P.b.b
kulturno - politično glasilo
svetovnih in
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.
GOSTILNIČAR
JKikaei (Jahriel
ŠT. J ANŽ V ROŽU
vam nudi dobro jedačo in pijačo po zmernih cenah
dom a čih - do go d kov
.. . •• -• '' ..
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XV. / ŠTEVILKA 15
CELOVEC, DNE 15. APRILA 1965
CENA 2.— ŠILINGA
„Vstal je Kristus, upanje moje”
Vso velikonočno osmino se pri sv. maši ponavlja pesem slednica, ki jo je verjetno sestavil Wipo, dvorni kaplan cesarja Konrada II. Ta pesem je dvogovor med Cerkvijo in Magdaleno. Cerkev vprašuje Magdaleno, ki se velikonočno jutro vrača od Gospodovega groba: »Povej nam, Marija, kaj si videla na poti?« Magdalena odgovarja: »Grob Kristusa živega in slavo sem videla vstalega, angelske priče, prtič in povoje. Vstal je Kristus, upanje moje.«
V zadnjih besedah je najlepše izražena vsebina velikonočnega praznika:
»Vstal je Kristus, upanje moje!«
Tako je Magdalena doživela svojo veliko noč.
Vstali Kristus pa je tudi moje upanje.
1.	Kristusovo vstajenje je potrdilo moje vere.
a)	Njegovo vstajenje je največji čudež, s katerim je neizpodbitno dokazal, da je Bog. Sam se na ta čudež ponovno sklicuje. Ko je z bičem iz templja izgnal prodajalce, so mu Judje rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš tako delati?« On jim je odgovoril: »Poderite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Evangelist dostavlja: »Govoril je o templju svojega telesa« (Jan 2, 15-22). Z vstajenjem od mrtvih je Kristus zopet postavil tempelj svojega telesa in tako dal zadnji odgovor na vprašanje svojih sovražnikov. Z vstajenjem je dokazal, da je Sin božji in je zato imel pravico reči: »Iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnic!«
Ob drugi priliki so mu Judje zopet rekli: »Učenik, radi bi videli znamenje od tebe.« On pa jim je odgovoril: »Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje; a ne bo se mu dalo drugo znamenje kakor znamenje preroka Jona.
Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo tudi Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči« (Mt 12, 38-40).
Samo tri dni in tri noči je Kristus bil v osrčju zemlje, potem je vstal!
Jezusovo vstajenje je njegov zadnji veliki čudež. Kogar tudi ta čudež ne prepriča, da je Kristus resnični Bog, bo ostal neveren, bo tajil Boga do konca in bo pogubljen.
Če pa je Kristus Bog, potem je tudi njegov nauk božji. Zato sprejmem njegov nauk brez oklevanja. Vsakomur, ki se moji veri posmehuje, ponosno zakličem s sv. Pavlom: »Vem, komu sem veroval!« (2 Tim, 1, 12).
Kristusu — od mrtvih vstalemu!
b)	Zato so tudi apostoli tako prepričevalno oznanjali Jezusovo vstajenje.
(Primerjaj mašna berila v velikonočni osmini!) S tem so bile potrjene tudi vse druge resnice, ki so jih učili. Sv. Pavel pravi naravnost: »Če Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,
14). Apostoli bi bili potemtakem lažnive priče božje, ker so pričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil (v. 15).
A Kristus je vstal. Apostoli so žive in resnične priče njegovega vstajenja, saj so ga po vstajenju videli. Tudi Pavel ga je videl. Na poti v Damask je prvikrat z njim govoril. Za vero v vstalega Kristusa so drug za drugim šli v smrt.
Če za velikim petkom ne bi sledilo velikonočno jutro vstajenja, bi Kristus šel v pozabo, njegov nauk bi za vedno utonil v temi, ki je ob njegovi smrti zagrinjala vso zemljo.
Zdaj pa verujem vse člene apostolske vere, ker je peti člen resničen: »Šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal.«
2.	»Vstal je Kristus, upanje moje!«
Če Kristus ni vstal, potem nisem odrešen, potem tudi ni odpuščanja grehov. Če Kristus ni vstal, smo še v grehih (1 Kor 15, 17). Črtajmo deseti člen apostolske vere: »Verujem v odpuščanje grehov.« Krst in pokora sta prazna obreda. Zastonj pokleknem v spovednico, zastonj se ponižujem pred duhovnikom, ko mu zaupam svoje grehe, zastonj dvigne po moji obtožbi svojo desnico nad menoj, če Kristus ni vstal.
Toda Kristus, upanje moje, je vstal. Zato trdno upam, da bom kakor Magdalena slišal iz njegovih ust tolažilne besede: »Odpuščeni so ti tvoji grehi« (Lk 7, 48).
3.	»Vstal je Kristus, upanje moje!«
Če Kristus ni vstal, potem ni posmrtnega življenja, potem je tudi dvanajsti člen apostolske vere velika laž. Potem to bedno življenje na zemlji nima cene. Potem tudi ni vredno držati se Kristusovega nauka samo za petdeset do sestdeset let, ki so človeku na zemlji namenjena. Prav ima sv. Pavel, ko pravi: »Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši« (1 Kor 15, 19).
Če Kristus ni vstal, potem so materialisti na boljšem kakor mi, ker si skušajo raj ustvariti vsaj na tem svetu. Za nas pa ga ni ne tukaj ne tam. Najbolje je, da tudi mi postanemo materialisti. Zavrzimo krščanski idealizem!
Če Kristus ni vstal, potem se je varal tisti, ki je na grob svojih dragih dal zapisati: »Kvišku, kvišku! tako nam kliče vera živa. Duh živi! Samo telo v prahu tu počiva.« Če Kristus ni vstal, ni duha, ni duše! Samo prah ostane po smrti!
Toda Kristus, upanje moje, je vstal. Surrexit Dominus vere! »Kristus je res od mrtvih vstal!« (Pesem slednica.) Zato moj idealizem ni prevara. Vem, da me po tem be dnem življenju čaka drugo, boljše življenje.
4.	»Vstal je Kristus, upanje moje!«
Če ni vstal, potem me Bog s trpljenjem samo po nepotrebnem muči. Trpljenje je nesmisel. Premagovanje je prazno. Žrtve, ki si jih človek v življenju
nalaga, so brez pomena. Nespameten je, kdor si odreče kakršno koli veselje, naj bo grešno ali dovoljeno. Če Kristus ni vstal, potem se tudi apostol Pavel upravičeno vprašuje? »Čemu se v nevarnost postavljam? Čemu vsak dan umiram? Če sem se po človeško v Efezu z zvermi boril, kakšno korist imam?« (1 Kor 15, 30-32).
Da! Vse to je nesmiselno, če Kristus ni vstal.
Toda on sam je učencema na poti v Emavs, ki sta razočarana zdvajala nad križanim Učenikom, pojasnil smisel svojega trpljenja: »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24, 26).
»Vstal je Kristus, upanje moje!« Ravno s križem si je vstajenje zaslužil. Zato vem, da tudi moje trpljenje ni zastonj. Vstali Kristus mi daje zagotovilo, da za križem pride plačilo. Trpljenje na zemlji tudi ni večno. Že tretji dan po velikem petku je za Kristusa napočilo jutro slave.
Če je Kristus vstal, potem tudi zadnja postaja človekovega križevega pota na zemlji ni več brezupna. Smrt ni zadnja, ampak predzadnja beseda na tem svetu. Zadnja je: »Verujem v večno življenje.«
Otroci niso zastonj zapisali na grob svojih staršev: »Za ves trud in trpljenje Bog Vam večno daj življenje!«
5.	»Vstal je Kristus, upanje moje!«
»Če ni vstajenja mrtvih«, je zapisal apostol, »tudi Kristus ni vstal« (1 Kor 15, 13). A ker je Kristus vstal, bomo vstali tudi mi. To je naše poslednje upanje.
To upanje je navdajalo mučence, ko so jih trgali levi. To upanje je mučencu, škofu Ignaciju narekovalo one prelepe besede: »Pšenica božja sem; naj me zmeljejo zobje divjih zveri, da bom čist kruh Kristusov.«
To upanje so gojili kristjani v katakombah, ko so v kamne na grobovih dolbli ribo in kruh, simbola Evharistije in vstajenja.
Tega upanja so polne naše velikonočne pesmi:
»Le kratka noč bo v grobi, pa angel nam zatrobi; in z lepo dušo še telo bo Jezus v sveto vzel nebo.«
Ne! Grob ni moj zadnji dom!
»Vstal je Kristus, upanje moje!«
(Dr. Jakob Kolarič, C.M.)
Politični teden
Po svetil
NACISTIČNI ZLOČINI NE ZASTARIJO
Po veljavrailh nemških zakonih bi letos,
8. maja, moral zapasti rok za sodno preganjanje zloičinoiv, ki so jih med zadnjo vojno zagrešili nemški državljani v službi Hitlerjevega nacizma. Toda oib spominu na vsa grozodejstva, ki so jih nacisti izvršili v koncentracijskih taboriščih, kjer je bilo na nečloveški način mučenih in usmrčenih več milijonov ljudi vseh narodnosti, se je zdelo skoraj neverjetno, da je mogoče s pretekom časa dvajsetih let vreči v pozabo velike zločine proti človeštvu. V srcih mnogih, ki so na svoji koži okusili grozote nacističnih taborišč, se je pojavil dvom, ali bo res nacističnim krvnikom po 8. maju vse odpuščeno. Če bi ta rok obveljal, bi bilo morda zadoščeno legalnosti, ne pa pravičnosti. Vest človeštva je brez dvoma proti takemu zastaranju, ki velja za normalne zločine v normalnih časih.
O tem problemu že nekaj mesecev obširno razpravlja svetovno časopisje. Nemci sami so se znašli v pravi dilemi. Vajeni kot so togo pojmovati zakone, so menili sprva, da se je treba pač držati zakona in kvečjemu pospešiti iskanje nacističnih zločincev, ki se še skrivajo. Toda svetovno javno mnenje je bilo odločno proti takemu zastaranju in je vedno bolj pritiskalo na Zahodno Nemčijo.
Spričo tega ise je morala nemška vlada v Bonnu odločiti, da nekaj ukrene. Po mnenju pravnikov, bi bilo v ta namen treba spremeniti ustavo in kazensko pravo sploh. Poleg tega so številni krogi bili zelo neod-loonii glede tega, ker bi najraje videli, da bi se enkrat pozabilo na ono žalostno in tragično obdobje nemške zgodovine. Vlada se je bala vprašanje sploh sprožiti v parlamentu, ker so namreč volitve že precej pred durmi. Toda izkazalo se je, da so skoro vse politične stranke bile zaradi svetovnega javnega mnenja nasprotne zastaranju, le javno si niso upale tega odločno zagovarjati. Pri razpravi v parlamentu se je položaj precej razjasnil, tako da se je Erbardova vlada lahko mirne duše lotila problema. Sredi prejšnjega tedna je bonnski parlament na predlog Ikršč.-demolkratsfcega poslanca Maxa Guedeja izglasoval zakon, ki praktično podaljšuje rok za preganjanje nacističnih zločinov do konca 1. 1969.
S to kompromisno rešitvijo je za nekaj let vprašanje odloženo, če že mi temeljito rešeno. Vest o podaljšanju zastaranja nacističnih zločinov so ugodno sprejeli v evropskih državah. V tem času (skoro 5 let) lahko nemške oblasti iztaknejo še marsikaterega, ki se je med vojno šopiril in omadeževal z zločini. Računajo, da živi v Zvezni republiki še kakih 13—15 tisoč nacističnih krivcev, ki jih še niso izsledili.
Zaradi tega zakona je odstopil nemški pravosodni minister Bucher. Toda kancler Erhard ni dolgo pomišljal, brž ga je nadomestili s priznanim pravnikom Karlom Web-rom. S tem je preprečil, da bi se razširila kriza v vladi. Nemški liberalci namreč nasprotujejo podaljšanju rolka o zastaranju nacističnih zločinov.
NOVO ZASEDANJE BUNDESTAGA
V	ZAHODNEM BERLINU
Minuli teden se je razpletla na političnem polju nova napetost okoli Berlina. Da bi Vzhodna Nemčija ugovarjala zaradi zasedanja Bundestaga v Zahodnem Berlinu, je enostavno od časa do časa zaprla prehode v Berlin. Zaporo Berlina pa so izvedli tudi zaradi nemških vojaških manevrov, ki so trajali do 11. aprila.
Trije zahodni vojaški poveljniki v Zahodnem Berlinu so na te zapore takoj ostro pro-testlraH pri sovjetskih oblasteh. Pa tudi v Wasihiinigtanu, Londonu in Parizu so izročili sovjetskim poslanikom protestne note treh držav.
Da bi oteževali zasedanje Bundestaga v Zahodnem Berlinu, so sovjetski MJG-lovci stalno poletavali nad tistim delom mesta, kjer je bilo zasedanje.
V	vzhodnonemškem zunanjem ministrstvu pa so poudarili, da je zasedanje Bun-destaga v Zahodnem Berlinu očitna kršitev mednarodnega prava, in da tri zahodne dežele lahko začnejo pogajanja s Sovjetsko zvezo o prometu preko vzhodnonemške republike, samo kolikor se ti razgovori tičejo premika njihovih čet in so v skladu s pri-in Sovjetsko zvezo. Na drugi strani pa Vzhodna Nemčija že več let jamči za celotno
nadzorstvo nad civilnim prometom po cestah, železnicah in rekah.
WILSON V PARIZU
Angleški ministrski predsednik Wilson je pretekli teden prišel v Pariz. Njegov namen je bil, da bi zopet zboljšali odnose, ki so bili nekaj časa precej hladni med obema državama. Ko so bili laburisti še v opoziciji, so očitali vladi, da ni nič storila za izboljšanje odnosov s Parizom.
Sedaj pa so laburisti sami na vladi in so morali tudi sami ugrizniti v kislo jabolko in načeti vprašanje za vzpostavitev normalnih odnosov z evropsko celino. Vrsta dogodkov je vplivala, da se je Wilson odpravil na obisk h generalu de Gaullu. Eden izmed teh je prav gotovo vietnamsko vprašanje, kajti Francija ima v tem oziru popolnoma svoje stališče. Dočim je Velika Britanija podprla ameriško zadržanje v Vietnamu, ker ona dobro ve, da bi pomenil poraz Amerike v Južnem Vietnamu nevarnost tudi za britanske postojanke v Aziji.
Zraven tega se hoče Wilson tudi osebno seznaniti s francoskim stališčem, odnosno izvedeti za informacije, ki jih lahko dobi od Francozov, ki imajo redne diplomatske stike s Severnim Vietnamom. Londonska vlada je namreč poslala na potovanje v Južno Azijo svojega odposlanca Gondona Walkerja, ki je zaprosil za sprejem tudi v Hanoju.
Glavni namen Wi,lsonovega potovanja v Francijo pa je bil, da bi prepričal francosko vlado in de Gaulla, da britanska vlada nima namena razvrednotiti funt šterling. Zato bi Wiilson rad dosegel, da bi francoski predsednik de Gaulle ne delal težko če funtu, ki je tesno naslonjen na ameriški dolar. V težnji, da bi se države povrnile k zlatu, se je de Gaulle spravil na dolar in s tem napravil majhne težave angleškemu funtu šterlingu.
POGOJI ZDA ZA MIR V VIETNAMU
Ameriški predsednik Johnson je na seji vlade pretekli teden orisal cilje ameriških nastopov v Južnem Vietnamu. Kot znano, so ZDA v zadnjem času Izvedle številna bombardiranja na vojaške objekte v Severnem Vietnamu. Namen teh nastopov ni bil raztegnitev vojne na severni del dežele, temveč 'prisiliti sevemovieitnamsko vlado, da bi prenehala s poidpiiramgem gverilcev na jugu.
To je sedaj potrdil sam predsednik Johnson, ki je tudi povedal, da je njegova vlada pripravljena pogajati se za sklenitev miru, če se druga stran obveže, da bo spoštovala določbe Ženevskega sporazuma Iz leta 1954, katerega glavna določila so: 1. umik tujih čet iz Vietnama; 2. združitev Severnega in Južnega Vietnama na 'podlagi svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorstvom; 3. nevtralizacija dežele. •
V ta namen — je dejali ameriški predsednik — sem pripravljen Iti kamorkoli in se sestati s komer koli, če Ibi bilo le količkaj upanja za dosego ,,častnega miru“.
iii pri nas v Avstriji
DO VOLITEV DRŽAVNEGA
PREDSEDNIKA,
ki bodo, kot je znano, 23. maja t,nas torej loči le še komaj dober mesec, zato so vse priprave zanje v polnem teku. Volilne Oblasti posameznih volilnih okrožij imajo sedaj prvenstveno nalogo, ugotoviti točno število volilnih upravičencev, kajti vsak od njih je pod kaznijo dolžan iti na volišče, iker za predsedniške volitve obstaja volilna dolžnost. Na Koroškem je tokrat 314.111 volilnih upravičencev (144.641 moških in 169.470 ženskih).
Ker liberalna stranka (FPOe) po svoji končni odločitvi ne bo postavila lastnega kandidata, bodo volivci imeli priliko odločiti se le za bivšega kanclerja dr. Gorbacha, kandidata OeVP, ali pa za dunajskega župana Jonasa, kandidata SPOe. Medtem ko je FPOe dala svojim pristašem navodilo, naj vsak voli po lastni uvidevnosti, je komunistična stranka (KPOe), ki tudi ne bo imela lastnega kandidata, pozvala svoje pristaše, naj voliljo socialističnega kandidata Jonasa.
AFERA DR. BOROD AJKE W Y CZ A
'še vedno v nemajhni meri razburja duhove po vsej Avstriji, a deloma tudi izven njenih maj. PoiMcijiske oz. varnostne oblasti, ki so izsledile zločinca Giintherja Kumel-a, 24-letnega študenta, kateri je zadal 31. marca smrtonosne poškodbe 67-letnemiu rentnifcu Ernstu Kirdrvvegerju, nadaljujejo s podrobno preiskavo.
Aretirani visokošolec Ktimel je poznan 'kot zelo delaven neonacist; sodeloval je med drugim v nacistično pobarvani, zato že pred nekaj leti prepovedani »Zvezi domovini izveste mladine". Svoje teroristično delo je začel že s 17 leti in je bil že tedaj obsojen pred sodiščem za mladoletne. Pri hišnih preiskavah pri njem doma so našli razstrelivo, kemikalije, nacistično literaturo itd. L. 1961 (v oktobru) so on in nekaj drugih njemu enakih zločinskih elementov izvršili atentat z revolverji na italijansko poslaništvo na Dunaju in nekaj tednov nato na avstrijski parlament; svoje prevratno delovanje je nadaljeval vse dosedaj.
Nekateri krogi pa na žalost že hočejo aretiranega Kumel-a opravičevati, češ da ni odgovoren za svoja zločinska dejanja, ker da ni duševno popolnoma priseben. Če bi bilo oziroma je temu res tako, potem tak nevaren človek ni upravičen, da se svobodno in nemoteno kreta v javnosti, temveč spada tja, kjer so njemu podobni neprera-čunljivi in neodgovorni ljudje! Da so liberalni, (FPOe) politiki in časopisje zastavili ves svoj vpliv za rehabilitacijo ommozne-ga profesorja Borodajkewycza, je seveda samo po sebi razumljivo. Saj pišejo in govorijo, da je on „mož poguma in prepričanja" in da „je edina njegova krivda v pogumu, da si upa povedati resnico". (Ete so tud: nekateri drugi časopisi, ki hočejo veljati za re-
sne in objektivne, pisali v deloma opravi-čevalnem tonu za dr. Borodajlkewycza, je le žalostno spričevalo zanje!)
Preteklo soboto se je s to afero bavrl tudi zvezni kancler dr. Klaus v svojem radijskem nagovoru, izrazivši obžalovanje, da je zaradi nje prišlo v notranji politiki do delne skalitve dobrih medsebojnih odnosov, ki so bili doseženi v zadnjih tednih pri u-resničevanjiu vladnega programa. Vsa zadeva je slab uvod v svečanosti ob priliki praznovanja 20-letnice obstoja druge republike, če se z nepremišljenimi izjavami postavlja priznanje Avstrije kot samostojne države v dvomljivo luč. Pretežna večina Avstrijcev želi, da ostane Avstrija tudi v bodoče kot svobodna, neodvisna in samostojna država. In to priznanje nikakor ni samo na ustih!
Nadalje je zvezni kancler zelo ostro obsodil zagovornike antisemitizma, kajti ta spada med najstrašnejše izrodke našega časa. Nato je nadaljeval: »Rodovi, ki so nacio-nalsoeiaMzem sami doživeli, so dolžni današnji mladini jasno povedati, da mi Avstrijci ne želimo povratka v barbarstvo Hitlerjevih časov niti v dejanju niti v mislih. Zato obsojam vsakršne izjave, ki bi mogle povzročiti v mladem človeku pomisleke glede rasnih ali verskih temeljev. Naloga in dolžnost avstrijskih visokošolskih profesorjev je, da vzgojijo viisoikošoice v dobre avstrijske državljane!"
Tudi avstrijski škofje so na svoji pomladanski konferenci pretekli teden v zvezi z omenjenimi dogodki na Dunaju ostro in jasno obsodili vsako nadaljevanje rasnega sovraštva in antisemitizma v kakršni koli obliki.
PO ZADNJIH VOLITVAH
v občinske zastope na Nižjeavstrij-kem in Rredarliskem, o katerih smo na kratko poročali že v prejšnji številki, je tu in tam še vedno nekoliko »glavobola". Posebno neprijetna presenečenja so doživeli socialisti na Predarlsikem in liberalci (FPOe) na Nižje-avstrijskem. Na splošno se je zlasti v tej deželi pokazalo, da so »vlekle" politične in gospodarske osebnosti kot kandidati, tako da je v več mestih oz. občinah prišlo do precejšnjih izprememh v številu razdelitve mandatov.
Tako je n. pr. v Badnu pri Dunaju doživel neuspeh vodilni socialistični kandidat ravnatelj avstrijske televizije Freund; podobno se je godilo SP-kandidatoim v Modlingu, Klosterneuburgu in Stockerau. V celoti pa so socialisti malenkostno bolj napredovali kot Ljudska stranka. Deloma je nazadovala tudi komunistična stranka. Po tem sodeč ji lanska afera bivšega notranjega ministra Olaha ni prinesla niikakih uspehov.
Predarliski socialisti so zelo užaljeni zaradi centralističnega postopanja osrednjega strankinega vodstva na Dunaju, ki je dobilo s porazom pri teh volitvah tak oster
Deželni zbor se ie sestal
V	ponedeljek je bil na zasedanju koroškega deželnega zbora izvoljen z 18 glasovi Hans Sima. 12 poslancev Avstrijske ljudske stranke je glasovalo za svojega kandidata ing. Thomasa Truppeja, pet poslancev Svobodnjaške stranke pa je oddalo glas svojemu zastopniku stranke Reinholdu Hube r ju, medtem ko se je edini komunistični poslanec vzdržal glasovanja. Tako je bilo za Simo oddanih — od 35 veljavnih — osemnajst glasov.
Volitev deželnega glavarja je bila tajna
Po otvoritveni seji je dosedanji prvi deželni predsednik Rudolf T i 11 i a n še enkrat ugotovil izid glasovanja in izjavil, da se na politični pozomici v deželi prav nič ni spremenilo.
Po zaprisegi poslancev — dvomi svetaik dr. Lora je prebral zaprisego — so bili izvoljeni socialist Rudolf Tillian za prvega, dr. Mayerhofer (poslanec OeVP) za drugega in socialistični poslanec Hans Pawlik za tretjega predsednika koroškega deželnega zbora.
V	novi deželni Vladi so še sledeči člani: prvi podglavar dr. Hans Kerstnig ;SPOe), drugi podglavar ing. Thomas Truppe (OeVP); deželni svetniki pa so: Hans Scho-ber in državni poslanec Erich Suchanek, oba SPOe; Herbert Bacher (OeVP) in Hans Rader (FPOe). Za nadomestne člane v zgoraj navedenemu vrstnem redu pa co imenovani: Franz Pogatschnig, Heribert Med-wischek, Franz Tratter in Rudolf Gallob za socialistično stranko; Hermann Štren in Anton Mlockl za Avstrijsko ljudsko stranko; za FPOe pa Dietmar Seywald.
V	zveznem svetu bodo zastopani: Helene Tschitschiko in Michael Luptovits za SPOe, ravnatelj Josef Salcher in dr. Leopo'd GoeB pa za OeVP.
Člani deželnega odbora pa so: Leo Lukas za SPOe (namestnik iing. Wilhelm Serei-nigg), Karl Baurecht za OeVP (namestnik Stefan Sodat) in za FPOe Reimhhold Huber (Hans Rader).
Nato je Rudolf Tillian izrekel zahvalo bivšemu deželnemu glavarju Ferdinandu Wedenigu.
Nato je prevzel besedo novi deželni glavar Hans Sima. V svojem govoru je med drugim tudi dejal, da bo nepristranski glavar za vse koroške deželane. Zavzel se je za nadaljevanje poti vzajemnega sodelovanja iin za soodločanje in soodgovornost vseh političnih strank. Dalije se je izrekel za sodobno, širokogrudno evropsko miselnost.
PO' zasedanju deželnega zbora je predal Wedenig v prostorih deželnega g!avarja svoje uradne posle svojemu nasledniku.
opomin kot menda še nikjer in pri nobenih dosedanjih volitvah. — O porazu liberalcev zlasti na Nižjeavstrijskem pripominja u-gledni dunajski dnevnik »Die Presse": »Le FPOe je doživela tako' hud poraz, da mora pričeti praktično spet od začetka, če hoče delovati."
IZ ISTEGA »GNEZDA" ...!
Kot znano, sta pred dobrim tednom avstrijska vlada in parlament odobrila zakonsko izpremembo, po kateri zločini umorov in ubojev (mednje spadajo zlasti tudi vsi nacistični zločini) sploh ne zastarajo in torej ostanejo brez omejenega roka kaznivi.
Medtem ko sta obe vladni koalicijski stranki (OeVP in SPOe) soglasno nastopili in se odločiM za uveljavitev tega zakona, so vsi liberalni poslanci (FPOe) glasovali proti, čemur se seveda nihče ne čudi; vsaj vsakdo ve, kje je njihov izvor in da večina njih še vedno sanja O' »slavnem Tretjem rajbu", Iki bi ga raje danes kot jutri videli zopet uresničenega — in v njegovem sklopu seveda spet Avstrijo kot »Vzhodno marko"! Dober »vzgled" za svoj odklonilni nastop je avstrijska FPOe videla v svoji pose-strimski stranki FDP Zahodne Nemčije, katera je nekaj dni prej pravtako odklonilno nastopila proti uveljavitvi zakona o neza-staranju nacističnih zločinov, vkljub temu da je zahodnonamški parilament podaljšal nazastaranje le za pet let. V znalk protesta je tamkajšnji minister za pravosodje (ki je član FDP), hoteč ostati, zvest svoji »vče-rajšnosti" in tradicijam »Tretjega rajha", podal ostavko na svoj ministrski položaj; pravtako so seveda bili tudi poslanci FDP proti uzakonitvi petletnega nezastaranja. — Jabolko pač ne pade daleč od drevesa!
Sijajno uspela opera „Knez lgor“
Ljubljanski umetniki so potrdili svoj sldves
V	petek, 9. in soboto, 10. aprila, je v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo gostovala v Celovcu ljubljanska Opera. Obakrat so ljubljanski umetniki uprizorili veliko opero ruskega komponista Aleksandra Porfirjeviča Borodina ,.Kneza Igorja“.
„Knez Igor“ je stvaritev, ki jo je ruski komponist Aleksander Porfirjevič Borodin skladal, rekli bi, celo življenje, pa je kljub temu ni docela dokončal.
Od krstne izvedbe opere „Knez Igor“, ki je bila v tedanjem Petrogradu (danes Leningrad) v Rusiji, je prešlo že 74 let. Zanimivo je dejstvo, da je to delo sprejelo, vprav mlajša generacija tistega časa z velikim navdušenjem. Saj pa tudi ni čudno, kajti mladina je spoznala močan in velik ter pozitiven vpliv novega načina skladanja in izbranih ritmov. Vprav mlajša glasbena generacija je zmerom bolj odklanjala Wagner-ja, njegovo šolo dn njegove oboževalce, oziroma zagovornike. Od tedaj dalje so. opero „Knez Igor“ radi sprejemali in zmerom ponovno uprizarjala vsa svetovna opema gledališča.
Po besedilu opere, ki ga je napisal Aleksander Borodin na podlagi staroruskega epa „Slovo o polku Igonove“, v katerem sta opevana knez Igor in neuspeli pohod njegove vojske proti Polovcem v dvanajistem stoletju, je nastal čudovit, junaški epos, poln dzbrušene im prefinjene lirike, bogat orientalske melodike in ritmike in ves prepojen z ruskim domoljubjem.
Borodina je v prvi vrsti zanimala bolj instrumentalna kot vokalna glasba. Opera ga ni navduševala toliko, kot na primer Rim-ski-Ko.rsakova ali Musorgsfcega. Zato je skompomira! isamo eno veliko stvaritev, narodno zgodovinsko opero „Kmez Jgor“. Pisal jo je is premori celih dvajset let, pa je še ni dokončal. To ista s točila Rimski Korsa-kov, pri tem pa mu je še pomagal njegov učenec Glazunov.
Svoje stališče o odnosih zvoka in besede v svoji edini operi je Aleksander Borodin jasno razložil: ,,Potrebno je povedati, da sem se v gledanju na operno delo zmerom razhajal z mnogimi izmed prijateljev. Čisto recitativni stil ne ustreza niti moji volji niti moji naravi. Rad imam pevnost, .kamtile-no, nimam pa rad recitativa, čeravno po mnenju strokovnjakov tudi reoitativ prav dobro obvladam. Poleg tega imam rad bolj zaprte, bolj zaokrožene, širše oblike. Posamičnosti in drobnarije niso umestne. Vse mora biti napisano z velikimi potezami, jasno in po možnosti praktično za izvedbo tako glasovom kot orkestru. Glasovi morajo biti v prvem načrtu, orkester v drugem. Kako bom v svojih prizadevanjih uspel, seveda ne morem soditi, lahko pa jamčim, da bo moja opera bližja smeri „Ruslana“ kot smeri „Karpnitega gosta“.
V	,,Knezu Igorju" so zelo pomembne zborovske scene, v katerih ljudstvo sodeluje v dogajanju. Nastopi zbora in solistov kažejo temeljito upornost, ki se v tej Boro-dinovi stvaritvi .izraža v borbi dveh nasprotnih mentalitet (miselnosti) in gledanj: svet Rusije in vzhodnjaški svet, ki sta tako različna, odsevata svoje posebnosti, samostojnosti im nesorodnoisti v zborovskih in solističnih ocenah ter odlomkih, v katerih je komponistu izredno uspelo pričarati krajevni in časovni kolorit (barvitost). Medtem ko limajo ruski zbori v melodijskih odlomkih pogosto prizvok arhaičnosti (pradavno-stli), izraža glasba v taborišču Polovcev zdaj gibko bujmost pevske linije z bogatimi okraski zdaj surovo divjino. Ritmično bogastvo vzhodnjaške folklore (narodopisja) in svojevrstna Ikroimatičrnost njenega melosa sta 'Posebno očitna v slavnih „Polovsk:h plesih", ki .so že davno .postali sestavni del simfoničnega repertoarja (sporeda).
O uprizoritvi opere „Knez Igor" ljubljanskih gostov moramo govoriti samo z navdušenjem, kajti zopet enkrat so .ljubljanski umetniki Izpričali svoj sloves in s tem dokazali, da spada ljubljanska Opera v vrh svetovnih opernih hiš.
Kadar pride k nam v Celovec v goste Slovensko operno narodno gledališče, tedaj lahko zmerom občudujemo njegovo visoko umetniško raven. Pri tem ;pa moramo pač reči, da je letošnje gostovanje preseglo vsa prejšnja. Opera „Knez Igor" je bila gotovo najbolj, uspela, muzikalno in režijsko najbolj dognana opera, kar smo jih videli im
slišali v teku večletnih gostovanj ljubljanske Opere.
Za tako sijajen uspeh pa gre največja zasluga predvsem glavnim oblikovalcem te opere. Na tem mestu moramo omeniti v prvi vrsti Demetrija Žebreta, direktorja Opere v Ljubljani, potem režiserja Hinka Leskovška, scenografa Maksa Kavčiča, Miljo Jarčevo in Jožeta Hanca.
Vsi ti našteti umetniki so se lotili dela z ljubeznijo, vnemo in poletom, tako da so postavili na gledališke deske opero, v kateri sta gledališko videnje :Ln glasba čvrsto in organsko združena med seboj. Oučudovati moramo njih smelost, da so se vobče lotili tako velikega in zahtevnega dela, kakor je ta edinstvena ruska opera „Knez Igor".
Direktor ljubljanske Opere Demetrij Zebre nam je predstavil to stvaritev v takem besedilu, ki najbolj ustreza izvirniku „Kne-za Igorja", in sicer s prologom in tremi dejanji.
Režiser Hinko Leskovšek je prilagodil svojo režijo glasbi Borodinovega „ Kneza Igorja". Barvite, pisane in prepričljive so velike zborovske scene. Posebno nazorno in živo ter čisto resnično je režiser .podal prizor s knezom Gališkim. Mojstrsko so bili oblikovani tudi posameznii liki, kot na primer kneza Igorja, Galicina, Končaka (po-
iovskega kana), Jaroslavne (knezove žene), godca Skula in Broška in drugih.
Koreograf (baletni mojster) je svoj po-lovski prizor odlično rešil, pri tem se mu je posrečilo izraziti vso bujno čustvenost z vzhodnjaško čutnostjo Borodinove glasbe.
Kostumi Mije Jarčeve so napravili na gledalce nepozaben vtis, posebno kostumi bojarjev, ljudstva, plesalcev in Končaka.
Opero je dirigiral Demetrij Zebre, ki je s to uprizoritvijo dokazal, da je pač .polnokrvni glasbenik. Pod njegovo taktirko je Borodinova opera „Knez Igor" zaživela v vsej svoji očarljivosti.
Naslovno vlogo kneza Igorja je .pel oba večera baritonist Edvard Sršen, ki se je razpel šele pri drugi predstavi. Če pomislimo, da je pevec komaj peto .leto član ljubljanske Opere, potem lahko presodimo, da je dobili tako zahtevno vlogo in še to naslovno samo zaradi velikih pevskih sposobnosti. Njegov bariton je močan in že danes obsežen. Mladi umetnik je pel kneza Igorja z zvonkim in prodornim glasom, takb da lahko rečemo, da se je v pevskem oziru močno približa! liku tega ruskega junaka, ker vobče zahteva ruška opera močan glas dn izredno širino glasu, dočim je v italijanski operi poudarek bolj na tehniki petja.
Jaroslavno, kneževo ženo, je pela v prvi predstavi sopranistka Vanda Gerlovičeva z mehkimi poudarki in z močno izenačenim glasom. V .igralskem oziru pa ne doseza tistega, kar hi rekli, da človeka presune.
Močno je ugajal knez gališki Danila Mer-
Osemdesetletniku dr. Francu Petku
V marcu je „naš velikovški dohtar" praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Naj za ta visoki jubilej odličnemu rodoljubu izrazimo iskrene čestitke še mi z željo, naj bi mu bil življenjski večer miren in 'lep in naj bi ostal še dolgo zdrav v krogu svojih ljubih.
Jubilantova visoka doba so bila leta, ko
je prevzel dediščino velenemške.ga tabora starega Angererja Šumijev in Kernmaierjev Landbund, ko je vodila koroške socialiste trojica „Zei.mtzer-Lora-Falle“ in ko sta si v krščansko-socialnd stranki drugovala msgr. Paulitsch in Reinprecht.
V nečem še danes sličijo tista leta sedanjim: v slovenofobiji (strah pred Slovenci), 'ki tiči v premnogem koroškem Nemcu. Dr. F. Petek je 'kot narodni poslanec mojstril težavni narodno-politični .položaj skupno z drugim poslancem župnikom Vinkom Poljancem in nato z župnikom Ivanom Starcem s prirojeno mu politično spretnostjo. Uspešno se je udejstvoval kot zadružnik skupno z msgr. Valentinom Podgorcem, Janezom Vospernikom, Tomo Kuperiem in Miho Šlajherjem, vedno spet poudarjajoč važnost vsestranske 'narodne samopomoči. Stvarno in brezstrastno je vedno tolmačil naše šolske in kulturne težnje. Za to njegovo dejavno rodoljubje smo mu dolžni hvaležnost vsi brez izjeme.
Bivši člani dunajskega Kluba koroških slovenskih akademikov, ki smo se vračali v domovino po študiju pred drugo svetovno vojno, 'dolgujemo rojaku-osemdesetletniku še priznanje njegove socialnosti dn njegove nazorne strpnosti. Imel je za študente vsek-dar posluh in odprto srce, rad je zahajal v dijaški krog in rad obiskoval dijaške sestanke. Očetovsko-dobrohoteče so b:h vsek-dar njegove besede dijakom. In ko se je mlada generacija uvrščala v narodno delo s svojim pogledom na svet in življenje, sicer nikakor ni štedil z odkrito in dostikrat pikro oceno mladega hotenja, a vsekdar je spoštoval osebno čast in dobro ime nazorno drugomislečih rojakov. Za to njegovo veli-kodušje iskren ,,Bog plačaj!"
Ko se .sedaj podaja v javnost že tretja generacija povojnega naroda, naj ji bo jubilantovo rodoljubje in nazorno velikodušje v vzor in posnemanje!	—r.
VzsU s katdišUe^a sv-eia
uiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHMiiiiuimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiMimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiimmiiiiniiiimimiiiiiiiiiii
© Kardinal Bea, ki je predsednik tajništva za zedinjenje kristjanov je v intervjuju, ki ga je dovolil italijanskemu tisku poudaril, da so bile težave psihološkega značaja, ki so ovirale razgovor z ločenimi brati v celoti premagane in da ostajajo sedaj samo še težave doktrinalnega reda. Omenjal je obisk delegatov konstantinopelskega patriarha pri papežu, ki je odprl pot za dvostranske odnose med posameznimi pravoslavnimi cerkvami in rimsko Cerkvijo-, in prihodnji obisk delegacije svetega sedeža v Konstantinoplu, ki bo še bolj utrdil vezi krščanskega bratstva in edinstva. Kardinal ije poudaril, da je drugi vatikanski koncil z vso svobodo sledil programu, ki ga je 'določil pokojni papež Janez XXIII., zlasti še ekumenskemu cilju koncila. To ekumensko ozračje opravičuje upanje, da bodo odobreni tudi tisti osnutki, ki še čakajo na odobritev, zlasti osnutek o venski svobodi. Končno je kardinal omenil, da je povsem naravno, da v času, ki je tako poln sprememb, miselnosti in usmeritve, nujno pride do presenečenj in nejasnosti. V takih primerih se po eni strani ne smemo vzne-
miriti, po drugi strani pa se ne prepustiti toku, marveč se lotiti vprašanj s tistim globokim pastoralnim duhom, ki je bistven za sedanji koncil.
© Od 22. do 26. aprila se bo vršila na Dunaju glavna skupščina mednarodnih katoliških organizacij, v teku katere (bodo obrav-navali temi ..Cerkev dn kultura" in ,,Cerkev v modernem svetu".
• Nad 200 katoliških in protestantskih strokovnjakov se bo ,sestalo na osmem mednarodnem kongresu za versko sociologijo, ki bo meseca julija v Barceloni. Obravnavali temi ...Cerkev in kultura" in „Cerkev bajajo iz prehoda od predtehnične družbe k mestni in industrijski družbi."
« Buenosaireški nadškof kardinal Cag-giano je v svojem pastirskem pismu poudaril, da bo mogoče samo s pristno individualno, notranjo obnovo priti do pomladitve katoliške Cerkve, ki jo želi drugi vatikanski koncil.
9 Pred kratkim je bilo objavljeno v Atenah, da je Urad dobrega katoliškega tiska oskrbel v moderni .grščini prevod ,,Dnevnika
laka. Bil je pravo nasprotje kneza Igorja. Je razuzdanec, katerega življenje sloni na 'poudarku čutnih strani. V pevskem oziru je pokazali v nekaterih trenutkih pravi način petja ruskih basov. Njegov bas odlikuje lepa zvočnost, posebno v srednjih in višjih glasovnih legah.
Najbolj pa se je približal liku polovskega kana basist Friderik Lupša, ki je v vlogi Končaka podal najboljšo vlogo v operi ,,Knez Igor". Njegov bas je obsežen in zveni posebno lepo v najnižjem registru.
Božena Glavakova je pela s krasnim altom Končakovno, hčerko polovskega kana. Pa tudii igralsko je občuteno podala svojo vlogo.
V	tej operi isita se posebno odlikovala tenorist Slavko Štrukelj kot Broška in basist Tusomiir Alanpovič kot Skula, oba v vlogi ljudskih godcev.
V	ostalih vlogah sta nastopili še pranist-ka Milica Polajnarjeva (polovsko dekle) dn mezzosopranistka Vanda Ziherlova (Jaro-slavnina dojilja). Obe sta lepo peli in igrali svoji majhni vlogi. V manjši vlogi je ugajal tenorist Gašper Dermota, ki je pel n- igral Ovlurja, polovskega krščanca.
Nova je bila pri drugi predstavi Vilma Bulkovčeva kot knežja Jaroslavna. Sopra-niistka-umetnica ima čudovit glas in je danes, lahko rečemo, na višku svoje pevske kariere (življenjske poti). Njena tehnika je odlična. V petje vlaga vso svojo osebnost, tako da to njeno petje naravnost prevzame in presune
Tudi vlogo Vladimira Igorjeviča, knezovega sina, sta pela v alltemaciji (izmenjavi) dva pevca-tenorja. Prvi večer je pel -zkuše-ni Rudolf Franci, ki je ugajal zaradi glasovne plemenitosti in lepo vživete igre. Drugi večer pa je pel knezovega sina Rajko Koritnik, ki pa je navdušil občinstvo s svojim svežim mladostnim tenorjem
O drugem večeru bi lahko rekli, da je krasen uspeh prvega večera še -prekosil. To lahko rečemo tudi za orkester, ki je igral tako kot isploh zahteva Borodinova glasba, z navdušenjem, srcem in pravim muzikan-tovskim poletom. Posebno je treba pohvaliti še lepo naštudirane zbore Jožeta Hanca, ki so bili nenavadno zvočni in sveži.
Skratka ljubljanski umetniki so dosegli v Celovcu z opero „Knez Igor" bleščeč in veličasten uspeh. V duši onih pa, ki so imeli mogoče priložnost videti in slišati eno ali obe predstavi, pa bo ostala stvaritev ruslkega glasbenega genija pač zapisana z zlatimi črkami in v nepozabnem spominu.
DUŠAN DŽAMONJA RAZSTAVLJA V »GALERIJI 61“
V sredo, dne 14. aprila, so odprli v »Galeriji 61“ v Celovcu razstavo jugoslovanskega umetnika Dušana Džamonja. Razstavlja kiparska dela, miniature in grafiko. Ob otvoritvi je bil navzoč tudi umetnik sam.
Razstava bo odprta do 7. maja.
duše", ki ga je napisal papež Janez XXIII. Prvi izvod prevoda je izročil s strani apostolskega eksarha za katoličane bizantinskega obreda v Grčiji Gada, svetemu očetu Pavlu VI. s-ubstitut v vatikanskem državnem tajništvu msgr. DeH’Acqua. Prevod je izdan v lepi knjižni Obliki. Na naslovni strani je dovršena fotografija papeža Janeza XXIII. Izdaja je prežeta s kriterijem čimvečjega širjenja zamisli papeža Janeza XXIII. in je napisan v takem grškem jeziku, da je razumljiv širokim ljudskim množicam. Prav znaičaj dela pokojnega papeža, ki je izraz njegove duše, je zelo prikladen za tak način prevoda in mu zagotavlja popoln uspeh. V uvodu je prikazan življenjepis papeža Ronealliija s posebnim ozirom na njegovo dejavnost na Balkanu. Med drugim omenja pet potovanj, ki jih je napravil v Grčijo v letih 1935 do 1941.
© škof za Litvance v Evropi msgr. Brazys je daroval v nedeljo slovesno ponti-fikalno sveto mašo za Litvance, ki bivajo v Parizu. Obredu so prisostvovali med drugimi kardinal Feltin in ravnatelj kaplanov, ki vrše pastoralno službo in-ozemcev, ki bivajo v Franciji msgr. Ramomdot. Prihodnje dni bo msgr. Brazys obiskal Litvance v Zapadni Nemčiji.
• V državi Malavi so dobili drugega črnskega škofa. Je to novi pomožni škof nadškofije Blantyre msgr. Jakob Giona.
e V republiki čad so v nedeljo posvetili novo stolnico v mestu Fort Lamy. Ob tej priložnosti so imeli koncelebracijo v fran-coskem jeziku.
BOŽJA SLUŽBA za slovenske vernike v Celovcu
4§P'/ nas naMmkem
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA:
CELOVEC
Dragi rojak!
Gotovo si že čul kaj o sedanjem začasnem slovenskem visokošolskem domu „Ko-rotanu“ na Dunaju. V tem domu je prostora le za 13 študentov. Če pomislimo, da vsako leto zapusti Slovensko gimnazijo približno 20 maturantov in od teh vsaj ena tretjina odide na Dunaj, vidimo, da je ta 'dom premajhen.
Zato .se je odtočil p. Ivan Tomažič zgraditi nov dom. V bližini univerze je že kupil stavbišče in gradnja se je že pričela. Novi „Korotan“ bo imel 6 nadstropij in prostora za 85 študentov.
Kaj to pomeni, vidimo šele, če pogledamo, pod kakšnimi pogoji morajo nekateri študentje danes še študirati.
Neki predlanski maturant Slovenske gim-
nazije je po dolgem iskanju dobil privatno stanovanje. Soba je bila res lepa in velika, a draga in se vrhu tega ni dala netiti, ker ni imela peči; majhna električna pečka pa ne bi zadostovala. Fant si je v najhujši zimi pomagal s tem, da se je učil v postelji ...
Neki lanski maturant je dobil privatno podstrešno sobo. Bila je majhna, res poceni, a na žalost — brez luči! študirati je moral pri sveči.
Ali je to res potrebno danes, ko razna podjetja rabijo za neonsko reklamo na tisoče in tisoče. Ali se ne bi dalo to preprečiti s čisto malo dobre volje.
Če vas bodo torej obiskali pooblaščeni zbiralci za „Korotan“, darujte vsak po svoji moči, tudi najmanjše darilo bo p. Tomažiču v veliko pomoč, saj vemo da:
„Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!"
Izvršni odbor Koroške dijaške zveze
Pevski zbor Jakob Gallus-Petelin iz Celovca
vabi vse prijatelje lepe pesmi na
vokalni kometi
slovenskih umetnih in narodnih pesmi na belo nedeljo, 25. aprila 1965
ob pol treh popoldne v Draščah in ob osmih zvečer v Podgorjah
VELIKI ČETRTEK, 15. aprila: Spomin zadnje večerje — ob 7. uri zvečer sv. maša s skupnim obhajilom vernikov.
VELIKI PETEK, 16. aprila: Spomin Jezusove smrti na križu. Ob 7. uri zvečer se začnejo sv. obredi: berila, pasijon po Janezu, molitve za vesoljno Cerkev, razkrivanje in češčemije sv. križa, skupno obhajilo vernikov.
VELIKA SOBOTA, 17. aprila: Velikonočna vigilija. Zvečer ob 7. uri se začne velikonočna božja služba: blagoslov velikonočnega ognja in sveče, slavospev in obnovitev krstne obljube. Nato slovesna velikonočna sv. maša s skupnim obhajilom. Prinesite sveče s seboj! Bla,gostov velikonočnih jedil bo pred in po božji službi.
VELIKA NEDELJA, 18. aprila: Zjutraj ob pol 8. uri sv. maša v provincialni kapeli, Ob 9. uri — kot običajno — v cerkvi novega bogoslovja.
Prilika za spoved je vsak dan pred božjo službo. Obhajilo je vsak dan med božjo službo; verniki, ki prejmejo sv. obhajilo, ne smejo eno uro pred obhajilom ničesar več jesti in piti, le vodo in pa od zdravnika predpisana zdravila je dovoljeno uživati.
VELIKONOČNI PONEDELJEK, 19. aprila: Ob pol osmih zjutraj sv. maša v kapeli provincialne hiše, ob devetih pa v cerkvi novega bogoslovja.
BISTRICA — ŠMIHEL (Hribernikove matere zadnja pot)
Vsak jo je poznal, to mater trpinko, ki je velik del svojega življenja kakor na križ pribita, morala preživeti na bolniški postelji.
Samo nekaj let zdravega in srečnega družinskega življenja — pa je bilo polno žrtev in odpovedi — je uživala Hribernikova mati. Tako je povsod tam, kjer se starši ne zoperstavljajo otroškemu blagoslovu, marveč v slehernem otroku vidijo izraz božjega zaupanja in božje naklonjenosti.
In tako je bito tudi pri Hriberniku na Bistrici! Dokler je vladalo zdravje pri hiši, je potekalo vse življenje mirno in srečno in nihče ni tožil, tudi če se je bilo treba boriti za vsakdanji kruh.
Po kratki dobi srečnega družinskega življenja pa se je vsedla pri Hriberniku za mizo nesreča in hiše ni hotela več zapustiti. Strašno je zadeto mlado ženo, ko se je mož ponesrečil v opekarni v Sorgendor-fu. Komaj so mu rešili življenje, toda posledice nosi še danes.
Verjetno je delno tudi ta nezgoda zrahljala Hribemikovi materi njeno prej močno zdravje. Začela je bolehati. Skoraj 10 let je bila priklenjena na bolniško posteljo. Najhujše pa je bito, ko je poleg nje legla še njena ljubljenka, najmlajša hčerka. Polno življenja je bilo to dekle, če si jo gledal v cerkvi, na polju ali doma pri gospodinjstvu, se ti je razodevala moč, lepota in zdravje mladega telesa.
Kar naenkrat pa je zbolela. Nobene pomoči ni bilo, dasi so se zdrvniki trudili. Milka je venela in trpela poleg svoje matere, dokler jo smrt, 15. avgusta 1963, ni rešila. Kakor roža med rožami je ležala 19-letna Milka na mrtvaškem odru. Zdelo se ti je, kot bi bila živa! Smrt ljubljene hčerke, od katere je mati upravičeno pričakovala bolniško postrežbo in pomoč očetu .pri gospodinjstvu ji je strla zadnje moči. Zdravstveno stanje se je vidno slabšalo. Od Milkine smrti naprej Hribernikova mati ni bila več .kos samemu sebi. Noč in dan ji je stal ob strani njen mož. Pa ga nihče ni
kdaj slišal tožiti! Drug od drugega sta se učila krščanske potrpežljivosti.
Dne 15. marca pa je Bog rešil dolgoletno trpinko, ki je bogata na žrtvah stopila pred večnega Sodnika. Dozorela je s svojimi 59 leti za večnost.
Njeno trpljenje je bito toliko, da si ga ne moramo drugače tolmačiti, kot da je trpela za druge, za vse matere v fari! Ta misel je bila poudarjena tudi pri njenem lepem pogrebu. Tako spi pokojna Hribernikova mati ob strani svoje drage hčerke. Kakor sta v življenju — postelja ob postelji — trpeli ena poleg druge, tako verjetno tudi skupno ena z drugo uživata v večnosti plačilo za izpiti grenki kelih dolgotrajnega trpljenja v življenju.
Hribernikova družini pa naše iskreno sožalje!
ŠT. JAKOB V ROŽU
Ker se je pri nas igra „ČRNA ŽENA" zakasnila in jo bomo uprizorili šele na velikonočni ponedeljek, je prišla k nam na tiho nedeljo gostovat farna mladina iz Št. Janža. Zaigral so nam lepo in poučno igre »Kaplan Klemen".
Vsi, ki smo si igro ogledali, se iskreno zahvaljujemo za lep nauk, ki ga ima ta igra. Razen tega gre zahvala igralcem tudi zaradi tega, ker so velikodušno darovali dobiček za farni dom.
Bog naj jim povrne njih dobroto!
GLOBASNICA (Smrtna nesreča delavca)
Skozi naš kraj Globasnico teče potok (hudournik). Tega sedaj regulirajo (uravnavajo) in so z del vprav v središču pred župnijsko cerkvijo. Na ta način je prekinjena tudi pot iz Globasnice v Večno ves. Ko se spusti na zemljo mrak, je pooblaščen vsak dan nek delavec, da prižge na tem mestu svarilne luči, ki bd naj opozarjale mimoidoče pešče in vozače, da se vršijo na tistem kraju gradbena dela v potoku.
V soboto, dne 10. aprila, pa je moral te svarilne luči prižgati petintridesetletni delavec Jožef Miklau, domačin, ki živi pri
Dcuž&a si/. fft&Uacia
sprejme
mlajšo trgovsko pomočnico, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, za svojo trgovino s knjigami, pisarniškimi potrebščinami in nabožnimi predmeti.
Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Mohorjeva pisarna v Celovcu.
svoji materi v Šmelcu v sosednji občini Bistrici. Pri tem delu pa je verjetno stopil na nepritrjeno desko, ki se je pri tem premaknila in mož je strmoglavil v potočno strugo na beton. Pri tem je padel tako nesrečno, da je obležal z obrazom v nizki vodi in se 'talko zadušil.
Našli so ga šele drugi dan v nedeljo zjutraj, ko so prvi vaščani šli k jutranji božji službi. Prvi, ki je nesrečnega moža opazil, je bil, imenovan po domače, Sivčev Fran-cej, M je takoj obvestil druge ljudi in dalje žandarmerijo, ki pa je mogla ugotoviti samo smrt Jožefa Miklaua.
Usoda je hotela, da si je izbrala vprav onega za žrtev, ki je bil poklican, da bi posvaril druge pred nevarnostjo.
Ob žalostni smrti Jožefa Miklaua, ki je bil znan kot priden in marljiv delavec, mirnega značaja in ki je cenil tudi svoj materin jezik, izrekamo njegovi materi naše naijliskrenejše sožalje.
Mi, Gtobašand, pa ohranimo rajnega Jožefa v lepem spominu.
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU
sprejme za snaženje tiskamiških in pisarniških prostorov POSPRAVLJALKO
Plača po dogovoru. Javiti se je treba v družbini pisarni v Celovcu.
____Naše prireditve^,,
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ“ V ŠT. JAKOBU vabi na igro „ C R N A 2 E N A “ ki 'bo na velikonočni ponedeljek, dne 19 aprila 1965
Ob pol treh popoldne za otroke in ob pol osmih zvečer za odrasle
pri Antoniču na Reki.
VABILO
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »PLANINA" V SELAH uprizori na velikonočni ponedeljek, ob 2. uri popoldne v farni dvorani Finžgarjevo ljudsko igro VERIGA
Domačini in okoličani prijazno vabljeni!
FARNA MLADINA V ŽITARI VESI vabi na igro
„T RI SESTRE«
ki jo priredi na velikonočni ponedeljek, dne 19. aprila, pri Planteu v Goričah, in sicer ob pol treh popoldne.
Slovensko prosvetno društvo »Danica" v št. Vidu v Podjuni vabi na igro »ČRNA ŽENA«,
ki bo na velikonočni ponedeljek, dne 19. aprila 1965, ob dveh popoldne in ob pol osmih zvečer pri Voglu v Št. Primožu.
Vsi prisrčno vabljeni!
CELOVEC
(Naši skavti poročajo)
Teden, v katerem je god sv. Jurija, zaščitnika vseh skavtov, imenujejo skavti — skavtski teden. Naloga skavtov v tem tednu je opraviti mnogo dobrih stvari, med njimi tudi, da napišejo nekaj v krajevne časopise. Zato se za to priliko oglaša v našem časopisu tudi naša četa.
Kljub živahnemu gibanju v četi imamo še vedno začetne težave. Najbolj pogrešamo starejšega brata - voditelja in pa več domačih prijateljev in sotrudnikov. Ne mislimo tu toliko na finančno podporo, ker smo že navajeni na skromnost, bolj bi rabili moralno podporo in spodbudno besedo. Vsekakor upamo, da si 'bomo s svojim prizadevanjem oboje pridobili. To je seveda odvisno od nas. Vemo namreč dobro, da je pri tem glavno naše skavtsko življenje. In to pa ni lahko. Toda še malo nismo malo-dušni. Naj vam služi za zgled primer ustanovitve in širjenja skavtizma v Ameriki.
Neki Amerikanec, ki je zašel v meglenem Londonu in ni vedel kje je, je vprašal mimo hitečega dečka za pot. Fantič je bil takoj pripravljen tujcu ustreči. Spremljal je Amerikanca do cilja. Tujec je bil presenečen nad dečkovo vljudnostjo in mu je hotel dati za to nekaj. Toda deček je vljudno odklonil dar rekoč: »Jaz sem skavt" — in je odšel.
Amerikanec je bil presenečen nad odgovorom. Ugajal mu je deček in njegovo vedenje. Zato se je začel zanimati za skavte ‘in skavtizem. Zvedel je, vsak skavt napravi vsaj eno dobro delo na dan, ne da bi pričakoval ali sprejel kakšno plačilo. Ko se je poučil o skavtizmu, je začel sam zbirati dečke in kmalu so bili prvi Skavti tudi v Ameriki. Danes jih je tam nad 8 milijonov. Dobro delo dečka je rodilo 'tak uspeh.
Iz malega raste veliko. Tako upamo tudi mi, da bo iz našega prizadevanja in dobrih del nekoč vzrastto mnogo dobrih fantov, ki bodo živeli po skavtskih zakonih.
Bog daj srečo!
Slovenski koroški skavti
SLOVENSKE ODDAJEV RADIU
PONEDELJEK, 19. 4. 1965: 7.30-8.00: S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — TOREK, 20. 4.: 14.15—14.55: Poročila, objave, vreme. Pregled sporeda. Kar po domače. (Glasbena oddaja). 10 minut za športnike. — SREDA, 21. 4.: 14.15—14.55: Poročila, objave, vreme. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 22. 4.: 14.15—14.55: Poročila, objave, vreme. Po Loški fari ob Baškem jezeru. (Ponovitev). — PETEK, 23. 4.: 14.15—14.55: Poročila, objave, vreme. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. (Deželne novice, popevke in ritmi. (Glasbena oddaja). Mala davčna abeceda. — SOBOTA, 24. 4.: 14.15—14.55: Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 25. 4.: 7.30 Duhovni nagovor (Kanonik Aleš Zechner). S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
(VlL,
ki se zanimate za kuharsko in šiviljsko razstavo ter odrsko prireditev, pridite na belo nedeljo, dne 25. aprila 1965, v Št. Rupert pri Velikovcu. Prisrčno vas vabijo gojenke gospodinjske šole ob zaključku tečaja.
SPORED PRIREDITVE
1.	Pozdrav in zborno petje
2.	Govornikova beseda
3.	Rajanje
4.	»Prisegam« (igra v treh dejanjih)
5.	Modna revija
Odrska predstava bo za oddaljene goste ob pol 2. uri popoldne, za bližnje pa ob 4. uri popoldne.
Avstrijska industrija papirja v konkurenčnem boju
Naraščanje proizvodnih stroškov — Upadel izkupiček od izvoza
Po podatkih Avstrijske zveze papirne industrije je avstrijska industrija papirja, lepenke in lesnine v letu 1964 sicer povečala svojo proizvodnjo, vendar je zaostajal za tem razvojem ustrezni izkupiček iz prodaje izdelkov. Medtem ko so dvignile plače delavcev in cene surovin, je skandinavska konkurenca v tej gospodarski panogi hudo tlačila cene. Poleg tega se je po vsem svetu povečala proizvodna zmogljivost te 'industrije, celo v deželah, ki so bile običajno odjemalke teh izdelkov.
Avstrijska Industrija papirja spada med glavne žrtve neugodnega trgovinsko-poid-tičnega položaja Avstrije: odpravljenje carin v okviru področja takoimenovane svobodne trgovinske menjave EFTA ji jemlje vsakršno zaščito pred konkurenco industrije nordijskih držav, a ukinitev carin med državami Evropske gospodarske skupnosti zapira pot njenemu Izvozu prav v tiste dežele, ki so bile doslej njene glavne odjemalke.
Posledice tega položaja se doslej še ne odražajo na količim proizvodnje avstrijske industrije papirja, zato pa tembolj izrazito na dohodkih iz te proizvodnje. Saj je avstrijska proizvodnja papirja v letu 1964 s 569.000 tonami prekoračila ono iz leta 1963
Avstrija med EWG in EFTA
Po podatkih londonskega »Financial Timesa" je znašal delež držav Evropske gospodarske skupnosti pri avstrijskem uvozu v prvih desetih mesecih lanskega leta 59 odst. ha avstrijskem izvozu pa 48 odst. Glavni dobavitelj j-e bila Zahodna Nemčija (41 odst.), tej so sledile Italija, Velika Britanija in Švica.
Avstrijski uvoz 'iz držav EFTA (Evropskega združenja za svobodno trgovino) je predstavljal 14 odst. uvoza, avstrijski izvoz v državah EFTA pa 19 odst. celotnega avstrijskega izvoza. V prvih desetih mesecih se je avstrijska trgovina z državami EFTA razvijala ugodneje, tako n. pr. je v prvih desetih mesecih leta 1963 predstavljal avstrijski izvoz v države EFTA samo 19 odst. (lani 15 odst.). Države Evropske gospodarske skupnosti so v prvih desetih meseedh leta 1964 prevzele 48 odst. avstrijskega izvoza, v istem razdobju 1963 pa 50 odst., kar pomeni, da je avstrijski izvoz v EGS nekoliko nazadoval. Največji delež pripada nemški zvezni republiki (31 odst.), nato Italiji (13 odst.), ki pa je lani skrčila uvoz iz Avstrije, predvsem lesa, nato Švici in Veliki Britaniji.
Delež Vzhodne Evrope na avstrijskem uvozu je v prvih desetih mesecih lanskega leta znašal 12,7 odst. delež vzhodnih držav na avstrijskem izvozu pa je lani dosegel 16,8 odst.
za 8,9 odst., a proizvodnja celuloze s 450.900 tonami za 6 odst. Proizvodnja lesovine je narasla za 3,3 odst. na skoraj 180 tisoč ton, potem proizvodnja lepenke za 8 odst. na 12.300 ton.
Pri izdelovanju papirja se je najbolj povečala proizvodnja grafičnega papirja, in sicer za 18 odst. na 235.000 ton, potem močnega papirja, sulfitnega papirja za omo-tavanje ter ostalih vrst, v tem ko se je znižala proizvodnja rotacijskega papirja za 1,7 odst. na 135.000 ton. Izdelovanje celuloze je zabeležilo največji porast v proizvodnji celuloze za tkanine, in sicer za 9 odst. medtem ko so proizvedli močne ubeljene celuloze skoraj za 17 odst. manj v letu 1964. Povečanje proizvodnje lepenke zadeva predvsem istrojno in surovo strešno lepenko.
Na domačem trgu je avstrijska industri-
ja prodala 275.300 ton papirja, torej za 9,6 več kot v letu 1963. Nadalje je avstrijski trg prevzel za domačo potrošnjo vsega 357.000 ton celuloze, t. j. za 5 odst. več kot
1963	leta, a avstrijska potrošnja lesnine se je povečala za 4,8 odst. na 178.000 ton.
Manjši vzpon je zabeležil izvoz: v letu
1964	smo Avstrijci izvozili vsega 290.000 ton papirja, torej za 7,8 odst. več kakor v prejšnjem letu. Izvoz celuloze se je zmanjšal za 2 odst. na 151.300 ton. Grafičnega papirja je Avstrija dobavila vsega 144.000 tarnali za 23 odst. več kot leta 1963 Izvoz lesnine je nadalje upadel za 19.2 odst. na 3.600 ton. Izvoz lepenke je zabeležil dvig 0,9 odst. Izvozili so v letu 1964 za 3 odst več ročne in posebne lepenke, a za 0,7 odstotkov manj strojne in surove strešne lepenke. Vsega skupaj so v letu 1964 izvozili 27.000 ton lepenke.
Brežnjev o kmetijstvu
Kmetijstvo v Sovjetski zvezi ne gre in ne gre. Tudi za nove voditelje bo težak -preizkusni kamen, kakor je bilo za Hrušče-va. Konec minulega tedna je v Moskvi končal dello osrednji odbor KPSZ, ki je sprejel vrsto ukrepov za poživitev in dvig proizvodnje na področju kmetijstva, ki je zadnja leta zašlo v precejšnje težave. Hruščev je napovedoval rekordno proizvodnjo, s katero da bodo Sovjeti v nekaj letih dosegli in prekosili ZDA ter je na ta račun obetal sovjetskim državljanom ikruh in druge glavne življenjske potrebščine zastonj. Po njegovih prvotnih izjavah hi se to moralo zgoditi že tam okrog leta 1970, proti koncu svojega vladanja pa je iz previdnosti ta rok pomaknil na leto 1980. Danes je stvarni rezultat ta, da je kmetijska proizvodnja v prvih šestih letih sedemtetke narasla le za 10% namesto za 60%, kolikor bi morala po planu.
Ugotovitve Brežnjeva
Na zasedanju osrednjega odbora partije je ministrski predsednik Brežnjev imel glavno poročilo o stanju kmetijstva, ki so ga nato objavili vsi sovjetski časopisi z velikim poudarkom. To pomeni, da sovjetska
vlada pripisuje velik pomen novi kmetijski politiki, ki jo je dotočil osrednji partijski odbor. Slika 'sovjetskega kmetijstva, kakršno je podal Brežnjev, -je porazna. Pritoževal se je, da je vsa ta leta (razen kratkega obdobja od 1953 do 1959) kmetijska proizvodnja zelo malo napredovala, ker ni bilo prave koordinacije ter se -niso upoštevali gospodarski zakoni, ne nasveti kmetijskih strokovnjakov. Najbolj je nazadovala proizvodnja žita in mesa. V zadnjih desetih le-
tih je bil plan prodaje žita državi od strani kolhozov izpolnjen le trikrat in sicer leta 1956, 1958 in 1964.
Spričo takega stanja je naznanil vrsto sklepov o znižanju nekaterih planov ter povišanju odkupnih cen. Tako je letošnji plan odkupa pšenice znižan od 4 milijard pudov na 3 milijarde in 400 milijonov. Na tej višini se bo obdržal do leta 1970. Povišale se bodo tudi cene planiranega odkupa. Vse žito, ki -ga bodo kolhozi pridelali -nad planom, bo država odkupila po znatno višjih cenah.
S tem ukrepom hoče država vzpodbuditi kolhozmike, da bodo več pridelali in da bodo za ta svoj povečani trud bolje plačani. Odbor j-e tudi sklenil povišati sedanje odkupne cene za govejo živino od 20 do 55%, za svinje od 50 do 70% in za ovce od 10 do 100%. Vsi ti novi -stroški bodo znatno obremenili -državni proračun. V nasprotnem primeru bi se morale zvišati cene kmetijskih pridelkov -na drobno, kar bi bilo iz socialnega ozira negativno.
Brežnjev je tudi napovedal večje investicije v kmetijstvu. V prihodnjih petih letih namerava vlada vložiti 71 milijard rubljev za nabavo novih kmetijskih strojev ter popravilo štorih. Toliko ni Sovjetska zveza potrošila za kmetijstvo v vseh povojnih letih.
S temi ukrepi (zvišanje odkupnih cen ter iSlpodbujamje zaintereisiranositi) mislijo sedanji sovjetski voditelji popraviti stanje v kmetijstvu. Vprašanje je le, koliko časa bodo ti ukrepi veljali. Podobne olajšave je že Hruščev sprejel v prvih letih svojega vladanja, a jih je moral pozneje odpraviti. Kje je jamstvo, da ne bodo sličnega 'koraka nazaj napravili sedanji voditelji?
Združena Evropa pomeni moč
Države, ki so se podale na pot evropskega -gospodarskega združevanja, tega niso storile zaradi nekih -sanj ali prividov. Na podlagi računov so uvidele, da same zas-e ne morejo ostati pomembne med dvema silama, namreč med Severno Ameriko in med Sovjetsko zvezo. Če pa se združijo, lahko pomenijo tretjo silo, ki jo bosta morali oni dve upoštevati.
Poglejmo, kakšno silo predstavljajo države Evropske gospodarske skupnosti nasproti Severni Ameriki in Rusiji!
Površina, ki jo to skupnost zajema, je
Prva pogajanja med Avstrijo in EWG
V petih letih enotna carinska politika? Odnosi med Avstrijo in tretjimi državami
V Bruslju so se proti koncu prejšnjega tedna pričela pogajanja Evropske gospodarske skupnosti z Avstrijo glede pogojev, pod katerimi bi bilo možno navezati tesneje trgovinske stike med državami EWG in Avstrijo. Pogajanjem je predsedoval podpredsednik komisije EWG Jean Rčy. Na -prvem sestanku sta podpredsednik Rey in avstrijski minister za trgovino Fritz Bock podala uradne izjave. Iz teh se vidi, kaj zahteva Avstrija.
Proizvodnja aluminija v EWG
Proizvodnja aluminija v državah Evropske gospodarske skupnosti (EWG) ie v neprestani rasti. Sicer -sploh na svetu pridelajo vedno več aluminija in j-e ta dosegel že mesto takoj za medenino.
Leta 1959 je v državah evropske gospodarske skupnosti delalo 12.000 ljudi v indu-'Sitriji .aluminija (0,4 odst. delavcev). Od teh jih j-e delalo največ v Nemčiji (6000). Polovico manj jih je imela Francija, za spoznanje manj kot Francija pa Italija.
V letih 1950 do 1960 se j-e proizvodnja aluminija povečala v teh državah za štirikrat. Združene države Amerike so v istem času povečale to proizvodnjo le za trikrat.
Kje pridelujejo aluminij? Na področju Evropske gospodarske skupnosti je sedem podjetij za to proizvodnjo; od teh sta dve podjetji, pri katerih je udeleženih več držav. Ti dve podjetji imata okoli 20 velikih tovarn. Obe sto v Franciji. Prva je v Savoj-i (St. Jean de Maurienne). Ta je leta 1960 Pridelala največ aluminija (67.000 ton). Najmodernejša tovarna -aluminija se gradi pod Piremeji v Nogueres. Zdaj pridela 36.000 ton na leto, a bo dosegla 90.000 ton.
Tovarne aluminija so večinoma tam, kjer je na razpolago veliko električne energije. To se pravi v Franciji v Savoji in v Pirenejih, v Italiji v Piemontu na Tridentinskem in v Benečiji, v Zapadni Nemčiji pa
na Bavarskem, Westfalskem in v pokrajini Baden.
Kljub temu da mislijo, -da bo proizvodnja aluminija kar naprej še rasla v zapadni Evropi, je ja-sho, da še vedno ne bo mogla kriti vseh lastnih potreb in bo moraia Evropska skupnost aluminij uvažati še iz drugih držav. Leta 1960 je bilo treba Evropi kupiti drugod tretjino aluminija, ki ga je porabila. Nemčija je sploh porabila sama ves svoj aluminij, prav tako Italija. Francija ga je pa lahko oddala 12 odst. drugim državam (8 odst. v Evropsko gosp. skupnost) 4 odst. pa drugam.
1.	Odstranile naj bi se carine in količinske omejitve (kontingenti) v trgovini med Avstrijo in državami EWG (EGS).
2.	Avstrija bi hotela — z izjemo nekaterih vrst blaga — vsfcladiti svoj zunanji carinski sistem -s sistemom Evropskega skupnega tržišča.
3.	Avstrija naj bi prilagodila svojo kmetijsko politiko politiki EWG (EGS).
4.	Avstrija bi hotela vskladiti svojo trgovinsko politiko v primerih, kadar bo lahko in -potrebno izogniti se zaviranju konkurence.
5.	Avstrija sl rezervira pravico sklepati neodvisne trgovinske in carinske sporazume z drugimi državami, vendar j-e pripravljena upoštevati koristi Evropske gospodarske skupnosti ter se posvetovati v tem pogledu z državami šesterice, ako bi bilo to potrebno.
Minister Bock je izrazil upanje, da bo možno v štirih ali petih letih odstraniti razlike med avstrijskimi carinami in carinami EWG; obljubil je, da bo prvo znižanje obsežno. Avstrijski minister je poleg tega zahteva!, naj bi upoštevali avstrijske koristi tudi v okviru Evropske gospodarske skupnosti (EWG) za premog in jeklo.
Avstrijska kemična proizvodnja v letu 1964
V avstrijski kemični industriji so zabeležili lansko leto znaten porast proizvodnje v vs-eh poglavitnih sektorjih, razen na področju izdelovanja kemičnih gnojil. Na drugi strani pa je bilo povečanje dohodkov od prodaje kemičnih proizvodov znatno nižje od napredovanja proizvodnje. V prvih devetih mesecih (januar-s-eptamber) lani smo proizvedli Avstrijci 495 tisoč ton organskih in anorganskih kemičnih izdelkov proti 459.000 ton v istem ča-s-u prejšnjega leta. Proizvodnja barv in lakov je dosegla 42.600 ton (leta 1963 — 39.000 ton), proizvodnja prepojene lepenke 15,8 milijona kv. metrov (13.9 mil. kv. m), proizvodnja plastičnih
mas 43 'tisoč 600 ton (38.000), plastičnih izdelkov 31.000 ton (28.200), zdravilskih izdelkov 465 milijonov šilingov vrednosti (442 mil. šil.), izdelkov iz kavčuka in ala-bastra 48.300 ton (44.300), mila, praškov in drugih snovi za čiščenje 47.500 ton (46.300) in proizvodnja lepotilnih sredstev 4530 ton (4030). Proizvodnja kemičnih gnojil je zdrknila od 842 -tisoč -ton na 822.000 ton.
v 1000 kvadrat, km 1165 nasproti 244 (Anglija), 7827 (Zdr. drž. Amerike) in 22.403 (Sovjetska zveza).
Prebivalstva v milijonih ima EGS 169, Anglija 52, ZDA 181, SZ pa 214.
Za delo sposobnih ljudi ima v milijonih EGS 74, Angl. 23, ZDA 72, SZ pa 99.
'Leta 1962 in pridelala jekla EGS 72 milijonov ton, Angl. 20, ZDA 91, SZ 76.
Leta 1951 ije porabila EGS -jekla 358 kg, na vsakega prebivavca, Angl. 389, ZDA 490, SZ 325.
Žita pridela povprečno EGS 52 milijonov ton, Angl. 9, ZDA 174, SZ 121.
Mesa pridela povprečno EGS 8 milijonov ton, Angl. 2, ZDA 16, SZ 8.
Mleka pridela povprečno EGS 61 milijonov ton, Angl. 12, ZDA 57, SZ 58.
Avtomobilov izdela povprečno EGS 4831 tilsoč, Angl. 1675, ZDA 6644, SZ 578.
V druge države pa izvaža EGS za 20.638 milijonov dolarjev, Angl. 11.059, ZDA 21.320, SZ pa 5.998.
Zlatih in dolarskih rezerv je imela EGS (EWG) ob koncu leta 1962 za 16.855, Angl. za 2.806, v ZDA pa za 16.156 milijonov dolarjev. Za SZ pa podatkov ne vemo.
Avstrijci popijejo mnogo piva
Avstrijske pivovarne so proizvedle v sezoni 1963-64 6,3 milijona hektolitrov piva, to je 4,1 odst. več kakor prejšnjo sezono. Sezona 1958-59 ije bila izredno slaba v tem pogledu, ker so v Avstriji pridelali mnogo vina in tokrat je proizvodnja nazadovala za 4,5 odst. 'Lanska proizvodnja je nasproti letu 1958-59 napredovala kar za 37 odst. Dunajske pivovarne so proizvedle 1,740.000 hi piva in imajo torej največji delež pri avstrijski proizvodnji: proizvodnja na Dunaju je napredovala samo za 1,6 odst., v Vorarlbergu za 11 odst., na Koroškem za 7,8 odst., na Tirolskem za 6,2 odsto., na Salzburškem za 5,2 odst. Največ piva so iztočili v krajih, kjer je M turistični promet najživahnejši. Piva v steklenicah so popili 4,89 milijona M., to je 70,6 odst. Uvoz piva iz tujine se je v prvem polletju v pretekli (sezoni dvignil za 23 odst. ter je dosegel 20.900 hi.
(9 V kozarcih za pranje zob se zelo rada nabira nesnaga. Zato jih moramo vsaj enkrat tedensko oprati z vodo, ki smo ji dodali soli. Pustite, naj slana voda stoji nekaj ur v kozarcih in šele potem jih operite.
Hladilnike, pralne stroje, televizorje, električne motorje in vse električne predmete pri domači tvrdki
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ, TIHOJA, p. DOBRLA VES
Plačila tudi na -ugodne obroke.
ZA MLADINO
INPROSVETO
Diktatura nedostojnosti
Poslanstvo mladih
Pripovedoval mi je prijatelj o resničnem dogodku: pred nekaj lati se je zgodilo na Dunaju. Ta moj prijatelj je študiral na dunajski univerzi. Seveda je življenje naših študentov zelo skromno. Kakor mnogo enakih je tudi ta hodil na Du’naju na hrano v mestno študentovsko kuhinjo, kjer se je mogoče za nekaj šilingov za siillo masiitiitd.
Skozi vse življenjske preizkušnje — v latih vojne in še po vojni je mnogo pretrpeli — je ostal neomajno odločen in neustrašen katoličan. Pred nikomur nikdar ni zatajili svojega krščanskega prepričanja. Tako je začel kot študent dunajske univerze zahajati v študentovsko kuhinjo. Okolje mu je biilo čisto nepoznano, zato je prvič povsem brezbrižno sedel za mizo,, kjer je že sedeilo nekaj akademikov. Kakor vsi drugi se tudi moj prijatelj ni javno pokrižal; pač pa je svojo običajno molitev pred jedjo opravil samo v duhu. Hotel je mimo opazovati in ugotoviti, kako se na krščanskem Dunaju zadržijo akademiki. Saij jih je že nekaj poznal in ugotovil, da je med njimi še mnogo dobrih in vernih. Toda pri mizah v javni kuhinji ni videl,nikogar, ki bi se pred jedjo prekrižal.
Še nekajkrat je storil enako. Medtem pa je že spoznal par dobrih katoliških akademikov; pri akademski maši jih je videl. Zato je sklenil, da hoče svoje krščanstvo pokazat! tudi javno med dijaki v javni kuhinji. Namenoma se je nekega dne nekoliko zadržal; pred polno obednico je javno izmolili svojo molitev. To je vzbudilo pri mnogih veliko pozornost, vendar nihče se ni predrzni! izreči besedo v zasmeh.
Odslej je vsak dan svojo molitev opravil javno. V veliko zadoščenje je opazil že v naslednjih dneh, da je bilo vedno več takih, ki so prav tako začeli svoj obed s kratko molitvijo ali vsaj z dostojnim križem. In v nekaj mesecih ni bilo to prav nič posebnega več; saj je bilo teh, ki so po 'krščansko sedali k mizi, že kar precejšnje...
Uspešnost našega poslanstva predpostavlja našo pogumnost in odločnost. Naši prijatelji, pa prav tako tudi neprijatelji nas bodo cenili le, če bodo videli v nas zares može, ki so pripravljeni za svoje prepričanje odločno nastopiti in se neustrašeno postaviti v bran. Kdo pa ceni omahljivca in neodločneža? Vsako njegovo dejanje je obsojeno na neuspeh. Saj poznamo nešteto takih, ki začno vsak dan znova velika podjetja — taki navadno tudi veliko govore o svojih načrtih — toda njih navdušenje traja le kratko časa, ob prvi oviri pa se ustrašijo in njih podjetje klavrno konča.
Pesnik Gregorčič je takole zapel neustrašenim:
„Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!"
Ne plaši se znoja, ne straši se boja,
saj moško dejanje krepčuje moža!"
Svetovno katoliško časopisje je pred kratkim opozorilo na strašno poplavo umazanije v televiziji, filmu in zlasti v časopisih ter ilustracijah. Pri tem so odkrili, da umazana literatura daleč presega resno in dostojno in tudi v upodabljajoči umetnosti ter v slikah filma oz. televizije je opažati zadnja leta precejšen porast umazanih motivov.
Prekanjenost moralno malovredne »umetnosti" je nedosegljivo spretna. Zares to dokazuje, da „so otroci tega sveta modrejši". Proti tej brezmejni nesramnosti skorada ni odpora, kajti po zelo korektnih, »demokratičnih" in zakonitih poteh se predstavlja mladi javnosti. Tako je vsiljiva in iznajdljiva v načinih in sredstvih, kako priti do svojih žrtev, da do sedaj se še ni prav posrečilo to kugo nenravnosti zajeziti. Zato je upravičeno zapisal dunajski Cerkveni list, da moremo v tem slučaju govoriti o pravi »diktaturi nedostojnosti".
Zelo redko se dogaja, da hi bil kak papež glavni junak v filmu. V zadnjih dvajsetih letih je samo en papež doživel to ,,čast“: Giuseppe Sarto ali sv. Pij X. Film je nosil naslov »Ljudje ne gledajo neba", režiral pa ga je Umberto Scarpelli.
Razen omenjenega ni noben papež tega stoletja nudil navdiha za dolgometražni film. A kmalu bomo imeli sedaj drugo izjemo: pred kratkim je namrež režiser Er-manno Olmi začel snemati film »In prišel je mož..."
Ta vest je zbudila precej presenečenja in to iz dveh razlogov: Olmi je v svojih dosedanjih filmih prikazoval samo navadne, preproste ljudi, ne pa znanih osebnosti. Poleg tega pa si ni nihče pred njim upal izdelati filma o življenju »dobrega papeža", čeprav je marsikdo takoj po njegovi smrti že prišel na to misel. Dokumentarni film je sicer nastal, toda vse nekaj drugega je prikazati v filmu mladostnega duha duhovnika Renčali! ja.
In verjetno bi namera še dolgo ostala samo namera, če ne bi bil medtem izšel dnevnik Janeza XXIII., »Dnevnik duše", fci je povedal toliko novega in ki je največ pripomogel globlje spoznati veliko notranje
Uspešno boriti se proti tej diktaturi je mogoče le z neustrašeno voljo dobrih, poštenih in vernih. Imenovani list našteva sedem ukrepov, ki so neobhodni za križarski boj proti javni nemorali v sredstvih modernega obveščevanja: stalna kontrola masovnih obveščevalnih sredstev — smotrna vzgoja mladine v družini in šoli — vestno in hitro reagiranje na pojave nemorale — nadzorstvo nad uvozom tuje literature — višje obdavčenje malovrednih proizvodov v besedi ali v sliki — pomaknitev starostne meje za »mladini nedovoljene" predstave na 18. leto...
A to so pripomočki, ki morejo le malo doseči. Najučinkovitejše sredstvo v tem prizadevanju je brez dvoma: samoobramba! Ta pa obstoji v bojkotu vsakega kulturnega »šunda" in v sodelovanju vseh, ki so za dobro pripravljeni.
bogastvo umrlega papeža, skrivnostno silo, ki ga je gnala k temu, da je v kratki dobi svojega papeževanja sprožil toliko sprememb.
Ermannu Olmiju so predlagali, da bi izdela! film, ker je doma iz Bergama in torej dobro pozna kraje papeževe mladosti. To je skoraj zadosten porok, da bo ta režiser dobro upodobi1! okvir, v katerem se je oblikovala osebnost bodočega papeža. Poleg tega je Olmi že v svojih prejšnjih filmih pokazal, da je sovražnik vsakršne retorike. In v filmu, ki ga sedaj smerna, bi bila zares vsaka retorika odveč.
Težko je danes reči, ali bo Olmi uspel v svojem namenu. Po vesteh o prvih posnetkih filma bi se zdelo, da bo. V filmu ne bodo nastopali poklicni igravci, razen »posrednika" Roda Steigerja, ki bo bral papežev dnevnik, dajal glas papeževim spominom, jih tu pa tam sam doživljal aii predstavljal, čeprav ne bo nič podoben papeževemu liku.
„ln prišel je mož ...“ ne bo iskal prizorov, ki bi utegnili zbuditi 'ginjenost. Skušal bo raje prikazati vesoljistveni pomeri umrlega papeža. Jasno je, da ni tako filmsko delo lahko. Toda če bo uspelo, bo nedvom-
c?£ fihmUegu weia
Življenje Janeza XXIII. na filmskem fraku
P revedel:
AVGUST PETRIŠIČ
29. NADALJEVANJE
Karamaneh je dvignila zaveso pred nekimi vrati in za hip pozorno prisluškovala.
TišJna je ostala neskaljena.
Tedaj se je sredi kopice blazin nekaj zganilo in dvoje drobnih oči je pogledalo proti meni. Ko .sam pogledal natančneje, sem videl, da je v mehkem razkošju čepela mala Fu-Mančujeva svilena opica.
»Tod," je šepnila Karamaneh.
Mislim, da še nikclii noben resen zdravnik ni bil na tako nespametnem opravku, toda ker sem bili že tako daleč, mi milkako modrovanje ne bi koristilo.
Hodnik onstran je bili pogrnjen z debe-ilimi preprogami. Ko sva šla proti slabotni luči spredaj pred nama, sva prišla na nekakšen baiikcti, ki je vodil z enega do drugega konca velike sobane. Zgoraj sva stala v senci in zrla navzdol, kjer se mii je nudil - prizor, ki isi ga nikdar ne bi mogel misliti. Ta soba je bila skoraj še boiiij razkošno opremljena kakor tista, v katero sva najprej vstopila. Bleščečebarvne blazine so bile po tleh nakopičene. Od stropa so visele na verigah tri svetilke, ki so jim bogati, svileni senčniki blažili siij. Ena stena je bila .skoraj popolnoma obložena s steklenimi omarami, v katerih so biii kemijski aparati, cevi, ratorte im druge priprave Fu-Mančuja,
-ttoMuia
medtem ko je ob drugi strani tega nenavadnega prostora bil najbolj čuden pred-met — ozko ležišče, na katerem je ležala negibna postava nekega dečka. Ob luči svetilke, ki je visela naravnost nad njm:, je o-livnobarvno obličje kazalo preseneti j:vo podobnost s Karamaneho — le z razliko, da je bila 'dekletova polit blledejiša. Imeli je črne, 'kodrave lase, ki SO' se jasno' odražali od belih odej, na katerih je ležal, z rokami, prekrižanimi čez prsi.
Ostrmel sem od začudenja in gledal navzdol. Čudeži »Arabskih noči" niso bili čudeži, marveč so se resnično razgrinjali pred mojimi očmi tu v palači pravega čarodeja in nista jim manjkala niti krasna sužnja niti začarani princ!
»To je Aziz, moj brat," je rekla Karamaneh.
Šla sva po stopnicah navzdol v sobano. Karamaneh je pokleknila in se sklonila nad dečkom, mu gladila lase in ljubeče šepetala vanj. Tudi jaz sem se sklonil nad njim in nikoli ne bom pozabil skrbljivosti dekletovih oči, ko me je z največjo pozornostjo gledala, medtem ko sem dečka na hitro pregledal.
Zares na hitro, zakaj še preden sem se ga dotaknil, sem vedel, da v zalem telesu
ni več iskrice življenja. Toda Karamaneh je božala hladne roke in nežno govorila v arabščini, ki je morala biti njen materin jezik.
Ko sem potem ostal nem, se je obrnila in me pogledala, razbrala resnico iz mojih oči in vstala, se togo vzravnala in se me drhte oklenila.
»Saj ni mrtev — on ni mrtev!" je šepetala in me tresla ko kako dete, ki hoče koga preipričati. »Oh, recite mi, da ni...“
»Ne morem," sem ji odgovoril mehko, »iker je res mrtev."
„Ne!“ je dejala z divjim pogledom in se z rokama kot na pol brez uma prijela za glavo. »Vi ne razumete — dasi ste zdravnik. Vi ne razumete." Prenehala je in tiho zaihtela ter pogledala zdaj lepo lice dečka, zdaj spet mene. Bilo je zelo ganljivo, presunljivo. Usmiljenje do dekleta me je prevzelo. Potem sem od nekod slišal neki glas, ki sem ga bil že prej slišal v bivališčih Fu-Mančuja — glas ublaženega gonga.
»Urno!" Karamaneh me je prijela za roko. »Gor! On se je povrnil!"
Pohitela je po stopnicah na balkon, jaz pa za njo. Senca naju je zakrila, debela preproga pa je zadušila najine stopinje, kajti sicer bi nas bil moral odkriti mož, ki je stopi! v sobo, katero sva midva pravkar zapustila. Bil je dr. Fu-Manču.
V svojem rumenem oblačilu, negiben, z nečloveško zelenimi, sijočimi očmi, ki so se svetile celo, še preden je padala svetloba nanje, si je utrl pot skozi gonilo blazin in se sklonil nad ležiščem Aziza.
Karamaneh me je potegnila za seboj na kolena.
KRIMINALNI ROMAN
SKRIVNOST
S A X ROHMER
d&. Ta
Med velikonočnimi jedili zbujajo posebno zanimanje pobarvana jajca, tako zvani pirhi.
Narodopisci so dognali, da je bilo jajce od nekdaj simbol vstajenja k novemu življenju, zlasti simbol zbujajočega se novega življenja v zgodnji pomladi. Misel na sonce, kii vzbuja in daje življenje v naravi, se izraža na poseben način v pirhih. Stari Perzijci so n. pr. ob začetku spomladi prinašali pirhe v dar sorodnikom in znancem v veri, da jim s tem darilom prinašajo srečo, zdravje in blagostanje.
Pirhi pa so bili prvotno samo rdeči ali rumeni. Beseda »pirh" nič drugega ne pomeni kakor rdeče pobarvano jajce, to pa zato, ker je rdeča (ali rumena) barva že od nekdaj simbol sonca. Bela lupina jajca je torej pomenila sneženo zimsiko dejo v naravi, rdeča oziroma rumena barva pirhov pa je izražala željo, naj bi spomladno sonce raztopilo sneg in zbudilo v naravi novo življenje.
Cerkev je povezala prastaro simboliko jajca im pirha ter jo izpolnila s simboliko vstajenja Gospodovega.
no zanimiva im lepa filmska predstava. Po tem, kolikor poznamo režiserja, rečemo lahko že sedaj, da bo napravil vse, kar je mogoče za dobro izvedbo tega filma.
„	Mira
KINO-PREDSTAVE ZASTONJ
V Franciji je vse mogoče im tako so bile skoro vse kino-dvorane te dni prenapolnjene, kajti vse predstave so bile zastonj, čeprav je znano, da prav Francija zadnja leta preživlja hudo filmsko krizo. Vedno manj namreč prihajajo ljudje v kino. Vzrokov je več, a poleg televizije bo mnogo kriva nova navada, da ob prostem času ljudje vedno bolj obiskujejo svojce ali gredo v naravo. Toda v teh dneh so izposojevainice v Franciji izvedle protestno akcijo — Gratis kino; odprli so na stežaj kino-dvorane vsa-kemur zastonj. Francozi so se s tem oko-ristilli in še nikdar ni bilo toliko napisnih tablic z »razprodano" razobešenih. Akcija je uspela na celi črti...
»Glejte!" je šepnila. »Glejte!"
Dr. Fu-Manču je potipal žilo dečka, ki sem ga bil še pred kratkim spoznal za mrtvega. Potem je šel k veliki stekleni omari, vzel iz nje dolgovrato, z zlatom brušeno steklenico ih iz nje nalil v merilno steklenico nekoliko kapljic motno rumene tekočine, ki mi je bila docela neznana. Napenjal sem oči in si zapomnil, kako visoko je segala tekočina. Napolnil je iglasto vbrizigaiiko, se sklonil nad Azizom in mu vforiizgmil tekočino.
Ob tej priliki sem spoznal, da so vsi čudeži, katere so temu možu pripisovali, mogoči, im z grozo, fci bi jo vsak zdravnik občutili, sem spoznal v njem čudodelca. Zakaj ko sem tako gledal, mi je sapa zastala, kajti mrtvec se je pričel prebujati v življenje! Življenjska rdečica mu je stopila v olivna lica — deček se je zganil — dvignil je roke nad glavo in s pomočjo kitajskega zdravnika se je usedel!
Fu-Manču se je dotaknil nekega skritega zvonca. Ogaben, rumen človek z brazgotino na licu je vstopil, s seboj pa je prinesel pladenj, na katerem je bila skodela z neko kadečo se tekočino, najbrž juho, in steklenica rdečega vina.
Ko deček ni več kazal nikakih posebnih znakov in kakor da bi se bil pravkar prebudil iz običajnega spanja, je začel svoj obed. Karamaneh pa me je previdno vodila po hodniku nazaj v soho, v kateri sva najprej bila. Srce mi je poskočilo, ko je opica nenadoma skočila mimo naju v spodnji del sobane In iskala gospodarja.
»Vidite," je rekla Karamaneh z drhtečim glasom, »da ni mrtev! Toda brez Fu-Man-
P OO j OO $ OO	OO fsj GO	QO	GO	OO	GO J CXJ F
Pomlad se je čudovito razbohotila. Veje dreves so postale muževne. Iz nabreklih nastavkov po vejah oremise je siillilo zelenje na dan, po prvi sončni napoj. Čebelice in velike muhe „koismatinke“ so brenčale po vejah. Bile so na ogledih, bo li iz popkov kmalu zacvelo... ? Svilene mačice na vrbovih vejah — kar jdh fantje niso porezali za presnice — so iz zlatih nitk sončnih žarkov predle nevidne mreže pomladnih sanj —• — pomladnih sanj v letu 1939.
Mala Tilka je že prinesla prvi šopek vijolic, ki so vsako vigred zacvele pod „tr-dičem“ tam ob svinjgarju. Zvončki so v gozdni livadi pozvanjali in in že trikrat privabili Lenico, da jih je nabrala za svojo sončno izbo. V pisani vazi so povešali glavice, kot bi premišljevali nekaj šladko-ta-junstvemega. Z njimi se je zamislila Leniča. Težke, nepoznane, vsiljive so bile njene misli, ki jih budi mladost in porajajoča se pomlad. Leniča je bila namreč v prvem dekliškem razcvetu.
Mladi Janej, njen brat, pa se je razšopi-ril in greben mu je zrasel kot petelinčku, novemu kralju kokošje družine. Janej je dopolnil 20. leto in zavedal se je, da bo nekoč gospodar na Mrakovem domu Tonej, študent je imel velikonočne počitnice in z rokami v žepu je užival vaško svobodo in pasel je oči po domačem dvorišču, po sadovnjaku; prebiral je tudi rebra stare kašče. Zanimiva je ta kašča. Kadar kdo odpira njene duri, je slišati kot ječanje iz pradavnine. Stara je, po čudnih ,.oifrah“ nad vrati čez tristo let. Vsako rebro — bruno je v vogelnem sklepu drugače zrez-Ijano. Ta častitljiva naprava za žito in suho meso je o velikonočnem času, ko gre postni čas h kraju, tem bolj privlačna. Študent Tonej je v mestu mnogokrat mislil na to bogato in dobro starko in iz nje se je mar-sikatefikrat potočila ..okrogla dobrota'* v mesto za njegov „dober tek".
Najmlajši, Andrejčej je že cel teden skrivaj stikal po gnezdih, da bi ugledal prvo rdeče jajce. „Pa te naše kokoške, kaj le čakajo, da nič rdečih ni med belimi!" — se je Andrejčej jezil. Leniča je končno opazila njegovo zadrego in v gnezdo je priložila rdečo pisanko prejšnjega leta. In res, Andrejčej je pisanko ugledal pa z vriskom pritekel z njo na dvorišče: „Rdeče jajce, vidite ga — rdeče jajce!"
..Velika noč se bliža!" je važno ugotovila dobra mamka.
„In prvi april!" je nagajivo pomežiknil
čuja je zame mrtev. Kako naj ga pustim, ko ima življenje Aziza v svojih rokah?"
..Dobiti mi morate tisto steklenico ali pa nekoliko tiste tekočine," sem ji razlagal. „Toda povejte mi, kako. napravi videz smrti?"
„Ne vem povedati," je odvrnila. „Nekaj dene v vino. čez kako uro bo Aziz spet tak, kakršnega ste videli. Toda glejte1" Odprla je malo slonokoščeno škatlo in vzela iz nje stekleničko, ki je bila do polovice napolnjena z motno rumeno tekočino.
„Dobro!“ sem rekel in jo spravil v žep. „Kdaj bo najprikladnejši čas, da zagrabimo Fu-Mančuja in rešimo vašega brata?"
„0 tem vas bom obvestila," je zašepetala, odprla vrata in me hitro gnala iz sobe. „Nocoj odide proti severu; toda nocoj ne ■smete priti. Brž! Brž! Po hodniku. Vsak hip me lahko pokliče." Tako sem imel v žepu stekleničko učinkovitega sredstva, ki je bilo neznano zapadnl znanosti, in še enkrat sem se zazri v Karamanehine oči, potem pa fetopili vem v ozko ulico, nz ozračja blagih vonjav skrivnostne hiše v simrad obrežnih ulic.
Proti severu
..Ukreniti moramo vse potrebno, da bo hiša nemudoma napadena," je dejal Smith. ,,To pot sva si najinega zaveznika gotova..."
„Toda držati morava njej dano obljubo," sem ga pretrgal.
„Za to se brigaj ti, Petrie," mi je odvrni! prijatelj. „Jaz posvetim vso .svojo pozornost Fu-Mančuju!“ je srdito dejal.
Sprehajal se je po sobi, grizel svojo pipo, da so mu čeljustne mišice kar izsto-
k besedi študent Tonej. In prav Tonej je drugi dan šel k sosedovi Micki po „prvi april". Nato je Tonej skušal Lenico poslati k Pavleju — „z nujno pošto" — pa Leniča je bila prebrisana: „He, le kar sam pojdi s pismom, kamor ti drago. Meniš, da grem tako rada k Pavleju kot ti k Micki, he!“ Ko pa je Leniča bratu Toneju to zabrusila, se je v njenem srcu le zganilo nekaj toplo lepega. Tonej pa je rekel le kratek „h“ in se nasmehnil.
Po prvem aprilu se je pri Mrakovih življenje obrnilo v resno smer. Bil je vaiiki .teden. V resno temno smer se je obrnilo tudi vse javno življenje. Prevalilo se je rjoveče, kot pošast iz zalege. Toda, čas ne stoji, čas teče. Tako so se Mrakov: in vsi vaščani zagnali v tok življenja in v delo na polju in doma, kakor pač je zahteval čas pomladni in teden velikonočni.
Leniča je za hišo, kjer pomladansko sonce trati daruje največ zlata, skrbno čedila že zelenečo leho. Tam je bili vsako leto prostor za ..rolkanje". Leniča je v duhu gledala vaško mladež in se veselila, kako bo prihajala vsa razigrana na ta košček domačega raja k ..rolkanju". Prostorček, ki je najlepše zelenel, je odmerila za Favleja. Zanj bo pripravila najilepšo, živordečo pisanko.
Po hišah je ropotalo, ko so ženske premikale hišno opravo, da počediljo zadnji kotiček, o pravem času. Otroci pa so pometali dvorišče, pota in stezice in prah, ki se je pri tem dvigal v oblakih nad njimi, je bil nekako posvečen prazniku.
Na njivah se je culo zateglo priganjanje živali, vprežene v orala in brane — hi — heno — ve! Škrjanček je nad njivami žgo-lel oračem, da je v srca proniknilo novo upanje v rast in zorenje.
Lepo je bilo pod milim nebom, na polju, na vasi, na vrtovih — toda, prileteli so drugi ptiči — vrag jih vzemi! Ptiči regljajo huje kot raglja velikega petka — pojo pesem smrti. Skoraj vsaki dan je prihrumel roj temnih bombnikov.
Mali Andrejčej je privlekel iz stare skrinje na podstrešju ragljleo, ki jo je izdelal še pradedej. Saj se je moral naučiti, kako se suče ta inštrument, da bo z njim na veliki četrtek in petek zvečer znal zaigrati pretresljivo žalostinko trpečemu in umirajočemu Bogu. Njegovi ragljiiei so se pridružile še druge. Kar je bilo pobčev na vasi, vsak svojo je preskušal, kako reglja. Tako so nato na te velike večere v ziboru poča-
pile. Bronasta barva njegove polti mu je še povečala sijaj sivih oči.
„Kaj sem ves čas zatrjeval?" mi je zdajci nazaj čez ramo zabrusil — ..četudi je bila Karamaneh eno izmed najbolj nevarnih orožij, je vendarle bila orožje, ki se nekega dne obrne proti njemu. Ta dan se začenja."
..Počakati morava na njeno obvestilo."
„Tako je."
Ob mreži je iztresel pipo, potem pa rekel: „Ali si lahko količkaj misliš, kakšne vrste tekočina je v steklenički?"
»Niti najmanj. In prav nič je ne morem odvzeti za kemijsko preiskavo."
Naylamd Smith je iznova tlačil tobak v razgreto pipo, pri čemer ga je skoraj prav toliko stresel na tla. „Ne morem čakati, Petrie," je dejal. „Kar skeli me, da bi se lotil dela. Vendar, napačna poteza, pa ..." Nažgal si je pipo in strmel skozi okno.
„Seveda bom vzel s seboj iglasto vbriz-galko," sem pojasnjeval.
Smith ni ničesar odgovoril.
„Da bi le vedel, iz česa je sestavljeno sredstvo, ki povzroči dozdevno smrt," sem nadaljeval, „pa bi moja slava za dolgo preživela moj pepel."
Ne da bi se obrnil, je Smith odgovoril: „Rekla je, da je nekaj dal v vino."
Zavladal je molk. Moje misli so zabredle h Karamanehi, ki jo je imel Fu-Manču v sponah, ki so bile močnejše ko spona suženjstva. Zakaj ker je njen brat Aziz visel med življenjem in smrtjo, kaj je mogla storiti drugega ko izvrševati povelja prekanjenega Kitajca? Kak pokvarjen veleum je bil 'ta človek! Ako bi mogli zaklad skrivnostne modrosti, ki jo je nakopičil morda on,
stili „Božji grob" na podružnici. Trikrat so z ragljanjem obkolili cerkev in trikrat glavni oltar.
Tudi med molitvijo žalostnega dela rožnega venca so ti ragljači poskrbeli za stalni ropot v cerkvi. Iz previdnosti in dobrega spoznanja, da bi bilo ropota prej konec, je mežnar vsako desetico skrajšal za tri „češčene Marije". Sestra Mojca ga je nato pred cerkvijo opomnila na to zanikrno ščipanje desetic — pa mežnar je modro pojasnil: „Kaj boš! v prazni Cerkvi se ropotanje še bolj strahotno čuje. Kaj pa češčenamarije šteješ, če ti ni treba. Babe bi bila štela — raje!"
Mojca je vzdihnila in začela v spominu seštevati sovaščanke prejšnjega leta — v cerkvi na veliki četrtek —! in letos — ? Zopet je vzdihnila: „Ja, Bog umira ...!“
Na krstnico zvečer se je po hribih vžgalo le nekaj velikonočnih ognjev. Mrakov hribček je osvetljevalo nekaj gorečih kupcev. Bakle, spomin na kruto Judeževo izdajstvo niso kot druga leta zagorele. Mnogo ognjev pa je pozneje veličastno blestelo v znamenju kljukastega križa.
Na severni strani je nebo temnelo. Občutek, da bo zdaj, zdaj bMsnilo im zagrmelo, je bil strahoten. Kdaj se bo oblak razklal in se ploha vsuje na našo zemljo — so se ljudje spraševali in obrazi so jim temneli.
Velikonočna zarja pa se je zlila v skrbno očiščene domove. Matere so razvezale prtiče, ki so pokrivali velikonočne košare. „Žegnano“ so narezale in praznično naložile na pladnje s simboli: s hrenom, jajci, kumaricama, z redkvico. Slovesno jo potekal družinski velikonočni obred v Bogčevem kotu. Aleluja!
Mladež je opazovala cel pojav novega časa, spremembe na vasi in v svetu — po svoje. Mladost brez izkušenj in prevar gleda vsako, še tako temno stvar v lepši luči.
Zato se je pri Mrakovih tudi tisto veliko noč zbrala mladina iz soseščine iz domače in sosednje vasi k igri na zeleneči trati, k ..rolkanju". Le to se je zbrani mladi druščini zdelo čudno, da so manjkali „gotovi" sovrstnika.
Toda rolka, mostiček iz tanke strešne deščice z izrezanim žlebom, podprta z dvema drogoma je pripravljena. Krog nje se gnete petnajst do dvajset cvetočih mladosti. Še drugo rolko so morali postaviti, za mlajše, najbolj glasne.
.... in prvi je rdečo pisanko potočil Tonej, za njim Micka nato Lipej, Anzej, Leniča, Pavlej — ki je — z vriskom je druščina slavila njegovo srečo, zadel Leničino pisanko rdečo. Nato je igral Poldej, Tev-žej, Celca, Voltej, Trezka, Tonej, L.zka in — in... Pisanke so drčale po deščici in po
edini živeči človek, uporabiti za bolne in trpeče, bi ime doktorja Fu-Mančuja z zlatimi črkami zablestelo poleg drugih v zgodovini zdravilstva. Iznenada se je Nayland Smith obrnil, izraz njegovega lica pa me je presenetil.
»Poglej za naslednji vlak v L...!“ se je zadrl.
„V L ...? Kaj...?“
„Tam je vozni red. Niti minute ne smeva zgubiti."
V njegovem glasu je bil ukazovalni poudarek, ki sem ga prav dobro poznal, iz oči pa mu je žarela neizogibna potreba po udejstvovanju.
„Čez pol ure — zadnji."
»Morava ga dobiti."
Brez kake nadaljnje pojasnjujoče besede je oddrvel oblačit se, zakaj vse popoldne je bil v svoji domači halji korakal po sobi in brez prestanka kadil. Kmalu sva odhitela ter skočila v prvi taksi, ki je privozil mimo. Smith je spodbujal moža k naglici in z mrzlično naglico, ki je bila značilna za prijateljevo delo ob važnih prilikah, sva se odpeljala. Nestrpno je pogledoval skozi okno in si mečkal uhelj.
»Vem, da mi boš oprostili, stari fant," je dejal, »toda v glavi imam majhen načrt, s katerim se ukvarjam. Imaš s seboj reči, ki sem jih omenil?"
„Da.“
Pogovor je ponehal, dokler se taksi ni ustavil pred kolodvorom. Tedaj je dejal Smith: »Ali meniš, Petrie, da je bi! lord Southery prvi ustvarjajoči inženir sedanjega časa?"
»Brez dvoma," sem odgovoril.
travci in kmalu je imela vsaka posamezna „trčko“. Vzkliki, vrisk in šale so se mešale med smeh mlade, razigrane družbe.
Pavlej pa je Leničino roko nežna vzel v svojo, pa ji je pošepetai: »Leniča, poglej te rdeče pisanke! Strahoten privid. AH ni, kot bi kaplje krvi škropile našo zemljo--?“
Leniča je Pavleja začudeno pogledala. V njegovih očeh, s skrivnostno kopreno zastrtih, je videla skrb in bridkost. Krepko je stisnila njegovo roko, da bi mu iz srca odvzela težo, da bi pregnala dragemu fantu temne misli. Pavlej se je Leniči ljubo nasmehnil in oba sta se zazrla v krvavo-rdečo večerno zarjo.
Pisanke na trati so v tej zarji bile res rdeče, kot 'kri...
Mrakova mama je medtem postavila na mizo narezanega „žegna“, lep zapečen šarkelj in vrč mošta.
»Otroci, halo, pridite k mizi, da se okrepite. Devet »žegnov" bo treba pokusiti, da bomo dovolj močni za vse leto!"
Vsi SO' prisedli, tudi oni, ki so se Mrakove gostoljubnosti branili. Pavle je prisedel k Leniči in laže mu je bilo pri srcu, ker na Mrakovi trati kapljic krvi ni videl več. Naposled so zapeli:
Cujte ptičke žvrgoleti pomladanske pesmice.
Tud’ mi hočemo zapeti inoj radovati se, ker je ta današnji dan veiFka noč imenovan. — Aleluja.
Bila je to zadnja velikonočna pesem te vesele družbe.
In bito je njeno zadnje rolkanje.
Oblak se je razklal. Vojska je vzela večino vaških fantov, ki se niso več vrnili. Mrakovim je bila njihova značajncst, trdnost v veri in narodnosti poplačana s pregnanstvom. Študent Tonej im Pavlej sta nekje na fronti obležala v mlaki krvi. Nedolžna, mučeniška kri je škropila drago domačo zemljo.	M. H.
P. F.:
VELIKONOČNA
Čujte, zvonovi slovesno donijo, množice verne v svetišča hite.
Božjega Sina vstajenje slavijo, hvalnice zmage Bogu se glase.
Ljudstvo radostno vstajenje opeva, glas aleluje mogočno odmeva!
Glejte, v procesijah lučic vstajenja radostni stopajo verni ljudje.
Vsak je pozabil grenkosti trpljenja,
Bog ljubeznivo odrešil je vse.
Pesmi vstajenja povsod se glasijo, zbori proslavljajo tudi Marijo!
»Večji ko von Homber iz Berlina?"
»Mogoče ne. Toda von Homber je že tri leta mrtev."
»Tri leta, kaj ne?"
»Približno."
„Ah!“ Prispela sva na kolodvor pravočasno, da sva si zagotovila poseben predelek, od koder je Smith skrbljivo nadziral potnike v vseh drugih vozovih. Zavil se je ■do oči im me opozoril, naj se ne pokažem iz kota predelka. Kar pokal sem od radovednosti, kaj pomeni njegovo početje. Ko se je vlak jel pomikati, je dejal:
»Ne misli si, Petrie, da te hočem kar na slepo voditi, zato da bi te pozneje presenečal s svojo bistrovidnostjo. Bojim se le, da bo lov precej divji. Videti je, da se te misel, s katero se pečam, še ni polotila. Želel hi, da bi se te bila. Uvidel bi, da je pametna."
»Za zdaj sem obupno na nejasnem."
»Dobro torej, nočem vplivati nate, le preglej položaj in poskušaj priti do vzroka za tako naglo potovanje! Čisto gotovo me bo bodrilo, če ti uspe." Toda ni mi uspelo in ker me Smith po vsem videzu ni hotel razsvetliti, nisem hotel siliti vanj. Vlak se je ustavil v Rugbyju, kjer je Smith s po-stajemačelnikom imel skrivnosten pogovor.
V L... pa se je njun pogovor razjasnil, zakaj velik avto naju je čakal. H'fr o sva skočila vanj in, še preden je večina potnikov stopila na ploščad, naju je z blazno br-zino odpeljal po mesečnih cestah.
Po dvajsetih minutah nagle vožnje se je « pred nama pojavila velika hiša, ki se je živo odražala od gozdnega ozadja.
(Dalje prihodnjič)
IVAN PREGELJ
Stomska LEGENDA
Rila (je zgodnja pomladna noč, prečudno polna zagonetne pesmi, M je isličila zadrževani ,sHi mlade zemlje in vretju mladih sokov, ki so se budili v zrnju in brstju. Bila je živa noč v živem polju med škofljimi v Loki, Crngrobom, Prašami in Kranjem. Kakor iso v davnini oznanili in prerokovali, se je moralo zgoditi: na naši zemlji ni bilo več našega človeka. Zadnji slovenski pevec je bil bruhnil zadnjo kapljo svoje srčne krvi iz sušice in bridkosti. Zato so moral vstati iz grobov, ki so bili davno legli k pokoju, da bi bila dopolnjena v bridkem epilogu bridka epopeja slovanske žalosti. Bila je zadnja molitev zadnjega slovenskega pevca, ki je odprla grobove. Zadnja molitev zadnjega pevca pa je bila:
„Zdrava, mati Bolest, družica naša verna in tovarišica, zdrava. Zdrava, siva dojilja naših mladih let, zdrava, trpka prijateljica naših moških skrbi. Blagoslovljeno bodi Tvoje ime. še živimo, dokler si Ti z nami in snuješ v naši ikrvi, naši misli, naši pesmi. Zdrava, naša Prezvesta! Vsevdilj ostani z nami, oživljaj. Rok svojih svetih ne odmakni, blagoslovljena, z našega temena. Razvnemaj in razsvečuj in še v zadnji in smrtni uri naši. Aman.“
Iz megle so se zgoščale v polje bežne sence iin so bila živa bitja, strašni romarji, taj-nostni zarotniki, otroci enajstih stoletij, seme tisočerih gomil, strahotno številen če-belni roj iz prve naše besede na Koroškem: Rog vas siprimi..., do zadnje: Mati naša, Bolest... Stali so v zboru in mrakovih, velika srenja svečenikov, en sam veliki križev pot slovenske ljubezni, strašno bridke litanije sladkih imen: Primož, Adam, Jurij; Tomaž, Marka, Matevž; Balant, Žiga, Jernej; France, Matija, Vrban iz Koroške; Janez iz Mengša, Janez iz Bohinja, Janez U-metnik; Simon iz Praš, Simon z Vršna; Emil Leon in Gorazd, Siljuška in Smiljanič, Sar-denfco in Elizabeta; veliki in mali, pevci in otočani, v surkah in is pentljami, serci z uradniškim dostojanstvom, romarji s prisiljenim, neradovoljnim bohemsitvom, elegija in ditiramto, popevka in kvanta; rapsodi in parnasovoi, Toman, ki je pel „Bog ohrani" Knobeil, ki je mesto Kranj o-...; čbeličarji, Noviška drhal, Vajevci; Zadruga, Vrtčarjd; zreli in nedorasli, bridko pozabljeni: Levič, Pretko Grilša Velimir, iKorinjski, Vihar in Resman, Aieišovec im Andrejčkov; Večemi-čarji, koledamifci, potniki, vinski kupletniki; cerikvenoi: Reipež, Virk, Potočnik; Ahasver-jii, Haraimbaše, Protoslav Kretenov, Borštnik, Verovšek in Govekar; anonimniki, bio-grafniki, problematični ljudje, vsi tiskani, vsi slavljeni, vsi žalostni: Ivan Teptani, Lojze Gradnik, in še Bregarjev France, ki je Eriča doživel in Bleiweisovo cesto opel... *
France Levstik, ki je vstal med prvimi, je povedal:
„Še prav navlašč sem gledal, ali bo vstal. Pa ni hotel in sem ga poklical. Pa je zagodrnjal, da hoče spati. Ruhe will Er haben.“
„Kdo pa, kdo pa?“ je vprašal Jože iz Lašč.
„Oče Slovenije1," je odvrnil jezni skrip-tor.
»Slovenija je umrla," je menil bridko časnikarski Jože Jurčič. »Srca je tako mehkega, da ne more k pogrebni ,slovesnosti svoje hčere."
Medel smeh je preletel družbo. Med šumenje glasov je vsekal kakor naglušni Jaka Zupan:
„Was? Slowemien niebt mehr? Wer hat’s gefressem?"
„De:r Fuirsitbiscboif micht,"2 je odgovoril dostojanstveno Vladika Wolf. Forma'arius3 se je suhotno nasmehnil: „Maete magnus!"
Kakor iz orumenelega pergamena je bral veliki Jovan4:
»Hrast se omaje im hrib, zvestoba Slovencu ne gane."
Janez od Bohinja je sunil Kodra pod rebra:
,,'čuj, Gmokavzar, kako natolcuje!"
V mlajših je šumelo. Ivan od Močilnika je začel govoriti. Jezik mu je opletal.
»Pijan je,“ je šepnil Engelibert Gangl.
»Iz lastne knjige se citira," je prikimal Govekar pomilovalno.
»Jeziki," se je nejevoljno okrenil lepi Medved k Finžgarju: dva moža, dva obraza, kakor da nista zrastla iz slovenskih mater, plemiška...
Na nju je opozoril Matija čop iz Žirovnice Ribičevega Franceta Prešerna, s katerim ise je miloval. Bolno je zgibal Veliki glavo, stegnil roke in pokazal na Otona in vprašal:
»Kako ga pišejo po smrti, z Ž ali Z?“
»Sploh ga ne pišejo več," je odvrnil Matija. »Kaj si pozabil, čemu smo vstali?" In še je govoril:
»Pred tremi leti so ponatisnili v Berlinu deseto izdajo slovenske antologije. Neki Anglež se je ob prevodu navdušil in dal težke denarje, da bi ustanovili učno mesto za mrtvi, neznani kranjski jezik. A doslej niso mogli najti veščega lektorja."
Toplo je ovil roiko Francetu ob život in pripomnil:
»Ne boj se, France! Tebe poznajo iz Žigona v švedskem prevodu, pa tudi po Kor-šu.“
»Leziva nazaj, Matija," je vzdihnil France bridko.
»Preden zapoje petelin, bova legla," je odvrnil Matija.
»Za vedno?"
»Za vedno."
Pa je vstal tisti strašni mali duh med
Veličasten je sestav naših verskih -©srnic. Te resnice tvorijo idealno, logičn;:. iarmo-miljo, logično sladkost, logično soglasje. Samo to harmonijo, to soglasje je treba spoznati. Treba se poglobiti v naše verske resnice. Šele tako bomo spoznali veličastno stavbo katoliške vere.
Zamislimo se malo globlje v Kristusovo vstajenje. Kristus je vstal od mrtvih! Pomen Kristusovega vstajenja nam je jedrnato, kleno, izrazito pojasnil sv. Pavel. V L listu Korinčanom piše:
»Ako se pa o Kristusu oznanja, da je vstali od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Očitno je pa tudi, da smo lažnive priče božje, ker smo pričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki ga ni obudili, če seveda mrtvi ne vstajajo. Zakaj, če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal; ako pa Kristus nii vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih. Torej so izgubljeni tuidii tisti, ki so v Kristusu zaspali. Če imamo samo v tem- življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši." (I Kor. 15, 12-19)
Pavel je tako kratko, a vendar -globoko
Velikonočno jutro v Brdih
Med češnje cvetoče in breskve in trte Jezus gre.
Skoz jutranji mrak mu tih je korak kot misli, ki v noč bede.
Čakala so polja, čakali so griči, domovi in srca tri dolge dni.. .
njimi, Stoimenii: Prilagodnik, Užaljeni, Ne-umevani, Brezimni, večno Nezadovoljni, razmere Upoštevajoči, Svobodni, Pokretnik, Dežman, Karol, Dragotin, Dragutin... in je z vztrajnostjo vseomejeniih Bikarjev beležil pred zborom vedno eno:
»Utopija! Slovenije ni več. Nikoli več ne bo živela. Pustite jo v grobu. Zamorec je storil svojo dolžnost."
Le še poedinci so mu ugovarjali:
»Ne obupajmo, dokler naša pasem živi."
»Ne živi več, gospod Simon od Soče."
»Dokler naši gorjanci foajijo."
»Molče, gospod profesor Janez."
»Dokler Triglav grmi."
»Minilo, vse minilo, gospod odvetnik iz Litije."
»Vsaj v molitvi živimo še.“
»Ne moilijo več, prečastiti Anton Martin."
»Pa vsaj kolnejo še.“
»Pa ne po kranjsko, gospodje bohemd."
»Bešitja," je planil tedaj rdečelični Evangelist. »Od kod si se vzel, iskoviir? Nikoli ne bodo Kranjioi tako izumrli, da bi jih za list taroka ne zbral. Iz enega igralskega omizja ti bom obudil Slovenijo, pa če jo je trikrat vzel pagateij hudič."
»Spolnilo se je," je golčal Stoimeni, Prilagodnik, Svobodni, Pokretnik, Dežman Karal, Dragotin, Dragutin ..., »niti za igro taroka jih ne najdeš več".
»Vsaj ena slovanska mati živi še," je trpel v nejasnem in hripav od razburjenja blagovestnik. Stoimeni je onemel. Zlokobni čar njegove osebe je splahnil.
»Živi, eno materinsko slovensko srce živi še," je zmagoval Evangelist. »Fantje, pogum! Ena slovenska mati živi še. V tem ©nem srcu je prostora dovolj za vso Ijube-
pojasnil skrivnost Kristusovega vstajenja. Pojasnimo malo obširneje te Pavlove besede in tudi v naši duši bo vstal Kristus v vsem sijaju svoje zmage. Njegova zmaga je tudi naša zmaga, njegovo vstajenje je tudi naše vstajenje.
Pavel se je na tretjem misijonskem potovanju mudil v Efezu, v Mali Aziji. Bilo je to leta 57 po Kr. Odposlanci korintske cerkve so prišli k njemu in mu poročali o stanju svoje cerkve. Prosili so ga pojasnila o nekaterih spornih vprašanjih, med dragim tudi o vstajenju mrtvih. V Korintu so namreč nekateri govorili, da ni vstajenja mrtvih. Zato jim je Pavel v zgoraj navedenem besedilu, pojasnil vstajenje Kristusovo in vstajenje mrtvih.
Vstajenje Kristusovo je v bistveni zvezi z vstajenjem pravičnih. Če zanikamo vstajenje Kristusovo, moramo zanikati tudi vstajenje pravičnih. Verniki so globoko združeni s Kristusom kakor udje z glavo. Oni celo tvorijo s Kristusom eno samo telo. Zato če je Kristus vstal, bodo tudi oni vstali.
Če Kristus ni vstal, je prazno, to je brez temelja pridiganje evangelija po apostolih. Kristus je napovedal svoje vstajenje kot najvišji dokaz svojega božanstva in mesi-janstva (Mt 12, 38 in sl.; Jan 2, 18 in sl.).
Zdaj hodi med njimi svetal, poveličan in milost nebeško deli.
Kar v češnjevih gajih je vstalo vonjav, vse preko stezic in rosnih trav zb er o se krog Njega v dišeč pozdrav.
Sam Stvarnik mogočni nad stvarstvom se čudi:
„Ta zemeljski raj!“
O, človek, poklekni, ko zdaj gre v življenje!
Za križ, za vstajenje mu hvalo daj!
Ljubka Šorli
Klic k vstajenju
O grehi krvi in srca — vsa noč vas je polna ... od sitosti krika mesa pa duša je zbegana, bolna.
Zato: zid — trdota lesa zdaj v križ je stesana!
Zato telo Kristusa — vse ena presveta je rana.
Noč, o, da si gluha tako — čuj klic Mučenika:
„Zapusti, človek, grešno temo — glej v zarje Odrešenika!
M. H.
v*/ \$jf	S&S
zen in vso bolest tisočerih rodov. Živela, Slovenija!"
»Živela!" iso zaklicale množice.
Veliki Jovan se je znova zbudil v zanos-nost:
»Hrast ise omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane."
Brezmejno ganotje je objelo vso družbo, vsa srca. Mlademu, neznanemu človeku ob Franji Valenčiču so se zaiskrile oči. Kakor razposajeno otroče je vzkliknil z otroškim glasom:
»Za domovino-, za edino, kri prelijmo zanjo!"
Množice so- ,se ozrle po njem in ga spoznale, ki se je kar trenutno zastidil. Ob Soči je bil prelil svojo kri. Nekaj ur pred smrtjo je bil -občutil svojo prvo pesem. S krvjo jo je blagoslovil in vzel s seboj v grob.
France iz Vrbe je stegnil roko:
»Naš najmlajši, največji... Njegova veljaj ... Za Slovenijo ... kri in življenje..
Glas mu je trgalo -ganotje.
»Kri in življenje," je pela velika srenja.
Takrat je zapel petelin ... Jutro je rosilo iz megla. Ko pa je vzšlo sonce, je bilo vse polije, kakor da bi ga pokrila krvava rosa. Mlado pastirče, edine slovenske matere dete, je stopilo- v polje, se začudilo in zapelo:
»Izidor ovčice pasel..."
1	Dr. Jan. Bledvras.
2	-Nanaša -s-e na znani rek: Zwei Manner hat Laibach besessen ...
3	Kopitar. *
4	Koseski.
Če ni vstal, bi moral zaključiti, da je krivi prerok. V tem primeru ne evangelij ne vera ne bi imeli resnične podlage.
Apostoli so dokazovali božji -izvor evangelija tako-, da so se sklicevali na vstajenje Kristusovo. Trdili so, da Bog ne bi bil obudili Kristusa od mrtvih, če ne bi bil Kristus božji poslanec.
Če Kristus ni vstal, ne samo, da bi bilo priidiiganje apostolov -brez podlage, ampak bi bili apostoli krive priče o Bogu. Pričali bi o Bogu, da je obudil Kristusa, ka: ne bi bilo res. Če je velik greh krivo pričevati o ljudeh, še večji greh je krivo pričevati o Bogu, da je obudil Kristusa od mrtvih, kar pa ni -storil, posebno tudi z ozirom na to, da je s Kristusovim vstajenjem v bistveni zvezi zveličanje ljudi.
Če Kristus ni vstal, ni pravi Mesija, ni tisti, ki je moral zadostiti za naše grehe. In če ni zadostil za naše grehe, nam niso naši grehi odpuščeni, ne moremo se zveličati. Ni nas zveličal!
Zaradi tistega razloga tudi tisti, k; so zasipali v Kristusu, to je, M so umrli, so izgubljeni, ker, če Kristus ni pravi Mesija, niso jim odpuščeni grebi, ker jih Kristus ni zveličal.
Če Kristus ni vstal, vera v Kristusa ni samo brez koristi za žive in mrtve, ampak je celo škodljiva za ljudi. Zaradi vere v Kristusa se moramo odpovedati v tem življenju mnogim stvarem, katere drugi, ki ne verujejo v Kristusa, uživajo, moramo prenašati nadloge vsake vrste, moramo trpeti preganjanje in celo svoje življenje žrtvovati za svojo vero, a ta vera v vstajenje od mrtvih je brez podlage, če Kristus n: vstal.
Pavel je tako zavrnil vse posledice, ki bi nastale, če ni Kristus vstal, Kristus je pa res vstal in torej naša vera ni prazna, ni brez podlage, Kristus je vstal in m; bomo tudi vstali!
_____Pomen___________
3(j4^iujjOMgxL vstajenja
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 2S, Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Telefon uredništva: 43-58. - Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20,- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20.- šfr., za Anglijo 2.- f. šterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
VtaŠ tednik
Velika- noč v vzhodni Cetkvi
Velika noč je v vzhodni Cerkvi „Pasha Hristova, Prazdnik vseh Prazdnikov“, „Kri-stusova Velika noč, Praznik vseh praznikov". Globoki pomen Kristusovega vstajenja poudarjajo z navdušenimi, vzvišenimi besedami veliki vzhodni cerkveni očetje, n. pr. Atanazij, Ivan Zlatoust, Efrem Sirski. Atanazij piše v svojem velikonočnem pismu aleksandrinski krščanski občini: „Da, resnično, nekaj veleradostnega je ta triumfalna zmaga nad smrtjo, istočasno nam je telo Gospodovo priborilo našo nestrohlji-vost. Ker je on vstal, bomo prav tako tudi mi. vstali, in njegovo telo, ki je ostalo ne-'Strohljivo, bo brez dvoma tudi vzrok naše nestrohl jivosti. ‘ ‘
Velikonočno veselje posebno odmeva v velikonočnih obredih. Obredi se začnejo o-polnoči. Vsa tri vrata ikonostasa (Ikonostas je pregraja s svetimi podobami, ki loči glavni oltar od cerkvene ladje) se odpro. Duhovniki pojejo velikonočno himno: „Vosfcrese-nje Tvoe, Kriste Spase, angeli pojut na ne-beseh i nas na zemli spodobi čistim serd-
(Vsjnt naročnikom, setrndnikotn, dopunikom in kralezin ,/flaieg.a tednika-3Cronike“ hdita nulo St dahoonetfa oshijenja i DCrisItuotn Ui a futrn otlikonočnef/a praznika zdrnienje z njim, ki fr dejal sam a Srbi: „Qiiz sem življenje in intajenje!"
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
cem Tebe slaviti (Vstajenje Tvoje, o Kristus Zveličar, pojejo angeli v nebesih, a tudi na zemlji se spodobi, da te slavimo s čistim srcem).
Procesija
Razvije se procesija. Verniki slede duhovščini. Vsi imajo v rokah prižgane sveče. Procesija gre trikrat Okoli cerkve. Med procesijo ponavljajo isti velikonočni slavospev, isto himno. Procesija se pri povratku v cerkev ustavi pred zaprtimi vrati. Duhovnik zapoje velikonočno pesem: „Hrist6s voskre-se iz mertvih, smertiju smert popržv, i su-ščin vo grobjeh život darovav“ (Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je premagal smrt, in daroval življenje tistim, ki so v grobeh).
Duhovnik nadalje poje: „Da voskresnet Boig, i rastočastja vraži ego i da beza po lica ego nenavidjašoie ego (Da vstane Bog in izginili bodo njegovi sovražniki in da se razbežijo izpred njegovega obličja tisti, ki ga sovražijo).
Pojoč zopet „Hrist6s voskrese", verniki gredo v cerkev za duhovnikom, ki je s križem odprl vrata.
Nato pojejo velikonočne jutranjice. Neprestano se ponavlja velikonočni pozdrav: „Hrist6s voskrese" in ljudstvo odgovarja: „Vo istinu voskrese!"
Na koncu jutranjilc se poljubljajo duhovniki in verniki. To je velikonočni poljub. Poflijublijajo se in pozdravljajo z velikonočnim pozdravom do bele nedelje.
Nato sledi čudoviti nagovor (homilija) sv. Janeza Zlatoustega.
Navedimo samo nekaj misli iz nagovora res „Zlatonstega“. Sv. Janez Zlatousti vzklika: „Veselite se z vašim Gospodom, prvi in zadnji; prejmite nagrado-, 'bogati in revni, veselite se med seboj, slavite ta dan vzdržni in zanikrni. Veselite se danes enako- tisti, ki ste -se postili, in tisti, ki s-e niste postili! Naj nobeden ne objokuje svoje revščine, ker se je pojavilo splošno kraljestvo. Naj se nobeden ne žalosti zaradi grehov, ker iz groba sije odpuščenj-e. Naij se nobeden ne -boji smrti, ker nas je odrešda smrt Zveličanja. Izbrisal j-e smrt, bi je bil od nje zajet... Kje j-e tvoje želo, smrt, kje je tvoja zmaga, pekel? Kristus je vstal in ti si vržena na tla! Kristus je vstal in veselijo s-e angeli! Kristus je vstal in življenje je živo. Kristus je vstal in od mrtvih, ni nobenega
KOMORNI ODER
SOBOTA, 17. in VELIKONOČNA NEDELJA, 18. aprila, ob 19.30: MINISTER GESUCHT (IŠČEMO MINISTRA). - ČETRTEK, 22. aprila, ob 19.30: Uvodno predavanje k operi GoTTERDaM-MERUNG (SOMRAK BOGOV) Richarda Wagner-
ja-
Za vse predstave velja tudi prosta prodaja vstopnic im abonma.
več v grobu, ker od mrtvih vstali Kristus je postal prvina med tistimi, ki tukaj spijo. Njemu čast in gospostvo na veke vekov."
Sv. maša
Staroslovenski: Božestvennaja Liturgija (Božanstvena Liturgija). Po procesiji je slovesna sv. maša po obredu sv. Janeza Zlatoustega. Tudi -pri sv. maši se večkrat ponavlja velikonočni slavospev „Hriist6s vos-kre-s-e“.
Prad čiltanj-eim berila se poje profcimen (Pnolkimen, grška beseda, je stih, ki se poje pred čitanjem sv. -pisima): „Se!j den je gože -sotvori Gospod: vozradujemsja i vovzvese-limsja v on!" (To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se -in veselimo se v njem!)
Evangeiliiij „V začetku je bila Beseda" se čita v več jezikih (grški, -latinski itd.), v dokaz, da se je evangelij razširil po vsej zemlji.
Po sv. maši je blagoslov raznih jedil: kruha, -mesa, masla, jajc. Običaj barvati in blagoslavljati jajca je zelo star. Pobožno izročilo pravi, da je Marija Magdalena prišla k cesarju Tiberiju, da protestira proti Pilatovi obsodbi in da je ob tej priliki dala cesarju rdeče jajce z -napisom ,,Kristus je vstal" in s temi besedami začela svoj govor.
Velikonočna misel ni v vzhodni Cerkvi samo zgodovina preteklosti, ni samo cerkveni obred, ni neka arheologija, ne živi samo v tradiciji, v izročilu, ampak je živa vera. Ta živa vera v vstajenje Kristusovo, to globoko, iskreno, žarko velikonočno veselje je na vzhodu središče cerkvenega življenja.
Ta vera v vstajenje ni mrtva vera, ni prazno-, minljivo navdušenje brez vpliva na življenje. To nam dokazuje novejša zgodovina ruskega naroda. Omenjamo pismo skoraj 80-Jetnega petro-grajskega metropolita Benjamina, ki ga je pisal kratko pred svojo mučeniiško smrtjo. Boljševiki so ga ustrelili. V omenjenem pismu veje duh sv. Ignacija, škofa antiohijskega. V pismu Rimljanom je sv. Ignacij pisal: ,,Pšenica Kristusova sem, naj me zobje divjih zveri zmeljejo in zdro-be, da bom čist kruh Kristusov." Leta 109 po Kr. :so ga v rimskem koloseju raztrgali levi. Z istim mnčeniškim Kristusovim duhom in globoko vero v vstajenje je pretrpel mučeniško smrt -tudi metropolit Benjamin.
Še ena zgodba o ruski neomajni veri v vstajenje: V Moskvi je tovariš Lunačarski, boljševiški komisar za ljudsko prosveto, imeli v veliki dvorani javno predavanje proti ,,zastareli veri". Naglasil je, da je vera proizvod kapitalističnega -socialnega, družbenega reda. Ta vera je sedaj popolnoma premagana. Lahko je dokazati, njeno lažno podlago. Predavanje je teklo gladko. Predavatelj je bil tako navdušen in zadovoljen ,s svojim uspehom, da j-e velikodušno dovolil debato, razpravo o -svojem predavanju, toda pod pogojem, da se mora njemu prijaviti, kdor želi govoriti, in ne sme 'govoriti več -kot pet minut. Prijavil se je mlad duhovnik, neugledne zunanjosti, z majhno 'bradico, pravi vaški župnik. Luna-čarski -ga je zaničljivo pogledal od zgoraj doli in mu zabičal: „Pazite! Ne več kot pet
Ludvik Zorzut:
Velikonočna
Kako lepo
je ustvarjeno,
da leto vsako
se vrača k nam
oj, ta pomlad,
ki kukav’ca jih šteje nam
tam v loki pisanih livad.
Kako lepo
je ustvarjeno,
da leto vsako
se vrača k nam
oj, sončni brat,
ki z naših src izruje nam
plevel, bodičevje, osat.
Kako lepo je ustvarjeno, da leto vsako se vrača k nam velika noč,
ki po bregeh in dolih vseh
oznanjamo
veselo jo pojoč.
minut!" „Da, da, bom zelo kratek," je odgovoril duhovnik. Šel je na kateder, se obrnil proti poslušavcem in vzkliknil: „Bratj-e in sestre! Hristčs voskrese!" — In vsa dvorana je zagrmela: „Vo istinu voskrese!" Duhovnik je nato še dodal: „Končal sem! Nič več ne rečem!" Takoj so zaključili shod. Nič ni koristila tovarišu Lumačarskemu njegova bleščeča retorika. Zmagala je globoka, neomajna vera ruskega naroda v vstajenje Kristusovo.
Zaključimo ta kratki opis praznika Velike noči v vzhodni Cerkvi z vzvišenimi be-sedami, ki se -pojejo v jutranji ci na praznik Velike noči:
„Vozkresenija den, i prosvjetfmsga to-žestvom, i drug druga obimem; reejem: bratie, i nenavidjaščim nas, prostim vsja vo--skresenijem, i tako vozopijim:
Hri-stos voskrese iz mertvih, smertj-u smert proprav, i suščim v grobjeh živdt da-rovav."
Slovenski: Danes je dan Vstajenja in razsvetljeni po prazniku objemimo drug drugega in recimo tistim, ki nas sovražijo: ibratje, odpustimo vse radi Vstajenja in tako zapojmo:
Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je premagal smrt, in daroval življenje tistim, ki so v grobeh.
Iz ..Katoliškega glasa"
Velikonočni zvon te vabi
Zazibal se je zvon veliki in ti naznanja s stolpa lin, da danes praznik je slovesni, Zveličar vstal je, božji Sin.
Morda, najbrže si pozabil, kaj Jezus vse je pretrpel poprej, ko nas je vse odrešil in tudi tebe je otel.
Procesija iz cerkve roma, jo spremlja petje, godba, strel; prijatelj, kaj te nič ne miče, da bi v sprevodu z ljudstvom šel?
Kako te zvon veliki vabi, kako te vabi njega glas, kako te vabi ljudstvo zbrano, kako te vabi fara, vas!
Pridruži se in čuj molitev, v molitvi bodeš slišal ti, da prišli spet miru so dnevi, prepolni božje milosti.
Se ziblje, poje zvon veliki, mehča ti dušo in srce; procesiji si se pridružil in z ljudstvom spojil si želje.
F. E. Polak
DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU
odpre v kratkem
novo prodajalno za svojo trgovino
s knjigami, pisarniškimi potrebščinami in nabožnimi predmeti
JU e ho r fena
10. OKTOBERSTR. 27 CELOVEC
blagosloolpno ^Čeliku n&č in se vam toplo priporoča
Elektrifikacija Koroške napreduje
Gradbeni in gospodarski načrt KELAG-a za leto 1965. — Gradnja novih elektrarn. — Poizkusi z atomsko energijo. — Rekordni proračun: 666,2 milijonov šilingov
Prejšnji teden je ravnateljstvo Koroških deželnih elektrarn (KELAG) priredilo zanimivo tiskovno konferenco pod vodstvom glavnega ravnatelja ing. M a 11 -a. Po otvoritvi je -podal kratek pregled desetletnega delovanja družbe (t. j. od začetka njenega obstoja) in prikazal njeno intenzivno in plo-domoisno delo; saj slkoraj ni več na Koroškem vasi, ki ne bi bila oskrbljena z električno energijo.
Podrobnejši pregled za preteklo leto 1964 in pojasnila h gospodarskemu načrtu za 1. 1965 je obrazloži ravnatelj Pacheiner. V 1. 1964 je bilo porabljenih 788,3 milijonov Ikiilovatnah ur (za 11,1 odst. več kot 1. 1963). Največja -uporaba toka na en dan je bila 7. avgusta lani, in sicer 143.000 kWh. Ker je bilo lansko leto -bolj revno z vodo, je moral KELAG dobiti več tujega toka za kritje potreb kot druga leta (9,6 odst. več kot 1. 1963). Dolžina vodov nizke in visoke napetosti se je dvignila od 8.584 km v 1. 1962 na 9.320 km v 1. 1964, število transformatorskih postaj od 1.410 (1. 1962) na 1.565 v 1. 1964; odjemalcev -toka je 1. 1962 bilo 109.861, lani pa že 119.048.
Z velikim zanimanjem so navzoči sledili tudi naslednjemu poročilu ravnatelja ing. Jerama o novih tehničnih izgradnjah v 1. 1964 in o onih, ki so v načrtu za 1. 1965. Lani so- -nadaljevali z gradnjo elektrarne Gossnitz v dolini reke Moll in bo letos že začela obratovati (letna kapaciteta je preračunana -na 33 milijonov kWh). Prednost te nove elektrarne je v tem, da bo glede obratnih -stroškov ena najcenejših in bo to vplivalo tudi na ceno toka.
Prav tako so v polnem razmahu dela pri gradnji elektrarne Fragant-Gseheniksee.
Poleg te večje projektirane elektrarne je predvidena gradnja nekaterih manjših elektrarn. Pri vodni elektrarni na Dravi pri Bistrici v Rožu, katero gradijo Avstrijske dravske elektrarne d. d. (ODK), je tudi KELAG soudeležen. V nekaj letih bo Koroška dobila še eno kalorično elektrarno. Po daljših razmotrivanjih in poizkusih ob upoštevanju vseh predpogojev za tako elektrarno se je KELAG odločil, da je zanjo najbolj ugoden teren na področju med Št. Vidom ob Glini in Mostičem (Brucki). 2e letois bodo razpisana dela za izgotovitev tozadevnih načrtov in bo izvršen potreben odkup ze-mlljiišč. Kot pogonsko sredstvo 'bo služilo olje.
Kot posebno zanimiva novost -je bilo poročilo vodstva o gradnji prve elektrarne na atomski pogon v Avstriji. S poizkusi -bodo začeli verjetno že letos in upajo, da bo najkasneje v 10 letih že delovala; ni pa še dokončno določeno, da li -bo to le manjša, le poizkusna ali pa večja elektrarna. Pri gradnji bodo udeležene vse avstrijske deželne alektrif'ikacijiske dr-užbe.
Ob koncu konference je bilo na vrsti tudi vprašanje neenakih cen električnemu toku v Avstriji, ob katerem je prišlo do precej živahne debate. Ravnatelj Pacheiner je odločno zavrnil očitek, češ da so cene toku na Koroškem skoraj najvišje v Avstriji. Po njegovih -številčnih podatkih so v nekaterih po-trošnih skupinah toka res cene med najvišjimi; ako pa vzamemo vse skupine povprečno, -so -cene električnemu toku približno v -sredini med vsemi ostalimi; to velja 'za tok v gospodinjstvu kot tudi za indu-istrijisfci tok.
Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem
Helmut SCHWAB
GRADBENI MATERIAL
Kiihnsdorf - Sinča ves Telefon 508
	Vesele velikonočne praznike želi
	vsem odjemalcem
mesar in prekaj‘evalec RUDOLF SABLATNIfi	
CELOVEC,	SiebenhiigelstraBe, št. 81
Telefon	49-36
Gebiauchtvvagen vam VW-Handler Gebrauchtvvagen aus erster Hanci!
Gute
Gebrauchfwagen
Gelegenheiten
Autovertretung
GONSTIGE
FINANZIERUNG
R. KH0CI&C0.
K L A G E N F U R T, Tel. 37-21 Serie
BMW 700 — Baujahr	61
BMW 500 DL — Baujahr	61
DKW 1000 S — Baujahr	60
Goggo — Baujahr	58
Lloyd — Baujahr	58
VW 1200 und VW 1500 in aMen Preislagen
VW Pritsche — Baujahr VW lasten — Baujahr VW Sonderbus — Baujahr VW 1500 — Baujahr VW 1500 — Baujahr
61
60
60
62
61
Gradbeno, stavbarsko in galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov
Helmut Grossnegger
KLEPARSKI MOJSTER.
KLAGENFURT ViUaicher Ring 31, tel. 24-90
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele veliko-noične praznike
Hesna industrija
J. ŽAGAR
CELOVEC—KLAGENFURT RampenstraBe 15, tel. 29-08 Izdelava cementne strežne opeke
MALI OGLAS
MANJŠO HIŠO iščem zaradi nakupa. Ponudbe poslati pod značko „Naturfreund" 253.521 na: OWG, Klagenfurt-Celovec, Alter Platz.
SLABI FILMI VLEČEJO
Tako so ugotovili v javnih filmskih diskusijah s kino -ob iško vale i v Nemčiji; dobri fillmi, ki imajo najbolj,še filmske ocene, so navadno zelo slabo obiskani, dočim kriminalni in „Z divjega Zapada“ zares vlečejo.
Radšoaparaii Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(HfuLi&liaus
KERN
Klagenfurt, Burggaste

/Lč-Ir-^U.
V1LLACH-BEUAK, Gerberg. 6 Lastnik: Hanzej KOVAČIČ
TUJSKE SOBE KAVČI
Po ugodnih cenah in v veliki izbiri!
ŽIMNICE,
POSTELJNE VLOŽKE itd.
PENZIONI in TUJSKOPROMETNI OBRATI dobijo
POSEBNE POPUSTE
Nastava kredita do 36 mesečnih obrokov.
Dostava na doml
Obisk naše prodajalne Vas bo o vsem prepričal.
PEAFF
ZNAMKA ZAUPANJA
GRUNDNER
Klagemurt - Celovec
Wienergasse 10 (Promenadna cona)
Moderna modna očala pri
H. SzUecka
Klagenfurt, 10 -Oktober-Str. (Prosenhof)
STUAG
StraBen- und Tiefbauuntemehmung AG,
Filiale Graz fiir Steiermark und Kamten,
Bauleitung Volkermarkt, Ludvvig Hiilgerth-Strobl,
wimscht ihrer Gefolgschaft, den Gaschaftsfreunden und den offentlichen Auftraggebem frohe Ostem und eine erfoilgreiche Bausaiison.
Gradbeno podjetje za ceste in talne gradnje d. d.
Podružnica v Gradcu (za Štajersko in Koroško)
Gradbeno vodstvo v Velikovcu, Ludvvig Hiilgerth-Strobl
želi svojim nameščencem, poslovnim prijateljem in naročnikom javnih gradbenih del vesele velikonočne praznike in uspehov polno gradbeno sezono.
AEG
Kuhlschranke
Hochster Kuhlkomfort 125 - 280 I Inhalt Magnetdichtung Ganzstahlgehause Breitraum-Frosterfachj jkOVE-gepruft
JETZT
MIT
KALTESCHLEUSE
C,


HANS WERNIG
KLAGENFURT, PAULITSCHGASSE (PROSENHOF) UND HL. - GEiST-PLATZ
Traktorje PORSCHE z 12, 14, 22, 40 PS pa tudi obračalnike sena z oljno pogonsko napravo,
„	,.	.	.	,	, .	,	senene puhalnike ter kombinirane puhalnike-rezal-	.	...	...
Za spravljanje krme kupite že sedaj vaš motorni	nike za krmo	Za gospodinjstvo: stanovanjske m gostilniške štedil-
kosilnik. Oglejte si v našem (skladišču znamke AEBI,	nike, peči za peko, pralne stroje, hladilnike in na-
REFORM, AGRIA, IRUS, AUSTRO-RAPID	prave za GLOBOKO HLAJENJE
Vodne
napeljave,
sanitarne
naprave.
centralne Pfrimer & MoBlacher
kurjave
Klagenfurt, Ausstellungssfr. 3. Tel. 22-45 45-25
O TISKARNA O KLISARNA O PAPIRNICA
H. HitUc
CELOVEC — KLAGENFURT Burggasse 8 — Telefon 21-08
SK!BHgBaSEBnaSgS33BB33£B£aB&3SlB!33
Jlepa veliko nohta darila
perilo
blago
Pri JL. JKaneev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiimimmiiiiii
Klagenfurt, Alter Platz 35
Vse Joka izdelke in opreme tudi za tujske sobe
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndort tel. 04236-281
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KAaNTEN
TELEFON 04245-248
Mali oglas
Tesarje sprejme. Plača na uro 14 do 18 šil. Za prenočevanje je poskrbljeno. — Fa. PETER WAJL-DER, tesarstvo in žaga, Klagenfurt—Celovec, Tiirkgasse 1, telefon 52-70.
Sin tjeoheS. Oiteefeit mit
GUTEM START
und GUTER FAHRT
UMniehl AKKUMULATORENFABRIK DR. LEOPOLD JUNGFER
FEISTRITZ I M R O S E N T A L • K A R N T E N
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
Ure, nakit in drugo pri uranskem mojstru
Gottfried Anrsther
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO
DCare t rpril ud e
KLAGENFURT — CELOVEC Sternallee (Hl.-Gedst-Platz)
Vesele velikonočne praznike ždi vsem svojim odjemalcem, znancem in prijateljem
Franc TOMASCH
čevljarski mojster ST. LIPS pri Dobri! ve si
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem lin svojim usiliužbencem želi
V E S E L O V E L I KO NOČ
TESARSTVO
FRANC
C/ASSER
BILČOVS (Ludmannsdorf) 28
Telefon (04228) 24-19
A.KUNSTL &S0HNE
Mednarodna špedicija
opravlja vse prevozniške posle v fuzemstvu in inozemstvu t
KLAGENFURT-CELOVEC, tel. 45-06 Teleprinter: 04-485
PRODAJA O SKLADIŠČE NADOMESTNIH DELOV POSLOVANJE O DELAVNICA ZA POPRAVILA
Josef Kirchbaumer
KLAGENFURT, Rosentaler StraBe 48, - telefon 23-38 ODVLAčILNA SLUŽBA PODNEVI IN PONOČI: Tel. 23-38 ali 61-51
V _________________________________
A
J
Huhatski mojsUe 9. Hetit v Šl. Jobetu v Rom
Nov gostinski obrat s pristnimi balkanskimi specialitetami — „Pošto“ je prevzel kuharski [mojster g. Robič
Prijetni gostinski obrati so postali v našem času posebna redkost. Danes pa imamo priliko, da vam predstavimo nanovo odprti lokal daleč preko meja znanega kuharskega mojstra g. Alojza Robiča v št. Jakobu v Rožu.
Mnogim od nas je namreč kuharski mojster g. Robič zelo dobro znan še iz časa, ko je vodil obrat v Bekštanju pri Beljaku. Vsa naročila v njegovi kuhinji — od posebnih jedi do priljubljenih balkanskih specialitet — pripravijo z ljubečo skrbnostjo in jih servira izšolano strežno osebje. Novi lokal v ŠL Jakobu v Rožu nudi prostora 250 gostom.
Gospod Robič se ni ustrašil ne skrbi in ne stroškov v prizadevanju, da bi gostom v svojem lokalu pripravil kar največ udobnosti. Preselitev iz Bek-štanja v Št. Jakobu v Rožu je bila posebno posrečena. Tako je namreč prišel nov gostinski obrat v kraj,
ki je bil v tem pogledu še popolnoma nepoznan. Razen tega pa leži ŠL Jakob na eni strani v neposredni sredini med Celovcem in Beljakom, na drugi strani pa med Baškim in Vrbskim jezerom v lepem Rožu. Gostje imajo pred hišo in za njo lep prostor za parkiranje. Lokal je arhitektonsko tako oblikovan, da nudi tudi večjim družbam ob posebnih prilikah naravnost idealno razporeditev. Kar se tiče kuhinje, bi radi še dopolnili, da si g. Robič neumorno prizadeva, da bi ustregel vsem željam svojih cenjenih gostov. V njegovem lokalu ne dobite le na jedilniku naštetih jedi, temveč morete kot gost prav kraljevsko izraziti svoje želje in boste dobili pripravljene tudi vse druge jedi.
Občini ŠL Jakob v Rožu, kjer je g. Robič našel vsestransko naklonjenost, moremo k novemu gostinskemu obratu prav gotovo čestitati.
Pogled v prijetno obednico. — Okusne zavese in namizne prte je dobavila tvrdka Scharschon & Moser iz Celovca
Sodobno opremljena kuhinja, kjer pripravlja kuharski mojster g. Robič dokaze svoje kuharske umetnosti
Levo: Kuharski mojster g. Alojz Robič v točilnici
Pri preureditvi in izgradnji tega sodobnega tujskoprometnega lokala so domači obrtniki ponovno dokazali svoje velike znanje in svojo zmogljivost
Načrt in izvedba vseh gradbenih del: Gradbena mojstra
Inž. Joh. in Jos. Palmisano
Gradbeno podjetje za visoke, nizke in železobetonske gradnje ŠT. JAKOB V ROŽU tel. 0 42 53 / 250
I
Izvedba vseh električnih in stikalnih napeljav, dobava svetil:
Inž. A. Schlapper
Elektropodjetje
ŠT. JAKOB V ROŽU, Koroška tel. 0 42 53 / 216
Izvedba vseh kleparskih del:
Manfred Wilitsch
Kleparstvo — Naprave iz pločevine — Naprave za kuhinjska zračenja
DIČA VES, pošta Mlinare tel. Beljak 0 42 42/70-15
Dobava in montaža vseh naprav za kurjenje z oljem:
J. Graf
Podjetje za inštalacije
Načrti in izvedba naprav za centralne kurjave, za ogrevanje vode in naprav za zračenje
KLAGENFURT — CELOVEC AnkershofenstraBe 12, tel. 44-93
Izvedba vseh sanitarnih napeljav:
Raimund Singer
Podjetje za inštalacije
KLAGENFURT — CELOVEC Ferdinand-Seeland-StraBe 11
Izvedba vseh pleskarskih del:
Maks Podgorschek
Slikarstvo, pleskarstvo in disperzija
KLAGENFURT — CELOVEC Bahnvveg 12
V našem oddelku za
moderno
stanovanjsko opremo
NAŠE VELETRGOVINE V BELJAKU
dobite vse za tekstilno opremo stanovanj, tako tudi oblazinjeno pohištvo, mize, stole, povsod uporabne postelje ter kovinsko pohištvo za vrt in camping.
OPREME ZA
TUJSKOPROMETNE OBRATE
vvenn Sie Gardinen, Ubergordi-nen und Teppiche in Farbe und Muster oufeinander abstimmen
Scharschon
KLAGENFURT ^/ftOSOP
PLEMENSKI SEJEM SIMODOLSKEGA GOVEDA V ŠT. VIDU OB GLINI
Alpska živinorejska zveza, simodolskega goveda za Štajersko in Koroško bo imela svoj sejem, 21. aprila 1965, v živinski hali v Št. Vidu Ob Glini.
Prignali bodo: 80 bikov in 180 močno bre-jiilh (nosnih) krav.
V torek, dne 20. aprila bo Ob 13. uri izbira in ocenjevanje goveda, medtem ko bo v sredo, dne 21. aprilaf ob 9.30 uri otvoritev plemenskega sejma.
Vse živali so iz hlevov, ki so priznano prosti tuberkoloze in bruceloze (Bangove bolezni) in so zavarovane od hleva do hleva.
Velika ponudba na plemenskem sejmu ibo nudila bogato priložnost izbire za nakup dobre in lepe plemenske živine.
Pojasnila daje Alpska živinorejska zveza isimodolsikega goveda za Štajersko in Koroško, Judenburg, telefon 121 in Celovec, telefon 48-11.
dacu^ -za tiskarni Macll
QLEDALI$CE v CELOVCU |
VELIKI PETEK, 16. aprila je gledališče zaprto. - VELIKA SOBOTA, 17. aprila ni predstave. -VELIKONOČNA NEDELJA, 18. aprila, ob 19.30: MARTA (opera. - VELIKONOČNI PONEDELJEK, 19. aprila, ob 15. uri: PERICHOLE CESTNA PEVKA (opereta). - SREDA, 21. aprila ni predstave. — ČETRTEK, 22. aprila, ob 19.30: PERICHOLE; opozorilo: petkovi abonenti imajo predstavo v četrtek; 18. predstava za F-abonma
Veletrgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami v Celovcu
išče vestnega šoferja.
Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo lista.
preisv/erte	^ef
poUAerm°
gjithen
FREMDENZIMMER
in viden Hc/lzarten und baster Qualitat
-'A




5te MaUtten scUdttec
mit Mobeln vom
MOBELHAUS
SCHLEMMER
I
Klagenfurt, 8.-Mai-StraBe 13. Tel. 71-3-37
[> Fachmannische Berafung [> Begueme Teilzahlungen
[> Kostenlose Zustellung mit eigenem Auto [> SW-MSbe!-Verlcaufsstelle