnogo dragocenih deviz, za katere je nabavila v inozemstvu material, ki je potreben za našo industrijo. So pa še okraji, ki se za to delo niso prav nič brigali, pa tudi ljudje niso imeli interesa, da bi prijeli za tako delo. Tem se to tudi pozna, ker nimajo dohodkov, ki bi bili lahko prav pomembni.
V novomeškem okraju bi lahko organizirali pletarstvo:, pletenje copat, cekarjev. predpražnikov in preprog i/ koruznega ličkanja. Lahko pa bi delali tud'. <azne košare in košarice iz vrbo-
njem: kakšne domače obrti so ohranjene v poedinih vaseh, koliko ljudi se s tem bavi. koliko izdelkov naredijo na leto. kakšna je vrednost predmetov in kam jih prodajajo? Katere panoge domačih obrti bi se lahko upeljale in koliko ljudi bi se priglasilo za strokovne tečaje? Kdo bi bil pripravljen gojiti vrbe za pletarstvo?
Ko so vsi ti podatki zbrani, se določijo kraji, kjer naj bi bili tečaji. Občinski ljudski odbori ali množične organizacije naj bi pripravile primerne sobe za tečaj in poskrbele fiiul za potrebno kurjavo in razsvetljavo, za stro-
kovno moč, ki bo vodila tečaj, pa hrano in stanovanje. Nato je treba takoj pričeti z vpisovanjem priglašencev za tečaj. Za kritje stroškov in nagrad za strokovno moč prispeva vsak tečajnik primeren znesek (200 do "500 din) Ko je vse to opravljeno in pripravljen tudi material (šibje, lickanje itd.), se prične delo v tečaju, ki naj ga vodi dobra strokovna moč. ki bo tečajnik* naučila dobro delati, ker le prvovrstni izdelki gredo v denar, zlasti pa v ino zemstvo.
Pri vsem tem delu je dobro stopiti v stik z grosističnimi podjetji in izvozniki, da se poizve, kateri predmeti še manjkajo na domačem trgu in kateri bi se lahko prodali v inozemstvo.
Opozoriti pa moramo še na nekaj Ljudje naj že v začetku, ko izdelki še niso najboljši, ne pričakujejo kakšnih posebnih nagrad. Delo se bo izplačalo šele potem, ko bodo izdelovalci že dobro izvežbani in rim bo šlo delo hitro od rok. Prekmurke so na primer že tako izvežbane v pletenju cekarjev. da naredijo tudi po dva na dan, dočim dela začetnica en cekar dva dni.
Ce tega dela ne bomo organizirali samo zaradi kupčije, bodo tečajniki vendarle imeli koristi, ker bodo lahko izdelovali nešteto predmetov za domačo uporabo. Tam pa, kjer bodo ljudje zajeli to delo bolj masovno, je potrebno, da se vključijo v KZ. ki bi ob koncu zime odkupile izdelke. Lahko pa ustanovijo proizvajalci tudi samostojne zadruge.
Tako nekako bi se dalo organizirati domače obrti novomeškega okraja Z delom pa.bi bilo treba takoj začeti da bodo priprave do zime končane in da delo potem lahko gladko steče.
Božo Račič
Pojavlja se vprašanje, zakaj Fugina ni prišel po obleko prej? Lahko bi prišel že med vojno, saj je bila Poljanska dolina po italijanski kapitulaciji ves čas osvobojena, toda Fugina jo je takrat raje stisnil pod zaščito okupatorja v Kočevje pred partizansko mobilizacijo, Kump pa je ostal doma in "pomagal naši vojski, kolikor je mogel! Tri dejstvo bi sodišče moralo upoštevati že pri prvi razpravi in bi odpadle vse naslednje.
Prvi sklep sodišča v Metliki je bil. da K limpova izroči obleko brez odloga, svojo terjatev pa uveljavi preko sodi šča. Ta sklep je razveljavilo okrožno sodišče v Ljubljani in naroČilo ponovno obravnavo okrajnemu sodišču. Druga odločba sodišča v Metliki je bila, da Kumpova izroči Fugini obleko, ta pa plača njej zaslužek za delo 6f»0 din. ^00 din za čuvanje obleke 7 let in stroške v znesku 2772 din. Ta sklep je spet razveljavilo okrožno sodišče v Ljubljani in naročilo ponovno obravnavo Tretji sklep okrajnega sodišča v Metliki je bil, da Fugina plača samo 50n dinarjev za hrambo obleke, vsaka stranka pa nosi svoje stroške. Tudi to odločbo je razveljavilo okrožno sodišče v Novem mestu in naročilo ponovno obravnavo z upoštevanjem vseh okolnosti, zlasti ker je Fugina svoje trditve vedno izpreminjal. Okrajno sodišče v Metliki je zadevo znova obravnavalo na razpravi in razpisalo novo za 8. marec 1952. Pred tem pa so se stranke spora/tunele na KI. O tako, da Fugina plača za delo 660 din in vse stroške, ki so bili samo na eni strani 4156 din. to je stroški Kumpove. Koliko ima svojih stroškov, ker je imel ves čas zagovornika, o tem seveda lahko molči Najbolj zanimivo pa je, da Fugina do t. julija letos sploh še ni dvignil obleke navzlic izrecnemu vabilu Kumpove Sedaj, ko je zapravdal za dve taki obleki in povzročil toliko d«la sodiščem in nepotrebnih potov Kumpovi in raznim pričam, sedaj mu verjetno za oble ko ni mar ali pa mu ta močno smrdi
Vse kar je prav! Vsak ima pravico da si preko sodišča išče pravico in zadoščenje, toda pri takih primerih se ne bi smela pravda končati brez zaporne kazni za tistega, ki jo povzroči! Ali ni tudi tak nedsnovan začetek pravde zločin nad svojim bližnjim? Koliko skrbi, potov in stroškov za prazen nič, nazadnje pa bo tak pravdač še tarnal, da je reven in da ne more živeti. Rad bi videl davčno kartoteko takega prav dnča. kako je tam točen in kako od vaja skupnosti pripadajoči delež. R.
jati povsod tam. kjer je. pa bodisi pri dnevnem delu, v kinu, na kulturni prireditvi, ua zabavi, v telovadnici, pri šuhu iu pod Prav zabavi, v telovadnici, pri šahu in pod. Bližajo se dolgi zimski večeri. Pripruvimo že sedaj bralne krožke, pripravimo različna predavanja, organizirajmo izobraževalne tečaje, skratka, dajmo mladini vse. kar jt bo koristilo pri dnevnem delu in bodočem življenju.
Pred kratkim so mi v Žužemberku povedali, da mladina ne zna igrati šaha. Poudarili pa so, da so mladinci zelo nedostopni, da iie poznajo .šale ter da se zelo radi pretepajo, pri tem pa da seveda skoraj nikdar ne manjka Zalaščkovega Milana Pa ne samo v Žužemberku, tudi v ostalih krajih ter celo v mestu opažamo objestno obnašanje nekaterih mladincev in mladink posebno na raznih veselicah in zabavah, kar kvari ugled vse mladine..
Mladinski aktivi vse premalo obravnavajo probleme kraja na svojih sestankih, ki bo večkrat samo zaradi sestanka in ne zato. da se mladinska organizacija kot celota zanima za probleme kraja In jih pomaga reševati na vsakem koraku. Mladinska organizacija in mlnrlina sploh mora biti na čelu borbe proti zaostalosti in drugim slabostim družbe.  Dostikrat v obna-
rldi
m o    rn z
ike med
šanju posameznikov ne organiziranim in neorganiziranim mlailiiieem iu mladinko, čeprav statut jasno določa, kakšen mora biti lik pravega mlndincn. Ne more hiti član mladinske organizacije tisti, ki ne spoštuje staršev, ki noče ničesar slišati o socialističnem razvoju družbe in gospodarstva, ki ni na vsakem koraku vzgled poštenega zavednega državljana nove Jugo-davije. Na predvolilnih sestankih je treba pregledati naše vrste in izključiti iz organizacije mladince s takimi napakami, istočasno pa vključili vse poštene in zavedne mladince in mladinke, ki jih je povsod veliko. Pri volitvah vodstva mladinskega aktiva se je treba dobro pogovoriti in izvolili res najbolj predane člane ter take. ki imajo ugled tako pri mladini kot pri starejših. Tekmovalne obveznosti na Čast kongresa Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo 26. in 27. decembra t. I. v Beogradu, je treba dobro pretresti in jih tudi uresničiti.
Tudi volitve v občinske in okrajni ljudski odbor ne smejo iti mimo mladine. Pomoč za svoje delo naj mladinski aktivi vedno iščejo pri partijski organizaciji In posameznih komunistih.
Z dobrimi pripravami za volitve bomo utrdili mladinsko organizacijo ter ustvarili pogoje za še uspešnejše bodoče delo naše organizacije. L. K..
Ustanovljeno je delavsko 1 kulturno-prosvetno društvo
»Svoboda« v Bršljinu
Prvi poizkus incintiviiega odbora za organiziranje delavskega kulturno prosvetnega društva Svoboda na sklicanem občnem zboru ni uspel, ker ni prišlo dovolj ljudi. Zato pa jih je drugič, to je 29. oktobra popoldne, prišlo toliko, da je bila dvorana železničnrskegu doma mnogo premajhna in so se morali seliti pred začetkom občnega zbora v dvorano bršljinskcga zadružnega domu. jin tudi ta je bila premajhna za vse, ki so prišli na ustanovni oMll zbor. Delavci in uslužbenci železnice, tekstilne tovarne. Pionirja. Lesnoindustrijskega podjetja in Keramike so prišli polnoštevilno, da so Urši j i u ču n i kar gledali, ko se je kolona raz-, vila z zastavo in harmoniko na čelu proti zadružnemu domu. tekstilci so prišli v posebno velikem številu: kar 120 jih je prikorakalo. Zastava ter hnrinonika stu bili ua čelu. kot se spodobi  za  tak   slavnostni trenutek.
Ustanovni občni zbor je potekal hitro in v najboljšem razpoloženja. Predsednik KLD Železničar, ki se je spojilo z novim društvom, tov. Smouc, je podal poročilo o dosedanjem delu KUD, ki je bilo navzlic ozkosti še dokaj uspešno, K udi Mraz pa je povedal nekaj vzpodbudnih besed o pomenu novega ali pravilneje obnovljenega društva Svoboda. Izobrazba in ljudska kultura sla glavni cilj drušlva. Sledile so volitve upravnemu in nadzornega odbora, v katera so soglasno izvolili agilne kulturno-prosvetne delavce: Smnuca, Mraza, llrntošn, Ra-tolta, Novino, Slavo Jakšetovo, Mileno Baškovič, Jožeta Vogrlnca, Dvornika, Avgusta Jnz-liinška. Franca Dularja, Ano Vrček iu druge. Društvo bo zaživelo, kot pričakuje vseh 250 članov  In  vsi delovni ljudje Uršljinn  in okolice.
Pred kratkim se je pri dosedanjem KI D Železničar ustmiovil mladinski tamburaški zbor, ki lepo napreduje in ea bodo sedaj še pomnožili. V razpravi so člani svetovali, kam vso naj novo društvo usmeri svoje delovanje. Mladi fantje so se zavzemali za dramatiko, šah, odbojko, nogomet In druee take dejavnosti, dekleta pa si zele med drucim tudi plesno šolo. Zelo veliko je zanimanj« zn petje, pa nimajo sposobnega pevovodje. ludi tega bi lahko dobili, pa ni stanovanja za njega. Razpravljali so o gradnji dovolj velike dvorane za igre. Posnmeznn podjetja so obljubila svojo pomoč za »o. tekstilci p0 bodo dali društvn brezplačno vsak teden enkrat kiiionpnrnliiro. Na konen občnega zbor« je pevski zbor SKUD ,|)"4«n jeieb« v počastitev novega društva zapel nekaj pesmi.
NAZNANILA MESTNEGA MAGISTRATA
(Pred 50 leti o Novem mestu)
t. novembra 1902 so pisale Dolenjske novice:
*R e sn a beseda meščanstvu Prvi in glavni pogoj vsacega mesta j« red in snaga; to je tudi potem zrcalu celokupne uprave z ene strani, z drugi-pa svedoči. da so prebivalci res na sna go in red naučeni ter so jim interen mesta pri srcu Vsak tujec, katerih pa pri nas, odkar imamo železnico, vsak dan nekoliko, prihaja o mesto, izreče prvo sodbo o redu in snagi, po tem stoprao si pogleda druge stvari In kako neprijetno je slišali slabo sod bo. tako ugodno je, Če ta sodba izpade na korist in čast mestu.
Cas je pač. da tudi v tem oziru korakamo naprej Na vsakem potafnel nem leži, da se tega dela poprime s celim navdušenjem, ker je nesnaga tudi največja povzročiteljica in pospeševa-teljica raznih kužnih bolezni. Zdaj ko v kratkem dobimo vodo in nekoliko novih kanalov za odtok vode, bilo bi umestno, da oni hišni posestniki, mimo katerih hiš gre že zdaj občinski kanal, ali bo novi izpeljan, da izpeljavajo iz svojih dvorišč kanale v cestne podzemne kanale. Na tes. način bi se odpomoglo
velikemu in nepotrebnemu smradu o priliki snaženja raznih (stranišča, gnojnice itd.) jam. ker bi zajedno vsa umazana ka-kor tudi strešna voda po teh kanalih se odvajata in tako snaga na dvoriščih samih tem laglje vzdrževala, posebno se mora povdarjati. da je veliko hiš, katere nimajo žleba za odvajanje strešne vodu. je pa tudi takih dosti, pri katerih, akoravno se v bližini hiše nahaja knnal. ni žleb izpeljan v podzemni kanal pač pa se voda po ulici razliva, katere so posebno ob nalivih popolnoma razronanc in z vodo pokrite, tako da je to tudi za prebi-oalstvo samo neprijetno, ko mora mimo lakih hiš posebno ponoči vodo gazit t, A te pomanjkljivosti in nedostatki niso niti na čast hišnim posestnikom, niti mestni upravi in zato bode treba skrbeti, da se odpravijo.t
Urota uredniški odbor - Odjr<»v<im> ar««inik Ton* OoArilli - Tisk* Mstama Llndfka pravice v Liubllani — Naslov uredništva in uprave: Novo roeato LiubManska ee-sta 25 - PoStnt predal 93 — Te!efon uredniška in uprave 127 — T»boVl račun orl Narodni bank) v Novem mestu fttev fi|« i nn:t:i2-l. Četrtletna naročnina 100 din polletna 200 Ji«, oeloletiia 400 din.
C9