St 41.
V Gorici, dne 11. oktobra 1895.
Tečstf XXV.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in vclj;i  s  prilogo  „&ii)iJirski Uit' vred |>n poŠti prejemaua ali v (Sorici na dom  poiiljuiia:
vse leto.....trld. -l--W.
pol hita......      ,    ii-2»,
Oetrt leta      ....     ,1-10. Za  tuje  dežele toliko, več, kolikor je večja poSinina. Delavcem   in   dru^iiu   manj   premožnim   novim   narofiiikom naročnino   znižam«,   ako se oglase pri upraviiiSlvu.
„frl«ir«8'L   izhaja   vsakih IV  iliiij  \>ak  dru/i Urok  iu velja za celo leto 80 kr.
„Goapodar*bi Ust" izhaja in se prilaga vsak mesec v ob-segu lli stranij. Kadar je v pelek praznik, izideia 1
ielrlck.
SOČA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in .fBSLMICE" plačujejo so za petstopno potil-vrslo: 8 kr., če se tiskajo i krat,
c   i       I      -I
Večkrat — po pogodbi. — Za večje  črke po prostora.
Posamične Slevilke dobivajo se v lobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavreučiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi poSiJjajo naj s,c uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnižtvu „SoČc". — Neplačanih pisem uredništvo no sprejem«.  —  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStv   Je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik  Andrej Gabridok.
„ Bog* in narod!«
Tiska »Goriška TIskarna A. Gafaricek" (odgovoren Josip Krmpotie).'
Društvo „Sloga"
opozarja volile*' v skupini mest. trgovin obrtnih krajev, da prihodnji četrtek dne 17. oktobra jim bo voliti enega državnega poslanca namesto odstopiv-šega Franca grofa (loroninija. V tej skupini volijo goriško mesto, kupčij <ku in obrtnijska zbornica v Oorioi -ter vsi trgi in obrtni kraji slovenski in furlanski,
(ionski Italijani kandidujejo /.a io mesto svojega pristal. Slovencem znanega Uegona kneza M o h e n 1 o h a, predsednika južne železnice na Dunaju, ki je bil propade! pred pelimi leli v velikem velcposestvu nasproti Alfredu grofu tloroniniju. Hvalijo ga v .svojem glasilu, da je sin italijanske matere, nav/el italijanskega dnba, b-r da ima palačo v Menetkab ijt po.-estva v Točkam. Nedavno je bil odlikovan od italijanskega kralja kol po^pešilelj krajše železniško zveze med Trstom in Henel-kami. To mit je pridobilo v nekaterih krofih se posebno naklonjenost.
Slovenci ne moremo glasovati za tega kandidata, ker velja že od nekdaj kot odločen nasprotnik slovenskemu narodu in kot navduši pokrovitelj onih gniiških mogoterv, ki trdo\ratno zanikajo goriškim Slovencem po zal«.mi zajamčene jim pravice in Mvd-dva d< omike.
Vrhu le^a mora biti knez llulien Johe k o t. p r e d s e d u i k j u ž u e ž e le/nire u a s p r o I •¦ u p rede I s k in vi p a v s k i z e I e z n i e i in vsakim železnici, ki bi bila v škodo oni. kateri je on na ceh. nasproten torej onim podjetjem, v katerih vidijo naši trgi iu lre/.iii (Joiičutu edino ivšiiev i/, svojega žalostnega položaja populite gospodarske om-moglosii.
Slovenci bi lahko postavili svojega kandidata in združili nanj svoje glasove: ali to bi bil samo pojav z a u p a n j a. katero imamo do svojega moža. in nezaupanja do nasprotnega kandidata : drugega uspeli;: bi ne d o s e &; H s I t» m. ker zmagali bi gotovo ne.
Zato kaže. da bi se >!«»veu>ki   vo-
lilci poprijeti t-neja kandidata, k.den-i/a
so postavili milanski voblei v »Iradi-či.
s kalelini bo mogoče zmagali, ako ki.i-
servativni  Italijani v Gorici  ne o-iaiiejo
_'>ri  besedah,   katere   j«-   ime!   njihov
*:st  proti Ibihenlohu. ampak bodo tudi
^delali v onem smislu.
*        Ta kandidat je   dr.   Kdvard   vite/.
-¦ujatth    posestnik   v   Hrumi,    bivši
tajnik    tržaške    bors»-    ter    podtajnik
kupčijske    in   obrtnike    zbornice    v
Trstu.   Hodii   se  je   v Gorici,   kjer j«*
bil njegov oče župan v dobi, prodno smo dobili ustavo in samoupravo. Po mišljenju j«4 Avstrijec, iu to je za nas razloga dovolj, da mu "Sinemo zaupali: bilje tudi odlikovan, iu sicer od našega cesarja. V u a r o d u e m oziru sicer ue moremo pričakovali pomoči od njega, a zdj se, da tudi škodovati nam ne bo mogel; in trotovo nam je manj nevaren nogo knez Ho-honlohe. Iz zanesljivega vira vemo, da je prijazen ,.redelski in vipavski •). e-lez uiei ter da bo glasoval. ako bo izbran, za vsakab-ro železnico, ki bi bila v korist goriški deželi, v prvi vrsti za dve imenovani progi.
Z ozironi na te razloge priporoča društvo • Sloj/a-> slovenskim volilceiu mest. trgov iu obrtnih krajev, naj se prav gotovo udeležijo volitve v četrtek 17. t. m. iu naj zapišejo ž.- pred vo-litvijo na svoj volilni listek ime kandidatu, ki se (..lasi;
lir. Edvard Bujattl,
posestnik v Hi umi.
V «;..ii<i,  l<>. oklol.r.1 IMI.V
OlHtOH.
V dobi »zmernosti".
¦ Tri os | it /eii mi >r. je nemški dnevnik v Trstu, ki živi po milosti mogočnih gospodov v takozvani rumeni hiši- ob ključu (molu) sv. Karla tik morja. Tamkaj dobiva vedno polno korito. kat< ro pridno prazni: zalo pa tudi pazi na vsak migljaj iu izpolni sleherno /eljieo io še kako čez! - Xo. nam vse to ni nikoli impouovalo, da >m«i imenovali ta list ukljub tako imenitnim zvezam            škrbo -tržaško Setko .
Ta stara klepetulja se namreč kaj rada umešava v vse slovenske posle, katerih pa bodisi prav nič ne razume, ali pa jih          noče   uineti.   Po   našem
mnenju je tu oboje ira mestu: nevednost igra Iu veliko nlogo. ali vendar še večjo        h udobij a !
Ta  list   se je pečal v zadnjem času že \ečkra!  z razmerami  v (Joriei in  na soriškem sploh. Iznašel je Iu   zmerne in      radikalne     žiuje:   prve   treba seveil.i podpirati, dru^e pa kar zatreti!
Kdo so zmerni ži\lji? Kvo! -Zmerni' so v>i Lahi brez razločka. Na slovenski strani pa dela razloček med zmernimi in radikalnimi'. •Zmerni so tisti, ki se uklonijo sleherni laški zahtevi, da le uc bo prepira v deželi; ako jih Lahi luščijo po jeduem licu, naj jim obrnejo še drugo. da lože   udarijo;   ako   Lahi   izpraznijo
j;*'
Podlistek. Na vrhu ličke.
f*<                                                     Tz /stre.
•?       Kamorkoli postlani Htt-Ti^ive. povMid
."!...a. Na (ionskem   itt  v   T>.itinarijt   vrši   >v
ognjen \oliiiu boj. da *ta kar zamoplpla Tri-
plav in Dinnra. *\m L;iii(it\ wo   .ti Citronen
't»luhen» kar po uil-ah ?i:-?ejo so »hatute dei
Jiiriganli* iu nap.Hi.ijd   brez   stratna   vsakepj,
*M jma le kaj cvenka v žepu.   V spomin pa'
jI    'a iosta nazionalo* odbil jo nekdo v Mi-
•    ' nos a ciiueljjalantiionsoiH Vittorit>Emii-
t .t, (.te*. — Vezuv riP',i   o/enj,   da  je   strah.
y _^}a bi rad napolnit državne blapajne. ka-
tvre so prav poskno izpraznili cpatre patris
evropskega vrta*. Na Uaikanu se bliska ostri
liandzar, na Pin-nejskeni poluotoktt  jim tudi
nekaj   ni   ušee.------------Povsod   so  ijisdje
skočiti pokonci, samo pri naVi jrospodi so nekaj pobesili glavo. Kaj jim je?"AH ?o lačni? - - Gar keirie SJpur! — Al so žejni ? — r-Nanehe por idea ! —Kaj pa vrabca jim je? *- - Aha! Če mi je tudi nos mdep," kakor t J1 'mu rak, vondor sem nekaj navohsl. — jj-jjil,; sara tioslro   eapitano   provineiale?* —
% JJiko se prašajo  pobesene  glave.--------Saj
^P- <male.  Šior Malteo je že dober.  Kaj * zat.6, ce je Sel pogledat obijubljeno deželo ?
jeden -žep, naj jim ponudijo še drugi. -Hadikalnb Slovenci so pa tisti, ki nočejo miru za vsako ceno, ki branijo slovenske davkoplačevalce pred ogromnimi si roški za nepotrebna laška podjetja iu ki zahtevajo dvem tretjinam slovenskega prebivalstva vsaj toliko narodnih pravic, kolikor jih uživa furlanska Iretjinska manjšina.
Taki nazori o ¦,zmernosti« in «¦ radikalnosti-' pulite iz raznih člankov Tržaške le! ko . in roje po glavah njenih reduikov. Mi Slovenci moramo seveda odločno zavračali lake nazore iu pro-teslovali proti morebitnemu vladnemu sistemu, ki bi se opiral ua tako krive temelje.
Ni dolgo temu, ko je - Tržaška tetka > proglasila »zmernim^ ves za-slop goriškega mesia. Kdo se ni lakral. smejal iznajdljivosti !e časnikarske rep-lilije}!
Dr. Venuli, ki je pognal celo slovenske ulične pomelače i/, službe, posla! je nakral zmeren' človek. I>r. M a ran i, ki je v javni seji psoval vse Slovence z "divjaki, ki imajo ž i v i u-ske nagone¦-, poslal je nakral pravi biser zmernosti . Ila, iznašla je celo, <la je mestni /.iislop sestavljen tako. da odgovarja lojaliicnni prepričanju iu narodni strpnosti med prebivalstvom, kajti med zastopniki da so tudi c. kr. uradniki in celo jeden Nemec. Koliko smeha je uzrnčila "Trieslerica^ po <lorici, tega si nujhrže o.; morejo nili domišljali njeni navdihovalci! Ako bi bili poprašali iu polom malce pomislili, zakaj jeden c. kr. uradnik noče narediti službene uniforme, vslod česar je vselej < bolan >, kodar neizogibno treba nastopiti v njej. tedaj bi naredili kisle obraze, iu ohranili dolgi jeziček za zobmi !
Ali i kraiko: vsa ta laška gospoda je sililo 'Zinerna> v očeh uav-dihovaleev -Tržaške telke >, naši narodni voditelji pri -Slogi« so pa laki strahoviti radikalci in razposajenci, da ne ho miru v deželi, dokler bodo oni na krmilu našo narodne ladij o. Tako brblja ta tržaška klepetulja!
Kar čudili se moramo takim nazorom v listu, kateri^navdihujejo znani višji krogi tržaški! še bolj pa se moramo čuditi visokim krofom dunajskim, kako morejo trpeli take vrste politiških goroslaslnoslij ua Primorskem, kjer se utegnejo kedaj hudo maščevati politični po^reški.
:i-    "   :¦¦
Kakošna ¦¦zmernost" vlada v Venuli -.Maraiiijevem taborju, pokazalo se je zopet V scdiolo. ko so gospodje mestni očetje sklenili novo pritožbo proti
Saj tudi vi po nji   hrt-pr-nilc! — No,   pa to ni nič posebne/a. Saj Iteincke poje: „<t Sommerii.iili!, so reirli an Krioden, So reirli an Hitler HimincUmii', \\'io v.-eit z\vci llcrzcn aneh tji-.scliieden l)u ffdirost sie einandor za.
Mi pa sojo kr.ijsi, kakor »Oni Tevton : Svoji k svojim! -- Menda v Kino ni mojrei iti. ko ne zna drngare govorili, kakor J.i dohe favell.,    i!<M si.'         Šior M u 11 imi
naj bo. in skrbi bo konce!   -
0.o pa vam je on že prestar, tam vam je .<}EK-i Iiodoki". Urr!! .Troppo anslria-rante !* — Moj I'og! Saj vendar nismo mej citronami in ponuranraini, ampak — nn, saj veste kje. — Ali h; no bil dober Can. f!iani ? — IFm, hm. Ta bi že, ma —• —¦ No, no. Ne delajte tolike preglavice gospodu v ,rameni liisi". — Aha ! — Ola, chc nova ? Ilavno sedaj mi je veter nekaj zašepetal na nho. Torej spel rilornello: .Fnori rolla lingna slava dali' ania di Snu Franresco!" Tako torej pojeta Malteo in i lan <" i a n i V!
—  Ali ne veslo, gospoda, da vajin ,duelto" ne gre vsakemu v nSesa? Menda Se ni Istra „lcrra italiana", kakor vi mislite. Ali je »marca italiana" v jedni noči potopila 180.000 Slovanov, ali pa požrešni lev sv. Marka v jedtn migljaj  pogoltnil vso   ,5Cave" v Istri?
—   — Le poCasi gospoda. Saj nismo otroci.
Še jeden preži po predsedniškem stolu. Veste kdo ? — No, jaz vam ga povem: Ga-
najnovejšemu ukazu  zastran slovenske šole v Ciorioi!
Ta korak našo moslne gospode je čin skrajno razposajenosti, kateri bi bilo I robu vendar enkrat narediti radikaiou konec. Že 2(i. junija je upravno sodišče odklonilo ulok mestnega zastopa in potrdilo ukaz deželnega šolskega sveta, oziroma mini-sterslva, da z dnom 15, sopt. mora bili otvorjena mestna slovenska ljudska šola. Proti tej razsodbi ni več leka! In vendar so mestni očelje ostali trdovratni v srditem nasprotovanju; niso se zganili, da hi ubogali pravoveljaveu ukaz, pač pa so dali od sobe glas, da j.e zganejo niti z mezincem. Deželni šolski svet, ki ima nalogo, pazili ua to, da so ukaz tudi izvrši, je poslal v (io* rico dva ukaza, ličoča so otvorilve slovenske Šole, a mestni zaslop je podal utok proti obema, v nudi, tla z novimi pritožbami celo gori do upravnega ho-dišča potečo zopet mnogo vode v morje, a Slovenci naj čakajo na šolo! V soboto je sklical župan nujno sejo starašiustva ob 1, popoldne. Todu ni došlo zadostno število mestnih očetov, da so morali dva poslali klical. - Župan je naznanil dopis deželnega šolskega sveta, da je miiiislerstvo odklonilo prvi ulok. Mostni zaslop je sklonil, priložili so 1 ii«li proti temu odloku na ¦-¦• upravno sodišče. Obenem je ukazal deželni šolski svet z drugim odlo-!((im, poročati brez. odlašanja o lom, kaj so je ukrenilo ".aslran šolskih prostorov, pohištva, učnih priprav, učiteljskega osebja ild. - Na lo je pa predlagal velemodri oče Hombig (llomhič), naj se ta odlok "../oči Šolskemu in 11-nanč.ieniu odseku *per studi e propo-slO'>, -ali po domačo, da ga vrže ta pod klop. Ob enem je predlagal, naj hi se jemala v poslov slani Catiuelli-jeva vojašnica na kraju goriškega mesta, kakor tudi misel, ali bi ne kazalo, združili novo šolo z ono na (Jajševici,
Ne hotno se spuščali v polemiko s takimi absurdnimi sklopi, kajti vsi slovenski stariši hi užaljeni proleslovali proti takemu drznemu izzivanju; pa tudi višja šolska oblast, bi ne mogla nikdar privolili v podobne -- hujskanje proti meščanom slovenske narodnosti. I tečemo le toliko: kje v Avstriji se še dobi mestni zastop, ki bi se drznil toliko kljubovali vsem višjim stopnjam od Trsta ven do Dunaja? Tudi Ljubljana iu Praga sta imela podoben boj za nemške šole, ali kar Čez noč so moralo biti ustanovljene, drugače bi došel — vlad in komisar na županovo mesto. V (Joriei   se   pa upa   mestni   župan  oči-
spud hiirgerniaj-ter.------Ali hi bili ž njim
zadovoljni? On'je že dohi-r, kaj ne?— Seveda, tna-------Kaj „ma?" — In diiello? —
No, no. Le puščajte sedaj petje. E ta lingii:» slava ? -- Ne kalilo tako sitni, da se pozneje ne primele za nos. — Kaj Se? Mi se ne bojimo. Aha! Z« vem, ?.e vem. Torej lo krioite in ropotajte. Gave ražon! Le naprej, da se še enkrat uresniči: „K pni si dira, ehe gri.lar non serve".
t)io niio, Dio mio ! — F.j, ej! Kaj se je že ,škornja" pogroznila v morje ? i Uuon ])io, liuoii Dio ! —- No, kaj pa je ? Ce se je tudi ,škornja" potopila, vendar .še dobimo pomeranč in cilronov za „gellatofc. — Na&o Ateno nameravajo uničiti! — Mislijo uničiti večni P.im ? — Ne Itiin, ampak „quclla perla incaslronala in niozzo a uu giro di smeraldi* — nas beli P o r 2 e. — Kaj je že .flolta" pred njim ? — No, ne! Laginja, Spinčie „ed allri panslavisli della piii beH'act[ua* rujejo pod njim, kakor krt. — Slišal sem nekaj, Se bolje za vas. Takrat vam ne bojo smra-dili zraka v vaši slavni Ateni oni ,croalazzi", .aula« pa vam ostane, da boste lahko sušili v nji mreže — in tudi orehe, če boste hoteli, fle pa kakšen tisočak dobi manje vaša »perla3, nič zato. Saj ne boste takrat trosili za pobaline in fakine v rokovicah, kateri morajo delali parado slovanskim poslancem. — No, pa saj bode v Pulju »prav  fajnk. Tam
so bajoneti in topi. Ti le bodo varovali nage poslance od divjo druhali. Saj veste, da je v Porc-ču fi.kinska parada impozantna, „guardia comunale" pa rada - spi. V Polju pa lahko pride deset bajonet na jetlno kapo .timela-pa^i", ali pa ua gosposki cilinder. Le počakajte. Ako bi preložili ludi! ,tribunal" iz Ro-viuja v Pulj, takrat naj si podasta roke „lc due perlo, ad altestare la fralellauza deli* Islria lalina" — ali pa, kakor bi mi rekli: naj pojdota rakom žvižgat.
* * Dio mio! Dove siamo arrivali ? ! tako je zdihoval pred mojo pečino jeden cikorijaš-lurist, kateri se je menda popel na Učko, da se nazija lam prekolužne obljubljene de-žeie. — Pred četrl veka se še ni znalo, da v Istri živi kakšen slovanski zarod — in da-jiesV _ Srce mi se krči, ko samo na to pomislim. Oh, kako smo mi   takrat  lepo ži-
V(;]j i--------Po celem svetu   slovela je Istra
kot „lerra lalina", še celo na Dunaju so bili našega prepričanja. In  danes? — O Libur-
niji nočem govoriti,  ali  tam, lam------------;
Ne samo, da smo na kmetih dobili ,pakrački dekret", nego ludi ,le nostre gentili c pa-IrioUichc ciltadeile" zavihale so nam j« kar
pod nosom. Glej Euzet, Pazin —.-------Ah,
srce mi hoče  počiti!  Še Jeremija  ni  trpel
tako, ko je plakal   nad Jeruzalemom; -— —
In ka.m še pridemo, čepojdetako naprej? —
• Kakor žabe  bodemo še  morali  poskakati v
vidno kljubovati še zdaj, ko je že davno govorilo eelo —- upravno sodišče in je naprej onemogočena sleherna nadica kakega uspeha,
In lake drzovilosti počenja mestni zaslop, katerega člani hi vsi zapored pomrli lakote, ako hi ne dobivali slovenskih grošev, ali pa bi se morali preselili iz (iorice. Tuko poVu\jajo ljudje, katerih «zmei*nosti» ni mogla pre-hvalili •« «TriGHlor Zeilung«, in ki so pri zadnjih volitvah vodili agitacijo proli «S I o gin i m» kanditlulom, ker ho ti • -«radikalci».
Najgrše se pa vede «M a t lino«, ki ludi zublje iz znanih jaslij, Ta list nečuveno hiuli vst», kar je slovensko in gori za Venuli - Mtiranijevo «zmer-nosU,
Iz <Trlesl,oiiee* in «MiiLlinu» se pu zrcalijo nazori listih krogov, ki dela,jo na Primorskem pol i tisk i sistem. Mi »radikalci« pa menimo, da lak sistem je nesreča za la del avstrijske države, iu zuto si bomo ftloli vodno v svolo dolznosl ¦• • pobijali ga iu delati ua to, da se korenih) premeno nazori in dosledno divjanja v primorski politiki.
*   *   H.
*T r i e h I, e r / e i Iu n g» je pnčaslilu o Sočo- in društvo «Sloga» s prav zanimivim člankom. Objavila je v slabem prevodu oni Članek v «Snči», h katerim smo zagrozili, da objavimo imena onih kukavic, ki bodo volile v družbi z Mariinijem iu Venulijem tisi« lakozvane <'Zinorne» kandidate, iu rekla: Kvo, kakih sredstev se je posluževala «Slogu»; dokler bodo imeli med Slovenci taki ljudje prvo besedo, ne bo miru v deželi.
0 tistem «miru», kateri želi «Tric-;3leriea» in njeni redniki, pa ludi vsa irredenla, ne rečemo niti besedice, saj naši čitatelji ved6 prav dobro, kaj bi pomenil tak «mir» za nas Slovence. — Kar se pa tiče «Sočinega» članka, moramo reči, da taki Slovenci, ki so volili v družbi z Maranijem «slovenske» poslance, ne zaslužijo več — slovenskega imena, še manj pa kruha na slovenski zemlji. Zato bi bilo morda le prav, ako bi «Soča» res objavila imena lakih ljudij. Vendar jih je bilo prav malo - in še le hočemo milo soditi, da so bili le •- zaslepljeni, in lo bodisi po svoji ča-stihlepnosti, bodisi po prigovarjanju in pritisku od raznih slranij. Pravo slovensko sliitrt se bo pa ločilo od blata 1. 1897. pri novi volitvi v državni zbor, a takrat bo slovensko ljudstvo na Goriškem gotovo z največjo brezobzirnostjo  postopalo  proti  takim   velepo-
lužo,  da  se  oslobodimo te ščavske druhali.
—  Le skočile! Buon viaggio! vzdihnil sem v svoji pečini.
In kako je to vse prišlo ? Kakor v snu
—   kakor čez noč. — Ah, zakaj nismo še o pravem času zaprli in z „bersaglierP okrožili ,la noslra amata patria", da se ne morejo uliliotapiti v njo razsajajoči »slranicri, sans-culoltes. preti eranzi, croatazzi, illiri barbari, useocehi, panslavisti, rubli russi" in drugi nierčes, kateri je doSel „ad aizzare quel buon popolo delle nostre campngne*, nam pa razbijali ,le scatiole", kako ki rekel . »Babui Marko".                                      ...ir.
Velik je greh, do neba upijoči greh Bdei noslri capi", da niso držali Ščave Za brzrto, ,straniere" pa z bičalom odgnali ,nello.inon-tagne« — ali pa — ,ntil grah regtio del Zvonimiro".                                    ,             .
Vsi so nas že zapustili, Se celo gospoda na Dunaju in v Trstu — vsi, vsi 1 Se edina so nam zaslomba naši dragi bratje pod Apo-nini. — Ali pride dan, že ni več diileko, ko bode odmevalo po deželi: »Allons, enfanl de la patrie. Le juor de gloire ost arrive, Conlre nous de ia t.yi'annio
Le couteau sanglant est love". —-------
Za danes punetum !!!
Harambaša Laka.
sestelL?5m*naMo^eiteMzem5i, ki izdajo | 3Voj narod in' se  pobratijo  z Lahoni. j «Triesterica» panaj lemolčiotem, da bi bila neumestna taka sredstva, i katera je priporočala «Soča». Mi imamo poslovico: «Kdor zaničuje se sam, podlaga   je   tujčevi  peti*,   katero   dobro I umemo, zat6 pa hočemo, da takih za-ničevalcev ne bo med nami, ker nočemo biti podlaga — Iahonski peti. V dosego tega konečnega smotra nam ne bo prestrogo nijedno sredstvo,  katero sploh | dovoljujejo zakoni, pa naj bodo «Tric- I
sterici» ljuba ali ne. * * * Ob času, ko je «Triester Zei-tung» dajala goriškim Slovencem lekcije o «zmernosti», je popolnoma pozabila na svoje ljubčke in srčke v Gorici, ki niso dovolili 450 Slovencem iz Trsta niti skozi Gorico, marveč morali so po dolgem ovinku ogniti se mestu ter iti dajje na Sv. Goro, da so prepozno prišli tjekaj. Slovenci so se vsi vozili, niso imeli ni najmanjšega znamenja, ki bi spominjalo na slovensko narodnost, vendar — niso smeli skozi Gorico. Neštevih o orožnikov in vsi redarji so zaprli vse ulice, ki drž«« v mesto; Gorica je imela oni dan svoje | «izjemno stanje«. Goriška poulična svo-jat je zmagonosno triumfovala, češ: ! poglejte, koliko uk*\žemo mi, poglejte, kakti se nas boje! «Triesterica» ni imela niti ene grajalne besede za tako •zmernost* goriških Lahonov in tistih, ki so jim dali potuho. Lepa hvala za tako «naklonjenost!» Zares, dokler bodo imeli moč v rokah ljudje, ki na take načine navdihujejo «Triesterici» — politični evangelij, dotlej ne bo miru v pokneženi grofovini goriški. Za tako «zmernost», katero oznanujejo «Trie-steriea«, «Mattino», in za njima «Cor-riere«, «Piccolo» itd., mi Slovenci na Goriškem ne bomo imeli nikdar zmisla. Mi se ne premeni mo, a premem be bo nujno potrebno — drugje. Punctum!
DomaČe in razne novice.
Osebne vesti. — Vodjami zemljiških kpjig so imenovani Ciril K u m o r za Po rigati, Konrad Sostan za Buzet in Ri-h a r d V i s i n t i n za Cervinjan. Davčnimi nflcijali na Primorskem so imenovani pristavi Fran Šavnik, Alojzij Doljak in Jožef Hocke, pristavom pa praktikant Srečko Santin,
—  Gospod Rudolf Walter v Gorici je bil imenovan načelnikom računarskega oddelka pri c. kr. gozdnem uradu v Gorici; ta služba je 7. plačne vrste. G.d Ivan F e i g e 1 je pa bil imenovan oficijalom pri istemu oddelku; ta služba je X. vrste. Dolgo je čakal na to službo, no naposled več kot zasluženo dočakal. Časti-tamo obema!
—  Visokorodni g. grof Alfred Coro-n i n i je odpotoval na nekaj časa iz Gorice. To na znanje tistim, ki se v kateri potrebi obračajo do njega.
Žnpnlški Izpit so delali v tukajšnjem osrednjem semenišču od 8. do 10. t. m. naslednji čč. gg.: Karol Č i g o n, vikar na Voj-ščici; Andrej Gergolet, župnijski upravitelj v Šlovrencu pri Nebljem; Janez Rojic, vikar v Biljah; Peter Z o r z i n, duhovni pomočnik v Flumičelu.
Volilce v skupini mest in trgov, ki bodo volili v četrtek 17. oktobra enega poslanca v državni zbor, opozarjamo, da volitev bo po listkih, in sicer po takih, katere izdaja gosposka. Ako bi kdo svoj listek (glasovnico) izgubil, ali ako bi imel nerabljiv listek, dobi lahko na svoje zahtevanje drug listek od tiste gosposke, ki mu je izdala prvi, ali pa na dan volitve od volilnega komisarja. V vsakem slučaju se mora prosilec izkazati z uradno izkaznico, da je opravičen k volilvi. Ker bo ta volitev v vsakem trgu in mestu posebe, je toliko lože, da se je udeleži vsakdo, ki ima k temu pravico.
lovUo jih, lmreč volilce za kneza Hohenloha. Da bi omečili Furlane, da bi glasovali za knežjega kandidata, pripovedujejo jim, kake dolge poti bo moral nastopiti predsednik južne železnice te dni: v Benetke, Florenco in celo v Rim, da dogovori z italijansko vlado najkrajšo zvezo med Trstom in Benetkami, oziroma zvezo furlanske železnice z beneško obmorsko železnico od červinjana do Sv. Jurja pri Nogaru. Tega pa ne povejo, da vse to je že dogovorjeno in da dogovorov ne vodi južna železnica, ampak avstrijska vlada, ki je že v prvotnem zakonu, s katerim se je dovolila furlanska železnica, skrbela tudi za to, da se ta železnica zveze z italijansko obmorsko in da postane tako „la di-rettissima", po kateri zdihujejo naši sosedje ob jadranskem morju že toliko let. Gorica nima nikakega povoda veseliti se te zveze; njej moreta koristiti le predelska in vipavska železnica; ali dandanes dušijo narodni oziri vsako skrb za gmotni napredek in za bodočnost, zato lovijo tudi v goriškem mestu glasove za onega, ki baje veže Avstrijo z Italijo, v škodo mestu.
Nalogo, zbrati za H. vse glasove vojaških penzijonistov, je prevzel umirovljeni •major Catinelli. Ubogi gospod silno brusi pete po mestu, a nima posebne sreče; tudi on baš za ta posel ni prav srečna oseba, ker c. kr. avstrijskim častnikom nikakor ne imponuje glas Venuti - Maranije\'ega agenta. Vabilo. — P. n. gg. društveniki slovenskega narodno-političnega društva «Sloga» v Gorici se  uljudno  vabijo  k občnemu
zboru, ki bo r prostorih goriške Čitalnice, j Tržne ulice h. št. 12, I. — v ponedeljek 28. oktobra ob 11. uri predpoludne z naslednjim dnevnim redom: 1. nagovor predsednikov; 2. odborovo letno poročilo; 3. računi za leto 1805. in proračuni za leto 1896.; 4. morebitni predlogi; 5. volitev novega odbora (predsednika, devet odbornikov, pet namestnikov). Kar ima priti na dnevni red po nasvetu dr..|t«enikov, mora se pismeno poslali, ali ustmeno sporočiti predsedniku vsaj osem dnij pred občnim zborom. Društveni račun je 14 dnij pred občnim zborom pristopen vsem društvenikom. Ako na to povabilo ne pride k občnemu zboru vsaj dvajset udov, vršil se bo občni zbor štirinajsti dan potem ob isti uri in v istih prostorih z istim dnevnim redom, ne glede na število došlih draštvenikov. V Gorici, 10. oktobra 1895. Dr. A. Gregorčič, predsednik.
Čin Irredente. — Znano je, da so spravile iz Gorice vojaški polk irredentovske demonstracije; s tem smo Goričani zgubili vojaško godbo, kar smo občutili precej bridko.
—  P* tudi gostilničarji in sploh razni prodajalci so občutili gmotno škodo, ker so na-krat zgubili veliko gostov. Zato so se pogosto izražale želje, da bi zopet dobili pešpolk v Gorico. — Tej želji so ustregli na višjem mestu. Pešpolk je došol v Gorico. Vsi častniki od najvišjega do najnižjega so so prizadevali takoj od počelka, da bi se prikupili
- Lahoni; vojaška godba je svirala celo županu pred hišo, kjer stanuje. Ali demonstracija ni izostala! Neko jutro je bilo zamazano z blatom — stanovanje polkovnikov o. Magistrat je dal baje takoj vse očistit — in   vse  je   molčalo.   «L a
j Patria del Friuli* je pa te dni povedala svojim čitateljem, kako časte v Gorici načelnika avstrijskega polka. Ista <Patria» pa, ki je   klicala reda rs t vo in oblastnije na po-
i moč proti slovenskim mladeničem v okolici, ako zavriskajo kdaj svoj «živiu», ni imela niti besede, da bi poklicala redarstvo proti takim irredentovskim lopovščinam. Mazanje napisov in hiš, razbijanje cesarskih orlov itd. je posebno viležtvo «avite collure» ; laški napis pa še ni bil zamazan v Gorici, dasi ni ložega dula nego je to. »Živinski« Slovenci se torej ne pečajo z — blatom! Nu, ni čuda, ako taki čini ne ponehajo, saj storilci dobe od kake strani gotovo še pohvalo in morebiti ce!6 nagrado, dočim se jim od druge ni treba ničesa bati, kajti vse to so le «nedolžne otročarije*, proti katerim
—  «non si trovano motivi di procedere». Prvotni Imeniki porotnikov so podlaga pravemu letnemu imeniku, iz katerega se žreba 36-torica za vsako porotno zasedanje. Zato se obračamo že več let do naših gospodov županov, naj pazijo na to, da vpišejo v prvotni imenik vse za porotno častno službo sposobne može. Lani je imelo tako delovanje že deloma zažaljen vspeh, knjti v letni imenik je prišla že skoro polovica Slovencev, dasi bi jih sicer moralo bili vsaj tri petine. Ali že to je bil velik uspeh, kajti letos so že bile mogoče povsem slovensko porotne obravnave.
Tudi pred 8 dnevi smo se obrnili do gg. županov, katerim smo poslati posebne obrazec za spisovanje prvotnih imenikov. Do3lej smo dobili prepise iz naslednjih županij: Kobarid, Ponikve, Kred, Biljana, Crniče.
Prosimo prepise iz vseh županij. Vsako županstvo je dobilo že zavitek s tiskanim naslovom na društvo »Sloga*; treba torej le zamudili par minul s prepisovanjem — in dobri slovenski stvari bo ustreženo. Državni poslanec dr. Anton Gregorčič je doslej znal dobro porabiti podatke, katere je dobil iz teh imenikov, tako stori tudi zanaprej.
Sodna okraja sežanski in komenski pripomoreta k izboljšanju teh razmer v Trstu. Žal, da se dovolj ne zganejo občine v drugih sodnih okrajih, ki spadajo pod okrožno sodišče v Trstu! Treba bo začeti resneje stopiti na noge tudi v Istri!
Za sirote r. Volariča so nam došli dalje ti-le darovi: »Narodna Čitalnica« v Kobaridu 5 gld. (Obljubila je še nadaljnih doneskov. To je ta Čitalnica dolžna storiti, kajti za njo se je pokojnik žrtvoval silno veliko.) C. g. Jan. Nep. Vidmar, vikarij v Logeb, 5 gld. — Od orožniške postaje v Breginju 1 gld. 50 kr. (Čast vrlim gg. orožnikom!) — Gosp. Andrej Figelj v Št. Mavru 50 kr. — Gos. Andrej Hrast na Livku, spo-minjaje se svojega najemnika učitelja Volariča. 1 gld. — Gosp. Ivan Ivančič, učit. v Kredit pri Kobaridu, je posial 8 gld., katere so darovali trije prijatelji dragega pokojnika. — Gosp. Vckoslav Urbančič, učitelj v Levpi na Kanalskem, ko je s solznimi očmi prečital poročilo in životopis v »Primorcu*, 1 gld. 50 kr. — Obč. tajnik v Bolcu, g. Fr. Pečenko, poslal 15 kron, katere so darovali: G.čna Nanči N. 3, G.pa E. K. 1, G.pa I. G. 2, G.pa M. Sorč 3, g.čna J. Jereb 1, g.d K. Bratina I, gld. A.Komad, g.d A. Sorč 2, G. pa H. Pečenko t, skupaj torej 15 kron. — Nekoji prijatatelji in častilci r. Volariča na Opčinah zložili sirotam 23 kron. — Ivan Reja, gostilničar «v Gorici 1 gld., Andrej Jakin iz Kozanp 50 kr., Fr«nc Reja iz Kozane 50 kr. — Veleč. g. Ivan Murovec, dekan v Cerknu, 5 gld. — Gosp. Anton Miklavič v Kobaridu 10 gld. 35 kr., katere je zložila družba učiteljev kobariške okolice. — Gosp.
TtVnnin     fanftlo    r,   rt    K     i____           «_           i
Imenom nesrečne rodbine izrekamo dobrotnikom presrčno zahvalo. Dal Bog obilo posnemovalcev!
Prijatelj pokojnikov g. Vatroslav Ho Iz. si je nadel hvaležno nalogo, nabirati darov za nesrečno rodbino sirom slovenske domo-""^ P° kateri ga vodijo pota vsakdanjega poklica. Hvala mu za to!
»Glasbena Matica* v Ljubljani je poslala sirotam 25 gld. mesto venca  na grob.
Ker je pokojnik zapustil .veliko skladb, ki so si pridobile že najboljše ime po Sloveniji, predno so izšle v tisku, prosili bi, naj bi nekateri gospodje skladatelji nekoliko popustili od svojega monopola in dali
zopet enkrat malo. prednosti Volaričevim skladbam, za katere «G. M.» lahko zopet da nekaj podpore sirotam.
Opozarjamo na »prošnjo* na zadnji strani današnje številke.
Darove, ki so došli naravnost udovi, objavimo v eni prihodnjih številk.
O pogreba pok. Volariča — pišejo .Edinosti* ; Zemeljske ostanke milega našega Volariča položili smo v prerani grob, toda duh pokojnikov živi med nami, ki ljubimo mili nas jezik, ki gojimo krasno našo narodno pesem. Pravo ste zadeli, g. urednik, ko ste rekli, da je Volarič .ubral pravo narodno I struno". Res je to, kajti malo je takih skladateljev, koji so takorekoč v prvih svojih poskusih postali že tako popularni, kakor Volarič. Neovrženo je torej dejstvo, da si je Volarifiev genij vdobil v kratki d">bi nepre- j cenljivih zaslug za vse slovenstvo, posebno i pa za ožjo našo domovino. Toda glejte! Dasi j je Slovenec na glasu kot poštenjak (izvzeme so povsodi, bilo je izvztm tudi v poslednjih volitvah na Krasu), vendar se je naše razum-nišlvo pokazalo jako nehvaležno spominu pokojnikovemu. Pogreb bil je sicer sijajen, u kdo so bili detičniki, ki so izkazali blagemu pokojniku poslednjo čast ? Ali so učitelji spremili svojega tovariša k večnemu počitku? Kaj Str! Pogreb je bil, kakor rečeno, impo-/anlen, toda Voluričeve pozemske ostanke spremljal je narod, narod iz delavskih ] slojev. Inleligencija — ostala je iloma. Čast j torej Nabrežincem, čast vrlemu pevskemu društvu .Nabrežina*, da so rešili o pogrebu Volaričevein narodno čast in prikrili odsotnost onih — katerih ni bilo. Tako n. pr. so delavci v velikem svojem številu prikrili žalostno dejstvo, da je bilo pri pogrebu celih 6, pišem šest gospodov učiteljev! A zato, porečete, storili so učitelji kaj v podporo bedno obitelji pokojnega tovariša? Motite se! Nekje na Krasu pri neki učiteljski konferenci j« bil sicer uukdo sprožil plemenito misel, du naj bi se kaj nabralo za siromašno Volaričevo obitelj, toda ostalo je pri — »dobrem namenu*, žrtvoval pa n i nihče niti n o v č i č a. In tu so pokazali delavci, da so požrtvovalni, kjer je treba. Nabrežins i delavci poklonili so na oltar domoljubja v podporo Volaričeve vdove svoto 37 gld. To je jako lepo, to je vredno javne pohvale, in zato Vas prosim, g. urednik, da izvolite to požrtvovalnost posebno naglasiti v vrli »Edinosti*. Morda se vsled tega zdra- j mijo tudi oni, katerih sveta dolžnost bi bila, da so drugim — v vzgled. Bog poniozi v to! Aleš.
IzmiSIjena »izzivanj«". — Irreden-tovci v Gorici izzivajo vsak hip tega ali onega Slovenca in žalijo slovensko narodno? Naravno, da prihajajo tako pritožbe n. boli I dan v »Soči* in v »Primorcu*. — Takih lopovščin no morejo tajiti, ker je za nje j dovolj prič. Zato hote odvrniti od njih pozornost po starem obrabljenem načinu: .Reci, | tla ti ne rečem", t. j. izmišljati so si začeli izzivanja in napadanja od strani Slovencev | na »mirne* Italijane. — »Patria del i F r i u J i* od torka ima tak dopis, iz Gorice, ki je poln lužij; kar iz trte je iz vil dopisnik nekaka izzivanja na »mirne" Lahe. Sicer moramo opomniti, da temu dopUunti je na* j »ž i vi o" Že strahovito izzivanje; kar mrzlica ga strese, ko ga fuje! — Ako se Lahi pošteno vedejo, ni se jim bati ne i/zivanj ne | žalenj; drugače je s listo goriško faloterijo v gosposkih hlačah, ki niti v čisto slovenski okolici ne drži za zobmi svojega zlobnega irredcntotrškega jezika. Da, le čuditi se moramo hladnokrvnosti slovenskih okoličanov, da se zares kaj ne zgodi, kajti silno veliko žaljenja požirajo v svoji hiši. Posebno naša Pevma je pozorišče vetlnih škandalov goriške »avite eolture*. Ob nedeljah prihaja veliko lahonskili kulturonoscev tjekaj, kjer prepevajo izzivajoče in slovenski narod žaleče pesmi. Kak6 se pa obnašajo pijane dru-liali nazaj grede v mesto, presega že vse meje; to je upiije, tulenje ostudnih ali pa Slovence sramotečih pesmij, izvirno laško preklinjanje — in še kaj drugega! Že z ozi-rom na javn*> moralo bo treba, da podgorsko županstvo oziroma glavarstve nekaj ukreneta v tem oziru. Ako se kaj zgodi, da bi kaka družba slov. mladeničev res reagovala na i predrzno lahonsko izzivanje, tedaj bo ves ' irredentovski Izrael po koncu, a plačajo kakor po navadi zopet le Slovenci!
Dopisnik »Patrie* pisari tak6, kakor da bi plemenita laška kri goriška ne bila i več varna ne življenja ne — imetja; Slovenci v okolici so torej — tolovaji! Ali mari dopisnik misli, da je Gorica res že doli v Kalabriji ali na Siciliji? Tam v središču »avite eolture* ljudje niso več varni življenja in imetja ob belem dnevu, tam, kjer cvete banditstvo, rop, umori, tatvina! Tam je vsak 46 človek" že tolovaj, pri nas pa tega ni in ne bo, ker Slovenci ne maramo za take vrste — »avito colturo*. — Vi okoličani si pa zapomnite, kako vas črnijo goriški irredentovci pred svetom. — Marani vam je rekel, da ste divjaki z živinskimi nagoni, "a podlec v »Patriji" vas je imenoval — tolovaje. Zapomnite si to!
Ceste v Gorici so vedno v najslabšem stanu; kakor hitro prestopamo iz mestnega ozemlja v okolico, takoj vidimo razloček! V mestu posipajo ceste s slabšim blagom; kamenje je marsikje debelo kakor pesti junaka. Drugod je prepovedano posipanje s takim kamenjem, mi v Gorici pa moramo biti zadovoljni tudi s tem!
Gorica slovi kot zdravišče za ljudi, ki so bolni na pljučih. To bi utegnila morebiti tudi biti, ako bi ne bila tak6 strašno prašna. Ceste pa močijo tako slabo, da kaj podobnega ne vidimo v nijednem drugem mestu! Te dni se je pa sam Bog usmil in nam poslal dokaj dežja, da nas obvaruje neznosnega prahu. Uboga Gorica! — Še kneza H o h n I o h a ji treba za državnega poslanca, da bo delal ovire vsem novim železnicam, potem bo njena »sreča* popolnoma!
Clic  Ignoranti!  — ali po   domače:
»Kaki tepci!* so začeli  razpravljati slo-
I vensko jezikoslovje po laških časopisih! »Pic-
colo'« »Indipendente", »Mattino", .Corriere" itd. so zagnali krik zaradi tega, ker je bil sprejet v »Krajevni imenik* osrednje statistične komisije tudi »Tržič* poleg »M o n-f a I c o n e*; .A d r i a" pa je začela braniti ,Tržic* poleg Monfaicone, a sirota je govorila same neumnosti. Tu se očitno vidi, kako pomanjkljivo smo zastopani Slovani pri tržaškem namestništvu, kajti uradni list se grozovito smeši in prodaja gorostasno n e-vednost. — ,A d r i a" bi bila morala vedeti in pove »lat i na polna usta, da T r ž i ft je vsaj lak6 staro ime kakor Monfaicone, najbrže pa še starše; da tak6 imenujejo vsi Slovenci na Krasu že od nekdaj in da Tržič ima prav pošten pomen, dočim Monfacone ne znači ničesa. Ker je pa T r-žiC pri Slovencih udomačeno ime že stoletja, ima \ »Krajevnem imeniku" vsaj tako pravico, kakor Monfulone. Tako bi morala uradna .Adria" zavrnili lahonske kri-čače, ne pa s svojo nevednosjo govoriti neslanosti, s katerimi ždi slovenski narod in njegov jezik!
Uprav pri tej priliki se narn kaže v najlepšem sv:tu doslednost nabili luških sosedov ! Z največjo srditostjo se zaganjajo v ime Tržič, ki im.i stare korenine, a ob istem času rabijo imena Piedimonte, Mon-corona, Montespino itd., katera so več ali manj nerodno skovali še pred par leti in jih še le po časopisih širijo med ljudstvo1.
Pri Tržiču se sklicujejo na zgodovinske listine. češ, nikjer :«i tega imena. No, jim že postrežemo o svojem času s posebno razpravo !
Uprašamo pa n. pr., kje imate zgodovinske Pstine za — L u čini c o, ki naj bi bil laškega izvira ? ! Kako poštene slovenske korenike je to ime, kažejo nam listine, ki ga imenujejo Lonsnir; n. pr. Adal-bero de Lonsnic je prodal opatici v Mona-steru za fiO denarjev vinograd v SI. Fer-jiiliii. Tii iiiiuicu »i: slaiosioveiisfci IlOSIlik on, ki se je dandanes spremenil v čisti o. (Tudi v Lonzano je se ostal, dočim je dandanes izpadel v slovenskem Lo(n)že; Ron-zina in Ro(n)či»j itd.) — Koncem Ki. stoletja je stanoval na Travniku v Gorici neki »Nicola Grardi Fornaser (apneuičar) zu Lotschnevv*; o Lucinico torej niti sledu — do novejših časov! In vendar hote, naj bi veljal le Lucinico, a ne tudi L o ft -n i k. —
„Triester Ztg* je vendar pobrala iz slovenskih listov par resnic v Tržiču in jih zalučala irredentovskim listom v obraz, da se za to jezi ce!6 grafika /fagcsposl*. — No, tak6 bi moral polvladen list vedno storiti, kedar irredentovci kaj lažejo o primorskih Slovanih!
Slika pok. Kutarja. — Nekdo, ki je bil pokojnemu svetoftordkemu vodji zola draga oseba, nam je poslal vestico, da &ta bile izležene v Gorici na ogled dve sliki; jedno je izgotovil I) e I n e r i drugo G o -s a r (?) — a da je prva boljša od druge. Tak6 je zapisal mož, ki je merodajen v taki sodbi. (Te dni smo culi, da na Gosarjc-vi sliki ni spoznal pokojnega Rutarja oni, ki je imel določevati, ali naj se nabavi prva ali druga slika.) Te dni nas je opozoril prijatelj, da je g. Gosar priobčil v »Slovencu* poslanico, češ, naj bi poslali obe sliki akademijam v Benetkah, na Dunaju ali v Mo-nakovem, ki se baje gotovo izreko za njegovo sliko. — Ne vemo, kaj je vse rekel g, Gosar. ker pri najboljši volji nisnm mogli dobiti pred oči one številke »Slov c n c u*. Zal6 pravimo k toliko z ozirom na gornjo opozoritev, da akademije niso poznale r. Rutarja, zat6 ne bi moglo nič soditi; vsi tisti pa, ki so po/.uali raj noga vodjo in so videli obe sliki, so pohvalili Delnerija. — To radi verujemo. Tudi g. D. P—č v Gorici je bil naročil svojo sliko pri !g. Gosarju, a jo je skril v podstrešje, ker ni prav nič akade-•liški izdelana. Gosp. P. je dejal: Gosar naj slika svetnike, katerih ni nikdo poznal, ljudi pa naj kar pusti na miru. — Tako menijo tudi drugi, katerim prav nič ne imponujejo naslovi: »akademiseh - historiseher Msiler und gepriifter F a c h m a n n des K i r c It r e c h t e s (ojoj!), der Malerei, Bildhauerei, Vergolderei, Architeklur, Paramentik etc*. Kdo ve, kak ,Faehmamt* tiči še-Ie v tem »etc*!!
Cerkev na Plačati je preslikana; izvršitev je prevzel slikarski podjetnik Gosar v Gorici. — Jedna slika, o kateri govori tudi zudirji «P. L.«, je zares krasna. Srčna hvala tnuloljubivosli in spretnosti dunajskega slikarja, ki služi pri Gosarju!
V slovensko šolo se je vpisalo 447 otrok iz mesta in 30 iz okolice. Zadnji otroci so večinoma taki, ki so hodili prej v vadnice, a jih letos nočejo več iz raznih uzrokov. — No, zato pa hodi v St. Andrež in Kromberg večje število slovenskih otrok iz mestnega ozemlja! — V to doslej še »Slogino" šolo, v obe vadnici, v ljudsko šolo na Gajševici in v omenjeni okoličanskt šoli hodi nad 800 slovenskih otrok, ki stanujejo v Gorici. Po-rekd, da ni Slovencev v Gorici!
Toliko otrok se je vpisalo v slovenske šole ukljub pritiskom od strani magistratnih plačancev in ukljub temu, da je redek tak »zaveden* Slovenec, ki je izpolnil svojo n a-rodno dolžnost Poznamo slovenska rodbine, ki imajo v svoji službi take slovenske stariše, katerih otroci hodijo v laške I šole, a ne rečejo jim besedice v* podučilo ! Poznamo Slovence, hote veljati za vrle rodoljube, a njih slovenski sosedje pošiljajo v laške šole, ne da bi jih Usti znameniti Slovenci podučili. — Kdor čita te vrstice, naj začne izpraševati svojo vest: ali je storil svojo dolžnost v tem pogledu nasproti znancem, prijateljem, sosedom?! Redki so!
Tudi v obrtno nadaljevalno šolo se učenci še vedno sprejemajo. Slovenski roditelji in gospodarji, skrbite, da Vaši rokodelski in trgovski učenci, po moči tudi delavci, bodo obiskovali nadaljevalno šoto, da se kaj prida naučijo, da ne bodo v poznejših letih podložni tujčevi peti, marveč r.<zumni samosvoji gospodarji in mojstri. V obrtni šoli se deli pouk vsak ponedeljek, sredo in I petek od 5. do 7. ure zvečer ter vsako ne-
deljo od 9. do 12. ure predpoldne. Vsak oč> in gospodar, ki hoče dobro svojim otrokom in učencem, jim privošči za šolo potrebni Cllg ki je v šoli dobro obrnjen in naložen n.J visoke obresti. Za .Slogine" zavode slu u«'. rovala: dr. A, Gregorčič 150 gld.; prn,'lc Lužnik v Volčah 5 gld., g. Ivan Kaučič v g, 3 gld. in preč. g. vikarij Fr. Pavletič iz FQ.' jane 2 gl. Hvala jima in obilo posnemalci;V.
Trd oreh za Jurlste. — »Neue Fr, Presse* je prinesla oster članek o naredhi bivšega pravosodnega ministra Schonborna zastran zaplenjevanja časopisov in takozva-nega subjektivnega postopanja. Pravi namreč, da je minister mislil, naj se zaplenijo le taki članki, katerih pregrešek se pozneje dokaže s subjektivno obsodbo urednika; ako se t0 ne zgodi, mora biti tudi članek prost zapleni-be. Ali, pravi dunajski list, drž. pravdništva in okrožna sodišča postopajo drugače: ako so porotniki urednika oprostili, tedaj pa -še-Ie razpravlja tiskovno sodišče v nejavni seji o članku samem in navadno potrdi zaplembo. Ubogo avstrijsko časopisje!
Ali nam se je pripetila se lepša. »Pri. m o r e c* z dne 17. sept. je bil zaplenjen, to pa z razlogom, daje očital sežanske m u g I a v a r j u nezakonitosti pri vodstvu volitev. Za dane3 opustim^ raziiiotrivanjo, ali je tako očitanje že šču-vanje po g. 300 kaz. zak., marveč le povemo, da je okrožno sodišče -/..t-p 1 e m bo ž e potrdil o, dasi se proti uredniku subjektivno postopa. Ta potrditev tonj naravnost prejtidikuje izreku porotnikov ! Kdo razume to postopanje {
»'/internim" Mloveucem na Goriškem v album. Dunajska »Keidispost* piše: V goriškem deželnem zboru stavili so Italijani v zadnjem zasedanju uprav nečuvoiu in tuli nezmiselne zahteve, da sta se zgražala celo dobrodušni deželni glavar iu vladni zastopnik vitez Boiizio. Zlasti pa j« zbudilo upravičeno ogorčenje, ne le pri imenovanih dveh gospodih, ampak pri vseh pametnih in zmernih življih, zavratno izkoriščanje načrta za namakanj« ra\.ini pri Tržiču, ki bi bilo vzlic energičnemu protestu ogromno večine sointere-sentov požrlo še jedon milijon goldinarjev, in pa načrta za furlanski tramvaj, koji bi uničil pokrajino in kojemu so nameni le politiški, da, bi n mireč, približal Gorico de že t Mlin te ri Italiji. Mislili bi torej, da bodo odločilni činitvlji branili državi zvesto slovansko prebivalstvo prod takimi zahtevami žido-liberalskih Italijanov. Ne, am pak storili so vse mogoče, da bi predrli sklenjene vrste Slovencev, mod tem ko so popustili, da so v Furlaniji, kjer bi bili lahko srečno operirali, prišli na površje najsrditisi in najfanatičniši živiji, Tu navajamo le dve imeni .* župan Venutti in dr, Marani (K, gosp, Jakončič?! Vsklik nred.), ki sta n, pr. dosegla, da so krščansko člen« »Del. podp. društva v Trstu*, ki so bili na potu na Sv. Goro, tirali po dolgih ovinkih okolo mesta, preko tr„'a za živino, kakor da bi bila tolpa tolovajev. Kaka čutstva je vzbudilo to v slovenskem prebivalstvu, je težko opisati. Zsiču-jeni se moramo vprašati: ali živimo na katoliški zemlji ali v požideni in demoralizo-vani Italiji?! 0/,načivši po zaslugi takozvane »zmerne* Slovence pravi »Reichspost*: Zahteva Slovencev, da bi se izdavaia poročila tudi v slovenskem jeziku, je baje slove n-s k a nesramnost, dasi Slovenci sestavljajo 2 tretjini prebivalstva. Dvojo?*Lne uradne table so trn v peti tem »zmernim* Italijanom, odkar ^o Islrani ugnali vlado v kozji rog. V deželnem zboru Slovenci ne bi smeli govoriti v svojem materinem jeziku, kakor v Istri, kjer zastopniki velike večine prebivalstva ne smejo govoriti hrvaški. Taki bi bili torej idejah naših »zmernih* Italijanov; in če se Slovenci upirajo takim poželjivoslim „zmer-nih* Italijanov, nazivljejo jih — radikalni' ultra, Hrabrim slovenskim bojevnikom — (ako vsklika konečno »Reichspost* —• ki bijejo toli težaven boj za Avstrijo in zatla-čeni narod slovenski, in ki pridejo v pomnoženem številu v prihodnji deželni zbor, kličemo navdušeno: Le hrabro naprej! (Gos. Jakoučič in družba! Glejte, kako sodijo Nemci, a k a k o s t e postopal i vi?!! «Ed.»
Ne dajo si miru. — Irredentovski listi nimajo še miru vsled volitve v velepo-sestvu. Ližejo tak6 čudovito, da sami sebi verujejo. — Vendar so razodeli marsikaj, česar nismo vedeli. Prav je, da vemo zdaj. — Tudi .Matttno" je ves v ognju, za njim pa »Corriere* pobira stopinje. Sollen aucli a Freid' haben!
S Cerkljanskima: »Dne 1. oktobra je bila zbrana duhovščina pri pastoralni konferenci v Cerknem. Proti koncu dneva prišel je tudi preč. g. Ktopčič, župni upravitelj na Bukovem. Z vidnim veseljem sprejeli so go-sjvodje vrlega tovariš;! v svojo sredo. Veljavni možje z Bukovega so mu prišli naproti v Cerkno. Drugi dan je bil g. Klopčič na obed povabljen od dobrega soseda g. vikarja v Orehku. Popoldne je odšel novi dušni pastir, spremljan od svojega soseda, na Bukovo, kjer ga je ljudstvo z velikim veseljem in s častjo sprejelo. Čestitamo Bukovcem, da so dobili tako dobrega gospoda. Novemu go-spsdu pa želiiio zadovoljnosti in uspehov y vinogradu Gospodovem. — Pohvalni glasovi, katere smo pogosto čitali v *Soči» o njem iz Bolca, so mu pridobiti že naprej najboljši glas v novem domovju in pastirovanju. Zares, »dober glas seže v deveto vas" — in še dalje. Segel je do nas in z veseljem smo ga sprejeli v svojo sredo. Naj bi dolgo ostal med nami!"
Odvetnik na deželi sprejme takoj spretnega  pisarja. Ponudbe  n« naše uredništvo!
Vlsokošolcc z Goriškega opozarjamo na razpise štipendijev deželnega odbora: priobčili smo jih v zadnji številki med goriškimi novicami.
Ne kupujte pri žldn. — Neki posestnik iz Brd je kupil p" nekem zidu tri vatle blaga, plačal in odšel. PriSedši na dom je opazil, da mu je dal žid \% vatla na mesto treh. Bile so priče navzoče. Diugega dne se je napotil s pričami k židovskemu trgovcu
¦m rm» razodel pomoto« Poslednji pa je rekel, I da je gotov svoje mere, vendar pa  da  velikodušno   pokloni  posestniku   še  pri-maiikujoci   l1/«  blaga. Akp lii posestnik ne bil imel prič, žid bi mu gotovo ne bil »poklonil* že plačanega blaga. Radi tega opozarjamo na3e ljudstvo, naj pasi, kje kupuje. Občinske volitve n» NnbrcžinL — Z Nabrežine pišejo .Edinosti" :Našestarešinstvo j umira*, toda ne za sušico ali za kojo drugo i boleznijo, ki   ima bogogavedi kakšno  učeno 'mlinsko ali grško  ime, ampak .umira"  jed-nostavno   iz   popolnoma naravnega   vzroka: potekla je doba njegovemu poslovanju. Nove j lolitve občinskega  zastopa   so   pred durmi. Prihodnji četrtek bode že volil III. razred, v. petek  pa  bodeta  glasovala   H. in I. razred. Dosedanje starešinstvo obvarovalo je v vsakem  pogledu častno ime, na katero sme biti ponosna Nabrežiria, namreč naslov: »narodne   N a b r e ž i n e*.  A.  sedanje staro- } šinstvo izvršilo je tiMj svojo dolžnost v dru- J gem pogledu, namreč z mirom na občinsko j gospodarstvo.  Ne  maram tu naštevati nifca- J korSnih  »zaslug* dosedanjega županstva, kajti isto je, kakor rečen«, vršilo svojo dolžnost v vsakem oziru  in  to zadošča popolnoma, da j smo vsi zavedni občani popolnoma zadovnlj- | tii   7.   našo občinsko upravo ter da si boljše n i t i ne m ore m o ž e I .> t i. A kljubn lemu porajajo   ttf v naši narodni vuhi hujskači, ki i »•le i i. r o (¦ i l i nafto o b »'¦ i n s k o u p r aui
—   Lil h o lil ! Ni% kaj takega si* ne sni«* zgoditi '   Svela   naša  dtilžnuit   je, da ostanemo to, kar srno, uuniree; n p p r o <l r I i i v ;e'/, \ ob   kati-rem si* razbija valovj.- tržaškega  ,Ii- j beralizma*.   Mi   smo  Slovenci    in  slovenski \ mora ostati tudi   značaj   nafte   vasi!   Sabrc-žinH! Ne shirajte sladkih besed   zapelji vce v, ki se vam laskajo v lin«, a želijo l<> go>pod-slva   nad  v.uui!  N»* sliišajti- jib, tudi če s«* vam prikazujejo v poli e v ni   obleki    ,uavdn-mn\\  Slnvi.«i-i-v.   kajti   lo so laski volkovi! Volite po svojcu* prepričanju v občinski zastop one može, kateri* pozn ilc kol /. u a ia j n <> narodnjaki'   in   oobrc    občinsko go s [t u <1 a r j t*!  S e dajN* .««• slepili,  kakor *o   se   dali   zaslepiti  neki   Kr.isewi o nekib volitv.ib, a posledici' svoje   lahkovernosti čutili bodo  v la.-luo svojo  škodo. N.ibre/ina i/stani slovenska, dokler stoji kršui Kras!
Boj /.a slovenska krajevna   Imena.
—   .Kdiuost* piše: Neznatno mestece Tržič na Goriškem postalo je hkrati velike \:\?.-nosti, kajti po sijajih XX. septembra prWo je na limvni red pereče vpiašanje, ki dajo /c nekoliko tlllij tržaškemu laiki mu časopisju povod iiioihiin polemikam. Kalem je lo vprašanje? Morda program nowga ¦ linislerslva V Kaj še? Tu je malenkostna slv.ir. ki izgublja vso važnost, ves pomen pred vojnim krikom: ,Tu Monfalemt • tam Ti/, ič!' .11 Pireolo", J/ ll)di|if|Hli'»ite". tu je vuj^k.i, ki liočo inu-ti po vsej sili laški, i/ključno laiki Monfali-ol)"', a proti njima postavila se je ,1/ Atlria", ki skuša z iirw>jcoi loških izvajanj braniti slovenski ,Tr;.ie". r.iiden je ta prizor! Lahi se iuv«ajo radi sloven-kiva iim-ria, katerima pa Ujubu svojim srditim napadeni ne umrejo spravili s sveta. To pa menda zato ne, ker ,1." Adria" kdo zna kako spretno z;ljcovai;aopi'avireiio4 imena .Tržič*. ( Nasprotno. „1/ Adria" bi sicer ra«l.» nekaj I dokazala, če*ar s.ima no zna, a pri tem /a- j vozila jo jo tako, A.i -- mislimo, da ne hote j
—   žali   slovensko    književnost.    Oblekla   je učiteljsko suknjo in doli raz službeni kateder poučuj o ,1'ici'ola*.   da so   vedno  opravičena j ona imena, koja  rabi   ti a r o d.  s k o v a n a j pa so ona. Mera si izmišljujejo u C e n j a k i. j No, — pravi   .L' Adria*           narod   pa   si j včasih   taka   imena  jednostuvno   izmišlja in j laka izmišljena imena so toliko manj značilna i za dotični predmet, kolikor manj je razvit \ k n j i ž e v: n i   jezik    d o t i č n e »• a    n a - \ roda.  S tem je .I/Adria*   pritrdila   "IV- i robi*, daje ime .Tržič' izmišljeno, da nima j tiikakorsiipftf pomena.   Zajedno pa je   boti!.i j izlakur.li, da jo sloven.-ka   književnost  •v na j zelo tiizki slopinji.   T.i  sodba   nas. ne   draži nikakor, kajti  »I/ Adria* je s tem !«• pr.znala, da   nima    n.ijtnan;4ega    pojma  o    -loveuski književnosti, n«.* o sioveničii.i sploh. Ako bi ti!o-hvi V»ri .Adrii* poznali siovenščiuo, redili bi ] to vojno tumv na   kratko.    I tekli   bi   namreč I nasprotnikom:   <Slov«-nskt) ir:io »Tižič»   po-niotija po laški »borgata*.   Tržič   pa  je   res malo moteče, malo tržišče, torej je sloveu>ko | i»u*   popolnoma   opravičeno,    bolj j opravičeno menda, kakor laski .Molfaiuone", ki pa pomciija — ne vemo   kaj.  kakor tudi | no znamo. ?.i;kaj se iinenn^e a<«|ua b:ss .ac- '¦ (pia*  in pane ba*    ,p:uU"*   in ne  drngi-če"-. |
—  Punrlum.                                                        i , Se nek^j n //.meniosti* in .previd-
no»tt*. Ali so spominjale, kako so znani [ .snm-riii* Slovenri v (ivv'u\ povotlom d»žel- i noiborskih volitev prepevali pesem o — zmernosti in previdnosti* -jospode Vnm-tija »n iliuftWv Ta ./aierna* laska gospoda so baje celo y.mm»isi in pn-vtfniM nego .terorist" pri «Sl0i*i», sirota dr. Gregorčič. No, dokaz o »vojj zmernosti je podal dr. Venuli, ta intimni prijaMj p. Jakončiča in družbe, na dan J. oktobru pri voiiUkem shodu v tiradiski. Pripoiočal je kandidaturo kneza ilohenlohe v prvi vrsti zato. ker je pričakoval, da bode ta mogočni gospod pobijal, ne le .Slogaše*. ampak Slovence sploh. (». Venuli je posebno hud na Slovence, ker isli nočejo privoliti v laske načrte z u zidanje i r a m v a j a in n a m a k a n j a t r-ž i s k e r a v a n i. <V pa pomislimo, da furlanski tramvaj ne bi imel prav r.ohcne bodočnosti in da natnukanjc tržiške ravani ne l;i bilo nikomur v korist, nego dotičnemu konsorciju, potem se res moremo le čuditi veliki ,previdnosti" in . .zmernosti* g. Venu-tija, prijatelja goriških .zmernih" Slovencev. Laska gospoda pa niso samo .zmerni', am-t>nk včasih tudi odkritosrčni. In tako so nam povednli na shodu v Gradiški. da jim je prisrčna želja la d i r e 11 i s s i m a T r i e s i e-V c n c t i n. Mi siromaki smo menili, da je za povzdigo trgovine v prvi vrsti potrebna direktna zveza Trsta z notranjimi deželami — a v s t r i j 3 k J m i, a sedaj nam so povedali previdni "gospodje,   da   Primorski   ne
treba drugega nego direktne zvez/- z — Be- J netkami. No, na to stran jim  utegne biti na uslugo knez Ilohenlohe! — .Edinost*.
Požlgalee. Iz Komna nam pišejo z dne HO. pr. m.; Kmet Ivan Golja iz Škrbine vžgal je hišo svoje žene, ker se je bil spri ž njo ter se je hotel maščevati na Ja način. Hiša je • pogorela popolnoma in ž njo vred vsi prihranjeni pridelki itd. Škode je nad i!000 gld. Požigalec se je sam predstavil okrajnemu sodišču v Komnu.
Iz Sežane poročajo .Domovini" : Naša posojilnica ima že v začetku smolo! Ni se n. pr. dovolilo gg. sodniku in adjunktu. da bi | smela bili v načelstvu. Izvolili smo na to g. D. Rybar-a načelnikom — in predložili pravila, a pomorsko sodišče jih je vrnilo, rekoč, da se ni pravilno postopalo. Predložil se je rekurz, ki pa Se ni rešen. Tako se nam godi.
Štorje pri Sežani: Doc 29. septembra t. I. je zblaznel znani posestnik in krčmar Andrej Dolgan. Pur "dnij slražilo ga je več. mož, a pozneje je bil odpeljan v bolnišnico. (lovori se, da so neki tržaški izletniki tik njegovega hleva, kjer je bilo dokaj vrednosti, napravili umeleljni ogenj, vrteče kolo. Ko je imenovani to zagledal, prestrašil in razsrdil i se je silno, misli*, da gori. ter koj pričel kričali in /.medeno govoriti. Nekoji hočejo vedeti, da s<; mu jo lue-Ulu^^iSovorjeiijil že popred.
i     Ostala Slovenija.
I            Trst,     -   Občinsko   računovodstvo tr-
žaško obelodanilo je občinski obračun za i leto |N'.»i.. Iz istega je razvidno, da je bilo lani -2,\\ii.:ui gld. n'Va ne. dohodkov, in :!,li^»r.71 gld. •"l1:. uč. stroškov, prliniui-kljaja torej 1W).W gld. IS n«\ iVedlanj-skrui bilo je dohodkov -'.SlSO.MJ gld.. UVit nč.. stroškov pa iUHh.MN.") gld. 11'/.. nč.. torej itil. »t:» gld, 07 nč. primanjkljaja! '           Še   nekaj  o   ./mcriilli*   Slovencih
I «Nasa Sloga« piše; V (Joriei i/.hajajoči listič *(tori4ki Veslnik*, govoreči o /adnjili dež«'l-lio/.l.orskih volitvah na (Joriskein. priznava odkrilo in brez obotavljanja, da so vlada in Italijani podpirali -zmerne. Sloveuee |i:*i>li I odločnim Sioveneem. Na drugem mestu donaiauio vesten doka/, kaj treba razumeli pod n-lovoin <ziiii'i'ni» Slovenci ali Hrvatje v Mri, v Trstu in na (Jonskem, (''.e pa pomislimo, da je bil za dobe uamestuikovaiija ! pok. bar. Depretisa krščen czineruiiu llrva-I lom* si. uiiiirovljeni nauiestuiški svetovalce iti seda; menda tajnik občine poreske, vitez V. II u sehegg, ta neizprosni na^ protivnik, ]h»I'-iii mora bili jasno vs;ikotuur, kaj treba i.i/ioiirli pri nas v Prinioiju pod iia^lovoin ¦ KiuiTlii* Sloveiiei ali Hrvatje. Nedolžno pripozcianje »(Joriškega Vestnika.j. o kojem vemo vsi, s kom da je v zvezi, je vredno zlate krone.
Istra. - Na predvečer znamenitega dne „-20 s<a!..mhre* sn tudi Kopeičimi postavljali njih (ii^tvom primerne ihi|Hm'. D,i bi pa tako hitro ne zginili zuakovi b> ,uvile eollure", tiajuavili hi oljnato barvo in s to zapisali na glavnem trgu na tlak: ..Kvviva 11 a-lia. Kvviva I! o m a, K v v i v« I'I siri a 1 i li •• r a !- V 1'oivču so l.ahoiii dan JO. sep-Jembr.i praznovali s pruti.ivstrijskimi demon-slracijaiiii. Najglasnejši so liili te dni obsojani na nekaj dnij zapora. -¦- Zgradbo lokalno železnica Trst-Poreč-Kanlanar je prevzela liruia Antonelli ^ Dreossi v Červinjanii. načrte pa je naredila firma Sfuiderop i- tiomp. v IJerolinu. Kadar ne moivjo Lahi v Italijo pa gredo v Iterulin, da le nimajo posla z Avstrijii. - Trgatev v Istri traja fce nekaj č.isa. Vina sicer ne bode toliko, kauor prejšnja leta, ker sla su*a in peronospera v poslednjem času uzročila veliko Škodo, povprečno se sme letina imenovali sivdiije dol>ra. Kapljica pa bode za lo kvalitativno izbonia, bolj močna in aromatitna n.-go prejšnja iela. (irua grozdje se prodaja po n do U gld. kvintai, mešano (pianladella) pa po ."¦ do ti gld. V poreMcem okraju je precej obilo vina v Vižinjanu, Mom-padernu in pri Sv. l.oremu. v bližnji okoliii pa ga je inenj. ¦ PoMno in brzojavno r.iv-naleijstv!) v Tr.-tu objavlja, da odpre s l.'i. t. m. v Malem Losinju namesto dosedanjega neerariski ga postnega in bizojiivnega urada državen postni in brzojavni urad. T.« urad se bode ha vil z \semi polnimi opraviti ter bode imel tudi poštno- liranilmsko nabiralnieo.
IMrskl sla* o volitvah na Oorlskem. Istrski rodoljub piše: Posebnim zanimanjem -.tiii sledil volilnemu gibanju v okraju sežanskem, Vspeh je bil žalost- n, ali stvar bode imela dobre posledice, kakor jih že d< loma ima. Evo vam občinski zastop sežanski, ki si je toli sijajno osvetlil lice. Tudi drugi uvidijo malo po malem, da treba postavili se na lastne noge in da ni smeti poslušati druzih, ampak le sebe in svoje, da je vse, kar se snuje od druzih stranij, le zanjka, v kojo love naš* ljudi na njih škodo. Clavni namen jim je na druzih straneh, da delajo razliko med zmernimi in nezmernimi Slovenci. Mi vsi smo še preveč zmerni. Pri nas ni nijednega, ki bi zahteval več, kakor mu gre po pravu in zakonu, a mnogi ne zahtevajo niti toliko. To vedo tudi na dotičnih mestih, ali varati hočejo kolikor inogof-c: žalibog, da je se sedaj takih Ijudij, ki jim gredo na limanice in ki =e dajo ujeti. To varanje je tem tvias-niše, ker označujejo doličnike kol SIovenc«\ A li zmerneži", kadar se proti njim govori in piSe, hočejo dokazati svoje rodoljubje ¦ malimi darovi. Tak dar bilo je onih 21 krmi, j došlih po volitvah iz sežanskega okraja za družbo sv. Ciriia in Metoda. Tem načinom j »>eče se prah v oči in se ilepe kralkovidneži. I Dopisnik navaja dalje, kako so svojedpbno razni .zmerneži* (udi po Istri hoteli slepiti ljudstvo s tem, da .¦;¦; razobeSali hrvaške zastave in nabirali male svolice za družbo sv. Cirila in Metoda. Ali ljudstvo se ni dalo preslepili. In kdo ne ve, kako so taki .zmerneži postopali v podgrajskem okraju 'r! Tudi ti-le so trdili v jednomer, da so rodoljubi, da: celo jedino pravi rodoljubi. Pisali so v tem smislu knjižice in razobošali zastave. Ali ' narod se ni dal zavesti, držeč se pregovora:
„Povej mi, s kom se družiš, in ja& ii povem, J kdo si!" Narod je vede, da so se li »zmerneži" j družili s protivniki nagega naroda in poroda j in ¦-- odkloni! jih je. Tako naj stori narod j povsodi; naj se nikdar ne da zavajati z J ničemer in po nikomur — najmanje pa od I takozvanih zmernežev in njih palronov.
ObSni zbor »Slovenske Malice'' — se je vrSil v Ljubljani dne 4. t. m. Iz govora predsednika prof. Levca je razvidno, da je potres tudi .Matici" napravil škode do 4000 gld.- Členov ima .Matica" 2530 ter je napredovala v minolem letu za 170. Dohodkov je imela 13.683 gld., prebitka 042 gld. Druž- I bino  premoženje  znaša 58.006 gld. 90. nč. j
Ktojerska. V Pišecih bodo praznovali meseca novembra lOOletnico sedanje župnijske cerkve. — Ljudski shod v Plovenjem-gradci skliče »Slov. pol. društvo* za nedeljo dne 13. t. m. -- V slovenjegraškem okrajnem glavarstvu je 33 ljudskih šol, dobro organizovanih učilnic. — Na Biziljskem so nove ameriške trle letos zopet prav lepo obrodile • grozdje je veliko, težko in sbdko. — Graska zavarovalnica je za bodeče leto ' zavarovalnino za l()"t; znižala. — V Ljulo- j ineru ni bilo nekaj dnij v soduijskem zaporu nijednega jetnika. — Jabolk je lelas povsod malo, kupcev pa veliko, tudi iz Nemčije, Štrtiujak navadnih jabolk se prodaja v mariborski okolici po i>0 do itt gld., inošancke pa i!l do iS gld. Štrtinjak sliv se plačuje , po 11 do IS gld. Ptujska razstava je | precej revna. Neki nemški mož je lo snin j priznal ler dostavil, da je vsled tega ta razstava tik«, majhna ker ni vzajemnosti I med Nemci in Slovenci. Da ni vzajemnosti, \ to so krivi ptujski veliki Nemci! - Na mariborsko učiteljišči', kjer se slovenski uci- : lelji izobražujejo in kjer bi se moralo vsaj I dvojezično podiirevnli,' je prišel trd Nemec, neki ilr. J. Murauer, Ali ni bilo slovenščine '/možnih prosilcev? Učiteljišče aleje v novem šolskem letu v pripravljalnem tečaju 12, v I. letniku 37, v II. *27, v III. i:\ in v IV, 1H gojencev. Z zavodom združeno vodnico pa poboja 100 učencev in sicer v prvi razred IS, diugi razred \i\) in 4i! Irelji razred, Posl. dr. Dečko je svoj čas lotil ra/.npili celjski listič, ki izhaja na troške dr. Poreg-gerju in kateri m moč čilali, če hi človek ne okrepča prej želodca, ker ga je psoval v .dr. /guba*. Okr. sodišče celjsko pa nI hotelo o tožbi soditi, češ, da spada slvar pred ' porotnike. Okrožno sodišče je na lo vsleil I lo/.ileljeve iititožbe razsodilo, da gre tu za navadno psovko, da je lorej prvo sodišče konipetenlno sodili o stvari. Vršila se je lorej obravnava in sodnik, ki je bilpri prvi obravnavi rekel, da je slvar knznjiva in spada celo pred porotnike, je zdiij spoznal, da slvar ni kaznjiva, ne laibjektivno, ne objektivno. Tožilelj je apelovn! iu okrožni* sodišče \m. Iteitter, Halngh, dr. VVokuun in dr. Schafllein je zdaj spoznalo, da je prvo sodišče bilo liekompeteiituo soditi o stvari, ker spada pred porotnike, Okrožno no-ilišče je lorej jedenkral spoznalo, da slvar ne spada pred porotnike, drugič, pa da spada. Ta slučaj je gotovo zanimiv iu zasluži, da se o nji iu izpregovori v državnem zboru.
Koroško. — Minule ..obuto se je vršila v Celovcu dopolnilna volitev za državni zbor vsled odpovedi bivšega poslanca Hai-nerja. Nemški nacijoualee Doberuig je dobil II1, nemški liberalec dr. Poseli 311, sucija-lisliški kandidat Princ, pa *.»5 glasov. Ker nik.lo ni dobil potrebne absolutne večine, vršila se je ožja volitev med Dobernigom iu Poschein. Izvoljen je bil Doberuig (slovenski renegat).
Nered na postaji na Trbižu. Na dan 1. oktobra je bilo na tisoče romarjev na Sv. Višarjih. Vračaje se domov, so na trbiški postaji kupovali vozne listke. Ker pri on-dolui blagajnici ni ograje, je bila velikanska gneča. Poslujoči uradnik ni »imel slovenski in ker je bilo mnogo ljudstva in je moral hitro delali, so se mu primerile zmole. Nekateri popotniki so morali več plačali, nego je določeno, d miri pa so zopet premalo plačali. Ljudje so se pritoževali, a nihče jih ni I bolel razumeli, fiš : Niks knmcrisrh. Opozarjamo ua lo slavno obratno ravnateljstvo. I                                                                   .S. N.*
Razgled po svetu.
lhinaj. — Državni zboi otvorijo gotovo že i»i. t. m. Istega dne se predstavi novo tninisterstvo obema zbornicama, a ministerski predalnik prečita program nove vlade, — Levičarski klub je imel svojo sejo, a ni sklenil nič gotovega. Udeležba je bila pičla. IlivSi trgovinski minister \V u r m b r a n d je uložil prošnjo pri praškem sodišču za ločitev zakona. — Izje m n o s t a n j e v Pragi odpravijo baje se pred otvorenjem državnega zbora. — V r a d n a lista avstrijske in ogerske vlade sta prinesla cesarski ukaz, ki določa, da je odslej imenovati ministerstvi cesarske hiše in zunanjih poslov .cesarsko In kraljevo". To se je zgodilo na zahtevo Madjarjev, ki dobivajo vedno več upliva. — štajerski namestnik K u b e c k bode baje te dneve upokojen, a iia njegovo mesto imenovan bivši minister markiz Haquehem. — Grof Seli On bom pa gotovo postane prvi predsednik upravnega sodišč,!.
Novi ministri. — Ministerski pred sednik grof Kazimir U a de ni je italijanskega pokoljenja. Njega predniki so prišli v Galicijo v XVI. stoletju. Porodil se v novembru leta 1810., je torej razmerno Šo mlad. Pravijo, da je bistrega duha. Kolik je njegov ugled na najviSem mestu, priča pač. najbolje dejstvo, da sg vsikdar pozvali njega na pomoč, kadar-koli je v poslednjem času zašlo politične življenje v kritičen položaj. Tako je on kumoval pri snovanju bivše koalicije in bivšega ministerslva Windisehgraet-zovega, kakor ;!e bil pozneje, po padu koalicije, gonilna moC pri osnovanju začasnega minislerstva Kielmanseggovega.
Finančnim ministrom je imenovali dr. vitez Bilinski. Porodil se je leta 1841., 15. junija. Za Taaffeove dobe je bil Bilinski
poročevalec v državnem zboru o nedeljnem i počitku, o  normalnem delavniku, o zavaro-vatnjd proti nezgodam, o bolniških blagajnah I iu :o/b*atskih zalogah. Leta 1892. je bil ime- I novan-predsednikom avstrijskih državnih železnic, ^Bilinski je onih Poljakov, ki so naklonjeni Nemcem. — Naučnim ministrom je imenovan stari naš znanec baron dr. Pavel G a u t s c h plem. Frankenthurn. Glavna dela njegova ket bivšega ministra v kabinetu Ta-afieovem  so  bila: da je povišal šolnino v srednjih  šolah, da je odpravil vet gimnazij, zlasti  na  Češkem in našo v Kranju, ter da je baje hotel nniformovati srednješolce; dr. Gaulsch je Nemec po mišljenju, a se" nagiblje,
—  tako vsaj so mu očitali  nemški  liberalci
—  bolj na klerikalno stran. Trgovinskim ministrom je imenovan baron Glanz pl. Aicha, na politiškem pozorišču dosedaj malo poznana oseba. Pravijo pa, da pripada nemško-Iibe-ralni stranki. Porodil se je iota 1848. Sodeloval je opetovano pri sklepanju trgovinskih ' pogodb z drugimi državami. V poslednji čas jo bil sekcijski načelnik. — Ministrom pravosodja je imenovan bivši predsednik višjega deželnega sodišča v Gradci, grof G1 e i s p a c h. Govori baje tudi slovenski, a je nemški liberalec po mišljenju. V gosposki zbornici, katere član je prof (Jleispnch, pridružil se je tuko/.vani uslavoverni stranki. Porodil so je I. IK10. —Ministrom za poljedelstvo je imenovan grof I v a n Le b e d u r, porojen leta 181:2, Grof Lobodi..? dosedaj ni bil v državni službi. Po mišljenju pripada konservativnemu plemstvu češkemu, — Minister za di.'želno hrambo je ostal grof \V e I s e r s h e i m h. Ta jedini je prešel iz prejšnjega minislerstva v sedanje.
Og<>i'*ku. •- Kako uplivnjo novi cerkveni zakoni na prebivalstvo katoliško vere na Ogerskem, pričajo razne veHti, kalem poročajo sami madjarski časopisi. V nekaterih občinah je nastala popolna ustnja proti tem zakonom, iu ljudstvo je udrio v mntičine urade, raztrgalo vse knjige, a voditelje istih pregnalo iz občine. To je dalo povod oblaslniji, da je poslala vojsko v te občine in s silo umestila voditelje, a duhovnika, kaleri je hajo ščuval ljudstvo, dala zapreti. V drugih občinah ne dovoljuje prebivalstvo razobošali naznanila, s kalerim se objavljajo civilno poroko. Sami starešine se poslavljajo temu po robu, Tudi židje se pripravljajo proli zakonu o civilni poroki in agilujejo v smislu, da se ndnošljo depiiliicija h kralju z namenom, da hi Ista dosegla pri njem, da hi za nje no veljala obvez nos I civilne poroke, Tako poročajo i/, jedne občine, i/, druge pn zopet, da jo neki žid zahteval pri zborovanju v občinski hiši, naj se iz dvorano odstrani Krlulusova podoba, ker se v isti ima vršiti poroka ludi mej ue-krSčani, ftid je žažngul, ako se loj •/.•ilitovi ne j uslreže, da slori potrebne korake pri velikem županu, kajti da m> mara trpeti Kristusu v mestni dvorani. V pravični jezi je na to izjavil župan: »Kunom Be na Kristusovo podobo, dokler smo pri življenju mi iu naSi potomci, Kristusove podobe ne odstrani iz te dvorane nijeden smrtnik". Po teh besedah so napadli zida, kateri je moral pobegniti iz mcsliie dvorani'. To je le nekoliko zgledov, kajti vse ne bi utegnili spravili v jeduo številko našega lista. -- Hrepenenja po civilni poroki ni. Prvi dan, lo je 1. t. m„ bili sto le dve civilni poroki in še ti med židi. Dne Ll'.). pr. m. se je poročilo pa le v Budimpešti sami 500, dne'.'10. pa ižOO parov. V slovaških, srbskih in drugih okrajih pa prihajajo novo-poročenca in priče pred civilnega uradnika v navadni delavski obleki, a potem grrd6 na dom ter se praznično oblečejo za cerkveno poroko. Tako obsoja samo ljudstvo novospe-čeni civilni zakon. Zgodil se jo tudi slučaj, da po končani civilni poroki nista dovolila i slariša svoji hčeri, da bi Sla s svojim ženinom v njegovo stanovanje, dokler se ne poročita v cerkvi. Tako se je zgodilo v Somboru, da je po končani civilni poroki oče odpeljal hčer na svoj dom, a osuplemu zetu rekel, d- jo pusti na njegov »lom še le prihodnjo nedeljo po cerkveni poroki. ¦— V ogerski zbornici je inlerpeloval vlado poslanec. Drakulie radi prodaje srbskih cerkvenih, posestev brez dovoljenje kongresa.
Romunija je dala zgradili in te dni slovesno otvoriti velik most če« Donavo pri Črni vodi.
Italija. - - Ukljub domačim zmešnjavam Italija išče posla tudi v Afriki. Prod časom so poročali italijanski časopisi o sijajni zmag: nad upornimi Eritrcjci. No oni so sami sebe varali, kajti uporniki v Eritreji zbirajo zopet svoje bojne silo in, kakor poročajo, zbrali so do 100.000 mož, mej tem, ko jib Italija ima tam samo 10.000. Vsled lega bode morala Italija pomnožiti svoje sile v afričanski naselbini, ako želi, da jih Eritrejci ne naklestij',. Vojska stane obilo denarja, a kje ga dobe, tega ne vejo niti sami italijanski politiki, ki so v skrbeh za bodočnost svoje domovine. - Za petindvajsetletne slavnosli v llimu je nekdo položil na krsto Viktorja Fmanuela venec z napi&om: „A 1 c o m p i a n t o loro re — Trieste c 1'Istria" (Svojemu oplakovancmu kralju — Trst in Jslra). Irrcdente ni! — V Rimu piičakujejo dohod portugalskega kralja Car losa. Tega se vesele Italijani, ker opisujejo kralja kot nasprotnika klerikalcev. Ta dohod ima pa posebno važnost vsled tega. ker je kralj k a l o 1 i k in kot tak bi ne smel obiskati papeževe prestolnice, dokler je ta v rokah roparjev.
X«ii!el.|a. — V tej državi so odkrili sleparije barona Hammersteina pri uredništvu .krcuzzeilunge", ki je več. tisoč zapravil jn poncveril. Stvar se ni dala več prikriti in prišla je v javnost. Te dni je pa neki nemški časnikar priobčil, da je jednako ravnal bivši urednik .Volkszeilunge", a je poprej umrl, nego so njegove sleparije prišle na dan. Ta urednik je igro' v^n0 V,0K° Pr- n<-'n"Ski napredni stranki. Ko je umrl, proslavljali so ga naprednjaki v govorih na grobu. Nek poslanec je pa odprl njegovo mizmco -v uredništvu in uničil vse dokaze pokojnikove krivde. Konservativci so jako veseli, da se je ta stvar objavila, da tako niso sami umazani. —Danes javljamo najoriginalnejso
veat iz Nemčijo, da se je namreč nomski cesar Viljem z bratom skregal. Viljemov brat je admiral, princ Henrik imenovan; sprla sta se vsled pomorsko - tehniških posiov, katerim baje oba nista kos. Tako poročajo angleški in francoski časopisi.
Francija. — Francoska ekspedicija na velikem afriškem otoku Madagaskar je še vodno na dnevnemu redu francoskega časnikarstva, kajti od tam prihajajo nasprotujoče si vesti. — Proračunski odsek francoske zbornice je brisal iz vojnega proračuna 17 milijonov frankov. Lep zgled drugim državami —' Ruski minister zunanjih poslov, knez Lobanov, biva še vedno v Parizu, kjer pridno obiskuje francoske politike. Bil jo ludi gost predsednika Faurea. — Tudi ruski veliki vojvoda Konstant i n je prispel 3. t. ni. v Fontainebleau, kjer je obiskal predsednika republike. — Francoski časopisi javljajo, da pride v Francijo več mokih častnikov pod vodstvom generala Bugolubova, kaleri obiščejo severni dol Francije, posebno pa razno trdnjave.
Anglija. — Angleška zbornica je zopet odložena na 23. dan decembru. — Vrhovni zapovednik angleške vojske v Egiptu VVnlkor je odstopil; na njegovo mesto jo imenovan general Knovvles. — Srbski kralj Milan jo prispel v London. Srečno pot pa dovolj zabavo!
TlirMJa. — Armenci živo v Mali Aziji ua planjavah med KaspiSkim In črnim morjem. Deloma pripadajo Unsljl, deloma Turčiji, deloma Perziji. Po veri bo sicer krlutl-jmii, toda pripadajo po ogromni večini tn-kozvani grogorijanskl corkvi, Kakor jo povsodi, kjer jo kaj nemohamedanskogu pod žczlom sultanovim, lako so tudi Armenci silno nezadovoljni iu vmmjo mod njimi Jn postalo v poslednji cas loll intenzivno, da tlela veliko skrbi vsej Evropi. Huvno to dni je poulula Angleška zadnjo odločno flpoine-nic.o lurški vladi, da uvede potrebno in od Armencev zahtevano reforme, Dno 30, pr. m, pa ko Armenci, živeči v Carjomgradu, priredili veliko manifestacijo ter bo botoll Icmčlli posebno spomenico, v kntori zahlovajo, da so zasnuje armenska provinclju h kakim Evropejcem na čelu, katerega hI izvolilo vlantl v sporaBumljonjn s Turčijo, da ho uvedejo reformo v upravi po nas volih ilrftav In potom razno tjospodarHke reforme. Spomenica pravi, da utegnejo nastali veliko imprlllčnoHlI za Turčijo Iu za arinmiHki narod, ako Turčija ne izvedo reform. Povodom to maiiHoHliicIJn prišlo je do hudega prelepa med Armonei Iu Turki, Turki mahali ho h palicami in motali kamenje po hcžcrlli Armencih i mnogo njlli no ranili težko, jednegii Annoncu ro celo UHlrellll, Turke hujskajo soli i (dijaki) in duhovftčlim, Dno t iu 3. I, m. so bili zopol krvavi ppopiuli. Zaprli ho vsn armensko HhIoiioBd pri vzločnl žolfzniei, Mnogo prodajahilc v Stamhulii Jo zaprtih, Turška vlada zavrača vho krivdo sovoila na Armence. Ollcijolna turška poročila Ird«, da so bili Armenci oboroženi jeiliiakiini revolverji in da je padlo v boju oziroma bilo ranjenih 7 častnikov in 45 vojakov. Izgubo Armencev so 1>iijo velike.
Razgled pg slovanskem svetu.
HrvaŠka. -- Umolknila so vsa dnevna uprašauja pred sijajno točko kraljevega dohoda v glavno mesto Zagreb. Vse stranke brez izjeme delujejo vzajemno, da sprejmo vladarja kakor so spodobi. Sleherni prebivalec kraljevskega Zagreba se pripravlja, da izkaže svojo udnuost do presvitle kraljeve osebe in njegove hiše. In že naprej moramo bili prepričani, da se sprejem izvrši na način, ki dokaže svetu, da so Slovani iskreni in odprli podaniki, ki ne hlinijo svojih čut-slev »lo dinastije Faibsburgov, a obenem da ostaja čut njih slovanske uznjenniosli vedno v okvirju to monarhije. Dohod kraljev ni brez politične važnosti, kar se pokaže gotovo v bodočnosti. Hrvaški narod pa gotovo no pozabi lega zgodovinskega dne in se ga bo spominjal z veseljem o vsaki dani mu priliki. Ne samo prebivalstvo Hrvaške in Slavonije, ampak tudi iz bližnje Ogcrskc in z Reko ter Hosne - Hercegovine se pripravljajo poklonslvcue deputucije v Zagreb. Ogorsko odposlanstva, katerih se pa Hrvati gotovo ne vesele, so usiljonu in sad sedanjega vladnega sistema. Mudjarji vei'6 dobro, da jih v Zagrebu hladno sprejmd in da jih smatrajo le kol vsiljivce; u da so se odloČili ludi vsi madjarski ministri prit: v Zagreb, je le v svrho, da bi osebno preprečili dokaze o kaki antipatiji Hrvatov do Madjarjev. Prisotnost Madjarjev v Zagrebu uzroči Hrvatom še marsikako grenkost, kajti kdor pozna madjarsko prevzetnost, se ne bo čudil, ako zasliši na državnem kolodvoru v Zagrebu iz grla madjarskih uradnikov in mobilizovanih služabnikov v pozdrav kralju in ministrom Hrvatom ne simpatični vsklik: „Eljen!\ ki utegne slabo uplivati na hrvaško živce in jim pokvarili ono iskreno veselje, kateremu se pripravljujo že mesece. To vidimo že naprej, a Bog daj. da se v računu   motimo.
— Cesar pride v spremstvu lžO oseb, in se nastani v baltskih dvorih, kaleri so nalašč popolnoma prenovljeni na zunaj in znotraj; vse pohištvo je novo, a sam ban bo stanoval v uradnih prostorih deželno vlado. Mestna razsvetljava obeta bili res sijajna, kajti stala bode nič manj nego 48.000 gld. To svoto plača mesto, a kje jo oni denar, kateri potrosijo zasebniki! 'i — Mesto pripravi ples, kaleri poseti sam cesar. On bode navzoč tudi sijajni glediščni predslavi, s katero se otvori novo hrvaško gledališče, Vseuciliščniki nastopijo v magnetskih oblekah, katere imajo pravico nosili. Do takšnih oblek imajo pravico le vseuciliščniki v Zagrebu in Budimpešti. Iz Varaždina pride banderij ISJO mož na konjih s svojo godbo. Vseh priprav nam ni mogoče n«li površno popisati, a storimo to po končanih slovnostih iz peresa posebnega poročevalca. Za danes opozarjamo zopet naše rodoljube, naj ne opusle lepo priložnosti, ogledali si jugoslovansko |slavnoat, ki se bode vršila v Zagrebu prve tri dni prihodnjega tedna,
Dalmacija. — Občinski zastop v Splitu je podaril bivšemu županu v Splitu dr. Bula tu lepo izdelan album v spomin. To so storili pa v zahvalo za njegovo požrtvovalnost in v dokaz naklonjenosti in spoštovanja do moža, ki je. povrnil Split zopet v roke Hvatom. - Odgovorno uredništvo časopisa Jedinstvo« (,Edinost»), ki izhaja v Splitu kot organ narodne stranke, je prevzel g. Anton S t r a ž i č i č, ki je svojetas bil veliki Srb, a je spoznal krivo pot in se povrnil v naročje, svoje matere. Da bi tako storili tudi vsi slovanski in slovenski uskoki, bi bili Slovani pred svetom bolj spoštovani nego so danes. — V Koloni so umestili na slavnosten način dne 30. pr. m. prec. g. Fran U c c e U i n i j a za kotorskcga škofo. Umeščeni škof je po rojstvu in čutu pravi Hrvat ukljub italijanskemu imenu. — Kakor poroča „N a r. L i s t", zgodil se je v vasi Milna grozen zločin, Neki slaboumen soprog je pobil z motiko svojo na porodu ležečo soprogo, polem jo vrgel z druzega nadstropja skozi okno na ulico. Za njo je vrgel tudi novorojenca. Mali je umrla po peturni muki, otrok je še živ, ker je padel srečno na seno.
Češka. — Poročajo, a še ni gotovo, da poseli narodopisno razstavo pražko dne SI. t. m. niuhojvoda Knrol Ludovik. Istega dne znkljnčijo razstavo. — Narodopisni shod se bodevrSil zopet v nedeljo dne ta. t. m. v Pragi. — Razstavo je obiskalo že čoz 1^00.000 oseb, ki so plačale vstopnino. ~ Lola ISO i so ustrelili na ("reškem 1,144.413 glav raznovrstnih zverin. Mej temi je bilo 7\,W2 nevarno zverino. Povprečno je veljale vsa ustreljena zverjad 2'/, milijona kron. I.« kože nevarno zverine so cenjeno na '.Hi.000 kron. • Predsednik češko akademije zna-noslij in mmlnostij, stavbeni svetovalec Josip II i a v k n, jo bil imenovan stavbenim nadsvetnikom. — Deželni zbor češki je ra.'.-puščen a volitve so razpisane za kmetske občine za dan 20., za mesta in trge 22., trgovinske zbornice 25, in za voleposestvo pa 20. novembra.
Gnllclj». — Volitve v deželni zbor, oo se završile večinoma, kakor je hotelo plemstvo, Tudi sedanji rninisterski predsednik grof Badeni je izbran. Z virilisti vred bode šlol novi dož, zbor 130 Poljakov, 17 Malo-ruaov in l Nemca. Poslancev, izbranih od tnkd zvane kmetske stranke, jo 13. Iz navedenih številk še le vidimo, kake so razmere v Galiciji: 138 poljskih poslancev poleg 18 , maloruskih, in še ti poslednji so bolj ali manj popačeni po poljskem mišljenju. Manjše število Poljakov ima 8-krat večo število dež. poslancev, nego maloruski narod, ki po Številu presoza Poljake. To govori boljo, nego vsnkaloro drugo zavijanje in preobračanjn besedi'. - N.i shodu v Dobromilu so zaprli orožniki znanega odličnega maloruskega pisatelja tKi, Ivana Frank o ta ter ga uklenjenegn odgnali v zapor. Pranko je znan kot odločen nasprotnik vladajoče poljske slranko in si jo nakopal posebno nemilost Hlh.iicy.ykov, ker jo v zunanjih listih popisoval razmere kmclskega stanu v GaliSki, Sodi se, du je bil zaprt zaradi članka v sobotni fcon« fiskovani številki dunajskega tednika »Zcit", v katerem je pojasnjeval, kako so se vršile deželnozborsko volitve v Gališki.
Okci\h1cI SrM. ~ V Novem Sadu izhajajoča »Zastava* je naznanila, da se ne bode več imenovala glasilo radikalne stranke. To ni več primerno, ko je narodnostni shod sestavil skupen program za vse Srbe, Slovake in Rumunc. Nadalje izreka ta list nado, da bi se odslej nahajali v boju vsi ogerski Srbi v jednem taboru.
Bosna - Hercegovina. — Mestno županstvo v Mostam (Hercegovina) razpisuje službo mestnega ž i v i n o z d r a v -n i k a z letno plačo 1000 gld. in s pavšalom za voz 200 gld. Prosilci morajo biti avstro-ogerski državljani ter zmožni deželnega (hrvaškega) jezika; nemščina je iadi potrebna(l) Prošnje je pošiljati do 31. L m. mestnemu županstvu v Mostarju. Ako bi se našel kak Slovenec, ki bi hotel prositi za to si užho ter želi pojasnila, naj se obrne do nas, kajti postrežemo radovoljno z drugimi podatki.— Deželna bosenska vlada je dovolila gospej Emiliji Edel, da sme izvrševati zobozdra-vilsko obrt v Bosni - Hercegovini. Ta gospa je še mlada in je jedina v avstro - ogerski monarhiji, katera se peča z zobozdravstvom. Bosna je torej prekosila v ženski osvoboji oslale avstro-ogerske dežele. —
. Črnagora. —Ruski potopisec Rovinj-ski opisuje v časopisu »Novoe Vreme" živahno delavnost črnogorskega kneza Nikolaja na polju cborožanja in organizacije črnogorske vojske. Rovinjski piše, da se je Nikolaj knez že zdavna prepričal o potrebi ure-jenja vojske na Črnogorskem pod vodstvom častnikov, kateri so se izobrazili v inozemstvu. Le vslcd primanjkanja častnikov in denarnih sredstev se ni moglo storiti doslej nič v tem ozir«. Sedaj pa je pričel knez Nikolaj izvajati svoje osnove. Ustanavlja ba-talijon, kateri bodo vodili častniki, ki so izšolali v inozemstvu. Dva teh Ustnikov sla izšolana v Rusiji in sta v ruski vojaški službi. Vrhovno nadzorstvo bo imel Rus, kateri je končal vojno akademijo in se je odlikovat v poslednji rusko-turški vojni. Služ-bovnik je že sestavljen, vojarna, kar je že znano čitateljem, je v delu. Orožje, katero je podaril ruski car ČrnogOri, so pregledali strokovnjaki in našli, da je boljše od onih pušek, katere je naročila Črnagora svoje-časno v Avstriji.
Srbija. — C srbskem kralju Aleksandru se mnogo govori v poslednji čas, da se naroči s hčerjo jednega velikih knezov ruskih. Sedaj pa javlja »Kolnisclie Zeitung", da se je kraljica Natalija nedavno sestala z velikim knezom Vladitnirjem, da se dogovori ž njim o poroki njegove hčere Helene z njenim sinom Aleksandrom, — Brzojavljajo iz Belgrada, da se je Ristič povsem izmirif s kraljem ter se mu je v torek poklonil v slovesni avdijenciji. — Kraljica Natalija se povrne v Srbijo 5. prih. meseca.
Bolgarija. — Iz Sonje poročajo vedno .nasprotujoče si vesti o prestopu k pravo-
slavju Koburžanovega sina Borisa. Jednega dne javljajo že kot gotovo dejstvo, dru-zega dne pa ji zopet oporekajo. Pravoslavna cerkev pa bi gotovo ne pridobila veliko, ako bi Boris res prestopil v njeno zavetje. Prestop bi imel le politično svrho in le obžalovati je take koristolovne čine na — cerkvenem in verskem polju.
Rusija. — Ta velika slovanska država. — strah in trepet naših neodrešencev — vedno množi svojo ipoč na daljnem vshodu. Brodovi prostovoljnega parniškega društva prevažajo neprenehoma čete in vojni mate-rijal iz Iuk črnega morja na vshod. Pred časom je' prišel t Vladivostok velik parnik s topovi in drugimi potrebami za trdnjavo, te dni je pa odplul iz Odese drug parnik s težkimi topovi in vojaki. Anglcžki časopisi poročajo, da bode imela Rusija v Vladivo-stoku kmalu do 300.000 mož, ki so pripravni za vojno.
Fonlurd - Sei«le 60 Kr.
Ms fl.3.35 p. M. japanesisrhe, rliinesfeclie elc in rlen neii-esten Dessins un«I Farlif-n, sowie artavarze, \veisse umi fiirl.iire HaniMfe«rf.e«t4a von 85 kr. l.Ls fl. 14.65 per Meter — jjlatt, pestreift, karrierl, Kemuatert, Da-maslc elc. (ca. iW verscli. Qual. tuul 2000 verseh. Fnrbcn, I)ei*in* elc.) Torto- umi steuorfrei in* Hans. - -Mustcr nm^hentl. DoiJimltfcs KriefiKirlo unch «l«*r SWiweii.                                                           [-J|
Sf>ld«n-F»|.rlkeii 0.lf«!iiiehf>nr(k. u. k. Holl.), Zf31UC.ll.
Prošnja.
Pokojni moj pobratim in rojak g. Hra-broslav V o 1 a r i č je zapustil mlado udovo in štiri otročiče; najstarejši 7-letni deček kaze velik talent '/.a glasbo. Obračani se za-tegadel do vseh prijateljev pokojnikovih, da bi podpirali udovo v izrejevanju teh sirot in v izobrazbi nadarjenega dečka. — Po vsej Sloveniji poj6 se Volaričeve pesmi! Koderkoli je pri narodnih veselicah kaj čistega dobička, naj se rodoljubi spomnijo nesrečne rodbine pokojnikove.
Volarič je izdal ob svojem Irošku več zvezkov skladb; veliko ima po vsej Sloveniji d o l ž n i I; o v, katerih sveta je dolžnost, da vsaj zdaj poravnajo svoj dolg. — Mnogi gospodje imajo razne Vnlarifieve rokopise, Lep6 prosim, da jih gospodje vrnejo udovi Frančiški v Devin ali pa meni. Darovi se objavljajo v »Soči«,
v aorto, «. okt. im,
Andrej Oabr.šJ-eli, tiskar in urednik.
Pobegnila jo lastniku je.dna
papiga,
Kdor jo jo iiušrl ali ulovil, je naprošeri prinesli jo v štacuno g. Fr. Zinili v Rašlelu, kjer dobi primerno nagrado.
Raznovrstne
prazne sode
prodaja
Iv. Pečenko
trgovec z vinom v wAt& ttlU\ V &OUC\.
V stolni ulici 13 v Gorici.
Za nastopajočo spramambo časa (sezono) možno je kiipiti po zelo nizki ceni vsakovrstno blii}?o v Stolni ulici 13, in sicer:
Pogrinjala z bato prosita, pogrinjnala iz volne, koene, pogrin)ala v barvah in bole ..... vse v veliki izberi.
Flanol. ievijot, libat in ilrii^o tiiliirnn lilatro &i ženske obleke.
Šlruk, kamgarn, lodon, ca j p m raznovrstno blago za možke obleke.
Fu&tanj bel surov, pikast in v liai°val;.
Maj« in spodn)« hlač« iz volne, fuitan|a in toike bombazevino.
Sraica po Jfigorovam krolu v.seh kakovosti).
Srajca za hribolazce Uuri-.!<>) bele in v barvah      kakor tudi:
Platno, bombaSevino, maderpolan, sifon. Platno   in   botnbatevlno  dvoinata  širokosti
Prevleka za blazine in alamniače ali za iuito.
Krama; gotova blazina z kremo prve kakovosti.
Vsakovrstne šjale in robce iz flanele.
Črtano blago (rigadini) iz Kormina za srajce in hlače iii 5e mnogo dtt^ili slvarij prodaja se po ugodnih ce.mh
V stolni ulici 13 v Gorici.
Za trgovce i» kroinjarjs!
Najboljše in najcenejše kupovaliSče za vse vrste: možke in ženske nogavice, Jiigerjevo perilo, robce itd. v tovarniški zalogi
Jos. Mandl, Dunaj
1. Scluvertgasse 3 (bei \Vipjilfngcrstrasse 18.)
NajtočnUa  raspo-
Mljutevpo Mesnici
in pošti na  vse
strani.
Nad 50 lef prlpoznano za najbol #P0LL0	»Bimdnoralft]
	m
f^ol^M^	-------------1
FnflMiLOl Pravo samo z gorenjnn otiskora. 1      Pred ponarejenim se svari.   |	
Dr. Matej Pretner
odvetnik v Trstu
si dovoljuje naznanjati, da ima
sedaj svojo pisarno na
Piazza S. Giacomo št 1.1, n.
(pri Corsn). Jakob Štrukelj - Trst >f'
iti Castrsitl.'.!, il«< piana deti« Cjtirsi. ^(
|i(;y.pr;iti veliki vojašnici), piod.ija po m verojctiiih nizkili rtiiali v>ako-li vr.itnu .in^biLa
]j      kolosa (bicykla).
rf«
ar'iz!..v,i[rifll.'KI.>.-r 'M. .Hiil.^-h*    NoltiM«:«"' Ti
_   ...bijo v neniiki vojski. jp\     JamiM se za  vsako kolo  1-2 mPM-rev;
y?X in Sivalnib strojev.                                     |Q
|Ie@Ca3k3©©@e@9@@©0
Gostilna Antona Vodopivca
{Vo domače r|»rl Prvnekovcu**) v Trstu, ulic- Solitario itev. 12
se priporoma in objavlja slav. slovenskemu občinstvu Trsttt 1» okolice, da je preskrbljena za svoje prostore in za veselice »Trž, Sokola* iz lastne %»loge pr»vt»s* črnega in   belega,   nepokvarjenega   vina   po   doli
označenih cennh. Črno prvaSko (novo) po ;J3 krajeerjev liter Belo       »       (novo)   ,   W       ,          »
IU/.H11? sladki, prvaski (novo) pm IH liter Modni franklnja prvas, (nova)   „ 40   ,
Stara vina, bela in črni), večlelna, loči v sodih po 10 in 4H kr. liter, v steklcnicdi pa liter prve vrslo po HO, »lrngn pf) (10 kr. Družinam  od 5 litrov trn prej \ kr. rerieje.
«^&4fSI)rVr^9Y(^?&w^Nk4tafS»^a»r>«>>*
l   Anton Potatzky   ^
t         v Raittilju itv. 7 v Gorici        %
t prodajal niča  drobnega *! in namberškega blaga '
*:|                na ilrobno In mi debelo.
*!                                                   " ¦"¦'-----------------------------------------------------------------------------
J; j                          .ledino
«j in najcenejše kupovaliSče.
«|________________________,______
*\               Posebna zaloga
*! za knpnvalcc in razprodajalce na deželi, !<
«,'             za  kroSnjarje in cunjarje.
*;               Največja zaloga
*! čevljarskil',   krojaških, pisarskih.   popo- !i
«>:           lovidnili in kadilnib poirebSči
«>i               Zimska obuvala.               H
**i                                                                                                                                 4
*  Vozički   iti stoli na kolescih za otroke. 4 *'                                                                                           T>
*                Strune za godala.              9
J Posehnosl: Semena za zelenjavo in Irave. <f J        lVosim dobro paziti na  naslov:        2
*  Na sredi Raštelja štv. 7. 2
Mlekarija M. Wasmeyr
v »Tivoliju" (Barouoviče     Rožna H\u) pri Gorici,
priporoča
dnevoma sveže zdravilno In za
dojenee prirejeno mleko. Dobiva se v prodajulniei jestvlu pri
tvanu Janeseh-u
(pivj F. Alpi & C.)
v Vrtni ulici (via Ciinrdino).
rrrPo zdravnikih priporočano =z
Li   •      T"|		
™" Jiv      ¦-=    1		
_		1         0       1 i     *-*    s        1
i	S5B	I      tSSB   i &       1
Mi	m__j	
1 s n	LmJ	1     ^"    N   _^ « 1
1>	lami	
RG-o	Eba3	S - =° 1 9        S     •-  N      1
B-P 1 1		
Dve sobi "s pohištvom
se oddasta Na Travniku štev. 3, I.
Prazne posode
prodajata V GORICI.
Hranite podgane in miši
Em*LL P'- Kobbe--«taHBLBOUS
areditvoiu, ki ni »kod^jiv na ljudein ne domači živali, v obfl)t,i
50 in w kr. prodaja* v Ajdovfižlnl: Lekiirua Schupln. -
Ctavnn »loj?:. J. Grolldl T Brnu (BrUim).              t*-v
Ivan Oej
via dal Corno št. 18 v Gorici
priporoča svojo bogato zalogo sladkoga oglja, kn tero prodaja po najnlčji ceni In dostavlj na dom po naročilu. Ne boji se tekmovanj od nijedne strani.
Odvetnik                   |
Dr. OTOKAR RIBAR |
usoja si naznanjati p. n. občinstvu, da je svojo
odvetniško pisarno
odprl                                        fg
1             v Trstu             I
;¦;     v ulici S. Spiridione št. 3, v II. nadstr.     f
Ribje olje
lekarne
JfXXZSXZZZLXIXIS
H H N______________
N  ^~^tH3MEEEUfr'     Cristofol.ettiK
||              ^B*^^^^jPJ            v Gorici.        i
Ti pristno olje jt izberm sredstvi priti prsnim boleznim i« priti sploM ilmuiilislt ~1*M |
2              (k',ua. originalni steklenici naravne vr^to nnc-n^ 7«J kr., bole  J gld.              c
Ribje olje z železom, '^f "jL Ribje olje z železnim okisom. ?;t" I
.    ...,.      "T ,       '       _"        diuvijo v kratkeru prav gotovo vso bolezni  2
_                  ,n b",bk,", l,lr,,kim-  - Cmn* n» kosloh, Skrolbli, i.omar.ki.njo krvi in  |
M                 stoklonici 70 kr.                 splošna obnomogloHt. Conu aUikl. 70 kr.  W
Opomin. Olje, ksdoro dobivam naravnost t. jSotvoSkoga, prodno ga nalivam v deklo-  pV
niče, vselej keiniski preistoni, da morosn svojim odjomnikom gafantovali pristnost in  |
zdiavilno.Ht.                                                                                                 E.
Elizir i/ kiiu'-/.ch«zii      (ristorolctll.                      \
najlioljc H(i(lchij(»f:(! .sredstvo i: ribjim oljom, jo lliglioljo pmli |Ml-      |
iiuiiijkuiijii krvi                                              i
Cena steklenici 60 kp.              t
!!:zzzzzzzzxzzzzzzzzzzzzzzzzzzizzi