235. StOTlM
DanaSnja Številka stane Din 1*50
« lioduml v nefieljo li oktobra mi
im vil
Iihafa vsak dan popoldne, tsvmsaaJi n»4*Ue la praznik«.
tnseratl i do 9 petft vr»t i 1 Dp od 10—15 pefit vrst i \ D 80 p, vec|i ln«enitl petit vrsta 2 D; notico, poslano, tefara, rektame, prekuel peflt vrsta 3 D; poroke, stroke velikost 15 vrst 30 D; ženita« ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na) se pitiofi znamka za odgovor.
UPtavnlstro „Slov. Narod*" ta »llarotoa tlakama" Knaflora
ulica it 5, pritlično, — Telefon st. 304.
•Štor
n»d«tro^;o
Marodaf KnnUova nlloa Te:eron stav. 34. Dopise tprefOfna le podsiaa-se ia sađostoo fraasovane« Rokopisov so na vraSa.
Posamezne sfavHJca:
v Jugoslaviji vse d**i po Dl«i 1«— v Inozemstvu navadne dni Din 1f nedelja Din 1-25
PoStnina pSaiana v gotovini.
»Slovenski Narod" velja:			f Ittucaitro
			
12 mesecev t* Pd morebitnem povlSanfb a	Din 144 — , le Ime dalj?i i	Din 144-— . 72--. 3fr— . 12— »!»ročn'^i dop1	Din 2<>1-— 2** — ■      ——
Novi naročniki na) po51»e;o v prvič naročnino vc.ino  IgSST" r
Na samo pismenn naročihi brez pos!atve dcnaria sc ne nor;    i     m ti.
Bavarska pred ločitvijo od Nemčije.
ZMAGA SEPARATISTIČNEGA POKRETA NA BAVARSKEM. — USPEH FRANCOSKE PROPAGANDE. — BAVARCI PRIČAKUJEJO ZMANJŠANJE REPARACIJ. — POGAJANJA ZA VZPOSTAVITEV KRALJEVINE V PA-RIZU. — ZMAGA RUPREHTA NAD LUDENDORFFOM IN HOHENZOL-LERNCI. — STALIŠČE DUHOVŠČINE IN VATIKANA.
V Monakovem, 10. okl
Dogodki se razvijajo tako, kakor se je pričakovalo. Bavarska stoji neposredno pred izstopom iz dosedanje državne zveze s Prusijo.
Separatistične težnje so si v bavarski javnosti priborile nadvlado, o tem ni prav nikakega dvoma več. Takisto tudi ni dvomljivo, da postane Bavarska po svoji ločitvi od Frusije zopet monarhija. Ni treba posebe poudarjati, da so k zmagi separatističnega pokreta mnogo pripomogli tuji francoski vplivi
Po versaiflskem miru je bila francoska zunanja politika od vsega začetka usmerjena na to, da spretno izrabi obstoječi antagonizem med nemškim severom in nemškim jugom v svoje namene, poglobi nasprotja ter s spretnim manevriranjem dosege, da Nemčija znova razpade v svoje sestavne d de v tisti obliki, kakršno je imela pred letom 1871. To svojo politiko je z zasedbo Pomhrja, ki ji je dala v roke eno naj-bogatejših in najvažnejših nemsTdh pokrajin, še ojačila. V Poruhrju je Francija nastanila cel štab emisar j ev, k! imajo edino nalogo, da pospešujejo na nemškem jugu propagando za odcepitev od Pruslje, Ta propaganda fma na razpolago bogate fonde in izborne agitatorje. Ker operira z bogatimi gmotnimi sredstvi, je imela povsod! uspeli zlasti pa na Bavarskem ,kjer je ftak od nekdaj silno nerazpoloženje proti Prusom. Tej propagandi je uspelo sugerirati Širokim masam bavarskega ljudstva prepričanje, da se Bavarski znatno olajša o repararijska bremena, ako !?*topi iz zveze s Prusijo ter se proglasi za neodvisno, s čemer bo postavljena na zdrav temelj tudi nova bavarska valuta — goldinar.
Zato so danes na Bavarskem redki tisti, ki bi ne verjeli, da je v gospodarskem oziru edina rešitev za nje, ako se odpovedo starim nemško - nacijonal-nim idealom o veliki Nemčifi tn krenejo zopet na pota, po katerih je hodita Bavarska do leta 1870.
Kako daleč so dogodki dozoreli, Izpričuje najbolj dejstvo, da je bfl v
Joža Krč6n:
Oa razaovaramo...
Spregom. — Kako je bilo dalje — Neodoljiv! nagoni. — Kumo Milan.
Dosegli smo zaželjeno zadnjo postajo In, kako drugače, izstopili Zakaj* ta reč je napravljena tako, da se od te stanice sploh vsaka nadaljna vožnja po železnici neha. Se pičli dve url ima! od tod do Milanove kule. Ako pot prehodiš, dve, ako jo prevoziš, postane iz dveh ena sama.
Na kolodvoru nas je pričakoval Fa-/ijuškin prijatelj Oažpar in z njtm mlad, slok m čeden fant v zelenem lovskem odelu. Fanjuška je z nepritajerto prožnostjo zletela v GaSparJevo naročje. In videti Je bilo, da sta si, bogme, goreča prijatelja in da se imata malo rada tudi Zakaj, samo prijatelji, ki se po več let ne vidijo, imajo to čudno navado, da se pri zopetnem sestanku poljubljajo. Nju, Fanjuško in Gašpazja, pa je ločilo jedva par dni
Opravili smo na kratko vse formalnosti, ki so za predstavljanje neznancev neobhodno potrebne, Fant v zeleni obleki je bfl češki Nemec gospodarski ad-junkt pri knezu A., vrlo prikupen deo-ko. Evlalija je napravila pred njhu zelo prijeten kniks, drugače pa — vsaj zdelo se mi je tako — s sprejemom nič kaj al bila zadovoljna.
Pariz odposlan poseben zaupnik voditeljev bavarskega separatističnega pokreta grof Soden, da stopi v neposredna pogajanja s francosko vlado. Grof Soden je bil sprejet v ministrstvu zunanjih del In je imel več zaupnih konferenc s pooblaščenci francoske vlade. Najprvo je grof Soden sondiral stališče, ki bi Je Francija zavzda v slučaju« da pride do razločitve med Nemčijo in Bavarsko. Za odgovor je dobil, da bi Francija na zunaj ostala v sporu med Nemčijo tn Bavarsko nevtralna, da bi pa sicer z vsemi silami podpirala bavarske težnje. Takisto je dobil grof Soden zagotovilo, da francoska vlada nima nič proti temu, oko si Bavarska prikroji tisto državno obliko, ki je po njenem okusu. Tuđi proti restavraciji Wittelsbachovcev bi Francija ne ugovarjala, ne mogla pa bi trpeti ako bi pri tem prišel v kombinacijo kakršenkoli Član bivše cesarske obitelji Na vprašanje grofa Sodena, ako je francoska vlada pripravljena Bavarski v slučaju njene ločitve od Nemčije priznati v reparacijskem vprašanju kakšne olajšave in ako smo v slučaju potrebe računati na francosko podporo pri najetju kakšnega posojila v faozemstvu, je dobit sicer povoljen odgovor, vendar pa francoska vlada ni hotela v tem vprašanju precizirati svojega stališča, marveč je izjavila, da bo ta vprašanja uredila posebna francosko - bavarska komisija, ki se takoj sestane*, čim bo odpad Bavarske od Nemčije završena stvar. Pri tem je stavila Francija samo en pogoj, da Bavarska brez vsakega pridržka prizna neodvisnost obrenske države, oko pride do proglasitve te republike.
Bavarski separatisti imajo torej vnaprej zagotovljeno, da jih Francija ne bo zavirala v njihovih stremljenjih, marveč da jim bo celo nudila aktivno pomoč. Zato se ni Čuditi, da se čutijo voditelji proripruskega pokreta že kot absolutni gospodarji situacije in da nastopa princ Rupreht že popolnoma tako, kakor   nekronan   kralj bavarski
Rupreht stanuje v palači Leuchteu-berg, sprejema tu pokionitvenc deputacije in deli avdijence prav tako, kakor prejšnji kralj. Vse Monakovo, pa tudi vse bavarsko ljudstvo je prepričano, da je samo vprašanje nekaj dni da se Bavarska proglasi za neodvisno kraljevino in da zasede prestol princ Rupreht.
V tem prepričanju ga ne moti niti najnovejša akcija generala Ludondorffa, ki takisto deluje za vzpostavitev monarhije, rad bi pa posadil na prestol ne VVittelsbachovca, marveč — bivšega nemškega prestolonaslednika Friderika Viljema. Toda Lndendorffovi načrti nimajo ugodnih ta! na Bavarskem. Ba- j varska je eminentno katoliška zemlja i
in bavarsko ljudstvo noče nič* slišati o tem, da bi prišlo pod žezk> protestantskega vladarja. Proti Ludendorffovemu načrtu je tudi vsa bavarska đshoTŠČS . ki se zaveda, da deluje samo po intert-cljah Vatikana, ako se zavzema za vspostavitev katoliških VVitteisbachov-o rfrjcs oapoA joiutcu 35 ne^rje^ *A90
veliki katoliški državi ki bi segala od Rene pa doli do madžarskih pust, ter bila ognjišče katoliške miari,..
Šanse princa Rupiehta torej stoj© nadvse dobro in izven vsakega dvoma je, da bo Rupreht kralj v tistem trenet-ku, ko se Bavarska odloči za usodepo-len korak, da se povrne v stanje pred letom 1871.
Univ. prof. dr. Leould PUamic:
latemiGiionalm visokošolski knrzi na ?> :m.
a»
Ismentarna monarhij*.
Parli
m.
Nadelo parlamentarne monarhije le v naši sedanji ustavi izrecno uzakonjeno (či L Vidovdanske ustave). Yo ra-celo je precej$n?e važnosti za tolmačenje nekaterih drugih ustavnih določil. Kaj pa je parlamentarna monarhrin? Ustava o tem molči Obračati se moramo torej na državo, v kateri se je ta načm vlade razvil, t. j. Angiifa. Tam pa večina poHtfčnih institucij ni uzakonjena, temveč velja kot običajno pravo, tako rudi načelo takozv. parlamentarne vlade. Stojimo torej pred interesantnim dejstvom, da se napisano pravo ene države gtede vsebine nanaša na običajno, nenapisano pravo druge države.
V splošnem razločujemo zakonodajno, sodno in upravno oblast. Ker ima sodna oblast v vseh evropskih državah (drugače je v Ameriki) v gia\nem Iste funkcije, je za razlikovanje med evropskimi ustavami odločilno razmerje med organi zakonodafne in onimi upravne oblasti V monarhiji pride poleg parlamenta in vlade (ministrstva) še monarh kot faktor obeh oblasti v poŠtev. Med parlamentom m kraljem stoji mmistr-stvo, ki je sredina in glavno gtbalo državnega stroja. Troje načel je značilnih za stališče mintetistva: 1. Neodgovornost kralja. 2. Odgovornost ministrstva za kraljeve Čin o. 3. Sopodpis (konrra-signatura) mtnistrov. Ta načela najdemo v čl. 54. jugoslovanske ustave: »Noben Čin kraljevske oblasti nima veljave.
I niti se ne sme izvršiti aho ga ni sopod-1 pisal pristojni minister. Za vse kraljeve j čine, ustne ali pismene, sopoipteane ali I ne sopodpisane, kakor tudi za vse nje* govo p-ostopanje političnega značaja, je odgovoren pristojni minister.  Za Čina kraljeve   kot   vrhovnega poveljnika vojske je odgovoren mtnister za vojno in mornarico.« Tako je vsak^ delovanje kralja, ki ni strogo privatnega značaja, pod ministrsko odgovornostjo. »Postopanje političnega značaja« je n. pr. udeležba pri slavnostih, potovanja, zlasti v inozemstvo itd.
Razmerje med kraljem, ministrstvom fn parlamentom v parTamentarni monarhiji se navadno označuje tako, da morajo ministri biti vzeti iz parlamentarne veČine. Toda to more biti kveč-jem zunanji znak posebnih v parlamentarni monarhiji vladajočih razmer. Ni potrebno, da bi vedno morali b!15 vsi ministri parlamentarci V naši državi n. pr. vojni minister še n i k o i i m bfl parlamentarec. Ta minister, če je aktivni oficir po čl. 7. ustave, celo ne more biti voljen, on niti aktivne volilno pravice nima.
Da se aV>selejo cilji parlamentarna monarhije, zadostuje, da uživa ministrstvo zaupanje parlamenta. Bistvo parlamentarne monarhije, kakor se je razvila v Angllfi in kakor se je po tem vzjrledu posnemala v drugih državah, leži glob-Me kakor zirolj v izbiri ministrov. V prejšnjih časih je mogoče imela parla-
mentarna mona^hHa druge znake, sedaj jih ima bistveno sk Mui stvo se sestavi v soglasju z večino par-lamsnta: eden fah čmfteljev m >ra odstopiti kadar se to soglasje neha. Odstop ministra se imenuje ostavka, odstop parlamenta se pokaže v m z prs tu. Katsri teh dveh čfnitjljev naj odstopi je v gknniern odvisno od t^a, kako je parlament sestavljen. Angleška zgodo-vina pokale, da sc je že kak minister uspeino branfl prof! parlamentarni \ c-c"ini ako je imel splošno mnen'e sobe. To se da seveda preprečiti, ako je parlament izraz splošnega mnenja, Sploino mnenje ali vsaj večjega dela epftosnostl pa se more daj spraviti v sklad s parlamentom, ako se razširi volilna prav'ca r?. spfc šnost Kolikor mogoče splošna pravica je danes bistven pogoj par-lamentarne mormrhre. Usoda vlade so na odJoča vedno v parlamentu, temveč Že pri Volitvah. Soglasje med vlado in parlamentom nI več edino merilo. Drugo 5e važnejšo merilo |e soglasje med vlado in liudsrvom, t. j. volilci. Da ugotovi to dej€tvo. smo rudi monarh storiti v akci;o. Ako vlada ne vidi al! noče videti nesoglasja med večino parlamenta In veČino naroda, more monarh z v to svrho sestavljen.i Vlado (n. pr. iz j manjSme parlamenta) skaioščino razpustiti in novo volitvo razpisati Izidu volitev pa se mora ukloniti vse, rudi krali zlasti glede ustave in rrrtnistrstva. S tam je reScno rudi večkrat dlskuti-rano vprašanje kraljeve sankcije zako-noVw Iz besedila čl. 46. usravo: »Zakonodajno oblast Izvršujeta kralj in r i-rodna skupščina skupno«, bi se (' lo sklepati da sta obadva faktorja ena pravna, da ima tudi kralj svobodo reči svoj pristanek, da ima torej tal o. zrani absolutni veto. Tocfa fz prej otne-nienesra bistva parlamentarne monarhije sledi, da mu ta pravica ne m c pristojati absolutno. Ako s?o krali ncee ukloniti parlamentamemn sklepu in parlament ne volji krafa, preos* slecmjenni razpust skupščine in no . e volitve. Ce se novoizvoljeni par1 strinja z nazori razrmsčcneč;' men te gfecfe zaftonsfre^a načrta, ki je chd povod razpustu, se mora pariam tarru* monarh volji nove sknpSčrne nI o-rriti PoP.TiČne suverenosti nima v s a k Parlament, temveč, kakor trdi to tudi Aturfež W a 11 e r B a g c h o t. vsak novoizvoljeni parlament ker se tega rahko se smatra za izraz naro -ve volje.
Dobri kume Milan da le bil po službenih opravkih, zato da nam ni mogel naproti m nas pričakuje doma. je pojasnjeval Oašpar. Mi pa da se popeljemo kar z vozom. Zakaj, janec da se vrti na ražnju že skoro dve uri in da je treba pohiteti Prav čeden in masten eksem-plar da je.
Cvlalija je bila poparjena, zaradi sprejema seveda. Pa moja Žena. ki skuha v dveh loncih vse sama, tudi Nobenega oflcijelnega sprejema na kolodvoru, ne od župana, ne od župnika, nič belo oblečenih šolskih deklic v špalirju, nobene godbe, nič zastav... Pa da!
Ravno tako je izgledalo, kakor bi ta zadnja zapuščena posta ji ca na naSi dolenjski poti sprejemala prav navadne zemljane, čeprav je bfla med nami osebnost in posebnost Evlalijina in moja ženica, ki . . . Samo Fanjuška je bila ob Gašperjev! strani oči vidno vzrado-ščena, pa Evfrozirra,- ki so se ji smehljali med eni tedni z vso bohotnosfjo — da le ne bi poredni tiskarski škrat te ljubke besedice izgovoril pretrdo! seveda tudi.
Jaz pa sem smatral za potrebno, da vtijem v razočarani srci moje žene ia njene mJajle sestrice Bvlallje par kapljic hladilne tolažbe. Da je pač glavna stvar ta, sem dejal, da vrnemo kumu MSairu obisk, pa da ga ob tej priliki re-ftmo nadležnega janca. Šolska mladež da je Sla ns potiioioe za dva meseca te
ni da bi si zaradi nas, ki na vse zadnje tudi nismo bogvekai utesnjevala zlato svobodo. Oospodje župniki da molijo ob tem času brevir, česar končno kot dobri kristjani ne smemo podcenjevati in Župan da je šel spravljat seno, ker ima kot seljak tudi še druge dolžnosti pa godba da še ni zrela za javen nastop, da je v ostalem še vse ohlajeno od zadnjega deževja m da zastavam tudi treba primernega časa za oddih. Kratko in malo. da bi morda res zaslužili drugačen sprejem, pa da so nastopile- neizbežne tehnične ovire, kakor pri ueakonjo-njn nove službene pragmatike kd. Sicer pa da moramo tolmačiti poslanstvo gospoda adjunkta kot namestnika kneza
A. kot izraz nepričakovanega počaščen ia, ki bi ga bili brez dvoma veseli presvetli knez In škof sami tudi Mojc besede so padle na rodovitna tla, ro se pravi, v rodovitni srci zakaj prav kmalu se je pojavil sad: obe Sabijeni ž$-vaftci sta se pomirili
Pa čeprav zavolio jSDtsa nismo smeli tratiti dragocenega časa, je trebalo vendar re dobre pol ure, predno je selfak iz blntnje vasi pregovoril sicer čila, a vtled dolgočasne deževne dobe trenot-no neraapolof ena konjiča, da sta pridr-drala z lojterskim vozom po nas.
Evlalija, vajena na avtomobile, je zrela na to skromno pa pristno narodno prevosoo sredstvo sekam pouattovalnov
Ko pa smo bili že vsi na svojih prostorih, se tudi ona ni več pomiSljala.
Malo treslo nas je spotoma, ker je je bfla cesta močno posuta. Škodovala pa ta romantična vožnja ni nobenemu. Tudi EvialiB oer ki je bila vajena na avtomobile, in Eufrozini malo obilni zavoljo prele«tnih medenih tednov, ravno tako nič. Ves čas nas je ob levi spremljala molčeča Krka. na desni pa so nas pozdravljale številne gorice z gosto posejanimi zidanicami belimi rožami v zelenem vencu. Ob poti so posedale po ftžolovkah krotke grlice, nad njimi pa |e krozfi v smelih kolobarjih kragulj ter zavidno zrl na nje in nas, ki smo ga s smehom in vriščem odganjali od deviškega plena. Veselo je odmeval brč po ozki dolinici, stisnjeni med dvoje nizkih pK>gorij. Voz pa se je neokretna premetavaj z ene strani oeste- na drugo.
Dolom se je vedno bolj sogevaja ia ia nam je prihajalo tesneje. Vseeno pa je bilo zraka, prav dobrega dolenjskega zraka za vse voč kot preveč. Za nami je ostalo Gorenje polje, že nas je vodila cesta navzdol proti Oaberju, Nad nami, ki smo sedeli kakor na visokih trorrih, so se zapeljivo skUajale eblotene j&b-Jane, tako «» mote iena ni n*o*1s odo-i*Q naravnem« nagonu. Z saridfclvo okretnostjo je segla po nezrelem sada in si privoščila zakusko, ki je po njej v mestu zaman hrepenela. Tudi Evla-Mta ni drikOa rok kcttsoa. Higicsna Je.
lepa stvar, drzi pa samo takrat, ko opravka z rjudmi ki so študiraH medi« eteo. Obeh pri niurtefn rabtrtanjn ni mo-tS ntfi zetnlioradrrV. ki se je gol r&akcTrači! pred his":>. pljuni? v stran krep«*k tobačni založek in nekaj pogo-drnjal nad Škricasto požrešno gospodo.
»Dobro kaze, oče. Ne bo slabe letino, tre* Ali ste imeli kaj toče?«
Ce je človek vsled slabe vesti v zadregi, izblekne pač, kar mu pride na je*ik, samo da odvrne pozornost od sebe. Tudi moja žena in Evlalija sta bili teh misli. Vendar sta močno želeli da bi se vog črnipreje skril za ovinkom,
»Dobra, če Bog da, ampak ovc bi deiat s škrid nam Bo£ prizanesi, ki žto nezrelo sadje. Da bi jim pognalo iZ ... «
EvteHB m moH ženi Evmima hčer-katna, pa so feboffka Uteb zcmllorad-mkovemtr bTniroslovu dihala.
Pred svojo kulo nas >e pričakoval đdbri kante MIlan in ntm izrekel prisrčno dobrodošlico.
Nfrsrova dva spremljevalca, ferma-ča Tref in John, sta izrazila nad našim prihodom cKikritosrčrio veselje s tem« da sta nas zaporedoma park rat nasko-5tta m prav prijateljsko oblajala. Ko smo se S njima do dobra seznanili, smo o-tai ncrazdružljivi prijatelji obadva dni našega bora vic a pri dobrem kumu AUlsz&Ou
stran %
»SLOVENSKI     NAROD«   q n e 14. oktobra 192*,
Itev 235.
Parlamentarna monarhija;   hna le
nadaljno tendenco razvoja. Za odločitev takih važnih vprašanj, ki se pojavijo šele v teku parlamentarnega zasedanja, se dotlčnemu parlamentu odreka kom-petenca. Narod, volilci naj izrečejo svoje mnenje potom novih volitev. Tako se parlamentarni režim, zlasti tam, kjer obstoja parlament kakor pri nas, samo iz enega doma, lahko približuje tako z van emu referendumu, t. j. direktni ljudski zakonodaji. Po na§l ustavi prihajajo tu v požtev določbe o spremembah ustave. Naj izide predlog spremembe od kralja ali od skupščine, obstoječa, zborujoča skupščina  se mora
razpustiti  In  uovUzvotteua skupicma
sme sklepati samo o onih spremembah ustave, ki jih vsebuje navedeni predlog in ki so torej lahko bile predmet volilnega boja.
Ves ta parlamentarni režim ima seveda le tedaj kak smisel, če morejo interesi naroda res priti do terasa in veljave, kar je dvomljiva ako se volitve vršijo, sicer splošno, toda ločeno, le po volilnih okrožjih in ne tudi po slojih naroda. Mogoče se da sedanji parlamentarni sistem, ki novodobnim zahtevam vedno manj in man] zadostuje, v tej smeri le izpopolniti.
Mlinska In brzolaona poroElla
Narodna skupščina.
Priznanje zaslug borcem za svobodo in ujedinjenje, m Zakon o sodnikih. —i Zaključek plenarnih sej.
— Deogrsd, 13. oktobra. (Izv.) Včerajšnja plenarna seja narodne skupščine je bila popolnoma mirna in brez vsakega incidenta. Skupščini je predložil posl. Mihajlo Pavlovlć s tovariši zakonski načrt, ki priznava zasluge borcem za svobodo iz L 1876, 187S in 1912 do 1918. Ta zakonski predlog je zbornica odkazala posebnemu že izvoljenemu odboru, ki razpravlja o zakonskem načrtu glede priznanja zaslug bo-riteljem za svobodo m domovino.
Po končanih formalnostih je zbornica prešla k razpravi o zakonodajnem tolmačenju člena 30 zakona o sodnikih Iz L 1911. Po tem zakonu se imajo vpo-kojlti apelacijski in kasacljski sodniki po izpolnitvi 70. leta, dočim ustava določa vpokojitev po dovršitvi 65. leta. Ta člen ustave pa je državni svet razveljavil ter se je postavil na stališče člena 30 omenjenega zakona,
Post. Velja Popović le prečrtal poročilo dotičnega skupinskega odbora.
Posl. Pečic (dem.) le zagovarjal stališče, da se morajo pri tolmačenju tega zakona vpoštevati določbe ustave. Isto stališče zagovarja tudi minister pravde. Posl. Laza Marko vid (rad) bivši minister pravde je pojasnit da je prišlo pri tolmačenju tega zakonskega določila do nesporazuma.
Zbornica je na to soglasno sprejela zakonski predlog ministra za narodno zravje, da se zdravnikom priznajo leta, ki so jih preživeli v bolnicah za Časa vojne, za službena leta.
Predsednik Ljuba Jovanovic je nato imel kratek ekspoze o dosedanjem parlamentarnem delovanju narodne skupščine. Kronologično je navedel od skupščine sprejete jesenske sesije dne 19. oktobra z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. Dne 20. oktobra se ima voliti novo predsedstvo narodne skupščine.
Parlamentarni položaj.
COfiOD POSLANCEV. — STALIŠČE VLADE. — NOVE VOLITVE? — OPOZICIJONALEN BLOK. — Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Takoj po zaključitvi narodne skupščine so tekom popoldneva zapustili številni poslanci Beograd ter odšli domov. Nekateri klubi so imeli še kratke seje. Šefi opozicijonamih klubov so ostaH v Beogradu. V krogih veČine nuzrniotrfvajo parlamentarno srtuacijo, ugotavljajo, da so nastopile med demokrati In radikali ostro načefne diference, ki jfli bo težko odstraniti Parlamentarna večina želi v bodočem zasedanju s pravi H pod streho že zakon o rroSarinnh. zakon o bndgefu fn pa Invalidni zakon. Nato bi se Imefo pripravit! nove volitve. V parlamentu tuđi zopet živahno komentirajo vesti o prihodu nekaterih Ra-dićevih poslancev v Beograd. Dne 20. t. m. se ima voliti novo predsedstvo narodne skupščine. Radikalna veČina stoji na stališču, da se Ra<fiŠ6evi poslanci, Če bi eventnelno prispeli v Beograd« ne morejo pripustiti k volitvam predsedstva, ker njih mandati še niso verificirani, kakor to določa poslovnik.
AKCIJA ZA USTVARITEV OPOZICI-JONALNEGA BLOKA-Šefi opozicijonalnih parlamentarnih klubov so ostali v Beogradu, dočim so njih somišljeniki skoraj vsi odpotovali. Opažati je Živahno akeiio za ustanovitev kompaktnega opozicijonalnega
Kume Milan je lovec in ribič tudi. Poleg tega Še uradnik, ne državni, hvala Bogu. Pa to je Čisto postranska stvar. Na levo iz predsobe ima pisarno, na desno sobo za Trefa in Johna, za to sobo pa spalnico, Bog mu daj počitek sladak, kadarkoli si ga zaželi. Po vseh stenah naokoli same lovske trofeje, Bog mu daj lovski blagor. Lepo je zavarovan pred tatovi in lopovi, upam, da pred nežnim spolom tudi. Tref tn John, oče In sin, sta mu zvesta Čuvarja. Pa tudi to še ni glavno. Glavna reč je njegov ljubi samski stan, k čermrr sem irra v odsotnosti svoje žene, ki skuha v dveh loncih vse sama, že ponovno častita!
»Cas je, da gremo. Janec bo goden za pol ure. Jedva streljaj imamo do nJega. Zato kozarec vina ne bo škodil. Pa črešnjc sem pripravil za Evlalijo, pa za te seveda tudi,« je kume Milan, Siska vrli poglavare, namignil moji zeni
Pa smo šli. Moški sveatf s! lepe Udomačene narodne šege na kozarec 'dolenjca, Evfrozina, ki ljubi poleg Boštjana, čez vse narodni prigrizek, nad konec suhe kranjske klobase, ostale ženske pa nad veliko latvico — debelih brus ta vk.
Kmalu smo si za silo opomogli. Za silo, namreč namenoma, ker je bilo treba še prav resnega uvaževanja zavoljo janca na ražnju. '
Ne prestrma pot nas je vodila za Milanovim dvorcem med smrečjem in jelovino navzsror. Tref fn John sta kmalu zavohala prijetno bližino pražečega se janca. Solnce se je počasi nagibalo k zatonu, mi pa smo šele prišli, da pozabimo za par ur na vsakdanjosti to
bloka, ki bi imel nalogo z vsem! razpoložljivimi sredstvi strmoglavttt sedanjo homogeno vlado. V opozicijonalnih krogih je ideja takega bloka dobila precej pristašev in vživa večje simpatije, V ta blok bi imeli vstopiti demo-kratje, klerikalci, muslimani in zemljo-radniki. Vodja demokratov Ljuba Da-vidovič je tekom včerajšnjega dneva imel posebne konference z voditelji ostalih opozicijonamih klubov dr. Korošcem, dr. Spahotn in Vojislavom La-zlćem. Vsi Šefi ostanejo v Beogradu toliko časa, da definitivno rešijo vprašanje načelne taktike opozicljonalnega bloka. Opozidjonalni blok bi imel predvsem doseči sporazum, kako nastopati pri volitvah novega predsedstva narodne skupščine dne 20. oktobra t m.; kakor je posneti, namerava opozicijonalni blok postaviti lastno kandidatno listo za vse skupščinske odbore in predsedstvo.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
— Beograd, 13. oktobra. (Izv.) SnočI je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala tri ure. Ministrski svet Je razpravljal predvsem parlamentarno-poiitično situacijo. Razmotri val se je tudi delovni program za bodočo sesijo narodne skupščine. V razpravo je prišla tudi razdelitev uredništva po kategorijah v smislu nove uradniške pragmatike. O seji ni bil izdan nikak komunike. Kakor doznavajo politični krogt, je ministrski svet razmotri val tudi vprašanje prihoda Radlćevflt poslancev v Beograd. Vladini krogi pričakujejo, da prične med parlamentarnim odmorom dr. Korošec v Zagrebu akcijo, da pregovori Radičevce za sodelovanje v narodni skupščini Vlada sama je storila primerne korake, da dozna stališče in položaj na Hrvatskem m v Sloveniji.
i— Beograd, 13. oktobra, (Izv.) Minister za socijalno politiko dr. Peleš je snočl odpotoval iz Beograda v Zagreb tn v Ljubljano. Po njegovi izjavi Je njegovo potovanje popolnoma privatnega značaja. Nasprotno pa so opozicijonalni krogi prepričani, da potuje v gotovi politični misiji.
VOLITVE V AVSTRIJSKI PARLAMENT IN KOROŠKI SLOVENCI.
— Dunaj, 13. okt. (Izv.)' Za 16. offt so 'določene volitve v avstrijski parlament Volitev se udeleže tud! koroški Slovenci Na Oraalščenskem je živahno gibanje med tamošnjimi Hrvati, da se volitev samottol-oo udeleže. Mod koroškimi Slovenci je op* ž a ti odločen odpor proti nemški agitaciji. Nemški agitatorji prirejajo v slovenskih krajih shode, pa se Jih nikdo ne udeleži. Nemški agitatorji so skušali z agitacijo po gostilnah, a tudi ta je bila hree* uspešna.
VOJAŠKE PRIPRAVE SOVJETSKE RUSIJE.
— London, 12. okt (lav.) »Monlngpost« Javrja Iz Moskve: Sovjatska vlada Je izdata naredbo, da st Imajo vet Rusi, bivajoči v inozemstvu odzvati porivu se pov-ratek, da odslužijo vojaško flufbe. Diploma ricni zastopniki sovjetske Rusije imajo nalogo preskrbeti popis imen v Inozemstvu se nabajajocih Rusov. Po poročnih hi Moskve le opafoCI Ihatani laikih eea ona* noltehl M
Katastrofa Nemčije.
ZLATA VALUTA. —  RAZPUST PARLAMENTA?  ~m  SAKSONCI ZA SKUPNOST NEMCUE.
— BerUn. 12. okt (lav.) Finančno ministrstvo namerava zlato valato posta vin n temelj gospodarstvu. Nekatere banke to uvedle račune v »Tausendmark«, t J. za enoto Jim le bankovec 1000 mark.
— Berlin, 12. okt (Izv.) Iz vladnih krogov prihaja vest« da hna vlada v rokah dekret predsednika zvezne republike za razpust državnega zbora, če ne sprejme po-oblastllnih zakonov na Jutrišnji seji.
— Pariz, 12. okt (Izv.) Francoska vlada Je Izjavila, da ne more sprejeti verbalne note nemške vlada.
— Drezden. 12. okt (Izv.) Na "današnji seji saksonskega parlamenta se Je predstavil novosestavljeni komunisrJČnosocfjall-stični kabinet. Izjava ministrskega predsednika Izraža odločnost nastopiti proti vsakim monarhlstičnim poskusom in Nemčijo ohraniti kot republika Vlada bo posebno nastopila proti grofu Westorpu, ki Je izdal geslo >DoIi z mariizmomU -Glavno borbo bo nova vlada vodila proti monarhistom za republikansko ustavo. Vlada bo tudi povsod branila načeto skupnosti Nemčije.
BERLIN BREZ KURJAVE,
— Berlin. 12. okt (K.) Na včerajšnji seji občinskega sveta je veliki župan Izjavil, da so zaloge premoga v Berlinu izčrpane. Mogoče Je tudi, da bo dobava plina v kratkem popolnoma ustavljena, ako se merodajni faktorji ne pobrigajo za zboljšanje sedanjih neznosnih razmer
Anglija za inflacijo v pomoč brezposelnosti.
— London, 12. okt (Izv.) Listi razpravljajo o načrtu, sestavljenem v pomoč brezposelnosti, ki priporoča opustitev deflacije in vrnitev k inflaciji. Politični in finančni krogi živahno komentirajo namen vlade, da se opust defla-cijska politika, katera se je izvajala že toliko Časa. Nekateri Člani vlade so baje zelo zavzemajo za izpremembo, ker jo smatrajo za odpomoč proti brezposelnosti. V industrijskih krogih, so mnenja različna.
— Pariz, 12. okt (Izv.) Politični in finančni krogi so zelo vznemirjeni vsled poročila o opustitvi angleške deflacii-ske politike, ker pričakujejo od nje odmeve tudi v inozemstvu. Francoski ekonomisti izvajajo, da je angleškega obtoka sedaj 282 milijonov šterlingov in nameravani po višek 100 milijonov šter-lingov pomeni zvišanje obtoka nad tretjino; kaj bi se zgodilo s frankom, ako bi te v enakih proporcijah pomnožil francoski obtok za trinajst ali štirinajst milijard? Ekonomist Albert Petit pravi, da je inflacija vedno vabljiva s početka, toda kmalu spravi finance v zmedenost iz katere ni Izhoda. Ako se Anglija odloČi zanjo, bo to dramatičen eksperiment. To je skok v negotovost, polno nevarnosti. AH je mogoče, da se hoče postaviti Anglija na strmino, po kateri so drčali nibelj, marka in krona? Skoro neverjetno, ako se pomisli, kako se je Angleška junaško trudila, da spravi šterling na višino dolarja, »Liberte« pravi da je Angleška hotela doseči enakost šterlinga z dolarjem, da plača Zjedmjene države brez pomnožit\-e stroškov. Ako pa šterling pade proti dolarju, se bo dolg Angleške pomnožil v proporciji ker bi bilo potrebno večje število šterllncrov. da se plačajo dolgovi v dolarjih. To bi imelo vpliv na ves denarni trud in na dolgove zaveznikov. Ekonomisti svare francosko vlado pred morebitnim posnemanjem angleškega namena glede inflacije.
Vesti iz Italije,
— Rim, 12. okt. (Izv.) Ministrski svet je določil odškodnino družinam
umorjenih Članov italijanske vojaške misije za razmejitev med Grčijo in Albanijo. Družina generala Tellinija dobi en milijon lir, družine drugih članov 200.000—500.000 Ur. — Ministrski svet se je pečal g uradniško pragmatiko in določil v glavnem izenačenje gmotnega položaja uradnikov, zboljšanje razmerja med plačo in važnostjo čina ter zagotovitev primerne izbire pri napredovanju. Temeljna lastnost nove uradniške pragmatike obstoji v tem. da se plače ne določajo več pd pozamezmh panogah, marveč se odmerijo enakomerno in se izključijo posebni izredni ukrepi za posamezne kategorije.
— Rim, 12. okt (Izv.) Italijanski parlament bo sklican najbrže na 27. ali 29. novembra. Mussolinl pripravlja velik govor o Italijanski zunanji politiki Senat prične s svojim delom &. nov
.vembra.
— Madrid, i*. 0kt. 0*v.) Španski kralj Alfonz pride v Rim začetkom novembri. Olivni namen njegovega po-seta je, da bi dobil podporo Italije za ipansko ekspanzivnu politiko v srednji fn južni Ameriki Za to politiko se ogrevajo v posebni meri španski Jezuitje, ki •o glavni delničarji pri največji španski parobrodni transatlantski družbi
SESTANEK DR. STRESE-MANNA IN DR. SEIPLA.
— Berlin, 12. okt (Izv.) V nedeljo 14. t m. odpotuje državni kancelar dr. Stresse-maa v Dragane, kjer se sestane v ponedeljek 15. t m. s avstrijskim državnim kaneelar-
Ljubljana, 12. oktobra.
Občinski tvet slovenskega kol turneja središča se je dar..;s spremenil v polltlčno-pariamentarno areno, v kateri so klerikalci v tesni zvezi s tvojimi vernimi zavezniki — komunisti izvedi! prvf poskus, kako finančno ta obenem moralno zadati globoke rane Sokolstvu — predvsem Sokolu I. radi ponosnega Tabora. Kljub vsei jezuitski kaamlstlkt kljub nizkotnim napadom na Sokola od strani klerikalnega podžupana, kljub strastrpolniin izbruhom komunističnega voditelja na celokupno Sokolstvo so mogočno odmevali vzkliki narodne manjšine: »živel Sokol! Sokolski dom na Taboru bo ostali«
Danainja sala občinskega sveta Je bile Izključno posvečena — Sokolu. Nasprotniki Sokolstva — klerikalci in komunisti — so z vsemi silami In napori navalili na sokoisko Idejo. Predmet skoraj poldrugo uro trajajoči kuIturnopoHtlčnl debati o Sokolstvu io tvorila prošnja Sokola I. zta podaljšanje roka za zgradbo telovadnice na trgu Tabor.
Klerikalno- komunistična večina fe to prošnlo odklonila.
Tekom debate so se rrnern! socijalisti odlikovali po taktu in prevdarnostl. Ugoto-viti je treba, da so se socijalisti ire«*oma zavzemal! za Sokola I. In da niso glasovali za klerikalni predlog odklonitve.
SEJNO POROČILO. Zupan dr. Lj. PeriČ je ob 13.30 ot-voril javno sejo. Inmstanrajoč sklepčnost s pripombo, da se nadaljuje v četrtek prir-Četa debata o avtonomiji mestne občine.
RESOLUCIJA GLEDE AVTONOMIJE.
Obč. svetnik Ivan Č e i e s n I k (soc.) je na podlagi medsebojnega dogovora pre-čltal protestno resolucijo občinskega sveta proti nameravani omejitvi samouprave mestne občine. Resolucija v utemeljitvi veli, da bi mestna c*?čina ljubljanska smatrala v »z kršno omejitev avtonomije za nezaupanje ?n ZalHev svobodcflnbla In demokratičnega čuta, ki }e stoletja ukoreninjen v srcih ljubljanskega prebivalstva.
Protestni tenor resolucije pa se je na zahtevo opozicije spremenil od prvotnega v tem smislu:
»Ko se astvaria moderen občinski rod, naj so samoaorava občin« še bolj raršlrl, nadzorstvena pravica države pa nredl tako, da bodo Izključeno zlorabe avtonomije na eni strani, upravno sodstvo pa naj na drugi strani zajamči, da se nadzorstveno pravo ne zlorabi za šikane.«
Županu so naTOČa, da to resolucijo sporoči ministru notranjih zadev, obenem pa tudf predsedstvom obč. uprave v Beogradu In Zagreba, da se velfke občine naše države posvetujejo radi skupnega nastopa, da se 2 njfmi doseže črni boljši zakon o upravi in samoupravi mest Beograd, Zagreb In Ljubljana.
Obč. svet. Ivan M a k u c (knm.) Je prečital v Imenu komun!stičnega kluba odvojeno izjavo, ki je proti monopolizirani vladi buržuazije ter podiva delavce tn kmete v »enotno vojno fronto proti diktaturi kapitalističnega razredia za upostavo deJavnko-kmečko vlade«.
Oorl omenjena resolucija je bila nato soglasno sprejeta.
PROMETNE OMEJITVE.
ObČ. svet Josip Tur k (dem.) je prečital daljši nujni predlog glede prometnih omejitev oz. reeksredicije, Izdanih na podlagi novejših odredb železniške uprave.
Nujnost tega predloga v zvezi z dodatnim predlogom, da se premog ne sme smatrati kot sezljsko blago in toraj tudi ne sme staviti v vlilo tarifo. Je bila sprejeta.
PROTI UKINJENJU MEDICINSKE IN TEOLOŠKE FAKULTETE.
Obč. svet. dr. Val Rožič (kler.) je prečital nato daljšo protestno Izjavo proti nameravani nkinitvl medicinsko In teološko fakulteto v Ljubljani.
Ob?, svet dr. L e m e ž (kom.) se je pridružil protestu glede ukinitve medicinske fakultete s pripombo, da teološka fakulteta m pravi  znanstveni  del univerze.
Prvi del resolucije glede medicinske fakultete je bil soglasno sprejet, drugi del glede teološke fakultete pa z večino glasov.
DNEVNI RED. Občinski svet Je na to pričel razpravo o točkah dnevnega reda. Najpreje so bila poročila  personalnoTvravnega odseks.
STANOVANJSKO RAZSODIŠČE. Obč. svet. M i h e v c (soc.) je predlagal, da se ugodi proSnr* stanovanjskih najemnikov in da se fz imenika razsod'SČa Črta dosedanji zastopnic hlSnlh posestnikov Ivan Preiih, ker ni več posestnfk. Predlog je bil sprejet in je bilo v razsodišče Izvoljenih 5 razsodnikev-posestnikov In 6 razsodnfkov-najemnikovt Slovša, dr. Požar, Orehek Matej, Ig. Pečjak in Rojina Anton, dalje Cvek. Ooknajer, SedeJ, Lebaa, Rozman in dr. Rožič.
LICEJSKI KURATORIJ. V kuratorij mestnega liceja je bil mesto odstopivsega dr. Brcclla odslan obč. svet dr. Valentin Rožič.
REVIZIJA CESTNE ŽELEZNICE. Poročevalec personalnopravnega odseka je dalje podal Se daljše poročilo o reviziji uprave cestne električne železnice, ki jo je izvedla posebna od občinskega sveta določena komisija. Komisija je pred drugim ugotovila, da se skuSa družba cestne električne železnice na nelojalen način Izogniti obveznostim iz pogodbe, sklenjene z mestno občino. Pa prikrije mesrni ohči-letni dobiček, je družba napravila Ti r*z-Učna konta, kamor so se steka i večji zneski, ki jih sedaj komisija zahteva kot izplačilo mestni občini. Revizijsko poročilo laktov, kako  (t  hita ohfltna
oškodovana. Med drugim omenja poročilo, da je družba Iz povišana vožnja od 2 na 3 krone v smislu predloga obč, avot. Turka ni izplačevala 20 v mestni občini za stanovanjski fond, marveč Je denar oddajala direktno ▼ družbino blagajno. (Obč. svet Turk: »Lepa druftal«) Mestna občina bo sedaj zahtevala, da te JI odvajajo ti zneski za stanovanjski fond mesečno, posebno od 1. novembra dalje. Poročilo dalje konstatira, da dražba le ni napravila letne bilance za leto 1923, čeprv Je £e mesec oktober. (Klic c*č. svet Turka: »Nimajo časa! Al! pa ne rnajolc)
Obč. svet j« vzel na znanje revizijsko poročilo ter odobril zadevne predloce.
NAGROBNI SPOMENIK IVANA RESSLJA Na pToSnjo   »CelkoslovasTce Obce« v
LJubljani je občina tudi formalno sprejela nagrobni spomenik chrudimskega rojaka in velikega rrumitelja Ivana Ressl;a v svoj* oskrb in varstvo.
SPOMENIK IVANA CANKARJA.
Občinski svet je dalje vzel na rn^nfe poročilo o postavitvi spomenika Ivanu Cankarju, Ketteju ln Murnu na prostom, W je na pokopališču pri Sv. Križu pripravljen za spomenik Lundru in Adamiču. Dovoljena je začasna oskrba spomenika Ivana Cankarja gdč. Mileni Rohrmannovi.
Obč. svet Ivan Tavčar (nar. soc J je vprasal  župana,  kaj  je  s posta spomenika narodnima mučnikoma Ltsndni ln Adamiču. Pozval ga Je, naj Čimpr?: poda inicijativo za postavitev tega spomenika.
KLERIKALNA  BORBA PROTI  SOKOI U«
Klerikalno kleveto proti Sokolstvu. — Zupan v stlskL — Viharni prizori
Poročevalec personalnopravnejra od-odseka, obč. svet. in predsednik Orlovski Zveze Josip Pire je okoli 19. prešel na šesto točko svojega poročila, na prošnjo telovadnega društva Sokol L za podaljšanje roka za zgradbo telovadnice na trgu Tabor.
Poročevalec Pire Jo elnijno in hladnokrvno prečital kraiek predlog tega odseka, ki se glasi: »Občinski svet skleni, da se prošnja za podaljšanje roka za zgradbo telovadnice na Taboru, določenega do 21. februarja 1924M odkloni. (K-icI ogorčenja na desnici: »Skandal! prav dobro ste začeli!)
Poročevalec je razgledal svoje klerl-kalno-komunis*icno vrste, /upan je molčal, nastal Je v zbornici momentano splošen molk. Za tem se je takoj pričela živahna, zelo zuačilna in proti koncu najburnejS3 debata.
Obč. svet Josrp Turk (dem.) Je v Jedrnatih stavkih pojasnil položaj Sokola I. In politične šikane sedanje veJIue n»TTam Sokolstvu. Med drugim je Ksvafal: »Meseca Junija ti. je dniStvo prosilo za podaljšanje gradbenega roka. Sokol I. ho!e na trgu Tabor postaviti krasen kulturno pomembni lasten dom — kras Ljubljane. Takega doma pa ne more zgraditi, če se mu re podaljša rok ta bo Sokol primoran zgraditi manjšo telovadnico. Ni potrebno duhov razburjati In ni nobenega razloga za od-klonltev. Ubranil! ne boste gradnje, ftal bo Sokolski dom, ker imamo toliko fl.tanč-ne moči na razpolago. Ako odklonite podaljšanje, borite to Iz nagnjlvostl! Treba Je pomisliti, da je bila proJhUa vložena 13. junlia ln Je Sokol sedaj za štiri mesece na Bcodl
Obč. svet LIkozar (dem.) je v kratkem govoru apeliral na večino, nal ugodi prošnji, naglasujoč: »Sokola se ne morete Iznebitl! Ako Iz samo nevo?IJWostl ln nagaJlvosH odklonite, boste Sokola sicer primorali zidati v neugodnem časa In mu s tem povzročite ogromno Škodo, zgradbo samo pa no bosto preprečlll.c
Do tu Je klerikalna večina 5e pTece} mirno postnfala izvajanja opoziclic. Ko 'e pa nastopi! prvi temperamentne:!! govornik, ki je pokazal na nelojalno postopanje ve>čine, je nestal v zbornici velik vihar.
Obč. svet. Ivan Tavčar (nar. soc) Je najpreje konstatira!, da danes ne cre več razpravljati, ali je proster na Taboru primeren za zgradbo Sokolskega doma. vprašanje je re?eno In nesporno. Sokol je priSel v poset prostora, ki mn ga ne more nihče vzeti. Danes gre samo za drugo vpraSanje, gre za to, če občinski svet ugodi prošnji za podaljšanjo roka.
Govornik Je drastično osvetlil hinavsko postopanje veČine. V gremija je večina razpravljala o Sokolskem domu. Tam se Je razpravljal načrt ta tudi vprašanje, da se zgradi lepo monumentalno reprezentativno Poslopje. Večina tedaj nI ugovarjala. Tam v gremiju Je bilo brez vsakega pro* testa sklenjeno, da se Sokolu rok za gradnjo podaljša, drugače Je bilo potem v per-sonalnopravnem odseku. Ta odsek Je sklenil, da so rok ne podaljša. To |e bilo skrajno nelojalno postopanj© od vašo strani!« (Obč. svet. dr. Lemež glasno vzklikne: »Sokol je napadel Delavski dom! Kdo ie napadel delavski dom?c)
Na te medklice Je govornik odločno reagiral, da noben član Sokola ni bil udeležen pri napadu na Delavski dom. Govornik Je še enkrat ponovil, da hna vtis, da Je to postopanje proti Sokolu skrajno nelojalno. (Obč. svet. dr. Lemež ln ostali komunisti: »Kdo Je napaled Delavski dom? To je veliko vprašanje!«) Govornik Je konstatira! ,da stoje komunisti In nekateri socijalisti popolnoma pod patronanco SLS, ki skuša doseči proti Sokolu svoj politični efekt v šentpeteTskem okraju. Zagotovil je končno veČino, da so bo Sokolski dotu kljub vsem šlkanam vendarle zidal. Sokolske Idele no bosto nnlčlll! Na Taboru bo stal Sokolski dom!« (Klerikalci In komunisti: »Samo izzivate!«)
Obč. svet. In podžupan dr. Ivan Stanovnik (klerJ Je začel cinično govoriti! »Nisem sovražnik Sokola I« — V zbomld je nastal vihar, na galeriji klici ogorčenja. i Ptaniia.it uovoriala. la frolfiUralai »Kdo
srev. 235.
•SLOVENSKI   N A ki)!)«  dne 14 oktobra 1923.
Stran 3.
e sovrainflc!  H mavec liraavAlt« Ha zarji se }e obenem začni pisk.)
Ponovil je dr. Stanovnik: »Nisem sovražnik Sokola, pač pa prijatelj Orla, ki |e
kdtumejše In organUactjsko bolje drnšrvo, ironični klici: »SevedaU) pa Orh* ne bi
^volil zazidanja Tabora. Oovornfic se Je ialje skliceval, ds to bffi tndl proti zazida vi nekateri Sokoli Ur Je predlagal, da bi bil najboljši Izhod iz te situacije, ako bi Sokol trg Tabor po prodajni ceol nazaj odstopfl mestni občini, ter si postavil telovadnico kje na — periferni. Občina bi dala tudi primerno odškodnino. (Obč. svet. Turk: »Saj nimate denarja!«) Po Stanovnika vem predlogu naj bi se na Taboru zgradbo mlekarno, otroški arrrbulatorij tn otroško igrišče. Koncem svojega govora Je v relo nečednih besedah obsipal delovanje sokola L, čes", da samo noč in dan kroka. (Obč. svet. dr. VI. Ravnihar in ostali: »To nf res! To je nesramno podtikavanje! Tudi Orli Jrrokajo!« Klic: »Pa Se kako!«)
Obč. svet. Fran R u p n i k (nar. soc.) e  v  točnih  izvajanjih opozarjal občinski *vet na veliko škodo, ki jo bo trpel Sokol T.. če se ne ugodi prošnji. Ze sedaj slnne ^kola    taborišče nad 4   in pol milijona
r*>n. Apeliral je na socijalistične tovariše, 11   prlasafeto  za   Sokola,  keT  je napredno
rjlhimo društvo.  Med  njegovim govorom un ugovarjali komunisti in klerikalci. Ko-n"u?*ti so 7or>et ponavljali očitek, da so 'M; napadli Delavski dom. Obe*, svet. Tg. Mihevc (soc. dem.)
• krotko preciziral    staližče socijalistov 'am Sokolstvu in tudi omenjal razloge
• '   '   ;e   sociialfsticm   fr.inkcija   v bivšem "<*m sveta cl^sovsla za prodajo Ta-
dovolil r-a si te nekaj izpadov na So-v«vo, češ da Je avantgarda meščanstva, -* d« le strankarsko.
Tekom te debate je nastal v zbornici vedno večji virur 'n hrošč. Hrošč se je po-'*~el. ko se prijavil k besedi obč. svet. dr. ' ' - J:m!r R a v n i h a r. Njegova Izvajanja «tn h?la   popolnoma  m?rra  in stvarna:
n»or dr. Ifl. Ravtr'hsrls.
Samo ob sebi ja umevno, da ne bom r? na 7bndljive opazke g. dra. Sta-
qn,rtilka, ker smatram, da Je Sokelstvo rrv^rno nad takimi napnc'1 in najsi taci
— :•.„.•„;,-> od tn7:o čisth-redne strani kakor *e sf'J->TiH podžupan Utfbliansftrega mesta. jr->rn;+-A?r;j-n pa napram njegovim trditvam, fe? da niti vsi Sokoli rr?o za zazidavo Tabora, da 'o danes enodušnr: volla vsega Snkolstva. da se dvigne na Taboru Sokol-sk* dom ter da lo ta volfa postala srčm zel'a tega SokcJstva. Ne stopam pred Vas, irspodie občinsSrj svetniki, kot starosta FSS, č'~ar nekakšna oftclfefna dolžnost bi bila. da priporoča prošnjo telovadnega društva Sokola I. Tudi nI moja namera, da bi vam govoril o pomenu In vrednosti misli sokolske za naš narod, kakor za slovanske narode vobče, za njihovo medse-bojno zbližarrje hi solidarnost. Rečem le na kratko, da vfdl Sokelstvo svoj neposredni čili v dviganju svojega naroda rta viSlo stopnlo kultnre. n ravnosti lo duhovne Izobrazbe, a to predvsem na temelju telesne odgoje. Torej cilj, ki bi moral bfti več ali manj blizu slebrnl resni stranki v narodu, ki Jej je mar! dobrobit tega naroda, ki ga pač vsaka strada skn?*a doseči na svoj nač!n m po svojih metodah. Zategadelj mislim, da se glede predmeta, ki le v razpravi, lahko dvignemo na neko vlHe stališče, vzvišeno nad strankarsko ozkosro-nostio ali celo politično mržnjo. — A če greste s te??! stališča, potem rrtoram le reči, da se prošnia po svoji vsebhri sama priporoča. Vsi pomisleki, ki so se nefrd«} bili Iznašali in se še danes Iznašalo proti odstopa onega dela trga Tabora In ki mH opravičujejo z razlogi esteskega, zdrav-stvenega m humanitarnega ruacata, bnajo
— bodimo odkriti — največ potrt tčno ozadje. Naj g. dr. Stanovnflt svoje mrslt še tako lepo prebarva, njih pravega namena ne more prikriti. Na drog! strani pa Je one pomisleke nazorno odpravila resničnost, ki se kafe pred našimi očmi. Na Taboru se je zgradbo lično letno te!ovad!3Če, ki Je zlasti v estetskem ozira prav srečno zamenjalo preišnje nevredno staflje, bolj nodobno izmami kakor pa mestnemu trgn. Pridobil je Tabor, pridobila vsa njegova okolica. V drugem pogledu fTprememba ne samo, da nI škodila zdravstvu, ker nfrl ne primanjkuje zraka, niti svetlobe ter Je še dovolj prostora, da postavite kake Jrto-pf za od poč i tek na svežem zraku; nasprotno, vzhodna LJubljana je prtdobfla
priliko, da nudi svoji mladhrl telesno vadbo na prostoru, ki je v htgljensSrem ozira neoporečen. Projektirana stavba bo vse te vrednote le še povečala ter bo za ta dei našega mesta v vsakem oziru pridobitev. Tujcu boste lahko s ponosom kazali bodoči naš Tabor, s kakršnim se bo moglo ponašali le maloktero mesto In ta tujec bo moral odkrito priznati, da Je Ljubljana ambi-cijozna dovolj, da hoče v pogledu vzgoje svoje mladine In svoje kulturnosu* prednjačiti drugim mestom. Moramo biti le hvaležni organizaciji. In naj bo tudU so*o!ska, ki se ne straši žrtev m požrtvovalnosti, da z lastnimi sredstvi ustvari nekaj lepega m velikega — tudi v idejnem smislu, kar b! bfo ponos naši bel! UnbUanl. Od mesta samega ta organizacija ne zahteva drugega, kakor nekaj dobrohotnosti. — Ako se prostora še n! bilo Izgradilo, kakor se je nameravalo, tedaj napram temu očitku dr. Stanovnika poudarjam, da so temu vzrok nepremagljive In neprevidne težkoče. Ob sklepanju pogodbe smo bili mnenje, da bodo v doglednem času vse naše razmere toliko urejene, da se bo lahko gradilo s nimemiml takrat preraču njenimi stroški. Nihče ni pričakoval, da bodo cene kar tako porastle ter da bo vrednost toliko padla, da postane vsak normalen proračun Huzo-ren. To so edini razlogi, da se s stavbo še ni pričelo. — Upam gospodje, da boste uvideli te razloge in predvsem na vašo uvidevnost apeliram, ko predlagan ▼ fanenu eposi?«!*;  de ee ureenjl
Apeliram pa zlasti še na oni del vaših volilnih proglasov in programov, ki v lepih besedah poudarjajo, da vam hoče telesna In nravna vzgoja mladine biti prva briga. Danes vam je dana prilika, da lahko uresničite del tega svojega programa. Naj beseda meso postane. (Viharno pritrjevanje m ploskanje pri opoziciji in na galeriji.)
Obč. svet. Fran B o n a č (napred.) le v Imenu pridobitnih in trgovskih krogov apeliral v kratfdh izvajanjih na večino, da se podaljša stavbno dovoljenje. Sokol ni društvo kapitalistov, je društvo, ki izključno skrbi za čim popolnejšo vzgojo telesa in duha naše mladme. V Sokola ima vstop vsakdo brez razlike stanu delavec, uradnik siromak m bogatin. Rotim vas, da ne zre-te v Sokolu nobene strankarske institucije. V Sokolu do danes nI politike.
Obč. svet. dr. Milan L e m e ž (kom.) je nato skušal enostransko analizirati delovanje sokolstva pred vojno' v Avstriji in na Madžarskem Tyrš in Fdgner sta si zamislila Sokolstvo kot organizacijo revolucionarnega slovanskega meščanstva proti avstriisko-ma d carskemu režimu. Po polomu in po končani svetovni vojni pa je Sokolstvo zašlo na druga pota. Voditelji Sokolstva so postali politiki in zastopniki reakcionarnega režima, ki je ustvaril zakon za zaščito dr?ave. (Ugovori in klici: »To nima s Sokolstvom nobene zve-o1«) Komunistični govornik Je sedaj začel v strestnih rzbrrthih napadati Sokelstvo kot eksponenta reakcionarnega režima. (Klici: ^Sokol je kulturna organtnacija!«) Sikol je v zvezi z Or;uno! (Protestni klici ta desnici: »To ni res?, To ni res! To je laf«!) Ozke vezi so med Orjuno. Sokolstvom in reakcijo« ^rnfrrl političnimi strankami.
Komunistični voditelj je med bočnimi in Ogorčenimi protesti zakijiičH svoj govor: »Če gJasnJemo prof! prošnji Sotcefa L, storimo to v znak protesta.«
Obe. svet. Turk Je odločno protestiral, da župan ne varcie opozicije ter zahteval, da dr. Leme* prekliče žaHtve. Med velikim viharjem je končno Lemež skušal opravičiti svoj napad proti Sokolstvu, Izjavljajoč, da nI očital, da so Delavski dom napadli Sokoli. Zupan je pa Je na to kratko konsta tiral, da ?e Lomež dal zadoščenje opozicf jf.
ObČ.  svet.  Ivan  Tokan   (soc. dem.)
Je v res mirnih Izvajanjih pametno in logično rnrmc'rival razmerje Sokoli I. do mestne občine. Priznal ie. da je sedaj Tabor s knpno pogodbo postal IzHiečra fest Sokola 1., da so nra posesti ne more odvzeti na neben način mostne obč-"na. Soda! Je dana edina možnost, da se na Taboru postavi monumentalna zgradba, ki bo ponos In ugled mestu samemu. Ker je Sc4col 1. Pripravljen postaviti tudi moderno kopel. Je za to. da se mestna ebSfta prične posvetovati % ra^topnncf Sokola. Govornik Je končno predlagal: Zadova Sokoi^ ?. m*3 se vrne persornlno-pravriemn odseku. Id mtl stopi v Stike z zastopniki Sokola L v sv; ho sporazuma.
Obč. svet. L I k o z a r (dem.) je končno Še enkrat apeliral na večino in jo opozarjal na dve alternativi: ali ima Sokol cenefšo In lepšo zgradbo, če se mu dovoli podaljšanje, al! pa dražjo in slabelšo, ako se mu ne dovotl. Preprečiti gradbe ne morete Sokol I. bo zidal, to veste.
Debata Je bila zaključena.
Po nekaterih ugovorih je župan dal na glasovanje osebni sorermnjevami predlog obč. svet. Ivana Tokana.
Dvignile so se roke. Glasovala le za predlog kompaktna desnica 13 svtt. in pa 4 socfjallstl. 2npan je že hotel kratkomalo konstatirati, da Je predlog propadel, ko je opozicija zahtevala, da naj se glasovi štejejo.
Za predlog Je bilo 17 glasov, proti predloga pa 20. Predlog Je propadel
župan Je nato odred8 glasovanje ra odklontrvetrt predlog fmančaega odseka. Zanj Je zopet glasovalo 20 glasov strnjeni klerikalci In pa komunisti. SocfjaBsrl so* se glasovanj« vzdržal!. Predlog Je bfl sprejet Ugodno za Sokola I. so glasovah* socijalisti Ivan Tokan, Ign. Mihevc hran Lah m pa Fran Kralj.
Po končanem glasov a mu je nastala v zbornici za hip tSina. Dr. Ravnmar je ogorčeno vrkiflanl: »Kulturen Skandal.« Nato je nastal silen hrup. Cul! so se glasni vzkliki protesta.
Opozicija je zapustila v znak protesta zbornico, a se nato zopet vrnila m manifestirala za Sokola I. Jn Sokolstvo. Po zbornici so se razlegali klici: »žrvel Sokol LN
Najpreje so se z galerije začeli odločal protesti In vzkliki: »Fei, fejl Sramota! čast tistim, ki so glasoval! za Sokola! Zdravo!« Galerijo je dal žopan krpraznfri, toda ogorčeno občinstvo se ni hotelo umaknit f Hrup In truSč Je bfl vedno večg. Strnjena opozicija je manifestirala ponovno sa Sokola. Obč. svet. Tavčar je napram večni vzklikal: »Tabor bo stal, Sokolski dom bo stal!« Zopet hrup ta ogorčeni klici protesta. Z galerije je donelo: »Stal bo dom Sokolski, če tudi ga s svoftmJ Žuffl postavhno! Gremo m delo!« Položaj je postaja' vedno bott napet. Bati se je bilo, da pride do dejanskega spopada. Da to prepreči, Je župan med splošnim nrufCem hi tTTišdeos ob 21. zaklju«! sejo s pripombo, da se nadaljnje v torek lo. tm. ob M, zvečer.
Narodno občinstvo! Danes, v soboto, zvečer je ▼ »Unionu«
POLITIČNE VESTI.
= O razkolu v klerikalni stranki
priobčuje dolg uvodnik »Ljudski Tednik«, glasilo dr. Ivana Sušreršiča. Dr. Šušteršič ima še vedno vpogled v razmere v klerikalni stranki, saj ima v nji še mnogo zaupnikov in skrivnih somišljenikov, zato je njegov članek o razkolu v klerikalnih vrstah simptomati-čen.
= Informiranost zagreb?k?!i politikov. Zagrebški politični krc^i so o razmerah V Sloveniji tako dobro poučeni, da pišejo o »Slovenskem Narodu« stalno kot o mladinskem glasilu. Prednjači v tem oziru glasilo »stranke prava« »Pravaš«. Dokaz je to. da slovenskih listov sploh ne čitajo in da se o dogodkih v Sloveniji mforrrnrajo samo iz rMorgena?. Pa nas hočejo imeti za — »planinske Hrvate«!
= Albanija pestana republika? Iz Rima poročajo: Albanski fmrlament je razptilčen. Poslanci so šli domov na volilno propagando. Prvega januarja se ima sestati konstituanta, da prične razgovor o ustavi in da izbere obliko bodoče albanske vlade. Nekaj ~?sa se je govorilo o monarhiji ali večina prebivalstva je za to, da bi Albanija postala republika. Državo bi vedib regentstvo, katero hi tvorili < zastopniki. Volitve bi biie vsake štiri leta.
= RakeTi&rretiTlerji vriskajo. Volitve v nemških krafih Češkoslovaške republike so prinesle zmago nemškim naei-jonalnim socialistom, ki tvorilo gibanje Hakenkrcuzlerjev. Tako n. pr. kažejo »Nationalsocialistische Nachriehten* tu svoje srčno veselje na 1 tem, da so dobil- Makenkreuzlerii v Jahmiovu 601 glasov pa 6 mandatov, dasi niso rmeli tam narodni socijalisti poprej nobenega zastopnika. Na češki strani so volili češki komunisti nemške komuniste, a ti so ponekod volili flakcnkrenzlerje. In zato značijo zadnje volitve v nemških krajin češkoslovaške republike oslabitev Če-šVcjra nacionalizma, a okrepitev ntrm-Skegra nacionalizma. Jahfmovskl haken-krenzlerskl časopis navaja načela Ha-konkreuz^orjev. Tako n. pr. čitamo v njem: Zahtevamo združitev vsega ozemlja v Evropi, koder prebivajo Nemci, v demokratično nemško državo. Odklanjamo vsako drugo nadvlado fn smo posebno za to. da se uvede ljudsko glasovanje (plebiscit) Itd.« Na čelu t;ga lista je poleg naziva hakenkreuzlcrskl znak. — Slovanski zaslepljenci fSčejo spasa v in te maci jonaft (kar je pa V is rini nemški racionalizem), Nemci fca vidijo svojo bodočnost edino !e v ustvaritvi enerne velike nemške države. Kakšen gorostasen razloček med Slovani m Nemci! f!cce dolor!
= Židovska žurnalistika. Mariborska Straža« objavlja uvodnik o nemoralne tiska, v katerem razkrada raz-veselnvo splošno stremljenje sodobnega človeštva po etični obnovi Prav! pa, da je to stremljenje pri nas trčilo na nevarneg anasprotnika, ki pofeku^a preko nemoralne knn*5evnosti z^rnrp-Ijat! etično zavest naše javnosti zlasti mladme. IzvSTama mariborskega teologa so rx>rx>morrra upravičena, zlasti odobravarno povđarteno zvezo med dni. Žabnfmi razmerami ter eh'Čnimi silami posamne človeške sktrpine. Pri tej konstataciji !n napadu na nemoralno književnost, ki je gotovo velika nevarnost za mladino fn javnost, pa si ne moremo kaj, da b! ne opozorili mariborskega teologa rta židovsko furnalfetlko, ki je za na&> javnost §e rečja nevarnost in ki je med Slovenci napravila doslej že prilično moraflčno Škodo. To je brezvestna židovska žurnalistika na političnem poJja, trt jo le v STovenlfl uvedla SLS hi ki je z njeno pomočjo 2rast!a do današnje svo^e veličine. Tega zgodovinskega dejstva ne more nihče utajiti. Koliko beganta, lažnirvega varanja, očitnega laganja in sovražnega družabnega duha je žurnalistika SLS zanesla v slovenske vasi, med naše priprosto ljudstvo fn ustvarilo njen sedanj! verski, osebni in družabni fanatizem. Kakor hitro se vname med teologom in dru^ornislečim, med pristašem SLS m na5*protnikorn politična aH duhovna debata, takoj se vzbudi nestrpni hudobni duh tolerance m sovražnosti ki je v tako kričečem nasprotju z blagostjo krščanskega evangelija m % etičnimi to-teresi zdravega človeSkega sožitja. Razmišljafte enkrat o vpovti žurnalistike na etični obnovi Človeške družbe, na politično strpnost in družabno sožitje? Trčili boste na grehe vaše ifdovske žurnalistike, ki so Se nsodneflS, kakor nemoralne ktnopfedstave m romani In v tem prednjači pred vsemi prav »Straža«.
s Po9t&no urjeje^ovmnje Pro6de. Nekateri opoalcijonalni fistl so priobči? poročflo, da bo zopet Stolu Prr> tjč aktivno posegel v pofttato namd-noradikame stranke. 9tojan Pro&6 sedaj izjavita, da odklanja vsako sodelovanje z NHrolo Pašlćem te da se ne rra-menrva udeleževati poUMCne berb«.
= Novi 100 dtrmreJrJ baskovef. pu naučni mmister je v rraretB naročil novo emisijo 100 dinarskih bankevcev. Nova emisija se ima izvršiti radi tega, ker se je med sedanjimi bankovci ugotovilo večje število falsifikatov. Bankovci se bodo takoj zamenjati za stare, fcakec hitro* bode tadelam.
Gospodarstvo.
Dr. Gustav Gregorin:
Inflacija in deflacija.
V 229. štev. »Slovenskega Naroda« od 7. oktobra t. i sem v članku z naslo-vom »Narodna banka In konttngdm) nov-čanic« dokazal s Številčnimi podatki da je z ozirom na današnji kurz našega dinarja vseskupni obtok novčanic v naši državi trikrat do Štirikrat rnaojii ne^o v državah, s katerimi smo v tesnejših trgovskih zvezah. Toda kontingent, kl spada na privatni kredit v naši državi, da znaša malo več kot četrtino kOrrtrn-genta, ki ga hna na razpoJego privatni kredit v omenjenih drfavah. Dokazal sem nadalje, da je bil celo v prećvoini Srbiji, ki je bfla eminetirno agrarna država, udeležen privatni kredit na vso-ukupnem obtoku novčamc z 42 odstotki. Danes pa v naš« državi, v kateri se bujno razvijata industrija in trgovina, pa je udelsžen z 21 odstotki. Na pocfei-gi teli ugotovitev sem prišel do zakljnč-ka, da bi se moral povišati kontingent, namenjen za potrebe privatnega kredita, najmanj na dvakratno vsoto, t. j. do 3000 rrrHiionov dinar>ev. Na rnorebitni ugovor, da bi tako povišanje koniinscn-ta moralo povzročiti inflacijo in d<-><led-no zoperni padec na?e valute, š-zra si pri držal odgovarjati v nadaljnem Članku. —
Za danes naj zadostujejo sledeča načelna izvajanja:
Kdor hoče govoriti o inflacift in deflaciji si mora biti pred vsem na ias-nem o tem. kaj pomenita ta dva vt*lutamo - tehnična pojma. Se prej pa si mora prTtl na jasno o tem, kaj }c prav za prav bistvo ali. kakor se izražajo nekateri gospodarski plsatel.'i, ki se pečajo posebno z valutnimi vprašanji, kai tč duša đsnaria. Le tedaj, ako smo spo-rnall bistvo, ditio denarja, srno V startu razsojati, kdaj in pod kakimi pesroji se sme in kdaj in pod kakimi pogoj! se ne sme ustvarjati denarja, posebno noV-čanic; kaj ie ht?!acija. kaj deflacija in kdai je deflacija potrebna in upravi* čena.
O bistvu denarja je mnogo detfrrtcfi, od katerih prav za prav rrobena nI fz-Črpna sama za se. Vendar se da iz različnih teorf] o bistva denar.ia in posebno iz primerjanja definicij dr. Friderika Berjcnxerm fn Karla Elsteria deflntrarl bistvo denarja tako-le: »Derntr je pravica, pridobljena s predstoritvijo do vsega, kar se da kupiti z drugrmi oese-darni, do gospodarskih pro?zvrxiov človeške družbe.« Z bolj preprostimi besedami se to da povedati tako-le: »Denar je dokazilo, da je kdo proizve! ozfroma dobavil gospodarske vreohTosfi ki rrru ritso osebno potrebne in ki odgovarjalo vrednosti katero denar predstavila, ter je nakazilo na gospodarske vrednosti ki so jih proizveli drugi preko svote osebne potrebe.«
Pod gospodarskimi vrednostmi v ravno omenjenem smislu je razumeti kakor prej navedeno, vse, kar se da kupiti in kar predstavlja gospodarsko vrednost, torej proizvode domačega poljedelstva, obrtništva m industrije, iste inozemske proizvode, v koHkor je nnh uvoz potreben za gospodarstvo zerolie, v katero so se uvozftl, inozemske denarne vrednosti, prejete za izvoz domačih proizvodov, v kolikor te proizvode domaČe gospodarstvo lahko pogreša brez Škode za lastno prehrano m razvoj lastnega gospodarstva, m končno vsakovrstne storitve in dafatve, ki Imajo In profzvaja5o gospodarske vrednosti. Denar, ostvaren na tak način in v take svrhe, je zdrav denar ali kakor ga imenuje zjroraj omenjeni dr, Friderik Bendiren, klasičen denar, ter ne more pomnožite v denarja, ustvarjenega paralelno z ustvaritvijo gospodarskih vrednosti v gornjem smislu, nikakor vpOvati Škodljivo ne na njegovo vrednost ne na cene življenjskih in splok gospodarskih potrebščin. Nasprotno po-menja pomnožitev denarja, nastala pod omenjenrrrri pogoji, pomnolltev narodnega bogastva in blagostanja*
Ko smo dospeli do teh ugotovitev o bistvu denarja in o vprašanju, kdaj m kako se sme ustvarjati denar, nam je lahko ugotoviti pojem inflacije. Kaj je torej inflacija? Inflacija (napČhrj&nle) ie ustvarjanje denarja brez ustvarjanja gospodarskih protivrednosti v gom'em širokem smisre, ali kakor se tehnfbao izražamo, v necrodnkrivue, zgolj kon-strmtrvne, notroŠn« svrhe, s čemer se »narrtihne« denar tako, da predstavlja začasno, navidezno vrednost, kateri pa manjka notranja osno vi o a, osnovna substanca, notranja vrednost Taka inflacija nastaja največ vi led zadolženja države pri novčanjčitj banki v svrho pokritja njenih deficitov, nastalih v prvi vrsti vsled vojnih stroškov in. razen tega, vSfed slabe finančne pofttfke, M po kriva svoje izdatke $ takim zadolževanjem, namesto z rednimi davkL Inflacija nastaja pa tudi potom dajanja privatnih kreditov od strani novčanične banke, m to v svrhe, ki ne odeovarjajo zgoraj postavljenim pravilom rj nstvanarua zdravega denarja, n. pr. ako rnoveanJcna banka daje privatne kredite za mvesti-c*je v zidališča 'hi stroje, ki se amornV ztrafe Iti* jk> dolgih toU^ aa ogofeiv«*
janje iwr«trrcnmh stvari doma in za rrvazanie nepotrebnih, poseono Inksus-nft predmetov iz inozemsrv.. Inflacija, o kateri Je bilo do tn govora, imenuje se inflacija od stnuri denarja, ker je nastala vsled z ^^>darsko neupravičene porrmožiu^ de:iaria, hnenovaio bi se lo tudi lahko prjgi'tvno inflacijo.
rniiacia nastane pa tod! lahko od strani blaga. Ako ostare n. pr. mnof denarja sicer isttV DtnanjSa pa so množina blaga v zemlji, ki predstavlja protl-vrednost denarja, a. pr. vsi letin, raznih katastrof, ki umVS:ijex> go-spodaTpke vrednost?, in z prvi vrsti vrled vem, ki ne le da Ero tle! ar, ki se tirotrebija v oeprodulcth The, nego trričujeio v ve!r ječe gospodarske vretteostj ter zromnj-šujejo pt odufcclio potrt iar-skih vrednosti. Tako in*.3cijo bi s- modo nazivati negativno b i k>. Tej in-ftac^i r>a sledi takoj pcn£?tivn;t ii: . t. j. pofr-no5tt<rv efenarvi ozlroaia nov-čan;c. Vsled r^omanjkatii . blaga I istane namreč draginja. Le-ta pa zahteva P-večanie množine DovCanic. Inflacija {e torej vsako motenje dotedanjega rav-r.otefja med mrtofino denarji in n:n no gospod a rskili vrednosti na Škodo knrjfifl moči t?<rMr.;.
Kaj je m ali, boljšo r*;\em. Vaj M morala biti drftacra? rv.fiacija U morata biti ravno nasprotr.o od Inflacije, r. j. zman^anjc in odstranitev I: " - Od-straniti ^e mora pa oni del novčanlc, ki so bile izdane potom inflacije, v kolikor pač mogoče, ne da se ftarodaetrJti co-Ddflacija ne srne torej biti meiu • • i spod»rst,/ii p-rizaderK- s večja TKoda. ampak organična. Ozirati se mora na gospodarski orcraUi2em, katerem mrra denar služiti ne pa gospodovati ^k".1-I]rve posledice inflacije se da odpraviti ali vsaj ubFaH^i tudi brez c'i-flacijc. rummi potoni praneme pornnoZitve prodirkctie. Tako se da tudi upostaV.ti moteno r^vuueeale med narastao denarja in gospodarskih vredno<
V rjrr^hoitr/ern ČlaHi-ru se hočem baviti z vprašanjem konkretne infaciie in deflpci!e V našem dennrsrvu z ozirom
na gornja načelna Izvajanja. •   • •
-H5 Ć mrtvi I^elri p«e parTSkl Ust »rjfeirvTc«, izvaj^Ioč. da fe mriedaj pfalo ^JvaJf«no Irvticnt* v* Kvarner^ fn po re-tkstn prietan^S^r.. tedaj! Pa le tam rnrtVTJo fn samo he'1 p«rob:od'2l vzdrfule^o 5e »vezo med veliko !ako in rrror^"<,rn kopsll-8Čem v Opaftfl fn v Lovranu. Peka Jc brei dAT^na frteV rdnrcev, ki ao pađfl na du-«l?sriČiio monarhtio In tako tudi nn madžarsko (pristanišče **Npvl Ifst« pripominja na to, da Refca nikdar ni svojega Magortanja tdSdkfPrthk s tako sijntrnost-Jo, kakor ba* po padcu avstro-odrske mo-niHifje fu rx» htpremembi R-eofrrafkarte Srednje Evrope. AJf čudno je, da je bas" upanje na posvečenje ekonomske-jra raz-veja obsodilo Reko v bedo. Ni samo Reka pristanfSIe na adrann fn zato, da reši tiekeea drugega, ie obsojena na smrt!
—g Avstriisko denarne razmere so M potu očrvidflega ozdravljenja. Največji korak v tc] smeri so pač Avstriici naprr.viil tedaj, ko sc ]o a. krona povsem otresla n. marke, katere rtanes takoreknč snloh ni več na denarnem rrgu. So pač čndna pot3 božje In ne vemo 5s katere previdnosti. Kajti kdo bi ob početku vojne mogel 1» r daleka misliti, da sta ravno ruska In nemška v ta zapisani smrti? Doizo je delovala ta tosamica. Toda sadni fe mera polna. In 1 Ska marka je dosegla svetovni rekord v valvadji, v svojih bilijonskih sferah, !. tim preie razblinijo v praeen nič. Tako nemška država In vos nemški,   poprej zmano snretni in marljivi narod, nista mogla Trr^-Pf^t^H eHmiBacijc svoje predvojne v. Denarni monopol z v^emi znanimi sredstvi m poskusi ni mogrd preprečiti valutne V Strofe, ki povzroča v sedanji Nemčiji kao-tfčne, ee tudt m^rda r? povsem obimne raz-raere, k\ pa t\*S nem^' prlh^dr:? k i nalaga vklhib vsem teorijam In tezam o sr\*ar-nl vrednosti  i'Sach^'ert1*  nepopisno in nepregledno težko delo. Kdo ve. če vsp teh izgledov ne nastopi v sedanji Nen sooet doba separati zrna, ?d se že pojavna zelo sumljivo,   IrJ mogoče ne zaveda bofjaeviJJn*   »nibtlizem«,  ki  pa  utejrne ^■c•e b^lft&ftci>rttfo delo druge polovice prejš -ra stolftfa ponrliti in razdejat; dn tal? Vse to pa mora za VSo Evropo in morda tndi za nas prifiesfl meoso izprem^mb. Tn na * ;e te evefftaainoati so od vsopa začetka r naU po antiešTrem diktatu tndi sedanji strfici,   ki sO pravočasno nremasaK svoj notranji »A«sseWttM-furor«, dandanes pa 7.2 s!5 več ne tejr«M!a£o Časa s četkanjem niči t svtjI! vehrtl Tera »ničlarenja- do nem-Jkera fhiaJa ia kovca pač nič ne bodo iT-preurinjaH. Po odločitvi nemške usode, ki flm ne s«rs reč prp.v d^ srca, bod<-» pa gotov« — iako vsei se dandanes cepeče po Dunarn —- v Avstriji ftaj kmalu naprav'h' definitivno krtpko raJutno potezo in uvedli rve*o aovo valuto. Da se jim po?re:r * ': ta zadnja operacija, o fem danes že m
—Z Dehniac- dmžtro »Narodna tlekar« ne« v LlnbHanl naznanja, da prične dne 1. ftevembra 1V23 irdtviari nove kuponske p.?le za leta 1023—1942. Izdajale se bodo v pisarni »Narodne tiskarna« v KnaPjevi ulici st. 5 proti oddali takma zadnje tuponskc pole.
—g Froenja raeciti o^pcdkov. Pri of^rrvf »aroen r> herada vojne odeče v Za-gr^u se bo rrSlfi dne 24. oktobra ti. ponovna drsSba odpadke v od Maga. usn:a, kovin hr\ Prevrnem! oglas z natanei mi Fod<Kk4 is v pisarni trgovske in obrN r.&-, zbocaioe v Ljubljani interese atom na
•SCOVCNŠKT   NAPODi dne 14. oktobra 1923.
Stev. 235
Sokolski Tafior v
Včerajšnja sšJm ItoblJmukU* oŠ* Briškega sveta tn tkltp večina g/ed# prošnje Sokola h mm podaljšan}* stavb* nega roka m dve /#ri, /• g/aeen političan m em en to ysam naprednim strankam, '&asen klic vsem naprednim, naciopab nim kult ornim organizacijam..
Klerikalcem Ja v konkretnem slu*
čaju prvič po vojni v nMdjonalni državi znova in v polni rczgaljenostl dokazal, da vztraja na poti predvojnega aovro* atva do vsega, kar Je sokolsko, nad* jonzdno in napredno. — Komunisti so \a svojo podporo klerikalizmu prvič v konkretnem slučaju dokazali, kako aa •skrajno socialistična stranka v politični praksi izneverja lastnim temeljnim na* čelom, kako ruši principa svoboda, na* prednosti in socialnosti, za katere živi in deluje Sokolstvo od svojega postanku*
Usodna odločitev za Sokola L j% "padla. Sovražniki Sokolstva so s* odlo* čili uporabiti vsa sredstva, da uničijo načrte Sokola L na Taboru. Usiljeno težko in bojno obrambo sokolskih idej* nih in gmotnih interesov moramo spre* 'Jeti, dasi se zavedamo, da s samo lastno društveno pomočjo T ab o r a ne m o* remo rešitil
Iskreno se zahvaljujemo vsem g. Zastopnikom onih političnih strank v Občinskem svetu, ki so našo prošnjo podpirali, napredni javnosti pa kliče* tno: Pomoč je nujna, sporni" ti j a j t e se resno ogroženega 3T.a b o r af ' ••"
Vi torek 16, t. m. ob 20, uri vabimo na Tabor k izredni seji oVa odbora, \vse odseke in vse brate in sestre, ki [želijo prevzeti dodeljeno rešilno delof
V ljubi Jani, 13. oktobra 192X
Za odbor Sokola 1.: <pr.P. Pestopdk, % Gabrijeičič,
starosta.
tajnik.
I. ZUPANČIČ:
Pesem legijonarjev.
1'idel sem senco -^okostenelo žensko.. •iZ desno nogo Je podpirala Nanos, g
levo Triglav, boke je razprostrla onemoglo od severa
k Jugu,
jfetevo je povešaia nizko nad-Sar »planino, [usahle grudi so božale tla pod seboj, iv motnih očeh je ležalo morje gorja, r&razd in globokih sledov prelitih solz ]pa 'je bilo rta licu toliko, da Jih ne hi prestel,.,
(Domovina?* Ne/ Pobeljen grob. ?Glaa, ki sem ga čul venomer peti odtod, je bil kakor v pravljici klic pogub*.
Ijenih duš: m moje kosti so zarili se Črvi m glodajo* |V udih so krči kot pajki razpredli mreže, [v očeh si mrak je zvtl svoje črno gnezdo, jv glavo so mi skrili peklenski stroj, m prsih vampirji vale svoj ostudni zarod, *V srcu pa ni več prostora, 'da bi iglo
zabodel.
JKje ste zvesti sinovi in hčere,
da ne vidite teh bolečin?*
'Kliče vas mati, viseča med nebom in
zemljo, 1     " "
mati, ki vsem je dala enako žrvfjenje — ■z mlekom vsesati ste vsi enako ljubezen
do nje...
In čul sem glas mrtvih z bojnih poljan: Kdo si, nesrečno bitje, da ni ti miru
in pokoja, da nas budiš in dramiž iz smrtnega
spanja?
Če domovina si — tuja si nam, nisi naša, nisi to, kar smo v mislih in srcih nosili, kar iz prelite krvi in strohnelih kosti
je rejenol
Če si tujina — ne sili nas dvakrat
umreti!
Glasbeni vestnik.
— Klavirski koncert slovenskega pianista z. Ivana Noča. V ponedeljek dne 22. t m. vrši se v veliki dvorani hotela Union prvi piani stični koncert slovenskega pianista s. Ivana Noča. Gospod Ivan Noč Je bil pred par leti gojenec >Glasbene Matice« ljubljanske, nato pa je zaključil svoje klavirske študije na Dunaju. Dne 22. t m. svira prvikrat pred sioveaskUn občinstvom ter srno prepričani, da bode občinstvo s števimo udeiefbo pokazalo svoje zanimanje za tega mladega našega umetnika. Natančni spored priobčimo prihodnje dni.
— Državni Izpit te glasbe. Na k observatoriju Glasbene Marice v Ljubljani se fn jvrSl začetkom meseca- tulila in oktobra 'državni izpit iz glasbe pod predsedstvom predstojnika tukajšnjega oddelka za presveto in vere vladnega svetnika dr. Janka Bezjaka. Člani hrpraJevalne komisije so bili: ravnatelj konzervatorija Mate] liubad ter konservatorijski profesorji: dr. Msnts-sni. Stanko Premrl, Janko Ravnik fo Josip Vedral. Juh')a meseca so naredili Ispit sledeči kandidatje: Josip Braobic, Jeaaeta Foedransperg, s. Viđa Mencin, Radovan Prosenc In Valenfin Svikartič; v oktober-skem terminu pa mati Etfdlja Mencin, Viktor Scbweiger in Angela Trostova. Vsi Imenovani so nastavljeni kakor strokovni uči-
5 31 .VTV    T af-tt____ -
Ktmtnu
Repertoir Narodnega gledališča t Ljubljani.
Sobota, 13. okt: JutBt Gostovanje Marije x    Vere, Red A.
Nedelja, 14. okt:   Smet majke Jug ovi cev. Isven.
Ponedeljek, 15. okt: Judrt Gostovanje Marije Vere. Red F.
OPERA.
Sobota, 13. okt.: Novela od Stanca. Zapečatene! Red C Nedelja, 14. okt: Aida. Izven. Ponedeljek, 15, okt: Zaprta I  j - -f* i    *   * •
ŠENTJAKOBSKI GLED. ODER V LJUBLJANI.
V soboto dne 13. okt »Navaden človek«.
V nedeljo dne 14. oktobra: »2enitev«,
• • m
— O reprizi »Alde«. Prejeli smo: Z czlrorn na kritiko o reprizi Aide, ki se je vršila v sredo, dne 10. okt. i ki je bila prl-občena dne 12. okt 1923 v 233 št. SI oven. Naroda izjavlja gledališka uprava? 2e v pripravil alnlh delih za »Aido« se Je oprava prepričala, da mora iz tehničnih razlogov — mnogo repriz, važne — velike vloge, Izmučen ost interpretov zaradi pogostih in težkih nastopov, eventaelne bolezni Itd. — zasesti posamne vlojre z dvojnimi močmi. Pri tem absolutno ni miši] eno. da bi bila razHka med eno in drugo zasedbo kvalitativnega značaja. Izrazov prva in druga zasedba ni uprava sploh nikoli rabila, ker so navedeni na sporedu »Aide« sodelujoči člani v aliabetnem redu. Razvrstitev oseb pri
premieri »Aide« je bila odvisna od repertoarja, tekočega poleg »Aide«. Zato so n. pr. gg. Rewiczeva, Sov/ilski, Zathev in Zupan nastopili pri drugi predstavi »Aide«, ker so nastopili pred in po prvi predstavi »Aide« v »Noveli od Stanca« in »Zapečatena«.
— Opera.   »JevgenlJ Onjegin.« O
»Onjeginu«, tej najljubeznjivejSi ruski operi, sem že lansko leto kolikortoliko izčrpno govoril in tudi o nje podavanju, ki se od lanskega leta ni sicer mnogo izpremenilo, vendar v kolikor se je, to v dobro. Pred vsem me je zanimal prvi nastop našega nanovo angažiranega bari to nista dr. Riga. In ravno vloga Onjegina je ona, ki nehote sili k primerjanju z lanskoletno zasedbo in ki tožimo po njeni izgubi. Zdi se, da je nprava v dr. Rigu našla prav dobro nadomestilo in, ako se naša pričakovanja, sodeč po včerajšnjem prvem nastopu, uresničijo, ne bo nam težko pozabiti izgube. Dr. Rigov bariton je mehke lirične barve, cikajoč semtertarn na junaško, teče lahno in mirno; izgovor je lasen in točen v vseh legah, nastop simpatičen, umerjen. S toploto in izrednim   muzikalnim   razumevanjem se
je dr. Rigo poglobil v dovolj težko Onjeginovo vlogo in jo izvedel do konca v polno zadovoljstvo z odobravanji ne štedljive publike. Prijetno nas je presenetila včeraj tudi gdčna R o p a s o -v a. Fiiipjevna. skrbna, nežna ufanja, je bila pogojena prav odlično. Glasovno premoženje Ropasove je več kot običajno, zlasti nižja lega je zelo simpatična, široka, gorka. Od lanskoletne zasedbe je seveda pred vsem umetniško dovršena gdčna Zikova. Svoje prelepe pevske darove je izkazala zlasti v pisemski, drugi sliki, ki je polna glasbenih duhovitosti, prekrasne in vendar tako priproste instrumentacije, cvetoče, nežne melodike. Vsi ostali niso nič menj vestno kot lani izvršili svoje vloge —5
— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani vprizori danes v soboto Nužičevo ša-ioigro »Navaden človek«, Id je lam1 večkrat napolnila dvorano, jutri v nedeljo pa Gogo* Devo komedijo »Ženitev«, Iti jo je zadnji teden občinstvo sprejelo s tolikim kadovolj-stvom. Obe predstavi sta kar najboljše zasedeni in nudita gledalcu obilno razvedritve od začetka do konca. Začetek vselej ob 8. zvečer.
—* P. Bourget: »Ječa«. Revue de« Deux Mondes priobčuje novi roman Pavla Bourgeta, »Ječa«. Kakšna Ječa? Dr. Veraat, ki nastopa v romanu, razlaga takole: »Naj moj s od rug Grasset še toliko trdi, da de-&čnost in usodna niti neizbežna, vendar )• to ječa«. Toda če nočete, da si jetnik v sapom razbije glavo ob zidu, mu je treba reči: »Lahko Še pridete na prosto. Samo izkazi te se vrednega...« 2al, kadar gre za takšen zapor, ni nikogar, ki bi mogel dan izpustnioo. Anekdota pa je naslednja. VI-alesu, kabinetnemu načelniku ministrstva 16. maja, ukrade njegov prijatelj, pristaš oporbe, pismo, katero razkrije dvostfjive spletke vlade pri volitvah. To pismo, objavljeno dan pred volitvami, zagotovi poraz ministrovih prijateljev v lastnem Kabinetnega načelnika grdo zgrabijo se usmrti. Njegova soproga ostane zbog tega aeutoiažflva. Da bi nekoliko potoiaffl njeno bolest, Ji že omenjeni dr. Vernat is* Javi, da one ne bi bila mogla prepreci* sanmi nora. V družim njenega moža le bile preveč samomorilcev! Ječa! Toda vladal načelnik Vlales Ima sina. Njegov* mati bo posihdob živela v strahu in stiski. Al ga bo zadela očetova usoda? Pravkar se Je poro-fiU. njegova zak. družica je videti vihrava ta vrtoglava, in takoj v dragem "deta romana se porodi v nas bojazen, da ga bo varala... Bo H tretji de! ob Istimi naš srna in našo slutnjo? Potrptrao se nekoliko... Dres dvoma bo prej aH slej spreten dranut-fezrg Mulca sanlmfv igrokas, Imteremu so As BssSopi že sedaj iesflfl ^B^^^jns*
PREDAVANJE
»O medsebojnem delu za zaščito narodnih manjšin«.
Včeraj zvečer je ga. Vera AI b r e c h* tova v dvorani »Kazine« predavala o ciljih a propagandi mednarodne »Ženske lige za mir in svobodo« s posebnim o žirom na eno temeljnih zahtev te lige, in sicer zaščito narodnih manjšin v posamnih državah. Pre* davateljica Je letos obiskovala od te lige osnovano Solo »Socijalni mir« v Podjebradu na Češkem, udeleževala te je vseh akcij ra
mir in konsolidacijo današnjih družabnih mzmer in je zlasti kot Jugoslovenka mnogo pripomogla, da je dobil zunanji svet točne
informacije o naših zasužnjenih bratih v Avstriji in Italiji. Na kongresu ženske lige v Podjebradu je ga. Albrechtova dosegla, d« so povabili na njen referat o zatiranju naših manjšin v Italiji italijansko zastopnico go. P u g 1 i e s e, ki je pa na vse obtožbe odgovorila, samo, da fi taka m&njšina v Italiji »ploh ni znana. Referat je bil sprejet z velikim zanimanjem in še večjim ogorče* njem in liga jo obljubila, da se bo za to vprašanje energično zavzela. Drugo važno delo je storila predavateljica s tem, da jc stopila v kontakt x dunaisko delegatko go. H c t t z k *. ki jo je informirala o naših koroških Slovencih. Kako je mislila zaston*
niča avstrijskega ženstva o naSih manjšinah na Koroškem, kaže dejstvo, da je navedla v celem 15.000 koroških Slovencev z osmimi šolami, dočim jih fe v resnici nad 100 tisoč z eno Solo. Ga. Iiertzka prispe v kratkem v Ljubljano, da dobi iz avtentičnih virov potrebne informaciie, nakar bo posredovala potom lige pri svoji vladi, da olaiša našemu življu onstran Karavank težko življenje.
Ker je manjšinsko vprašanie za nas eminentne važnosti zlasti v Italiji, je pre*
davateljica predlagala, naj se pošlje itali* Drage icstre!
Skupno smo prevzele težko nalogo zbli* sanja  naših  dveh  narodov,   ki   naj   hi bil
pogoj za obstoj miru v Evropi. Z odlokom okrajnega šolskega sveta v Postojni od 30.
serrtembra 1923 Opd. 5'3952 ad in z enekim odlokom prefekta Trsta in Gorice se je našim otrokom odvzel v prvem razredu pouk materinščine in se hoče otroku 6 let nuditi izobrazbo v njemu nerazumljivem jeziku, je nase medsebojno delo otežkočrno m znova je vsejana kal sovraštva med obema državama.
Ne vidimo prihodnjosti krvi in razpada, katero bo novrročila vaša agresivna politika pri naši pol milijonski manjšini. Me se obračamo 6V> vas, enako misleče pacifistke Itali* je, da dvignete svoj glas proti takšni poli* tiki, da odprete oči raslepijencem. da zahte* vate najnujnejšo reformo za odstranitev vseh naredb, ki nasprotujejo brezpogojni enakopravnosti vseh narodnosti v državi. Notranjepolitična reakcija, ki pridiga Ie so* vraštvo in ščuva medsebojno narode, vzdi* guje vodno smelejše glavo. Roški konfltkt je os, krog katere se vrši mir med vašo in našo državo. V vseh slučajih, kjer ae dolo* čila mirovnih pogodb teptajo z nogami, vsi samovoljni pohodi d' Annunsi«, imenovanje Glardinlja na Reko. ostajajo od Zveze na* rodov neopaseni, nazadnje pa se bo sankci* joniral vsak tak nasilen rop.
Me, kakor ve. stremimo po pravični in definitivni ureditvi spornih vprašani, z res*« njenimi garancijami v obrambo obeh držav proti vojni. Vplivajte na svojo vlado, da predloži sprejemljive pogoje m da omogoči naši manjšini svoboden razvoj. Naj ae ne razbije vaše delo in naši upi na zlobni na* meri nerazumevanja s strani vladel Odlok, 8 katerim so je odvzel našim otrokom prve* g« razreda pouk materinščine celo v privatnih šolah, s katero se je nad 230 jugo slo* venskih učiteljev vrglo na cesto, ta odlok zavračamo na podlagi samoodločbe narodov. Zavračamo ga v imenu miru, ki je vedno ogorožen, če se narod poniža.
Drage sestre, odkrito vam moramo reči. ds je naše ljudstvo v Italiji tolikanj pre* trpelo, da ne veruje več na obljube brez garancij. Vsa današnja bol Jugoslavije in beda Evrope izvira v sled kršitve pravic in vsled tega. da so se vladajoči povspell nad vsako moralo. Skoraj vsi odmevi našega ljudstva v Italiji so en edini vzklik ogorče* nja nsnram početju vaše vlade. Čim hujše bo postajalo to nasilje, tembolj se bodo pri* pravi j a pri nas tla nacionalistični proti* agitaciji in nasilju, kot odgovor s strani italijanske večine.
Vsled tega vas me, jugoslovanske paci« fistke prosim o^ da združite svoja stremi je* nja z našimi in da dvignete svoj glas za svete pravice naših manjšin, ds preprečimo zlo m krivico nasilja, ter smo bolj kot kedaj poprej overjene, da bo naš skupen program mednarodne organizacije mnogo pripomogel k mirni rešitvi obojestranskih konfliktov.
V Ljubljani, 1Ž oktobra 1923.
Slede podpisi, jsnskim psciHscksm poziv te*le vsebine:
Predlog je bil sprejet s odobravanjem. Nadalje je ga. Albrechtova pozvala nsvzo* če ženstvo, naj se zainteresira za medna rod* ni ženski pokret in propagira idejo ustanovitve podruJniee »mternacijooalne ženske lige za mir m svobodo« tudi v Jugoslaviji. Predavanje jo bilo zelo zanimivo in škoda js le, da se je ga je udeležilo tako malo občinstva. V primeri z važnostjo problema Je_bjo število navzočih precej piclo.^ mm___
Turistika in spoti.
— Srarm (Gradec) t Ilirija — Graškl S K Sturm absoivira danes ob 16. uri svojo prvo tekmo proti Iliriji. Jutri cb pol 16. uri nastopita motivi v revanžnl tekmi. Razen teta se vrši lutri ob V« na 14 uri kot predigra tekma med Slovanom ta Ilirijo rezervo. ~» Za nastop Sturma vlada velik ta teras. Moitvo te je povzpelo letos pod vodstvom trenerja Haista med prve' klube v AvstrU. V Ormdse nima več resnega tekme* cm, V starfersten prvenstvu Je igral doslej vseh ? tekem zmagovito tsr stoji s 14 točkami in diferenco golov 80:3 zopet na prvem mestu. Najmočnejši del moštva Je napadalni trio DoUer-rfaist-Deninger. Ilirija bo morala igrati v najboljši formi, ako hoče doseči amaguilt aH vsaj časten rezultat — Pretprodaja kart ae vrst v trg. J. Oorac Sadefl L vrste ae numsilrasA. ZnJiane karte sa Bana, oljska ta vojake se doba ls v pradprodajl. Enako tndi proste vstopnice za aktivne nogometaša Ilirije, Dostop brez tete na igrice bo onemogočen.
— Prv. noaom, tekma Hermes Jadran se vrti Jutri ob 10.30 na igrijčn Ilirije In sicer la ob ugodnem vremenu. Tudi ta tekma bo brez dvoma zaifiteresirtla, kar Je računati ssi ostro borbo. Mofttvi sta enakovred-■1 sag x jfebrl formi, Jsid I« docela nego-
lulijska krajina,
— Z Goriškega, Včeraj smo poročali ,da je bil vojaški spomenik na Krnu razbit in sicer da so ga razbili trije udarci strele. Milanski »Corriere della Sera« prinaša o tem dopis, iz katerega je razvidno, da je bila prava sreča za goriške Slovence, da so bili ob času katastrofe na Krnu navzoči italijanski vojaki, ki so videli na svoje lastne OČI, kako je treščilo v spomenik. List pravi, da se je zadnjič odgovornost pripisala slovenskim profanatorjem, dočim so Slovenci trdili, da je škodo provzro-čila strela. Sedaj je vsak dvom o kaki protiitalijanski akciji izključen, ker so bili za pričo italijanski vojaki Ako bi jih ne bilo, bi danes prav gotovo divjali fašisti zopet najsurovejše nad goriškim planinskim ljudstvcin! — Goriškega nadškofa dr. Sedeja zopet napada »II Piccolo« radi nekih pastirskih pisem, izdanih po umiku Italijanov na Piavo in po zasedbi Julijske krajine z njihove strani. V kratkem ima nadškof posvetiti dr. Fogarja za tržaškega škofa. Fašisti bi to racii preprečili! Ost napada je obrnjena na dve strani: na duhovnike in na učitelje. Eni in ćrusi se mu zde »hujskači« proti italijanski oblasti med slovenskim ljudstvom. Nesramno je tako brutalno zaletavanje v slovenske in-telisrente, hoteč tako pospešiti poitali-jančevanje Slovencev. — O slovenskih para!e!kah na tehničnem zavodu v Vidmu pile »Giornale di Udine«, da odgovarja premestitev očividno volji vlade, da naj mladi »Italijani slovenskega jezika« zajemajo in se učijo ceniti italijansko civilizacijo v Vidmu, ki je bil vedno predstaža italijanske domovine. Zato je prepričan, da videmski meščani prijazno sprejmejo »italijanske mladeniče slovenskega jezika«. Prenapeteži v Gorici so dolgo časa kričali, da ne sme nobena slovenska srednja šola v goriško mesta Sedaj se je njihova želja izpolnila in omenjene slovenske paralelke dobi furlanski Videm. Prenapeteži v Gorici pa sedaj niso zadovoljni s premestitvijo v Videm, marveč bi rajše videli paralelke v goriškem mestu, ker dotok Slovencev prinaša le koristi in nlkake škode, zlasti v gospodarskem pogledu. — Novi komisar v Gorici Co-bianehi se živo zanima za vprašanje hidroelektričnih naprav na Soči. Tudi videmski prefekt se peča z njimi. Kakor poročajo, se pripravlja večja akcija in je financiranje že skoraj zagotovljeno. Tako pridejo v soško dolino nove naprave in tvornice, ž njimi pa Italijanski žrvelj, ki bo pomagal potujčevati tamošnje slovenske kraje. — Inauguracija vodovoda v Bovcu se je izvršila pred nekaj dnevi na slovesen način. Navzoči „so bili zastopniki občine in raznih drugih oblasti. Župan Durjava je govoril italijansko in slovensko ter se zahvalil prizadetim oblastim, da so pomagale k dogradbi vodovoda. Posebno obsežen govor s slavospevom Italiji in njeni vladi je imel tamkajšnji sodnik. — »Popolo dl Trieste« se je razkačil radi odpora proti poitalijančevanju slovenskih šol in pravi: »Vse šole v kra-Skem pasu bodo v petih letih take, kake«* morajo biti: italijanske! Morda ne po duhu, kakor zatrjujejo Slovenci. AH na to bo mislil —■ čas! Stara avstri-jakantska generacija panslavističnih agitatorjev in nasprotnikov italijanstva 80 bo morala že ukloniti pred zakoni narave, Cas lahko misli še na marsikaj drugega in pred zakoni narave se bo moral tekom časa ukloniti še marsikdo, ki misli danes, da morajo zakoni narave služIti edino le nJemu.
— Slovensko planinsko dru5tvo v Trstu je razpntčeno, »ker ne doseza
več pogojev svojega obstoja«. Tako pravi odlok tržaškega prefekta. Po zakonu se društvo razpusti lahko samo takrat, ako bi sprejelo sklepe, ki so v nasprotju s kazenskim zakonom, ako bi prestopilo delokrog, ki ga določajo pravila ali ako bi sploh ne odgovarjalo več pogojem svojega pravnega obstoja. Slovensko planinsko društvo ni zagrešilo ničesar, kar bi le količkaj opravičilo razpust. Društvo je pač slovensko in ker je slovensko, ne sme dalje obstojati. Italijanski planinci ne marajo društva. To so pravi vzroki za razpust slovenskega planinskega društva. Premoženje društva pa ima po prefekto-vem ukrepu dobiti Italijansko planinsko društvo »Societa alpina della Gluha«! Že pred par dnevi smo povedal!, da hoče italijanska oblast razpustiti slov. planinsko društvo. Sedaj se je to res zgodilo. Vidi se. kako se tržaški prefekt v svofi službi peča skoro izključno le s Slovenci in pripravlja udarec za udarcem. Pripravljajo se še novi, kajti namen italijanske vlade je: po-italijančiti slovensko šolo, razpustiti vsa slovenska društva in končno uničiti tudi gospodarske zavode med Slovenci. Sužnji morajo biti Slovenci in povsem, v vsakem osiru, odvisni od Italijanov. V to svrho dela italijanska vlada korak ra korakom. Tudi goriškega nadškofa kmalu odpravijo. Na njegovo mesto pride Italijan, ki bo vodil duhovščino po volji vlade, to je proti ljudstvu. Ponižati se mora slovensko ljudstvo do tal
svoCml rokami sa »veliko Italijo«. To so nameni Italijanov!! Ali se bodo uresničili?
Nemški teror v koroški Slovcnin
ŽUPAN V SRBIJI ODSTAVLJEN, KE>? JE SLOVENSKE OBČANE PRI LJUDSKEM ŠTETJU VPISAL ZA — SLOVENCE/
Dunajski »Delnicke* Llstvc javljajo, da je koroška deželna vlada odstavila slovenskega župana v Vrbi ob Vrbskem jezeru, ker je pri goriškem štetju vpisal za slovenske občane v pole za ljudsko Štet jo »slovenski občo valni jezika Na ovadbo dveh nemških občinskih odbornikov ie deželna vlada v Celovcu poslala v Vrbo uradnika, ki jc pregledal vse spise ter pri 250 slovenskih občanih izčrtal v dotični rubrik: »slovenski občevalni jezik« ter ga zamenjal z nemškim, ne da bi preje zaslišal doti^nike. Ker je župan Schuttel-kopf protestiral proti takemu postopanju ter so skliceval na pričevanje dotičnih slovenskih občanov, ki so pre ' komisarjem znova zahtevali, da se za nje vpiše slovenski občevalni jezik, je deželna vlada dala županu enostavn vročiti odlok, da jo odstavljen, Zupan je moral tekom 48 ur Izročiti svoje pošlo nemškemu podžupanu.
Dne 9. t. m. je na Dunaj pri<p^ln slovenska deputacija, v kateri sta b lr med drugimi župan Schflttelkopf in slovenski deželni poslanec Krai-S o r.
Drž. poslanec M a c h u t (Čeh) je vladi predstavil deputacijo, ki je zahtevala, da na! centralna vlada nemudoma poskrbi, da bodo i na Koroškem spoštovali narodnim manjšinam v zakonu zajamčene pravice. Vsi državni funkci-jonarjl so brez pridržka priznavali protizakonito^ v postopanju koroške vlade, izgovarjali pa so se s tem, da so docela brez moči proti koroški gospodi.
Ko pa je slovenska deputacija zagrozila, da se pritoži na Društvo narodov, pa so postali gospodje v pisarni državnega kancelarja na enkrat silno mehki in so sveto obljubili, da bodo nemudoma poskrbeli za ugodno rešitev te stvari
Tako postopajo z našimi rojaki na Koroškem! Pri nas pa imajo Nemci vse pravice in bognezadeni, da bi jim kdo skrivil samo en las! Za to pa so Avstrijci in Korošci nositelji kulture, mi pa smo balkanski barbari! Toda ob koncu koncev bo pa Ie treba napeti drug? strune in vračati šilo za ognjilo. Ti:di v Ljubljani!
Afl je treba 5e nadalje trpeti, da 5e vedno bogate od naših žuljev gotovi nemški zagrizene!, ki so že zdavna popihali v Avstrijo, pri nas pa še vedno imajo pod tujo krinko svo;a podjetja, katera jim nosijo milijonske dohodke v naših dinarjih? Tem predvsem bo treba nekoliko višje obesiti krušno košaro!
HARST PIELI   EARR7 P1ELI KINO TIVOLI
jezdec brez glave
Danes III. del
25
Sokolstvo,
— Sokol L ima pri svojem izkopu na Taboru mnogo zemeljskega materijala. — Kdor ga rabi, naj se takoj priglasi ali popoldne v druStveni pisarni na Taboru (n c na stavbišču), ali dopoldne v Tiskovni zadrugi nasproti glavne pošte, pri br. Vrečarju. — Odbor.
— Stepanjski Sokol priredi v nedeljo 14. okt. 1923 visko trgatev pri Ivanu Brice-Iju v Stepanji vasi. Prijatelji neprisiljene zabave se vabijo k obilni udeležbi. Ker je gostllničarka priznano izborna kuharica, gostilničar pa poznavalec dobre kapljice, bode za posetnike vinske trgatve vsestransko kar najbolje preskrbljena Zanimanje za to trgatev Je tudi na Dolenjskem in Štajerskem od koder ie priglašeno že večje število vi-nlčarjev in viničark, da, še celo Vipavci pridejo, ako dobijo pravočasno potno dovoljenje. Ker je grozdje že dozorelo, se vrši trgatev ob vsakem vremenu.
— Prosvetni odsek Sokola L je priredil preteklo soboto predavanje »Zakaj se priznavam k sokolski mislit. Okrog 100 bratov ln sester je pazno sledilo zanimivim ucvajajem brata staroste, ki je v prvem predavanju pojasnil pomen dela v Sokolu za Uudsko zdravje m moralo, pomen zdravja za narodno gospodarstvo, vredost sokolske discipline in moralnih vrednosti za privatne in javno življenje in Je gledala preteklost in moderna država na ta vprašanja. Predavanja te vrste znatno pomorejo k poglobitvi sokolske misli. Predavatelj nadaljuje svoje predavanje 20. t. m. In se dotakne demokratične in najodne vzgoje v Sokolu.
— JngosJOvenskl Sokolski savez razpisuje natečaj za osnutek znaka sokolske-mu naračaju. Znak naj bo velik 15X20 mm v kakršnikoli obliki in naj odgovarja sokolski ideji ter naj bo primeren za sokolsko mladino. Osnutke v mavcu (povečana oblika) Je vposlati do 30. novembra t. 1. starešinstvu Jugoslov. Sok. Saveza. LJubljana* Narodni dom. Osnutek bo presodila v to določena Jury. Za sprejeti osnutek Je določena nagrada 6000 dinarjev. —i V Ljub-
štev. 235.
SLOVENSKI dne 14. cTrfoDra 1953.
irran o.
Dnevne vesti
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1923. 0   LJUBLJANSKEM MAGISTRATU.
Odkar se je vsled prevelike politične modrosti znanih odrešcnOeov naš ljubljanski magistrat preoblekel v čmo-rudečo haljo, odkar naša občina tiči v krempljih nenaravne politične ljubezni znanih dveh strank in dioskurov, nismo 5e doživeli tako zanimivih občinskih dogodkov kakor minuli črni teden. Epilog pisati in postaviti vse te činitelje neplodnega dela v bengalično luč, bil bi skrajno vabljiv in hvaležen opravek.
Vendar   nas   ta   »infandum« mika prav malo, ker z resnično žalostjo opažamo in uvidevamo, da je bil takrat, ko smo skuša'1 pri zadnjih občinskih volitvah zasaditi na ljubljanski Častitljiv rotovž prapor gospodarskega,   če tudi težkega dela, naš strah, naša skrb radi usode naše prestolice povsem upravičen. Naš volilni boj ni pomenil željne pohlepnosti po kaki oblastni in politični komandi, naš boj za ljubljansko občino se je vršil v znamenju redne odgovornosti in jasne zavesti da je treba dandanes včasih suho politiko in tr-masto-egolstično strankarstvo odložiti tn raje molče zagrabiti s privihanimi rokavi za delo na vse stranL V tem boju zoper dve fronte smo padli in se odkrito povedano, tega padca na eni strani veselili, medtem ko nas je po drugi strani trla velika skrb in temno vprašanje, kaj da naj se odslej sploh zgodi ne od nas zapravljeno Ljubljano.
Danes — je to vprašanje rešeno. In sfcer rešeno prav zelo žalostno za vsakogar, ki brez znanih strankarskih očal gleda in vidi uspehe te črno-rdeče ljubljanske metamorfoze in mizerijo, Ali ni to prava beseda za ves nivo, za ves sistem in za vsako posameznost ki jih doživljamo pod Pirc-Peričevim itd. dvoorlom? Ali ni vsakomur žalibog prejasno, da še danes na ljubljanskem magistratu nimajo prav nikakega jasno In natančno izdelanega vsestranskega finančno-gospodarskega načrta, po katerem naj se izvrši v teku primernega Časa prava regeneracija našega občinskega gospodarstva?
Da je ta naloga težka, da dandanes nikomur ne letajo pečene piske v odprta usta, ampak da je treba delati ta-kerekoč z dvojno pametjo in misliti vedno na elastične spremenljive razmere, vse to smo mi poudarjali odkrito in tudi danes priznavamo vsakomur. Da pa je najbolj" žalostna vloga tistega, ki brez pravega dela drži na stežaj odprta svoja usta medtem ko pečenih pišk ni in od nikoder ne bo, to menda sedaj Že uvidevajo čestiti možje ljubljanski. In manjka jim le še Demostena, ki naj jim začne odpirati oči in z elementarno zgovornostjo govoriti recimo o lovorovih vencih itd.
Seveda, danes so časi in ljudje drugačni In noben Demosten bi jim ne mogel pomagati. To se je pokazalo ta teden tudi na ljubljanskem magistratu, kjer so v tako težkih časih razmotri-va!i vprašanje polomljenega mestnega avtomobila, mestnih konj v sedanjosti In preteklosti Doživeli so tudi veleza-nlmivo šolsko demonstracijo. In genijalni naši komunisti so razlagali svoje povsod že nagnite nazore o avtonomiji itd. itd.
Kdor se pri vseh teh debatah In dogodkih spomni — še vedno razgaljene struge naše Ljubljanice in vseh drugih nujnih problemov, ki smo jih svoj-čas obravnavali, temu se mora krčiti srce. In prepričani smo, da se je kaj mnogim pravim Ljubljančanom tudi v resnici že prav zelo skrčilo njih domoljubno srce. Upamo, da so postali Že povsem drugih, pravih misli, da so vseh filmov na tem kinematografu že davno siti. In zelo se širi želja, da naj se konča »dies grause SpIeUI
Te iste misli so se polotile tudi že nekaterih občinskih sedanjih modrijanov samih, ker ne marajo čakati na konce vseh koncev. In tako je danes naš magistrat-trpin podoben tisti zdelani ladji, katero že začenjajo zapuščati po znanem pregovoru tiste živalice, katerih prispodobe sicer nočemo nikomur osebno vsiljevati, katerih pa je menda danes in vsak dan več na Čestitem našem rotovžu? AH naj mi, ali naj zlasti naša vlada čaka, da se na ta način sprazni .— ljubljanski parlament? Kaj pa, če se ladja potopi?
— Volitve novega Župana v Ptnjn.
Dosežen sporazum med demokrati In narodnimi socijalisti — Novi župan narodnjak Blaiek. Kakor smo že poročali Imajo v občinskem zastopu v Ptuju socijaldemokrati e 11 mandatov, demokrati e 7, narodni socijalisti pa 6. Pri zadnji volitvi Je bil izvoljen za župana socijaldemokrat Losinschegg, ki Je bil preje v nemškem taboru. Ker Je nedavno tega Losinschegg odstopil Je nastal v ptujskih narodnih krogih močan pokret v tej smeri, da bi se Ptuj otrestA sramote, da b! Imel tndl v bodoče nem-škutarskega župana. Pod pritiskom tega pokreta so se začela med demokrati In narodnimi socijalisti pogajanja, o katerih smo podrobneje že govorflL Ta
jttgajanjaj^
segel se je obe stranki zadovoljujoč sporazum. Danes zvečer ob 18. irna ptujski občinski svet sejo, na čigar dnevnem redu je volitev novega župana, eventuelno tudi novega podžupana. V smislu med narodnimi socijalisti in demokrati sklenjenega sporazuma bo izvoljen za župana dosedanji podžupan Blažek, ki pripada narodni socialistični stranki Za podžupana bo zvoijen demokrat Vsa ptujska in tudi vsa slovenska javnost z zadoščenjem pozdravlja ta aranžma ter se nadeja, da se bodo i v bodoče na ogroženih tleh povsodi in vedno našle vse narodne stranke k skupnemu sodelovanju za ogroženo narodno stvar.
— Odlikovanje posetnikov vojne akademije, V svečani dvorani vojne akademije se je včeraj ob 11.,dopoldne vršilo svečano odlikovanje posetnikov višjega in nižjega kurza vojne akademije, ki so napravili izpit z odličnim uspehom. Svečanosti je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Aleksander I. Poset-niku viš. kurza majorju Milosavljevtću je kralj podaril sabljo z napisom: »Najboljšemu gojencu višjega kurza Aleksander I.« Enako sabljo s sličnim napisom je kralj podaril posetniku niž. kurza pp. Milivoju Grigrorijeviću. Kralj je imel iskren patrijotičen govor, v katerem je oficirjem stavil za vzgled oba odiikovanca.
— Sprememba v poveljstvu dravske divizije. Dosedanji poveljnik Dravske divzije gosp. polkovnik V u č k o -vič, ki je kakor znano premeščen v Beograd, je včeraj izročil komando svojemu nasledniku g. polkovniku Stoja n o v i ć u. G. polkovnik Vučkovič je v Ljubljani radi svojega koncilj&ntnega postopanja, svoje osebne ljubeznivosti in finega takta užival splošne simpatije in si pridobil v vseh krogih mnogo iskrenih prijateljev. Zato je vse težko zadela vest, da zapušča Ljubljano, kjer je bil v svoji odgovorni službi tako na mestu, kakor malokaterl Kakor čujemo, mu namerava krog njegovih prijateljev in znancev prirediti te dni odhodnico v znak spoštovanja in simpatij, ki si jih je pridobil za časa svojega bivanja v slovenski prestolici. Nadejamo se. da ohrani g. polkovnik Ljubljano v najlepšem spominu ter ji ostane naklonjen prijatelj tudi na svojem novem mestu.
— K današnji slavnostni akademiji naših dobrovoljce v. Danes zvečer prirede slovenski dobrovoljci v veliki dvorani »Uniona« svojo prvo akademijo v večjem obsegu. Njihov namen ni poveličevati v očeh javnosti svojega junaštva in zaslug za ujedinjeno državo, dasi vse to, kar so storili in žrtvovali za osvobojenje jugoslovcnskega naroda, nesporno predstavlja veliko historično delo. Ne visoke pesmi o junaških činih, ne samohvale, ne stremljenja za ugledom, popularnostjo in odličnimi mesti v javnem življenju, kajti vsega tega je pri nas že preveč. Dobrovoljci niso prijeli za orožje in šli v boj za to, da si pribore osebne koristi in pot do politične moči oni so hoteli samo pomagati svojemu narodu ne glede na stanovsko, razredno in politično pripadnost da se dvigne iz stoletnega robstva nacijonalno, moralno in ekonomsko prerojen, krepak in sposoben za napredek. To je bil smoter legijo-narskega pokreta in če ta smoter ne glede na padle žrtve danes ni dosežen v polnem obsegu, ni krivda onih, ki so se vrnili z bojnih poljan, še mani pa onih, ki trohne na Dobrudži in solunskem bojišču.
Današnja akademija je namenjena spominom pa je tesno spojena misel spominom pa je tesno spojena misel o nedavni prošlosti ko je tekla dragocena človeška kri za srečo in blagostanje nas in naših potomcev in o sedanjosti, ko se v plemenskem in razrednem antagonizmu oozablja, da so za našo slogo umirali tisoči mladih Jts-goslovenov in da je le v skupnem delu za skupnost nas spas. Bodimo odkriti — dobrovoljci si niso zamislili ujedinjene države take, kakršna ie danes. Ko so šli pred sedmimi leti prežeti s čistim patrijotizmom in ljubeznijo do rodne grude zemlje v boj za poteptane pravice, se jim ni niti sanjalo, da bodo koroški in primorski Slovenci po zmagi zavezniškega orožja zasužnjeni da bo na nečuven način razkosan slovenski narod, da bo po ujedinjenju splavala na površje teorija o treh rx>sebrrih narodih, da se bodo razpasle v svobodni domovini strasti plemenske In razredne mržnje in da v državi ki je bogata na prirodnih zakladih ne bo vsem mesta za znosno. Človeku primerno življenje. Ideala, ki mu je stal pred očmi v strašnih minutah bojne vihre, si noben dobrovoljec ni zamislil tako. In vendar so dejanske razmere danes takšne, da Je ta ideal oskrunjen in uničen. Zato nI čudno, da so se dobrovoljci vrnili razočarani, da stoje ves čas ob stranL da se nočejo udejstvovati v Javnem življenju, kajti vse kaže, da zanje tu ni in ne more biti primernega mesta vse dotlej, dokler se današnje razmere bi-
In vendar so zaslužili da jih narod ceni in upošteva. Pa ne samo to. Za marsikoga, ki ve danes toliko povedali o svojem junaštvu in sili z vsemi mogočimi sredstvi v ospredje, bi bilo koristno, če bi prelistal zgodovino le-gijonarskega gibanja in pogledal, kako so ljubili svojo zemljo in svoj rod oni ki danes molče stoje v ozadju in se nočejo pehati za osebnimi ambicijami
Vam pa. slovenski dobrovoljci ki se zberete danes k proslavi sedme obletnice dobruških bojev in prebitja solunske fronte, želimo, da bi vam bila ta obletnica vsaj delno plačilo za žrtve, ki ste jih doprinesli na altar mlade Jugoslavije.
— OPOZORILO! Pri koncertnem delu današnje akademije dobrovoljcev ne bo v dvorani nobenih pogrnjenih mizf kot je naznanjeno na lepakih, ne* go se postavijo iste šele po koncertu.
— DOBROVOLJCI! V nedeljo dne 14. t. m. ob devetih dopoldne se vrši v areni Narodnega doma zboro* vanje vseh dobrovoljcev, ki se točasno nahajajo v Ljubljani. — Udeležba ob* vezna.
— Umetnostna razstava slovenskih in hrvatskih mlajših umetnikov je od* prta le še kratek čas. Običajno vodstvo je v nedeljo ob 11.; vodi g. Zorrnan.
— Nov vozni red. V železniškem ministrstvu se je te dni vršila konferenca železniških ravnateljev iz vse drŽave, na kateri so razpravljali v zvezi s prevzetjem Južne železnice v državno upravo o voznem redu. Ta vozni red je {zgotovljen in stopi v veljavo dne !. novembra ff. Na tej konferenci so se določbi tud! delegati ki bodo zastopal! našo državo na mednarodni železniški konferenci v NicI. Na sestanku v Nlci bo francoska vlada predlagala uvedbo direktnih tovornih vlakov med Francijo In Jugoslavijo.
CENJENE NAROČNIKE »Slov. Naroda« vlindno opozarjamo na položnice, ki smo jih priložili onim, katerim je zapadla naročnina v septembru in oktobru s prošnjo, naj se ji blagovolijo poslužiti Netočnim se dopošiljanje preneha. 24. oktobra L L
— »Schlaraffla« v LJub'jani. Ob prevra-t uje izginila iz LJubljane tudi »Schlarafflac, ki je imela svoje lokale tam, kjer je sedaj vinska klet v restavraciji »Zvezdi«. Strah pred novimi razmerami je Šinil tudi »šlara-fom« v kosti, da so se razpršili na vse vetrove. No, sedaj so se razmere tako spremenile, da so znova jeli zbirati »raztresene svoje ude«. »Nadšlarafu« se je baje posrečilo zbrati okrog sebe že lepo število svojih vernikov, Id se sedaj zbirajo na neki pristavi. Ker pa ie stvar anahronizem, bo zamrla sama od sebe!
— Popravek. V včerajšnjem parte po gospodu Deržaju mora pravilno stati Štefi roj. Remic In ne Remše.
— Celjske vesti Iz občinskega sveta. Kot gledališki mojster ae Je v me-stem gledališču nastavil Anton Rožanc. — Sest prosilcev se Je sprejelo v domovinsko zvezo, enemu se je sprejem zasigural. — Rešila se je odpravniška zadeva bivšega nemškega mestnega fizika dr. Golitscha. — Mestna občina odproda za nameravano stanovanjsko hišo nakupljeni stavbni materijal, ker se ta hiša vsled valutarnih razmer ni mogla zidati. — Mesto najame posojilo za eletrifikacijo mesta in okolice, vsled tega se odloži začasno projekt novega letnega in zimskega kopališča. Namerava se ustanoviti tudB mestno zastavljalnico. — Razpravljalo se je še o nekaterih drugih gospodarskih zadevah. — Zlkov koncert v »Unionu« je napolnil malo dvorano do zadnjega kotička. Umetniško proizvajanje je izvabilo velik aplavz med občinstvom, med katerim so si Zikovci pridobili mnogo prijateljev — Javna ljudska knjižnica Spi. žen. društva posluje v prostorih Zadružne Zveze ob nedeljah od 10. do 11. ure in ob četrtkih od 18. do 19. ure. — Nogomet V nedeljo popoldne se vrši med »S. K. Celje« in »Red Star« Celje pri »Skalni klet!« nogometna tekma. — Shod hišnih posestnikov iz Celja in okolice se vrši 18. okt. ob 30 zvečer v restavraciji Nerodnega doma. — Vlom. V noči od četrtka na petek so neznani zlikovci vlomili v hišo gosUlničarja Božiča na Bregu. Pokradli so za okrog 30.000 K razne obleke In drugih stvari Za vlomilci še ni nobenega sledu.
— Mariborske vestL Usoda mariborske gradbene loterije še ni zapečatena, kakor se je splošno domnevalo. O priliki Zadružnega kongresa v Celju se je društvenemu tajniku M. G. A. posrečilo za odobrenje te loterije pridobiti g. načelnika v ministrstvu poljepriverede i voda dr. Velj. Stojkovlća. Spremeniti bo treba le formo prošnje na humanitarni značaj, tako, da bi prišla loterija naravnost v prid stanovanjski bedi. Tozadevno se bo sklepalo pri konferenci v sredo na mestnem magistratu. — Obnova hotela S t a d t Wien. Lastniki hotela Stadt VVlen so se odločili prenoviti ne samo dosedanje poslopje, nego k temu prizidati tudi veliko novo poslopje ob Cafovi ulici tako, da bo to poslopje na dveh najbolj prometnih ulicah lahko eno največjih trgovskih poslopij v Maribora. S tem Je podana prilika raznim vnanjim trgovcem In podjetnikom, ki ne morejo v Mariboru dobiti ne lokala, ie manj pa stanovanja. Sedaf Imajo priliko ee naseliti v Mariboru. Natančneje informacije nudi Mar-Stan Maribor. — Vinska trgatev. Nepričakovano lepo vreme v zadnjih dneh je Izvabilo veČino vinogradnikov k trgatvi dozorelega grozdja. Po por oči lih tudi Iz okoliških krajev, bo letos)a trgatev kvalitativno In kvantitativno zaostala sa lansko. — Škof dr. KarUn Protektor akcije doma ubogih. Kakor znano, je kreditna In stavbna zadruga »Moj-mlrc prevzela hvalevredno socijalno in bu-
kobske šole II. nadstropje, eoba It 20. kjer * mano nalogo,   zgraditi potom posebne po- 1 se^boda .v ipora^an s j*i*Ja4eadi določili
možne stanovanjske akcije en dom za tuberkulozne reveže, en dom za brezstano-vanjec. Da more ta akcija biti deležna tudi moralne podpore, je bilo treba pridobiti za njo najuglednejšega moža. ki ima obenem tudi sam srce in sočutje s stanovanj-skimi reveži V to svrho sta se te dni poklonila predsednik g. Jagodic, (tapetnik in dekorater) ter tainik Pire g. škofu dr. Kar-Unu s prošnjo za prevzem protektorata. Presvetli Je radevclje prevzel to častno nalogo. V časmi odbor sta se nadalje naprosila namestnik velikega župana dr. Viljem Pfeifer in ž'ipan g Viktor Orčar. Častni odbor se pomnoži f b pri! ki prve ankete, ki se sklicuje za sredo dne 17. t. m. cb pol 16. ari v mestni dvorani (magistrat). K sodelovanju se te dni vabijo VSi državni uradi, vojaška cbbst, iole, vsa društva In korporacije, ter naj odlične'še privatne osebe. Tako bo ta prepotrebna akcija prišla v svoj prav! tir.
— Poroka. Poročil se Je g. Vladimir frankov i č, pr fesor v LJubljani, z gdč-Lucijo Oolobovo iz Idrije. Bilo srečno!
— Vsi, ki se zanimajo za robarstro. vsi. ki Žele poznati naše užitne gobe in njih uporabo, opozarjamo na predavanje, ki ga bo Imel danes v nedeljo dne 14. t. m. ob 10. dopoldne na realki v LJubljani (v risalnici. I. nadstropje) znani naš gobar g. Ante Beg. Vstopnine n i.
— Glas Iz občinstva. Pišejo nam: Sicer lepi tivolski drevored Ima to napako, da Je preslabo razs\'ct!jen. Zlasti velja to za del drevoreda, ki vodi cd Kolizejske ulice proti Pod tu ruske rm gradu. Tam Je tudi kino, in kdor nima s^boj luči. Je ponoči v nevarnosti, da se ubije, sai ie tam dostikrat ko se vrača občinstvo Iz kina domov, prava egiptovska tema. Naj bi se tamkaj vsaj pri železniškem prelazu postavila svetiljka, da ne bo knke nesreče!
— Harlev DavIdSon Motor Co, največja tovarna za motocikle Je ravnokar dovršila svoje najnovejše modele za leto 1924, kateri so v ceni brezkonkurenčni, a v izpeljavi nedosežni. Daslrovno se tovrna ne udeležuje oficielno dirk, dosežejo dan za dnem njeni odjemalci nove zmage in svetovne rekorde. Pri hitrostni prireditvi v Parizu 9. sept. t L je vozil Dixon na Harley Davidson motociklu s povprečno hitrostjo 171 km in 800 m na uro. V zadnjih dnel so dosegli Harley Davidson motocikli sijajne uspehe v dirki za prvenstvo Amerike. Zmagal je J. T. Branson. amater In sicer Je prevozil 100 milj t J. 160 km 900 m s povprečno hitrostjo od 160 km 500 m na uro. Istodobno je vozil Jim Daviš s povprečno hitrostjo od 178 km 800 m na uro. Vsled svoje konstrukcije so najsposobnejši motocikli za naše slabe ceste. Harley Davidson motocikle Ima v uporabi tudi naša armada. — Promptno dobavni pri glavnem zastopstvu O. Zuiek. LJubljana. Sodna nI. 11. Tel. 461.
— K'no Matica. »Kaiju.*a Maspvn* z Lyo Marol Te dni se predvaja in sicer do nedelje veliko in globoko čuteče rusko delo »Katjuša Maslova« po glasovitem romanu »Vstajenje« od L. N. Tolstega. Film ,poln dramatične sile. Je pravi original ruskega življenja In slika vso tragedijo mla-devolke, ki se pogreza vedno bolj In bolj v blato. Režija Je prvovrstna In nudi film Izreden užitek. Program prihodnjih dni: Kraljica zraka! Tarzanov sin! Nenad-kriljivi atrakciji
— Zahtevajte povsod našo domačo K o-linsko cikorijo izvrstni pri da tek za kavo.
— Kino Ideal prične s predvajanjem krasne drame »Lise Fleuron« od Viktorja Bianchi, prirejena po istoimenskem romanu Georga Ohnet 2e Ime pisatelja samega zadostuje, da se občinstvo na vsebino drame povsem lahko zanese, osobito pa se lahko hvali ta drama še s tem. da igra v glavni vlogi »Lise Fleuron« znamenita igralka Francesca Bertini. Občinstvu se poset te drame toplo priporoča. Predvalanie prične se v nedeljo t j. 14. t. m. In se predvaja tudi še v ponedeljek, torek in sredo ob navadnem času in navadni vstopnini.
— Nor kino v Ljubljani. V torek dne 16. tm. se otvori novi Kino »Ljubljanski dvor» v kolodvorski ulici. Kino je razkošno opremljen z veliko krasno dvorano. Opozarjamo že danes na tozadevni Inserat v ponedeljkovi Številki »Slovenskega Naroda.«
— Kavarna Jadran. Vsak večer koncert salonskega orkestra. Vstopnina prosta.
— Opozorilo! Tovarna čevljev Peter-Kezina 6: Ko., Ie izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. t. občinstvo naj se v svojem interesa pcsiuži te prilike.
— Opozarjamo, da se Je tvrdka J. Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja še nadalje po Izdatno znižanih cenah.
Društvene vesti.
— Pozor! Članice Kola juge si. sester bodo nabirale za svojo božfčnlco darove na pole, na katerih bo žig društva In podpis predsednic. Pole brez liga Kola J. s. m brez pred se d ničnega podpisa naj se krat-komaio zavračajo. Odbor Kola jngosL se* eter.
— KeglJasTtl klub »Venček« zaključuje v nedeljo dne K oktobra t L v gostilni Drašček, Bohoričeva ulica 9, tekmovalno keglanje ob 5. popoldne. Na to Je titranje posameznih tekmovalk ln tekmovalcev. Spojena tekma z veliko veselico t sodelovanjem orkestra dravske divizije, razdelitev dobitkov, nastop karikaturista Klnlno, slaščičarne, kavarne Itd. Dcbra kapljica, domače krvave klobase. — K obilni udeležbi vab? odbor.
— Klnb esoerantlstov v LfnMlatrl naznanja, da otvori tečaje za mednarodni Jezik esperanto. Kdor se žel! učiti teea vele-važnega Jezika, naj se priglasi v torek dne 16. t m. ob 7. zvečer v prostorih šentja-
J dnevi In ure tečajev. Ker razpolaga klub fo
j z lepo knjižnico in e^merantfsticiriin j pisiem iz različnih krajev sveta, bodo j učenci priliko se tega poslužiti. Ravno ta-j ko se jim bo nudila pril.ka koflVerza Ife in I dopisovanja z esperantistl iz vseh krajev [ in držav. Tečaj bo trajal tri mesece. Uč-• na pristojbina bo znašala 10 Din. za dijake I 5 dinarjev mesečno. Gori navedenega dne naj rrideio tudi vsi člani in lanski učenci
Primorci na severni meji.
V Mariboru, dr.e 11. ckt. 1923. Ker se že nahajamo pri čiščenju nršd severne meje. smo se namenili izpregovo-rifci tudi o naših tamošn;.h Pi :norc;h. V hi namen mm ja dobrodošlo obves t mariborskega poročevalca, da se v s boto dne 13. tm. v restavraciji »Kosovo« v;Si Izredni občni zbor društva Primorcev, »Jadran« in da se na tem občnem zboru izvrši brvo-tltev novega odbora, ki naj to društvo usmeri po sllčnem društvu »Soia« v I Ijani. V osvobojen ju Maribora, ter «; obmejnega ozemlja med Drav > Ln Muro Igrajo Primorci tako važno vloco, da je čas, da sc zanjo zanima tudi Uril I3rez Primorcev bi Maribora sploh ne Irr.eJi ln bi nas stalo ogromnln žrtev. 2e za preobrata se je pokazalo, da general Maister ne bi bil Izvršil težke naloge, da mu niso polee redkih v dobrovoljcev na pomoč naš! Primorci, ki so sluteč nevarnost na severni rr_ I teli
v Maribor. S tem dejstvom se bo nekoč obširneje bavila zgodovina osvebojenja Maribora. Na tem mestu spominjamo !e na usodni dan 27. januar 1019, ko je ot na tisočera nemška druhal skušala o v mestno hišo in na ta način t?krat v Mariboru bivajoči mednarodni zatl opravičenost Maribora kot nemško-avstrljske posesti. Komaj 20 stražnikov, nevstrašenlh Primorcev Je v trenotku, ko je nemška druhal navalila In r na tla policijskega šela, s skrajnim naporom odvrnilo nemfikt naval. In zopet so Primorci, ki so pozneje pri ponovmk toda bolj zavratnlh poskusih v temnih BOceht ko so drugi brezskrbno sanjali o vernem jugoslovanskem Mariboru, prepreči;-; radnje nemške načrte. Tudi so Primorci pozneje a svojim živahnim Južnim temperamentom razvneli bolj zastrti narodni Čut štajerskih Slovencev. Primorci so bili prvi bojevniki Narodne Obrane, ki se ie u^ejstvovaia s jugoslovansko propagando proti Italiji in Avstriji. To so bili Časi, ko so avstri letalci nad Mariborom in severnim ozemljem razmetavali na milijone letakov, vabečih slovensko ljudstvo k Avstriji Kdo sc ne spominja Jeze mariborskih Nemcev, ko so na prvo naSo VclikonoČ našli celo mesto prelepljeno z lepaki, pozivajočlml na Izključno slovensko govorico na ulic! ki trgovinah. Zadostoval Je poziv In v noči na veliki ponedeljek so se prekrstili naslovi najveCjfh renegatov.
Tudi v poznejšem kulturnem in narodnem življenju v Mariboru so Primorci zavzeli odlična mesta. Ctm so domači Slovenci zapustili enotno narodno fronto In se bližali predvojnemu bratomornemu bo tu, so Primorci imponirali t narodno slogo. In z zatajevanjem političnih diferenc.
Na škodo Jugoslovenskih  interesov psi So se tudi pri njih prikazali prvi znaki —j razočaranja.   Predvsem  ee   Je  pojavu 1 škodljiv! vpltv premočnega Štajerskega vi-} na. Morda bo te dal ta vpliv polagoma K j aklimatizacijo paralizirati.   Toda še hujšo" Infekcijo so med narodno zavedne   brate' prinesli tisti elementi, ki eo prišli v Marl-1 bor zgolj iz spekulativnih namenov in ki so tudi ivojčas v Prhnorju pod krinko edi^ nosti narodni stvari le škodovali S prihodom teh elementov se pričenjajo kupčije, ki oJcužujejo zdravo narodno zavednost in slogo.   Ta vpliv so še pospešile skrajno neugodne razmere državnih nameščence^, katerih velik del pripada    na Primorce. Kjer n! kruha, tam se Jenja tudi Idealizem. Da ohranijo sebi In svojim družinam najpotrebnejšo eksistenco,   se Je večina Primorcev prilagodila novim   razmeram ter si po vzgledu svojih rojakov špekulantov Išče postranskih zaslužkov. Naravno, da je ta sprememba globoko vplivala na vrline, ki so Jih prvi bojevnik! Iz Primorja prinesli v Maribor.   V takih razmerah društvo Jadran vkljub požrtvovalnosti posameznih voditeljev nI moglo vršiti svojega programa. Isto vtlja tudi o Jugoslovenski Matici kjer zavzemajo Primorci od'ično mesto.
Nekulturno početie Italije z brati onkraj meje je pozvalo odlične može med Primorce na krov. Oh enem Je vplivala nanje tud! čkndalje večja predrznost Nemcev na severni mej!. Odločili so se sedaj, da na Izrednem občnem zboru zopet uravnalo smer svoje ladje In da nam z novim odborom ter prerojeni pomagajo vršiti težavno nalogo na obmejni postojanki In da nam nudijo zopet odličen vzgled kremeni, tfli narodnih borcev.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA-Dne 13. oktobra. Prosti promet. Ob slabem prometu ie bila tendenca slaba ter pridejo tečaji napram včerajšnjim nekaj slabši V prostem prometu so notirale:
Devize:    Curth  15.45,  Pariz 5275, London 392.56, Dunaj 0.1215. Praza 2.5S7S, Trst 3.03, Newyork 86.—. Budimpešta 0.50. INOZEMSKE BORZE.
— Čarih. 13. okt. (Izv.) Današnja pred-borzat Beograd 6, 54, Amsterd. 219.25. New-york 5.575. London 25.34, Pariz 33.57. Milan 25.45, Praga 16.675. Budimpešta 0.03'/», Bukarešta 2.59. Sofija 5.45, Varšava 0.0006, Dunaj 0.0078»A, avstr. žig. krone 0 0079.
— Dunaj. 12. okt Devize: Bengrnd 82r>-$32\ Milan 3244—3256. London 322 300 -^22.300. Pariz 4292—4308. Curih 12.703— 12.755. Valute: dinar 817-823. lira 3210 —^230, češka krona 2102—2118. franc. frank 4245—4275,  švic    fr««ik 12.590—12-590 _
ll&l_AoUz 70.560^*60.
Stran (5
•SLOVENSKI   NAROD«   dne       oktobra 1923.
Si v
Darila.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub* Ijani je prejel* meseca septembra 1923. leta sledeče prispevke:
I. Podružnice: Ormož m. 1800 Din; Kjsko m. 188 Din; Šoštanj 250 Din; St. Vid* Grobebio 7300 Din; Murska Sobota 541 Din; Begunje 154-50 Din; Novo mesto ž. 300 Din; Gornji grad 1.250 Din; Sloven j gradeč m. 375.75 Din; Siovenjgradec ž. 375.75 Din; Ljubljana I. mestna ženska 15 Din; gentpe« teraka ž. 15 Din; sentjakobsko-trnoveka m. 145 Din. Skupaj 12.910 Din.
f       I L Nabiralniki: V. Vončina, Ljub« ljana iz lumiralnikov skupaj 16 4.4 5 Din.
III. Obrambni sklad: Josipina Blutnauer, Ljubljana, 50 Din; Lina Kopriv* Se k, Maribor 50 Din; Lina Koprivšek, Mari« bor. v spomin pok. soproga Leopolda Ko« priviek, prof v Mariboru, 50 Din. S k up a j 150 Din.
IV. Dr. Ivana Tavčarja sklad: Podružnic* Cerknice 250 Din; Ana Podkraj-Skova, Rogaška Slatina 100 Din; Viljem Bizjak, tovarnar, Rogaška Slatina 100 Din; Olga Biziaicova, Rogaška Slatina 100 Din. Skupaj 550 Din.
V. Razni prispevki: Fran Koli« menn. Ljubljana, prispevek od svetilk 300
dinarjev; dr. Sar.dor HraSovec, Šmarje pri Jelšah iz kazenske poravnave R. G. — T. F. 100 Din; M. Kante, Ljubljana, ker se ui mogel udeležiti 10 Din; neimenovan, ker se ni mogel udeležiti skupSčine 50 Din; upravnistvo »Jutra«. Ljubljana 480 Din; upravnistvo »Slov. Naroda«, Ljubljana 65 di* narjev; dr. Scdlaček 50 Din; ga. dr. Sedlao* kova 50 Din; Fric Žilavec, tovarnar, Gornja Radgona 50 Din; Fr. Vojer, reatavrater 100 Din; dr. K. K ode rman. odvetnik, Maribor, namesto venca na grob pok. ge Paherni* kove 100 Din; Prva hrvatska štedionica, Ljubljana 500 Din. Skupaj 1855 Din. — Vaota vseh prispevkov 15.629.45 dinarjev.
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE
SV. CIRILA IN METODA«!
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK
Odgovorni arednik: VALENTIN KOPITAR.
Krojaški pomočnik
za boljša vojaška is civilna dela se sprejme pri Simon KHmoneku, Ljubljana, Sefenbur* Sova ulica. 1L003
■ Delikatna In mfeena čokolada a« svoja kakovostjo ssnaa hvalil
Za« t* v a/to jo poveodl
MIRIM
MARIBOR.
Za odgovor« upravo
1 dinar.
EMILI OGLHSI
Indian Big Chief
s priklopnim vozom pro-'da tvrdka Kenda, Ljub* I Jana. 10.818
Kratek klavir,
Se skoro nov, se proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.907
Proda se pesa
za krmo. — Poizve se: Jenkova ulica 14, Ljub«
•ljana. 10.886
Otročjo posteljico
•s predalom prodam. — •Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.937
Otroška posteljica
'(železna) v dobrem ste« •nju se proda, — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 10.951
Zimski plašč
i(damski) nov, modem, temnomoder. se ugodno proda. «— Gledališka uit* ca 4/ni. 10.945
Železno peč
(Hillofen) v dobrem sta« p ju prodam. — Navlov pove oprava »Slov. Na« roda«. 10.992
Proda se nor zake
ea 400 Din za .bolj majh« postavo. — Vp-rsta te ".Trgova uBca St. 6, ust<istx-r desno, kraja* ddavTiica. 10.975
in
Ideparsko orodje
t seatUm »troji še malo rsorjeno, po nizki ceni pmpčod*).' t- Naslov po« siga -"Skrvccsfcejja
Dre lokomobai
(10 in 15 konjskih sil), najboljše angleške znam« ke, malo rabljeni, se pro* daste, — Prikladni za vsak obrtniški obrat. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.812
Avto
12/14 HP Laurin Klement, trisedežni, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Nadalje dinamo AEG 0.7 HP, 110 Volt, 960 vr« tilnih obratov na minu« to. — Naslov pove upra« va »SI. Naroda«. 10.811
Lep mtrf in kožuh
za suknjo (kuna) po« ceni naprodaj. — Informirati se v skladišču »Balkan«, Dunajska cesta št 33 (vsak dan od 3. do 5. ure popoldne. 10.874
Jedilnica,
temna, popolnoma nove, obstoječa iz 12 kosov, se
vslcd pomanjkanja pro« štora ceno proda. Proda se tudi Že rabljena spal« niče. — Ivanove, 2abjak št. 3, L nadstr. 10.127
Večjo nagrado
dam ze malo družinsko
stanovanje. — Ponudbe na upravo »Sov. Noro« da« pod »Večja nagrade
10.822«.
Mladega psa
pristne volčje ali dober« manake pasme kupim. — los. 5elovin*Coden, Ljub« liso*, Mestni trg it. 13.
10.964
Oddam takoj dve meblovani sobi
(v novi hiši v mestu) gospoda, kateri mi plača najemnino za celo leto naprej. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.858
Lepa zračna soba
se odda s hrano dvema boljšima dijakinjama sit dvema boljšima uradni« cama; tudi samo z zajtrkom. — Naslov pove uprava aflL Nar.«. 10.847
Meblovano sobo
(lepo) s hrano išče mlad zakonski par brez otrok od 1. novembra. — Ponudbe pod »Dobra najem n ina/10.913« na upravo »Slov. Naroda«.
Velika svetla soba
(centralno ležeča) v I. ! nadstropju ae odda za pisarno s 1. novembrom. — Ponudbe pod »Prvo nadstropje 10.869« na upravo   »Sov. Naroda«.
! Krasna mebkrvana soba v novi vili
Motorno kolo
s dvome prestavama 3 do 4 HP, dobro obranjeno, se ktzpL — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod St. 10.833«.
i JVec dvoferSiiih jJBtanovaiijsfdh vrat
fin stanovanjskih ter pod« strežnih oken naprodaj, f— Naslov pove uprave r»«ov. Nar-«. 10.993
^Naprodaj razna
-vinska posoda
in 5 velikih hra runih ; sodov, dokler traja naloga. — Avguštin, Sp. Silka, St. Jerneja c. 231 10.209
Vinski sodi
od 350 do 700 litrov, lepi, »močni takoj porahni. iz Vdanega hrastovega lesa, ise prodajo. — PonoeTfre !na; Poštni predal 121. tlubfcana. 10.7*19
Proda se
.trdo vezana, 5000 strani (obsegajoča »Geschiehte der Eisenbahnen oest.* •ung. Mottarchie. — Na-,slov v upravi »Slovenske* Iga Naroda«. 10.839
Proda se stroj
za izdelovanje dvorezne ieementne strešne opeke mtema dr. Gasparv, skoraj nov in 600 komadov 'jeklenih modelov. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10£21
Originalna
francoska ura
{Stehuhr) ter srebrno je« ,diino orodje (za 6 oseb) |se poceni proda. .Na* ■slov nove uprava >Snv. Naroda«. 10.967
Prodam sode
!z suheha klanega bxn« irtovega lesa od 2:50 D de 3 D za 1 liter iz skladišča. Dobavljam vsako množino. — Jbvo Milo« feevič. Zagreb, Franko* panska br. 8. 10.287
Proda se
znana registrirana znam* V a like rja »Triglav« Kla-iier z originalnim receptom. — rtettektua se samo na resne interesente, ker bi se event. sedanji •tntejiteij sondcleril. — Ponudbe pod »Dobička* ltosno/10.814« na upravo »Slov. Naroda«.
Kupim večje
število stolov,
rabljenih, močnih in dobro ohranjenih jednake vrste. — Ponudbe je po* slati na naslov: Toplice Medija-Izlake. 10.820
Cbromatična
harmonika,
že. obrabljena, normalno vgtašen* 52/24—36 (cbro-roatidno bassi), se kupi
tnkoj. — Ponudbe s cenu pod »Harmonika/10.971« na upravo »Slov. Nar.«.
Kcpnjem zlato,
srebro, stari kovinasti denar in dragulje po najvišjih dnevnih cenah. — R. Alraoslediner, Celje, Gosposka ulica 14. — Lastna delavnica za po* pinvila. katera točno m najceneje izvTsrrjem.
10.364
I  Stanovanja |
mmmmaBsmstmmm
Soba
brer pohištva v sredini mesta se odda solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.958
Sobo s klavirjem,
c4eg. opremljeno, ev. s hrano išče častnik. — Ponudbe pod »S. N./10.982« na upravo »Slov. Nar.«.
Ooremljeno sobo
iščeta dve bančni urad« nid — Ponudbe na upravo -»Slov. Naroda« pod »J. S./10.773«."
Meblovano sobo
v sredini mesta z električno ladjo želita dva gospoda. — Ponudbe pod »Solidnost/lO.OOl« na npr. »Slov. Naroda«.
Sobo,
meblovano ali neraenlo* vesto, vzamem takoj v najem. — Ponudbe pod »predina mesta/10,962« aa upravo  »Sk>v. Naroda«.
Kdožefi
z dvema sobama, kuha« njo, pri ti W i nami in klet« jo z nekoliko vrte v novi hiši za več let pod pogojem, da piana tudi najemnino za več let naprej. — Ponudbe pod »Več let 10.963« na ODAM, »Sov.
I z balkonom na Prulah se j odda solidnemu gospodu, event dvema skupaj. — Naslov pove uprava »S!. Naroda«. 10.870
Iščem stanovanje
I dveh ali treh sob s priti* klinami za takoj aH s 1. februarjem 1924. Plačam po dogovoru tudi za eno leto naprej. — Naslov nove uprava »Slov. Naroda«. 10.896
Majhno stanovanje
aH eno do dve prazni so* bi iščeta mirna zakonska brez otrok proti dobremu plačilu za takoj ali po« zneje. — PontTdbe pod »Brez otrok /10.9S0« na upravo   »Slov. Naroda«.
Odda se
stanovanje,
obstoječe iz velike sobe in kuhinje, 20 minut od magistrata. Pogoj: 15.000 kron posojila na vknjiž« bo aH za obresti Sta no* vanje na razpolago s 1. novembrom. — Ponudbe pod »Ugodnost P. B. 10.939« ne opravo »Slov. Naroda«.
Opremljeno sobo
išče soliden mlad urad« nik proti mesečni najem* nmi aB pa konverzaciji, j oziroma pouku v srbohrvaščini, francoščini, ru-3čini, italijanščini. Priložnost skupnega muziciranja. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Doktor/10.790«.
g    Službe j
Boljše dekle
se išče za sobna dela, ipni vpraz y\ fvu V29iv!f
nekoliko kuhati. — Naslov pove »prava »Slov. Naroda*. 10.938
Trg- sotntdnika
v galanterijski stroki, dobro izvežosrjega, Sče ve* letrgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod »Galante« riiaV10j685« na opravo »Slov. Naroda«.
Primerno mesto
v boljšem goepodmjstvu sprejme gospa, vajena vsakega dela. Kdor se resno zanima, naj pusti svoj usdsv v upravi »SI. Naroda« pod: »Zmerni zafatevki/10.995«.__
Vratar
z dobrimi spričevali Uki mesta v kakem vodjem hotelu ali tudi v manj« šem hotelskem podjetju. Naslov pove uprave »SI. Naroda«   pod »Vratar
Trg« pomočnik
mešane stroke, vešč slo« venskega ter nemškega jezika, išče primerne službe. Gre tudi za potnika.
— Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 10.986
Trg« pomočnik«
popolnoma veSč v knji« garski in papirni stroki, se sprejme takoj ali tudi pozneje v veletrgovini V. Weixl, Maribor. 10.960
Izvežbana
pisarniška moč
se sprejme za takojšen nastop. Moški izključeni.
— Ponudbe do 14. t. m. pod 15. oktober/10.981« na upravo »Slov. Nar.«.
Prodajalko.
starejšo, dobro izvežbano manufakturbtinjo, z do« brlmi referencami spre j* me Vfnko Skct, manufakturna trgovina v Ittr-ski Bistrici (Bisteraa, Ju« Hjska krajina, Italije).
10901
Penzioniran oficir
admiruacr a ti r ne stroke z dobro prakso v upravnih m pfs.  poslih, z dobro
Eredizobrazbo, vešč jezi* ov (tudi atbSČmg, piana, in ustm.) Bče primerne službe. — Ponudbe pod »R.—18/10.919« na upra« vo »Slov. Naroda«.
Prirezovalec
(prvovrsteri) gornjih delov čevljev se išee. Biti mora posten, soliden ter dobro izurjen v izdelovanju vzorcev. — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 10.949
Kur?
- v
ac
okrožne peči z večletnimi spričevali zanesljiv, kateri zna strokovno vsa poravila okrožnih peči sam izvrševati, želi svoje dosedanje mesto premeni ti z letom 1924. Nastop po dogovoru. Prevzame akord; položi kavcijo za dobro žgano opeko. — Ponudbe pod »Kurjač 10.947« na upravo »Slov. Naroda«.
Vrla oskrbnica«
30 let stara, perfektna Šivilja in kuharica, izurjena v vsakem gospodinj* stvu. s svojim pohištvom in 50.000 Din premoženja, se žeH poročiti. — Prednost ima dotični, kateri reflektira več na pridno osebo kakor na na denar. Vdovec z 1 ari 2 otrokoma do 42 let ni izključen. — Serafina Bcrg* man, poštno ležeče Pra* gersko 13? 10.929
Gozdarski
upravitelj
z 20 letno prav dobro privatno prakso, jugoslo* venski državljan, vešč slovenScme in nemščine, absolvent višje gozdar* ske Sole. z višjim državnim izpitom, lepimi izpričevali in dobrimi referencami, išče primerno aiuŽbo. — Ponudbe pod »Nadgozdar 10.737« na opravo  »Slov. Naroda«.
L-».-l' M UMIH IIP
Gostilno
na krasnem prostoru sredi Ljubljane s kletmi za K) vagonov vina, Ucvnm za 30 konj in obširnim stavbisčem proda pod ugodnimi piaciburni po« goji za 550.000 H in — Realrtetna nišama. Ljub*
ljana, Pdjenafca cesta 12.
10556
a USa
s t« govatam loJralran in prosflsa stanovanjem, go-srxKkLrskim poaiopjđra. sa« donosađroan, vrtom m atavbačem. ob glavna co* sti, t prometnem krajo severne Saovetri je takoj naprodaj. — Vprašanja pod »1923/10^84« na upr. »Slov. Naroda«,
Malo posestvo
se kupi. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »St, 20/10.988« s popisom lege ter navedbe cene do 20. t m.
Parcela
▼ neposredni bližini dr« žsvnege kolodvora v S!« ški in Dunajske ceste, v izmeri od 12.094 m*, naprodaj. — Naslov pove uprava *4L Nar.«. 9689
Kapim enodružinsko hSo aH vilo
z vrtom v Ljubljani — Pismene ponudbe do 20. oktobra pod »Resni kupec 35/10.923« na upravo »Slov. Naroda«.
Za sadjarstvo ali zeienjadarstvo
daje ss v najem bUlvOčc na vogalu Marmontovc ceste in Tobačne ulice — JCj« se dobe pojasnila, pove uprava »Slovenskega Naroda«. 10.944
Trgovska hiSa
(staro vpeljana) z gospodarskim poslopjem, velikim vrtom in obsežno njivo, v prometnem trgu Slovenije, naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10.774
Nuji
i no se išče večje posestvo
z najmanj 500 orali zemlje, po večini polja h» travnikov. — Pismene ponudbe pod »Posestvo 10.897« na upravo »Slov. Naroda«.
Žaga in n?lin
na stalni 70 HP močni vodi, 20 minut od posta« je, v bogatem gozdnatem kraju vsled družinskih razmer za 575.000 dinarjev naprodaj. — V Reall* tetni pisarni. LJubljana, Poljanska cesta 12. 10.954
Nova vila
v Ljubljani, z vsem kom« fortom. takoj vsa prosta, se proda. Več s« poizve vsak delavnik od 1 do 2. ure popoldne na Aškerčevi cesti št. 15 (dohod iz podaljšane B!ciweisove ceste). 10.854
KITC1 POZOR!
Prodam posestvo
z novim gospodarskim poslopjem. 18 orali zemlje, večina hrastovega gozda, na lepi legi v bližini Šmartna pri Litiji. Cena 170.000 K. — Naslov po« ve uprava »Slovenskega Naroda«. 10.030
Proda se lepa eno-nadstropna hiša
na lepem kraju, pripravna za trgovino. — Cena nizka; plačilni pogoji ugodni. — Vpraša se pri: Hinko Privšek. ReaKtet« na pisarna, Ljubljima, Miklošičeva    cesta 18/1.
10.771
Lepo posestvo
(6 oralov) ex Tandler v Šmrhelu št. 24 pri Novem mestu, obstoječe iz veiike prostorne hiše, hleva, poda, lepih travnikov, njiv in sadnega vrta, se proda, Vse je ograjeno s tekočo vodo.
10.950
Hiša v LJubljani,
tudi v okolici, s pro tim stanovanjem se kupi. — Kupčija Še ta mesec ker $tojfi}0 t. novembra v veljavo nove takse. — Ponudbe breg posredovalcev pod »Amerikance 10-974« na upgavo »Slov. Naroda«.
Naprodaj vile
s prostimi stanovanji v Ljuoljam in predmestju. Ktanovanjske niše od 40 tisoč dinarjev naprej, go« stilne, trgovine, peka rije, kmetska posestva 2—100 oralov, grasMna, Sage, mlini gozdi, stavbne parcele rtd. — Pojasnila da« je: Kvalitetna pisarna. Ljubi Isisaš Poljanska cesta 12. 10937
Naprodaj je eno-nadstropna hisa
akoro nova. s tremi stanovanji in vodovodom, na solnčnem kraju, ter nekaj vrta — v Novem mestu. — Ponudbe pod »Novo mesto/10.288« na upravo   »Slov. Naroda«.
Trgovina, gostilna in trafika
z gospodarskimi poslopji, obzirnim vrtom v prometnem predmestju Ljub« ljane, se proda z vsemi koncesijami za 375.000 dinarjev v Rcaftterm pisarni. Ljubljana, Poljan* ska cesta 12. 10.955
Naprodaj posestvo
z goatOno, tfic ko4odvora. oddaljeno Četrt 'J ? c od večjega trga. Obstoji te hiše m lepega gospodar* skege poslopja, vrta in njive. V hjgi je pet sob, tri kleti fn vse pritiklftte. V njej se nahaja dobro obfskarm gostflrtft. — Posestvo je pripravno tudi za vsako drugo obrt* — Nastopi se lahko takoj — V najem se odda takoj nova in proste)** na prodajalne ▼ Novem mescu, pripravna za vsako trgovino. — Po* jearnla d«rje Jernej Pak« jan. gostilničar in mesar v Novem mestu. 10.819
Gospodična
rabi nujno 1000 Din m prosi blago osebo, de bi Ji posodila. — Naslov se prosi na upravo »Slov. Nar.« pod Pomoč/10^65.
7000 Din posojila
iščem; v šestih mesecih vrnem 9 tfSOČ Prvovrstna garancija. — Ponu<fbc
pod »7 in 9 HaoČ/10.998« na upravo »Slov, Nar.«.
Mlad obrtnik išče 15.000 Din posojila
proti 25 % obrestkn za eno leto. Popolna varnost na vknjižbo. — Ponudbe pod »VarnolO.942« ua upravo  »Slov. Narode«.
Dopisovanj*
Znanja ŽeS
421 e t en vdovec, zdrav in čvrst, trgovec in posest* nfk iz Julijske Benečije z vdovo ali dekletom s pt&* možen jem: tndt iz J"^o« alevijc aH Primorke bhko dopisujejo. — Le resne ponudbe pod »Jupfter 10.948« na upravo »Slov. Naroda«.
Redka prilika I
Mlad, močan, zdrav vsestransko naob ražen trgovec z vpeljano trgovino v lastni hiši (na Spodnjem Štajerskem) žeti v svho ?enirve znanja z gospodično boljše trgovske hine in neoporečne pretek* Inati. — Ponudbe pod »Srečen zrrkon/10.952« na uprave   »Slov. Naroda«.
Zenit na ponudba«
Mlad samostojen obrtnik z večjim obratom, lepe zunanjosti, se želi seznaniti z gosrjod^čno, Id bi imela nekaj premoženja ali posestvo. Vdove niso izključene. — Le resne ponudbe s sliko, katera se gotovo vrne nazaj pod »Mladoat/10.899« M upr.
»Slov. Naroda«. — Tajnost zajamčena.
Žemtna ponudba.
Metki, 37 let star, z 1,000.000 Din pramoir> nje v gotovini resnega znašaj«, dobrega obnaša* nja, trgovsko naobraeen, vendar bese znanja in pošast i a. zeM poročit! primarno samostojno so* spodieno ali pošteno vdovo srez otrok s trgovino alt pesa a tvom, če mosoče z vse jim gosasess v kaki* nem trgu e& večji
s sttoo diskretno pod pravim naslovom pod: »Oobrosrčnoat/10.966« na upravo  »Slov. Naroda*.
Ženitev!
Bogate inozemke m trnovite nemške dame Žele srefine omožrtv«. Gospodom, tudi brez imeija. da diskretno rx>>asnim po nemško Ausk. Staors^r, Berfm N. 113, Stolpische Str. 48. 10.027
Bukova drva
m treme ponudite dnrfbi »Ilirija«, Ljunfjana, Kra« Ua Petra trg » 10J9ĆO
Mis& Farler
EngUsh prrvate leseons and dasaes. — Praiakn« va afica (nova hj*e Ton* niea, TU. nadstr.V 10*043
Delavnica
ss Oče kjerkoli; ostudi v Meti. — Ponudbe pod »Delavnica 10.941« na opravo   »Slov. Naroda«.
Nori vinski sodT
(bseve^f v vseh veflkosah se dobe in popravljajo pri Fran Repico, Ljoolte* na. Trnovo. 9995
Več spalnik in knkinjsklh oorav
ima vedno v zalo0 po nizki eeni Henrfe Bltenc, mizarstvo,  Vttmarje 77.
10.9T3
Angle$3no
pooenjem pod zelo tsgod*
nI m i pogodi. — PrjJsvtr pošljite na opravo »Slov. SJaroda« pod »Anglešel« nsnO.ffla._
Tračnice
sa poljskr- zeleafdee se oddajo. 150 komadov po § m dolgih. Teta 9 kg prt metru. — Vprašali pri Leopold Jikn, Ljubljana. Slomškova id. 31. 10\96«
Modisfka Iva §!lcrf
KongTesnl trg 6 n»v>d«ja vsakovrstne datas^e-klialce klobuke m na*:rtja no znižanih cenah. Izcte* lcje novosti fn popravila.
10.^^
Šivilje pozor !
Preoblečene gumbe vseh velikosti ter ažuriranje izvršuje takoj in najceneje tvrdVa Belftmt I Velepič. Ljubljana * Slika. Kolodvorska   diee 190.
10,983
Tr^rrj^orrslri m groyer sir, Ia*
midi po najnižji eeni »Draga«, mlakama is sirarna Deianovac, Slavonija, «5.742
Ponfc v srbohrvaščini
t$*jrt& dva akademika. — Ponudbe   s   pogoji pod D:/*P.fff5^ na upravo
S
T eto ngoden nakup
dokler trajs. zaloga. — Ostanki prvovrstrtega Sešitega blaSa, za^tek 20 metrov za Din 400.— (za ženske domaee obleke, bluze, srajca, predpasnike, sifoni proti povzetju ra^prjtilja Jostn Matek, Ljubljano, Dalmatinova B&oa- 10.970
Otroški vorfčTki^
več vrst. dvokolaaa rasnih modelov, nsmovsjlt pomožni motorčki ameri-kan skrega tipa »Evans«. Velfka -melosa puavrnutl-fce fn delov po najnilfi ceni. Spre jama jo se tudi vsa popravila, emajliranje in ponifclfanje. — »Tribuna«. F. B. L„ tonama dvokoles m otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovsk« ceste 4. rO.112
Snhc gobe
in
.*. fižol
poradite tvrdkf
Sever & Komp^
L<ablfau
sVt. »
Plesni pouk
popolnoma za začetnike, za vse plese. Vsako nedeljo popoldne od 3. do s. ure. — Pojasnila daje Adolf Pračsk, Sv Petra essU 43. 10.902
Vsakovrstne
ScvBe, ^Pi8?c,
športne čepice, bombai h\ volno ra pletenje vseh barv nudi vedno naj* eenejc: Razpošiljal ni ca »Konkurencija«, Ljubi lana, zgornja SKka. 8159
Prispeli so naj-boljši šivalni stroji
»Mcmdlos*. .'Mvajo naprej m neraj. Gaiancija deset »t znižane cece. Vse potrahsčme sa razpolago. Pouk v vezenj« nrez* piačen. — Tvrdka I. še-{ovinku dcn. Mestni trg it t3. Ljubljane. 10J12
Telovadci -
športniki I
PriporoJa se tvornica telovadnega in športnega orodja J. ORA2EM, Ribnica, Dolonjsko. Oprema kompletnih fcekv vadnle m letnih telovadec. — Stabilno in pre. Dostjrro orodje. 20.362
Najfinejši furnir,
slavonski hrast, eksotičen, fošnati jesen, ma« hagord. beli javor, amerikanski oreh, neparen* m psrena bukev ter hrastova deske, popohnoma s*ihc. 7 let stare, debelina 30 do 40 ram ima vedno v zalog! »Tovarna stolov« Jos. 5taxfler, Ljubljana. Sodna irHca  11. 10J13
»KoHzef«
Oprema stanovanj, družbe z O. z., LJuMJsna, Go-»posveteke ceste 13 (prej
brsta Sever). Priporoča bo#*t<*> Irbim pohlSrva od furvadnegs do najfineiSe-'■v prevzame v^a naročila, tudi za celotno opremo stanovanj. — Zaloga vseh vrst modrooev in drugih   tapetniških del.
10 535
Po selo nizki ceni
midfm cenj. damam har* rnneste m ffleaFte klobu« ke, kakor tudi športne C* piee. Hrene In druge za Bolsko mladino Spre J« mem v modernizirani o <^se zgoraj navedene predmete In vsa v to stroko »padajoča dela. — Priporoča s« J Stemberger, Lrufcijarta, Drma reka cesta it 9. 10.972
Ne samndite
prilike!
Dospeli so najboljši sve* h>»«o znani Stvaini stroji ratmke »Mtjndios« Orf-^mel Vik torij« s 151ctno garancijo. — Pouk v ve-aet*ju brezplačen- — Za« lofje ee razprodaja po Izredno nizkih cenah:
Z dolgim čo!ničk<*>tn CScb^mgschifft stane Din 2161; z okroglhn čolnič-kom fCentratbobbin') »rane Din 2614: z okroglim Čolnfčlcom fCentrahSob-b|n) za pogreznjen je stane Din 3tBS. — Ćene velja« jo samo dokler traja za-lorja. — /oa SefovTn«ćts» d en, trgovina z zJatniao, sreorrtmo. jedilnim orodjem, urami s kolesi ter s šivalnimi stroji. Ljubi j a* na, Mextnt frj( n. 10.90*
TJ
PERJE
v lalogl liri tvrđkl
L Miklaoc
štev. 235
»SLOVENSKI   NAROD« dru- 14. oKtoora 1933.
siran r
jffikadont
c«
sobna pasta, ustna voda, sobni prašek«
Dob! se povsod. — Glavna zaloga drog. A. KAHC, Ljubljana,
! HI
TEODOR KUNC
Ljub ljana, Beethovnova nHca 9
radslujo
kostume,
toalete.
plaSčc In
9931
@®©QQQGXDGXD
■»Jata rs J &a slovanska
tfnka Id iKanta
delavnica
Iran BrlcelJ, Danisk« s. 19,
se puporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 2530
Cele opreme
za neveste, in ontlanfo
izdeluje točno in solidno sovo* otvorjena izdelovalntci
P. Jančigaj,
Ljubi jena. Resi jeva ceste 29/1 levo
I.
H E N R I
KER D A
Pletenine
ffebaio In drobne
Narodna hnjigarno.
v Ljubljani.
Preklic.
Podpisani izjavHara, da nisem
J odgovoren zs kupčije, katere bi i sklepst v mojem imenu g. Davorio BrlS nI k, bivši moj potnik. — Omenjeni tudi ni upravičen prejemati denarne zneske za moj račun, ker je pri meni iz službe odpuščen.
Anton Siergaur,
agentura-komisij a z žitom in moko, LJUBLJANA,   Zrinskega cesta 2.
Zidna opeka
normalno in močno žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množina po dnevni cenL
R. Smlelonskl, srhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viča. — Rimska cesta 18
Zaloga na drobno na Opskarskl cesti 18- 7915
Peter Semko
L fngoslovanska barvarlfa, krsnarstvo ln strojarstvo
LI u bi i a na, Krlževniška ulica 7.
Barva lisičje ko2e, katere Izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
Strešno lepenko Lesni cement I
dobavlja v vsaki množini najceneje Jos. B. PUH, Ljubljana
GrSdaška hI. 22.    Te L 513
Velika zaloga
porcelana.
Emajlirana   In lukausna posoda.
Priporoča se 9806
Ana Kot,
LJUBLJANA. Resljeva cesta 4 (prej trg. barv g. Hauptmana)
Rabljena
jufaste ifie
za moko
85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez-luknjaste kupi Vinko asnjdle,
valjlčnl mlin, Kranj. 6GqO
za žganjekuho ima v zalogi
I. Knez v Ljubljani.
Gosposvetska cesta 2
ietii
Spalni divani
otomane, klubove in salonske garniture,  Žimnice in afrik-modroci
vedno v zalogL
RUD. SEVER. 10881
specijalna zaloga tapetniških izdelkov in potrebščin, Ljubljana,   Gosposvetska cesta 6. Sprejema naročila in popravila.
7. Krainer 8 Ko,
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvrfnje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
aBiisDiai
tivljenska eksistenca.
Bce se za tukajšnji okraj generalnega zastopnika, kateri le zmožen prevzeti na Lasten račun naš hranilni prašek za živino, kateri je naš industrijski predmet. Lep zaslužek zaslguran. Stalno, dobro Idoče podjetje. Potrebni kapital 5000—10.000 Din. Ponudbe na pisarno .ROBUSTA", MARIBOR, Raičeva 6.
le ni
Velika Pral
za prestopno leto 1924 ki ima 366 dal.
.Velika Pratika* je najstarejši slovenski družinski koledar, koji je bil najbolj vpoStevau že od nažih
pra dedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato
Er de prav vsaki slovenski rodbini. >obI se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane Din 5. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnika naslednikih, tiskarna in litogr. zavod, Ljubljana, Breg 12 10102
Mm pott
llf Solit i tu
LfnMJaoa,
Bohoričeva ulica 20
Vašeg  kućnog  liječnika,  pa će
Vam i on odgovoriti, da ni u jednom kućanstvu nesmije manjkati dobro i pouzdano sredstvo. Za pranje rana, ozlijede, desinficiranja bolesničkih kreveta, zatim za in-tina toaletu d-ma (iritiranje) Jest naiholie sredstvo
Nndfam n prvovrsnol kvaliteti sve vrsti sirova kaoi
somborskog sira u bačvicama, Hptauera, trapista u komadima i od 1 kg,  grovera u komadima od 5 kg,  sira a  crijevu, specialltet,
čajnog maslaca u komadima po 5 kg, čajni maslac u paketićima od J/4 kg, svinjske masti u bačvama od 20, 50 do 1C0 Kg, sala, k*»čka-
vali, šaliem uz najjeftinije dnevne cijene. Albert Jany, Sombor.
r
l¥AK
i
trgovina z manufakturo ln konfdkoilo
CELJE, Kralja Petra c-osia 15
Priporoča cenjenim odjemalcem stojo veliko zalogo češkega in angleškega blaga, debelo sukno za površnike, vsakovrstnega sukna za moške in obleke, barhand, cefir, belo platno, vse krojaške
potrebščine.
Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schfiefer, Scnutzer,) gumnih plašecv, lepih modemih oblek za gospode in dečke po zelo nizkih cenah.
koji se upotrebljava kao 1 — 2°/o postotna rastopina. Lvsoforra je najoozatije, već od decenija priznato i znanstveno ispitano desin-fekcijono sredstvo. — Dobiva se u svakoj apoteci i drogeriji u originalnoj    opremi.   Pro v! d jen sa
uputom o uporabi. Generalno zastupstvo i depot za
cijc'u Jugoslaviju: Jngphermacija d. d.
Zagreb, Prilaz 12.
Šumadffa
zavarovalna in pozavarovalna dražba v BEOGRADU Jakšićeva ulica 8
Glavni zastop za Slovenijo: LJuM-ana  Sv, Petra cesta 24
prevzela je imenom „Udruženja za likvidacije inozemskih zavarovanj" poslovanje življenjskih zavarovanj zavarovalnih družb Oresharn v Londonu in New Torfe v New Yorku ter bode na podlagi sklenjenih pogodb sprejemala v bodoče premijske obroke, likvidirala zavarovanja in ista ob dospelosti izplačevala. Zavarovanci dobe vse potrebne informacije pri:
Šamadija, 10^si
BEOORAD, Jakšićeva ulica 8.
murnu.....
Te2elon si. 461,
N
rtv.:»
jrr95
Telefon št. 461.
G. F. urasek
Ljubljana
Uglasil jaza ter popravljam
glasovlrje in harmonije, Spedjelno strokovno in ceno l
vseh vrat in anoraka
vedno v zalogi. RUD. SEVER, 108GC specijalna zaloga tapetniških izdelkov ln potrebščin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
Rooaška Slatina
Villa dr. Pefnik
Zdravniška penzija, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznin, za oslabele in odpočitka potrebne, za katarie rljučnih vr?ičkov. Vsa modema zdraviina sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna len?.
Prospekti. 4438
V Beogradu se proda popolnoma ali deloma
LMikuš
UbUjob. Intii tnj ti
p-zz"- :i rrtjt nlsft daicikof ia :c rčai-kev tsr srre 2 i.nih palic
n imiijcji trta is isteac.
n
t sadomastilo trstla za strope ln stene ter se pri uporabi Ista ne rabi olkakih desk zs opsibo.
Izdelale le prodaj* jo prva jagestovaoska tofirea J5 Q K 0 L t"
UU3UJWA, Orsdaikđ ubi* H TsL lotarorb, 3U.
Jos. R. Puh
■■■■■■■■■■■■
Tsod. Kom. Ljubljana
Poljanska cesta tU 3.
Krortt, stavbni, galanterijski ki skrase!
klepar. !nsteleci)e teserodef.
Brjrrn Mm** Kepal ftt li lleittng ciprm
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak ln med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle)
za konserve.
blizu 2000 m, v sredini mesta, v neposredni bližini nove skupitir.e. | Prostor leži ob treh  ulicah. Na istem stoj! manjša hiša.  Za po* goje vnraSafi
dr. Djordjavića, Beograd, Knpetan MiŠlna br. 8. I
eeaMaeaeamei aneaisii!
Trgovina i naklada muzikalija
Rikard Rosskamp
Zagreb. Strrssmayerova nI. 10 traži vještog i okretnog
pomoćnika
sa dobrim poznavanjem cjelokupne glazbene literature. Opširne ponude uz priklop svjedodžaba, fotografije, znanje jezika i naznaku plaće slati na gornju adresu.
Zajamčeno popravljeni
LAKOMO
WOLF-LANZ
10—20, 15—25, 20—32, 26-42, 30-49, <0—65, 55 -62. 70-100. »5—120, 100—150. 135-175. 14S— 195, 200—300, 300—-
400—600 HP dograjeni leta 1913—1921. Hiioletr.o tovarni$ko jamstvo. Prvorazredno, generalno popravljeni Strokovno preizkušeni. Kurjava z vsakim gorivom.
Oglejte si naše stalno
skladišče 20 lokomobil
Braća Fischer
d. d.
Zagreb, Pantovčak 5.
B  B , u—«_H____^
pecivni prašek m vanilin-sladkor
ker je najboljši
in domaČ izdelek
iO.BEPSTOV!
\ Priložnostni nakup
A 14.V23-8
|ZhA rag^ane in obleke h3 miVt od 500 Din naprej
II Damske
mm   Oble>ke za doco j * THkotaža irf Kožuhovlna
::9e-aaan
i LJUBLJANU S
HilllBIIBBBlIIIII8
Mestni ir-fj *t. 5-6
CaBBBBBiBBBBIBBBBBBB
ražbeni oklic.
Na predlog dedičev po ncdl. Ivanu Pogor.*!cnfkn bo dne 23. oktobra 1923 ob 9. uri na licu mesta v Pa-mečah-Trobl)ah prostovoljna dražba zemljišča vi št. 40 kat. obč. Pameče, obstoječega iz hiše z gospodarskim poslopjem in 8 zemljiških parcel. Dve parceli su gozda. Skupaj meri posestvo 6 ha 34 a 80 m.
Cenilna vrednost in najmanjši ponudek sta dinarjev 166.267*50, vadij je 10. del cenilne vrednosti. Draž-beni pogoji so na vpogled pri sodišču.
Pocebej se isti dan na dražbi prodajajo pritikltna in premičnine.
skrajno sodišča v SlOT/cnlgradcn
Oddal. L, dne 11. oktobra 1923.
laWflftlinhT^7SB>n1&-.,-.
zobozdravnik - Specijalist
Med.univ.dr.lvan Oblak
se Je preselil
v novo zgrajeno pala£o
f,vfzajemne ^oso^lnice11 na IHilcIoSičevi cesti poleg hotela „Union".
(Dosedanja ordinacija Stari trg 34.) Ord. 0-12, 2 — 5.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob smrti našega preljubega brata, strica in svaka, gospoda
finasčnega blagajnika v pokoju
izrekli svoje sožalje in prišli od blizu in daleč, da ga spremijo k večnemu počitku, izrekamo tem potom našo iskreno zalivalo.
Prav posebno zahvalo pokojnikovim uradnim tovarišem, upravnemu svetu in ravnateljstvu Trgovske banke, škofjeloškemu Sokolu, prijateljem lovcem in pevskemu odseku škofjeloškega Sokola za genij ive žalostinke.
V Stari Loki, dne 12. oktobra 1923.
t*''V'
9$
Jerica Habad roj. Doleao,
sestra
Franc Dolenc,
brat
m
ot'; .-1
CTX
KY
Vstran o.
»SLOVENSKI   NAROD« One 14. oktobra 192*
ŽIDOVSKA ULICA štev. 8.
MODNI SALON
DAMSKIH KLOBUKOV
ŽIDOVSKA ULICA  štev. 7.
- Najboljše In najcenejše knptt pri ivrdkl o
I Ivan ML Adamič 1
m fclobif^s, Sv. Petra c. 31 Telefon 441 8. £ Msrlbar, Vatatetska nL 20 £
•2 Kamnik, Šciaa 4 £
p Ha drobno! Na debelo I 2.
Velika zaloga
elektromotorje?, 15_HP gamo Din 5000
gola bakrena žica po dnevni coni.
ttoinovie & CieM LJubljana
Potnik
Oun&šsHa cesta 22.
predaj je
špecerijske in barvflne stroke, zmožen obeh deželnih jezikov, se iSče za potovanje po vsej Jugoslaviji. Cenjene ponudbe na npr. Slov. Naroda pod »Zmožen
prodajalec-10817«. _
Krznar « fedekmrteij čepk
Eliglj Eber
oHja Rogelj
manufakturna - trgovina -
Izjava.
HBW^8a-<*yise nahaja sedaj Lisgarfeva ulica št 4
airiiadli Matli las- draga utica eez frančiškanska most
n,fcnotal W^r^- Velika izbira sukna, cajgov, parhanta, višnjevo in belo
mwu» • blago, opreme za neveste, perilo za dame in gospodo. HiBjE BtagO dobro.   Cene ntzfce. 10223
Podpisana Angela Lukrriš poročena Bardorfer, trgovka, izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih delal na moje ime moj mož Janko Bardorfer.
Ljubljana, dne 13. oktobra 1923.
Angela Ln&nfft.
afftaSttit ta popravka
sotutno
van Orobnič
ter gre tudi na deželo.
Feliks PovSefffi?«
na Oosposvets&l eeit! št. 5
dvonadstropna, z visokim pritličjem, z dvoriščem, dvema
skladiščema in vrtom. Več pove odvetnik dr. D. Maj ar on, v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 18.
jugoslovanski kreditni zavoi
v CjaMjani — JKariJta trg ste?. 8 registre?«* »drutp z emrieao zavezo sprejema vloge »s kafizict ta plača čistih
n
obresti brez odbitka rentnega hi invaliDskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi viege v tekočem račnnn ebrestovanie po dogovora. - Podeljuje kratko ročne trgovske in personalne kredite najknlantseje.
Škripce, natege, črpalke, garažne dvigalnike
za automobile dobavlja ceno JACOBI,
specialist xa nljocno !n notranje bole ml SE TE PZSSEJJJL na Miklošičevo šesto v hišo Vzajemne posojilnice (poleg Ualona). Benrgeol
XI3, As»ni3yergasse 30 Telefoa 82 S-26.    1041 i
Baterije
(er 10726
tovarna koS iti levile* d. d. prodaialna
Uubliana, Poljanska c 13
m
k&menč&e
aa. dfoboo in na debelo najceneje pil tvTdki
Iga. Vok,
L|«t»IJAnAv Sodaa ulica 7.
Bo?**n *&io<f!i&i .
CreSkBs Zismeo te tcteCJsga boksa n oub bofsfi, 0one|egfi Uotea
HUM
I      zmZflHE CEHE!
= SRPSKA TOVARSA PREPROG
LAZftSI DUViEBSKl A. Dv VELIKI BCČKEKEK,
m sporoča svoje najjnoderoeje urejeno domače podjetje za terfetovanfe vsake vrate * Velvet, GlcrJa, Tspeeti-t, Bctkle, KIa!ea-af»Iitarte«H *5ofe*»i4e«», Jute, i I« Ko kot preprog, kakor tudi svoje splošno znane specijalitete z roko i S nt iraških preororj, krripferov v vaeh barvan aa vzorcih po danih veliko* Zastopstvo ta zaloga za Sfovenfo JI. CiH-JIR, UUBUAtA, MOdoSKeva cest
ahitala
JuegesBe^anskš banki ,S!awIji« v Ljubljani,
iz Soutnamptona — Cherboorgai
30. okfob:*2, 20. novembra, 15. dectmbra 1* BREME M A čez Southampton in Cherbourg v BEW VORK
George Washington
5tA. oktobra 29« decembra
Presldent Arthnr ...... 19. oktobra      22. decembra
America......... 31. oktobra
Prešle en t Roosevelt ...... 7. novembra
Presldent Harding   «  .... 14. novembra
Presidertt Fitimorc   .  . . P » 21. novembra
Odtod Iz Southamptona in Cherbourga en dan pozneje. Već Iz spodnjih naslovov.
UN1TEO STATES LINES
Generalno zastopstvo: Beograd, Palata Beogradske Zadrnge, preko pata .Hotel Bristola*. — Zagreb, Središnji Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga, Mihanovićeva iriica 2, preko puta kolodvora. — Ljubljana, Brodarstvo Zjedinjenih Ameriških Držav, Dunajska cesta 29. — Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga za Bosnu i Hercegovinu, Aleksandrova ulica 52. — SnSak, Banka za Pomorstvo.
1. decembra 12. decembra 16. januarja
Nemila smrt mi je prerano ugrabite soprogo Marija K je bOa zavarovana na življenje na kapital
Din* 58*000»—
pri banki ,yStavij£" še k od 1. oktobra 1922.. katera pa mi je po predložitvi police in dokaza o smrti izplačala brez kakorSnihkc^i sitnosti in daljših poizvedovanj ves zavarovalni kapital brez odtegljaje*.
Čut dolžnosti mi veleva, da se banki „Slaviji* za hitro, točno in kulantno izplačilo najiskreneje zahvalim ter jo vsakomur najtopleje priporočam. Sv. Anton na Pohcu*iu* 1. oktobra 1923.
Mihael Sterdin.
99
Telefon št 5SS
vetla
d*
CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILSERJEVA UL 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20 MESTNI TRG 25
Istfcsirije, Mirt Se trgovino
Maribor
Zagreb
Beograd
Tovarniška  šalov« polno—Wh obročov,
pnevmatike m vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega atrto-maleiijala.
Na razpolago
Velika zaloga elektro-ma terl|ala
Zssiopstfo svetovnih torarn. SoOdna ta toJna postrežba. Cene kraz hoakureMe.
laaialca laka d. d.
Zagreb, Ha Kanalu 41 Poamtatai: Baograd ■lica Kralja Patra 64
44
štev, 235
►S L O V e N s K i   Na k O L>« One 14 oilobra 1^3.
Stran 9
GosIL
Gosli je splošno ime, katero zaznamuje godalat violino, violo, čelo in bas. Najmanjša med njimi Je violina. (Diskantgeige škant) Pred letom 1540 se violina sploh ne omenja. Domneva se, da je bil Dulffenbru-eger (Tiefenbrucker) prvi, ki je začel izdelovati violine. Sodobno ž njim se je pečal z izdelovanjem gosli rudi Kerlino (Ker!) oba Nemca iz Južne Tirobke. Pred njima je bila viola v splošni porabi, toda skoro |zključno pri cerkveni glasbi. O violi so trdili, da ima človeški glas (vox humana), kar ji je priborilo priljubljenost.'
Z neverjetno naglico pa ji je njena hčerka violina prevzela prvenstvo med godali. Za časa Amatijev, Strandivarfja tn Gvarnerija si je osvojila tako stališče, da je ni bilo svečanosti, bodisi cerkvene ali kronamh glav, kjer bi vinima ne bila igrala glavne uloge in to tembolj, ker so ravno H imenovan? mojstri izpopolnili violino do "take popolnosti, preko katere se do sedaj še ni prišlo. Morda se rudi nikoli prišlo ne bo, to pa vsled tega, ker so instrumenti omenjenih mojstrov —skoro bi se reklo — dovršeni.
Nastane torej vprašanje, aH so pozna-3 klasični mojstri zakone fizike in akustike bolj kot mi, ali pa so instiktivno, potom poskus eni prišli do te mere popolnosti. Z gotovostjo se tu ne da trditi ne to, ne ono. Ker nam stari mojstri niso zapustili prav nobenega sledu o načinu svojega izdelovanja (razen svojih izdelkov) kar bi nas moglo napotiti na sled matematičnega prera-#unjenja in akustike, moremo pač s precejšnjo gotovostjo trditi, da nam niso imeli ničesar zapustiti. Morali pa so poznati zakone elasticitete, to nam dokazujejo njih izdelki.
Ako zasledujemo dobo goslarstva v traSetku, dobimo naraščajočo in padajočo trto, ki se da pojasniti s stopnjevanjem poznavanja fizike. Črta gre polagoma navzgor, doseže najvišjo stopinjo v dobi rodo-vine Amati, Stradivarija in Jos. Gvarnerija tfel Gcsu, na to pa jame padati. Znanje fizike so pridobili s prakso in se jim ni zdelo vredno upoštevati to znanje kot teorijo. |
Iskati   misterii v izdelkih   starih   ital. I mojstrov potom   krogov,    elips,    parabol, j ravnih in vijugastih črt je kvadratura kroga. Omenjeni mojstri se gotovo niso pečali s takimi nestvori.   Prišli so do popolnosti potom poskušenj. Obdarovani s finim este-fričnim čutom, imajoč dosti časa na razpolago, so študirali svoje izdelke komad za komadom    in    morebitne komanjkljivosti skušali izboljšati na prihodnjem instrumenta. Tako so po trudapolnem delu dospeli do Tilja,   kateri jim je blestel pred očmi ob oridnem in vstrajnem   delu.   Ne smemo fiamreč misliti,   da so bili vsi mojstri egoisti, ki so skrivali svoje načrte, ali kakor mnogi domnevajo, da so vsak načrt, ko je bil realiziran, sežgali, hoteč izbrisati vsako j sled   svojega   truda   poznejšim   rodovom. | Ne!   Niso nam nič zapustili,   ker ničesar J imeli niso. razven izvanredne prakse, pri- J dobljene s finim esteiičnim in zvočnim ču- j 'tom, katera pa se je zgubila pri nasledni- | jkih, ne zbog malomarnosti,   marveč zbog večje zahteve po izdelkih;   pričela se je 3conkurenca in začenja se*, 4tonec -klasične tkrbe goslarstva.
Velikanski napredek tehnike je šel mimo goslarstva in se ga niti dotaknil ni. Geslo »Nazaj h  klasičnim mojstrom« nam cdmeva od vseh strani, od mojstrov rav- { liotako kot od fizikov in afcttstlkov. Kopi- j jati! kot bi se tarpiratt dalo! Saj je vendar popolncma izkljnčeno kopirati gosli, ,da bi dobili natančen model. To so priznali 5n priznavajo najboljši mojstri. Kaj se rotirat že ni vse poskusik>. Kar premore člo-•Veška fantazija vse, prav vse so poskusili. J iskali so nt iščejo   skrivnosti,   katera ne •ekzistira.   In vendar se Še vedno najdejo ljudje,   ki verujejo,   da je nekdo iznašel ^skrivnost (katere seveda ne izda) s kate- I ro je mogoče vsake  gosli  izpopolniti do J najvišje mere.
Ne pelje do uspeha,   ako občudujemo j linije in se divimo vzbočenju violine, to je j samo tehnična stran; violina pa je akustič- j no telo.   Ako hočemo študirati violino kot j akustičen aparat,   se moramo poglobiti v t njeno notranjost.   Pri   akustični   dvorani j odločuje slog, nikdar tvarina ali celo zunanje oblike. Ta primera je sicer groteskna, toda ne tako napačna kot se vidi na rprvi pogled. Za dokaz naj nam služijo klasični instrumenti z debelino 1.8 nrm m 4 mm Ako bi debelost lesa odločevala,   bi bile ene dobre, druge slabe. Temu pa ni tako, ampak dobre so oboje. Zakaj? zato ker Stradivariju nI bila merodajna zunanja oblika, ampak notranji akustični prostor.
XIX. stoletje je bilo stoletje preizkusov. Star les, prepariran les in različni laki naj bi   prinesli   zaželjeni   uspeh. Stari mojstri niso rabili starega lesa. Instrumenti izdelani iz starega lesa.  bi se ne bili ohranili do naše dobe,   to bi priznal vsak i fizik. Dosti bolje m s prepariranim lesom. Gosli zgrajene iz prepariranega lesa ima- i jo lahko nežnejši ton, imajo pa vsled ke- j Tnrčnega procesa tudi že kal smrti v sebi. J Tudi laik ki. instrumentov ni taka skriv- J nost, kot se misli. Nisem kemik, a vendar I lahko trdim s precejšnjo gotovostjo, da so t rabili kremoneški in brečijanski mojstri za \ •lak skoro izključno sandarak, masti*, da-mar in elemi; jantar ni prišel dosti v po-štev. Imenovane smole so bile raztopljene v alkoholu, brez olja. (Izvzemši trpentino-vo olje, radi lagje uporabe). To nam jasno j pričajo klasični instrumenti, na katerih je tak ostal nepokvarjen.   Oljnati   laki ne vstrajajo tako dolgo. Ako primešamo smolam olja (laneno* makovo, roztnarinovo ali orehovo) je*"lak sprva mehkejši, kasneje trši, nastaneta dve dobi: doba sušenja ali I oksidacije in doba razkroja.   V prvi dobi j se lak posuši do dobra in je elastičen kot j kavčuk, v drugi dobi postane oljnati lak { vsled upliva zraka in svetlobe, kot vsa or- > ganična telesa krhek, droboč in začne raz- j fadatL Smote* rastopljene -v,-alkoholu brez j
olja ne razpadejo (izvzemši šelak in kolo fon, kf se razkrojita vsled lastne krhkosti in sta vsled tega za dcbre gosli popolnoma nerabna. Glavna sestavina laka kL goslarske dobe je bil sandarak.
Koliko so se trudili z u g! a sevanjem (obeh) rezonančnih plošč. Uspeh vedno ničla. Iskali so lastni ton in po njem skušali doseči pravilni glas. Oboje je narobe. Lastni ton c1 mora imeti dobra violina. Da! Toda ni odvisen glas od lastnega c1, marveč c1 je naravna posledica akustičnega prostora v violini.
Vsakdo ve, da je bisernica mnogo manjša od violine, in vendar dobimo pri pravilno sestavljeni obliki ravno isti lastni ton. Viola je večja za eno kvinto, njen lastni ton pa samo za eno terco. Razliko povzTočtije notranji akustični prostor. Vsi vzroki dobrega ali slabega glasu imajo svoj izvor v akustični notranjosti. Oblika violine je logična posledica notranjega, akustiki odgovarjajočega prostora. Ne smemo misliti, da vibrirajo posamezni deli po svojem ustroju vsak zase ad libirum, in da je ta mešanica tresljajev ton. Ton bi bil, toda kakšen! Kolikor bolj celotno vibrirajo posamezni deli, tem lepša harmonija, toliko popolnejši je ton. Do te harmonične zgradbe posameznih delov, združenih v celoto, se pa do sedaj še ni prišlo po poti teorije; vsi večji uspehi zadnjih 2 stoletij slone na praksi. Do sedaj je odpovedala vsaka teorija. Čim več teorije, tem slabše gosli. To se glasi precei Čudno, a je resnica. Sloveči akustik v. rlolmholtz ni mogel drugega povedati, kot da imata fobe) rezonančni plošči velik upliv na gin s. Zakaj imata velik upliv, tega nI povedal. Bennewitz pravi: »Les ni kovina in violina ni stroj, ki bi se dal vnaprej matematično določiti.« Slavni francoski akustik Sa-vart se je mnogo pečal z violino. Njegove razprave so interesirane. za izboljšanje gosli pa so brez vrednosti.
Ne teorija, ampak praksa nam že odpira pot v klasično dobo; ne nazaj, kot je bilo geslo do sedaj, ampak naprej. Ni več daleč čas, ko bodo nove v:oTir.e tako dobre, kot so one klasične dobe. Val časa je zgrabil vse bo!?še mojstre in jih rrotegnll v vrtinec notranjosti. Instinktivno, brez vsake zveze med s°bo. so jelj zasledovati eden in isti cilj: Violina se mera i-^elovati od znotraj. Napredek je očividen. Današnje mojsterske gosli že prekašajo klasične Instrumente druge vrste.
Nič nam niso zapustil! stari mojstri, razun izredne prakse, katero je ugonobila konkurenca. Ne iščimo skrivnosti, katera ne ekzistira. Ako si pridobimo prakso kot so jo imeli stari mojstri, bomo I mi zapustili na^im potomcem enakovredne ?nst~n-mente. M. MnSč, goslar.
Moj idealen mož.
(Kakor si ga je zamislila neka Angle-žirna.)
Moj Idealni mož? Da, zdr se mi, da sem ga videla pogosto v samah, dasi ne vedno dovolj jasno. Toda bi! je vedno visok in krepak: na vsak način zelo močan, toda ne preveč lep, prej mož, o katerem bi dejali, da ima pošteno lice in ki bi mu instiktivno zaupali. Jaz si ga predstavljam kot hladnokrvnega in zaupajočega v svoj moč, zdi se mi, da sovraži vse negativne lastnosti človeške prirode. V javnosti je odločen in zna doseči s silo svoje osebnosti to, kar hoče. Dela z vnemo, ljubi svoic delo in je seveda v poklico dosegel visoko mesto. In res, vsa javnost vidi v njem odličnega Člana dnr/be. Vedenr'e mu je doma in v družbi izborno. Njegov nastop se odlikuje v tem, da ima najfinejši zmisel in razumevanje za malenkostne življenjske probleme, kadar se zasmeje, se smeje glasno in od srca. in rad ima okrog sebe deco. s katero uganja Čudovite šale. On je v istini blagorodna duša.
Spočetka sva si čisto navadna znanca. Srečava se slučajno tu in tam in govoriva o vsakdan jih stvareh. In glej! Hipoma se postavi svet na glavo in on me izbere izmed vseh drugih žensk. Snubi me ne zato, da bi mc obo-žaval kot nedosegljivo boginjo, nego da me ljubi za to, kar sem. On pozna moje napake, toda ker so mo;e. smatra celo, da je potrebno, da mi jih oprosti. Med nama obstoji nepopisna vez. hi ne dopušča niti nesporazuma niti prepira. In ker sem ženska, iščem in najdem v njegovih očeh pogled, ki je samo moj... Napisala sem to v naglici, kakor mi je pač prišlo na um. Morda je slika površna, morda sem naštela premalo moških vrlin, toda kdo bi mi zameril, ko pa še nimam moh in ne vem, kakšen bo, kadar ga dobim in če ga sploh dobim. Želela pa bi, da bi bil tak, kakor sem ga opisala.
Druga Angležinja, ki že ima moža, pa je dopolnila karakteristiko njenega ideala tako-le: Poznam moža, ki ni prav nič podoben prav kar opisanemu vzorcu. Majhen je in nadušljiv, izredno sramežljiv in redko kdaj soglaša z menoj. Znanci se ga izogibljejo in splošno je zelo nepriljubljen. Smešno in neumno ie to, toda ne morem pomagati — boji se teme* sovraži delo in otroke, izvzemši svoje. Polovico življenja je presedel v enem in istem mestnem uradu in malo je upanja, da bi se kdaj zvišan njegovi dohodki. Z eno besedo, neznatno bitje v očeh vsega sveta in vendar je za ženo, ki jo tudi poznam, idealen mož. Čudno, kajne? Ne, čisto nič čudnega. To je. moj mo£ in jaz ga ljubim.
Veselje do življenja.
Iz gorenje knjige, ki nosi še drugi naslov »Kako zas!ec;ti tajno sreče« in ki Jo je napisal Orison Svvett Marden, je vredno preči lati si naslednji odstavek:
Vzgojni sestav, ki vlada dandanes, nas nauči vsega, san*o tega ne, kar bi bilo najbolj potrebno: umetnost življenja. Sole in učilnice nam vtepajo v glavo množino stvari, ki nam ne bodo nikoli neposredno služile v dejanskem življenju, jedva pa se na rahlo dotaknejo proučevanja našega čudovitega človeškega ustroja, in več kot eden vseučiliški diplomiranec more samo za silo popisati lego in poslovanje življenjskih udov, od katerih zavisi na5 obstoj in naša blaginja. Prenekateri je dobro podkovan v starih jezikih, v zgodovini, v mcdroslovju. v družboslovju, ve pa bere malo o rečeh, katere je treba iz tehtnih razlogov bolje poznati nego vse vede sveta, namreč svoj lastni organizem In način, kako je ravnati z njim.
Umetnost življenja je važnejša nego vsaka druga stvar, in pri vsem tem gre človek skozi življenje, ne da bi poznal sestavo svojega telesa, ki je dosti bolj natančno !n ki zahteva mnogo več pozornosti ter pažnje, nego najbolj kočljiv stroj.
Kaj bi si vi mislili o možu. ki bi si kupil najbolj kompliciran avtomobil na svetu ter ga izroči! zagovednežu, kateremu se niti ne sanja o njegovi zgradnji. češ naj mu služi kot vozitelj ali krmitelj na velikem potovanju, kamor se odpravlja z vso svojo družino?
Da postane vozač izvežban in spreten, se mora navaditi, kako se arvromobil raz-deva. seznaniti se mora z vsemi njegovimi deli in njih poslom, zakaj dragocena življenja bodo zavisela od njegove vednosti, od njegove veščine in njegove skušnje. Toda kaj ve večina ljudi o tej čudežni človečki mašini, tako imenitno sestavljeni, dn slednjo in sleherno izmed neštetih njenih stanic Iz-premeni vsaka rrHsel ali vsak pokret duha?
Strokovnjak življenja ne bi oviral dnevnega opravila v človeškem stroju, kakor to delajo po večini naši vrstniki, ker jedo preveč ali pa ne dovoli, ali ker nimajo reda v svojem načinu življenja. On ne bi hotel oboleti za dneve in dneve s tem, da bi slabo ravnal z nežnimi živčnimi stanlca-mi možgan. prepuščaje se srdu, sovraštva, strahu, skrbem ali ljubosumnosti. Nasprotno, ščitil bi to mehko ter občutljivo ustrojstvo pred množico njegovih telesnih ali umstvenih neprijateljev. Kaka škoda, ker zemljani po navadi ne poznajo vede. ki bi jih naučila gibati človeški stroj s kar najmanjšim trenjem, in bi jih navadila skrivnosti, kako naj se izkorišča okolica v lastni prid in se pretvarjajo vse razmere v življenjsko gradivo, prav kakor je Michelangelo izrabljal vse svoje skušnje za udejstvitev svojih umotverin.
Najboljši hlapon je zmožen pretvoriti v gonilno silo nekako 20 % energije skrite v premogu, s katerim zakurimo, dočim človeški stroj v svojem najboljšem stanju še ni sposoben pretvoriti v ognilno moč najšibkejši odstotek človeške energije oziroma razumnosti.
Pod znanstvenim vodstvom bi Človeški stroj postal zmožen proizvajati čudovite sile soglasja in skladnosti, neprestano srečo. Vendar kdo je kdaj slišal, da bi se bilo govorilo o >veščaku«, izvedenem v življenjski modrosti? Svoj erganizem tolikanj trpinčimo, da je načeiče nezmožen proizvesti vsaj najmanjšo merico tega, kolikor bi mo mogel dati. Mnogo ljudi, ki postali mojstri v vladanju svojih zadev in kupčij, je propadlo in »ga polomilo* v svojem življenju.
a. d.
*tica
katjIa mmm
od 11. do 14. oktobra
Podmorski potresi.
2e pri zemeljskih potresih smo večkrat nesigurni: ne vemo ali bi določen pojav prištevali teM^nskim (dlslckacijskim) potresem aH vulkanizmu. Še bolj nas to ovira ob motrenju podmorskih potresov. Podmorrke eksplozij lahko povzročijo podmorski potres aH pa obratno: iz razpok, ki so nastale potom potresa, privre lava. Le tedaj, kadar občutimo podmorski potres tudi na kopnem imamo opraviti brez-dvrmnD s pravim tektonskim potresom.
V dvomljivih slučarih, kjer bi tektonski značaj teže razlikovali od vulkanskega, merimo vodno temperaturo. V Atlant-s&em oceanu so opazovali, da je vrelo morje na ne!:cm mestu, kot voda v posedi. Prav blizu ladje se je dvigala v zrak para kot bi se kadilo iz dimnika. V morje sr spustili svmčenko na vrvici, ki ni dospe: do dna. pa sta bi!a vseeno vrv in sviu: popolnoma Vroča. Nemogoče pa je bilo izračunati oddaljenost vulkanskega ognjišč, ker imamo še do danes premalo akuratnih opazovanj. Na vsak način bi govorili tu o vulkanskem pojavu.
Tektonskih podmorskih pojavov sevc da ne moremo razlagati z gubanjem, ker manjkajo morskemu dnu gorovja v pravem pomenu besede. Tu pridejo upoštev le prelomi, predvsem v takozvanih oceanskih jarkih.
Vulkanski podmorski potresi nastanejo vsled podmorskih erupcij. Te erupc:'.* so lahko erupcije pare, plinov ah' izbrr: žareče lave, ki po stiku z mrzlo vod? maso ravnotako lahko- razvija pare*
Kakšne so racmere ob vulkanski erupciji v globokem morju, ne vemo, ker tec~ ne moremo opazovati! Vendar ne smenv dvomiti, da se javljajo tudi v podmors':. zemeljski skorji in to se ▼ dosti večjem ob sqga nego na kopnem.
Zgodovina nam pripoveduje o mnogih takih erupcijah. Ako ai bila alobočlna
' nrorja posebno velika in, ako je bil izbruh dosti močan in je dalj časa trajal — ie pogledal pravcati nov otok iz morja. KeT so biTi pa tak! otoki zgrajeni večinoma !z pečin in vulkanske žlindre, jih je morsko ki-penje kmaln zopet uničilo. Tako se je pojavil med SicHiio In Tunisom 1. 1S31 otok, ki so se pravdali za njegovo last Angleži in neapolitanski kralj. Dobil je <;elo sedem hnen. Angleži so razvili na njem svojo zastavo in so postavili baje celo telegrafsko postajo. A vse skupaj ni nič pomagalo... Po preteku šestih mesecev se ie spet poslovil s tega sveta in izgir.i! pod morje.
Lava sama tvori takim otokom bolj trdno podlago; otoka Sv. Jan. Boge-(obseg 4 km. abs. višina 100 m) in Novi Bogoslov (obseg \2 km, abs. višina ca. 200 m) v Berinškem morju stojita še danes. Tudi nekaj Liparskrh otokov pri Siciliji ie nastalo nekdaj najbrž na ta način. Z gotovostjo pa trdimo to lahko o otoku Vul-canello, ki se je spojil v srednjem veku -z otokom Vulcano.
Ravnotako, kot pod morsko gladino, pa se pojavijo potresi lahko tudi pod jezersko gladino. Opazovali so jih n. pr. na jezeru Neuenburg (na obronkih Sv'c. Jure), kjer so se pojavili 50—60 cm visoki valovi, kljub popolni tišini vetra.
Kadar se pojavi na morskem dnu dis-krteacijski potres, se nadaljujejo potresni valovi v vodi. Občutimo jih tedaj, ko zadenejo na kako drugo telo, n. pr. na krn ladje, kot mornentani sunek. Potnikom na ?iwijf se zdi, da je zadela ladja cb dne aH rb kako pečino. V lahkem slučaju se ladja samo strese, toda pojavi se lahko tudi posebno grmenje in tak pritisk na ladjo, da so lomijo jambori.
Mnop:e nesreče na morju, k! si jih razlagamo na ta način, da Je zade'a Ir-dja ob neznane pečine aH plitvine, so pravzaprav posledfca podmorskega potresa. Na morski površini ne povzročajo nobenih vidr'h valov — razen. Če so potresni sunki usmerjeni vertikalno, da prebijejo vodne sloje in vržejo v zrak: vodne curke, ki tičijo vreli vod L
Vzrok potresu ob pod-morskih erupcijah so momentani vertikalni sunki znreče-tekoče lave. katerim s*edf'o eksplozije pare. Ker se vse to dogaja rta primeroma majhni površini, je tudi vpliv sunkov omejen. Pojavijo se kot stolp vfsoki snopasto oblfkovani vodni stebri. Povzročijo jih prostrane eksplozije par. ki se vzpeniajo v mogočnih mehurjih proH površini in potegnejo seboj vodne mase.
Pri močnejših erupcijah se po?avHo seveda tudi ognjeni curki In lava'sama'na morski površini.
* Eno največjih  elektraren zgradijo y
bližini  Londona.    Ta  elektrarna  bo sp
loj
• Alhokoi v človeškem telesu. Učenj;1 L dr. Stoklasa je dokazal že pred 20 leti, da se ogljent hidrati pretvarjajo v našem telesu potom delovanja nekih ferment'W v alkohol. Učeni kemičar predava te dni o tej stvari v Parizu pred strokovnjaki, potem pa odide predavat v Ameriko, da se bodo tudi Američani čudili, da nosi vsak. človek v sebi malo tvornico špirita.
E. A.
• Popravljalna čeU v Tokio. Po Vesteh vplivnih oseb japonskega trgovstva se bo glavno mesto Tokio zgradilo, da bo lepše nego v preteklosti. Z druge strani pa se 3X5TOČa, da bosta Tokio in Yokahama ostali majhni naselbini med tem ko bosta centrali preloženi na Osako in v Kobe. Vlada, ki se nahaja v Osaki je vo+irala ves budget-ni prlbitek za leto 1923, ki znaša 360 mili-joaov jenov, ra prenavijalna dela. Število pri potresu usmrčenih ranjenih In poškodovanih znaša 1,365.749 oseb. Tokio je pod kontrolo vojaštva in nad mestom visijo iz-vidni zrakoplovi. Dosedaj je bilo sežgano 600.000 trupel. V Jokahami je bila usmrče-na četrtina prebivalstva tj. okoli 110.000 oseb. Ameriška zbirka Rdečega križa je presegla vsoto 5 milijonov dolarjev.
ena največjih na svetu In bo mogla krlty vso potrebo e!ck:r;:iiega toka v LonJ mi in po vsej njegovi okolici. Po južnem Londonu se mpelje tok pod Temso po posebnem predoru poiom kabla v premeru 7 čevjev. Tunel se napravi 60» čavflev pod gledir.n reke.
* Japonska -peresna katastrofa^ Po policijski!, poročilih se je povodom potresa 4 Tokiju vžgalo 316.000 hišt, t. J. 71% skupne^ ga števila strnovanj v gVvnem mestu. Število ponesrečenih se ceni na 1356.000, t T. 67% skupnega prebivalstva. Do 6. septera-s bra je znnšalo število zgorelih- nad 60.000, V Jokohami je bilo od R5.O0O hiš uničenih 90%, Sodi se. da število žrtev dosega 11& tisoč, t. i. četrtina prebivalstva. P^> 5. tm. so našteli nad tisoč potresnih sunkov. Po* krajina nesreče se razteza 160 km od severa proti jugu in 2C0 km od vzhoda prat: zapadu. Obsega 5 veHkih mest s Številnimi kraji, v katerih je bilo 6 milijonov prebivalcev. Notranje ministrstvo in županstvo vi Tokfu že proučava nov načrt za zgradbo in regulacijo mesta In dementlrajo se vcstU da b! se prest^Hca premestila k?m drugam.!
* Mniuzalcm nnvega veku. Fo por<k*:'ih finskih listov je umrl te dni v Tcloski oh mej] Titvin^kc človek, kt je bil star 163 let. Za dobo ccl^^a svojega življenja ie bil nioi telesno In drevno pooolnoma zd"av. Rodit c:e je leta 1755.. M je vojak ruskr carice Katarine IT, *hižil ie nod carjem AJeksan* rtrom Ii s.** ''d:-istvoval v bitkah nri A-ister* lltzu. Friodlnnd'i in Borodinu. Nikolaj I. mu je ni-: a zal do živi ionsko pokojnino. V staro* sti 93 let Bfi je oSensl v tretje in jo imel % to žotv^. s katero je živel 50 let. troje otroki
* Pr!zno:,Jo resnlje z narkozo. AmerN Šk( IfsrJ poročvo o zagonetni medicini, Ime-povani ^ko^olamin, ki ima čudo svojstvo, da Človeka kateremu je bila vcepljena, prisili, povedati resrico. Iznajditell tega vplK va sko^rb.mlna dr. Hotise zagotavlja, da* njegovo sredstvi vpliva na možgane ta govorico človeka na tak način, da govort in odgovarja na \~-rriSirna pr; polni sarefld ne da bi to Opazil. Dva ameriška ka-z-nfenoa. ki fhn je bflo to sredstvo vcepljeno nista priznal samo zločine, katerih sta bf-» la cbdolžena, temveč tudi zločine, katerih, niti obtožena" nista bila. Dr. House ima v Ameriki nTnvno mnogo naaprotolkOT, ki ga imenuicjo šarlatana. Vseknkor bo sredstvo, tako poroča »Tribuna Hustrate«, Tri prinaša sliko ~oskusa dr. Housa, povzročilo pravo socialno revo'oci'o. ki bo imeJa? naihuiše posledice, kajti bilo b! strašno« Če bi se vsakega človeka, prisflUo, da govori, resnico.
Ranolomi! itiol!
* n knttfti te irpBfJnt" Heju
^ »rliasiieO
IKu.
štev. 17.
7-s'aprif> za St' '• Ti fe JnrnrjfaTiio:
AUGUsT LECSSMEft, G RAZ
HI losu 43. 1. S(«k
	
	
	
	
	
	——
za vselej se Vam priporoča saf.o £jfj veletr. R. Stermecki,   Celje,  ako \JU hočete res dobro in poceni kur
t e ¥ l 3 ;
ročno, domnče de-o, kakor tudi fine tvornISke, obleke za ženske, moške i otroke, periH, klobuke, p!et. jope, čepice! šale, kravate, rokavice, nog'vice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci engros - ceno.
ooacjou
Dobra razsvetljava podpira
# A mM\\ A
WM -J:
ll OSRAM,
31 to znamko mora nositi žarnica \
■nnnnnMi
5984
stran rrj.
»SLOVENSKI NAROD" dne 14. oktobra 1923.
štev. 235.
Q®1mni del!
1113 za
Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren 9
m, sini ifs ii. t
Lastna izdaja najmoder. in najuspeš. parmanentnih reklam, katere uvrsčuje na popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno.
Ljubljana, psiafs Lfebij. kred. bseike.     ^TBOIJ        J(1WUGI \m — fiiince Stev« 5,
kom. družba za strojno in električno industrijo.   Dobav! jat elektr. materijal, elektr. motorja        vseh vrst stroje- transmisije, specijalno podjetje za       .. e lesne Industrije
Konc. podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za hač m moč, izvrševanje Konces. podjetje za: parne in vročevodne kurilne n-ptave, vodovodne inštalacije, popravilo in postavitev parnih
vseh elektt. inštalacij. kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko.
T6e Rift Cn.
Telefon 268. h*vM*tmh\   fir&dfiSe fQ.
tllLJERJI SE&UAHDT,
Ljubljana, Selenburgova 4 (na dvorišču).
delavnica aa predeno mehani feo.
Geodetični instrumenti, hidrometrični aparati, pianimetri, pantografi, loga ri trn. računala, merilni trakovi, ni vel, letve m trasi rke, pris-matična in druga precizna merila.
—— Predana risalna oroifa- ——
Popravilo promptno in «olldno.
§9
•4
zajaračono pravi asbestel ikrili za kritja strta.
ne premoči, ne odzebe se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m* samo 12 kg, jr; neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljša, in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hočevar
—   Ljubljana, 3un js't?. c^sta 38. —
Splošna kovinske Industrije!
izdeluje vse vrste klepar' gSes, k 3 <-;■:•?.-. a, vode vodnc-s^8i«laci;sra de*
la. Prevzame najrazličnejše! predmete za pocinkanje,! podnjanje in autogenič-
no varenje! Točna in hitra postrežba !j
POZORI
© Lesno slniflantio I
i
CakŠr stmnsrski mojster Znttbliana, Kg. Slaka it. 18.
Izdelttje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje in nnjcerej*.
ffihael Paterne!
Ljubljana, Celovška 89.
Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka.
Na drobno! Na debelo!
Elektrolvtne bakrene žice in bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-heimer Kupferwerk und SOddeutsche Kabelwerke A. G. Frankfurt am Main. Visoko in nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. Schomburg & Sohne, A. G., Porzellanvverke, MargarethenhGtte, Rosslau, Scbvvandorf. — Velika zaloga !   Samo na debelo !
EABOL BASTIANCIG
zavod 2a tehnične in elektrotehnične potrebščine. Centrala: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke I b/IIl. B zojavi: KABA, Ljublana.
ISOLAT053JEV
za visoko napetost, motorjev, generatorjev in transformatorjev tvrdke Lloyd-Dynamowerke, Bremen. ELEKTROLYT-BAKER.
la IZOL1RNI trak. .D UR ABIT* Zahtevajte ponudbe !
Specifična 1&MM&'BMM .-H EHO M->i brajaCsiica Naimoderneiši kroji po meri, Lesffla ZllOfa angleškega in češkega blaga.
Cene rovseni konkurenčne.
TU BRUnSKOLE
LJiaaLJHHH Židovska nlfca it bo. 5. =====
uradnik,
samostojen knjigovodja in korespondent se sprejme v nekem podjetju v Celju. Le v istini vešči gospodje, ki
so vajeni samostojnega dela, naj pošljejo svoje oferte v. Nar. pod B Trgovski nradnik-10816*.
na npr. Slov.
Važno naznanilo!
Kamgarn, sukno, dubi, pliš in druga manufaktura iz prvih češlfjb in angleških tvornic došlo! Oglejte si pri
Lenasi & Gerkman, L'ubl'ana«
mi je prispela veča količina te nudim uz povoljnu centi
Dj. P. Prođanovlć,
Kovi Sad, Futošfci pui 34.
B£Ci^i:aSSSBI£:GiBiaBDlBGMBeBBSS8BIiBHU
inserirajte v „S!ov. Narodu .
Juflosl. Importno ii
i;
ntno podjetje
Indn-li
izveštavaju, da 6u otvorili svoju kancelariju u Palati Jugoslovenske banke, Kolarćeva ulica br. 1, Beograd, i ■da su počeli primati narudžbine za slijedeće kao i za mnoge druge predmete čiji se spisak može videti na zahtev:
Parne kazane, mes:ngane i druge metalne proizvode kao mesingane ploče, šipke od žutog mesinga i. t. d., mostove, sitne predmete od livenog gvoždja i HL* druge predmete od livenog gvoždja, ugalj i koks, instalacije za rudnike, sve vrste dizalica, instalacije za električno osvetljenje i električne centrale, razne mašine, gvozdene kovane predmete, instalacije za vuču (prenošenje), hidrauličke mašine, inštalacije za razvijanje hidro-električne snage, lokomotive i željeznički materijal i njihove rezervne delove, malinske alate, motorna prevozna sredstva i njihove delove, pneumatične alate i druge potrebe, instalacije za proizvodnju hartije i za preradu materijala za hartiju, pumpe sprave za konstrukciju pu-teva, brodogradilišta, čelik i gvoždje, čelične konstrukcije za gradjevine, instalacije za izradu čelika, alate, žice metalne konopce, bormašine, okrugle gvoždjene Šipke poluge, čelik visoke tensije i Čelične vagone.
Detaljna se obaveštenja rnogo se dobiti na zahtev na gornju adresu.
Takodje se izveštavaju zainteresovani da imamo u Btovarištu veliku količinu mašinerije za prodaju, i da je ovo odlična prilika da se nabave razne instalacije u odličnom stanju a po vrlo niskoj ceni.
Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega velesejma prekriti s krovno lepenko
EROID
Najcenejša, ker vsled velike trpežnostl najboljša!
Založniki: UUSL'£NSr(3 KOMERCIJALNA DRUŽBA Z 0. Z.
Uubjjana, Bieiwe!sova 18. — Telefon 408.
Gradbene potrebščine.  Ksllolitna tlakovanja«
Asfaltovania.
ii v Hi Ilolii ■
kleb^58v£ne in v vseh modnfh barvah-
najnižje cess!       .   Halvecja izbira!
modni salon
•tuchSv-Maške
■=3
M   Ljubljane, Židovska ulica 3
Tovarna usula
ALE1S PODU
&
Radefe pri Zidanem mastu
opozarja p. n. odjemalce in interesente, da je tovarna vsled znatnega povečanja v
stanju dobaviti vsako količino in vrsto bokscalfej govejega boksa in barven ga boksa kakor tudi vse vrste
vaches-podplatov. Kakovost blaga Je priznano prvovrstna« Cene zmerne.
j
ING. RUDOLF PECLIN.
Stroji za vsako Industrijo, lesno m kovinsko; poljedeijski stroji in orodje; lokomobfle in motorji; vseh vrst stiskalnice* veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine f. faric iz deluje vse predmete iz litega železa vvsakirnnožini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
Tel. i nter. 82.
MARIBOR, Trubarjeva uL 4.
Tel. intor. 82.
'a'VOfiaiOA PROIZVODOV
J. B. ĐI.MCH D. D.
GENERALKA POSLOVNICA Uf SKLADIŠČE ZAQBEB9 JELACIĆSV TRO 29« VEL. tZ -48
Stlačeni proizvodi: svinčeTre cevi, svinčene plošče,
(orig. Winiwarter), plombe, svinec v skladih, šipkah i. t. d.
Pločevine: Črne in pocinkane (orig. G. Wmiwarter) in angleške pločevine.
Sian'ol; v raznovrstnih barvah in načrtih.
Cevi s
plinove, Črne in pocinkane, parne cevi, železr.e flan-žene cevi. Deli za spajanje, cevi (iitingi) 11 litega kovanega železa.
Hvalnice itd.
rararannt .h .h .ii .11 .n -n .11 .n .11 .rm .n .a al ■« »n -i
DJnilka glavojrj: Din 60.0S0.Q00'-
Mm: DJi 32.515.000'—.
■
Bled, Caofjrt, Ccl!a,
Dabroonfk. Ercegnom, Jelu,
Podrnžnlc
Jesenice, Kor£ala9 Hofor, Kranj, Lfablfana, Rlaribor,
IIleftDDie, Preoalie, Sarsfeoo, Sp!iir9 Sfbenfh, Zagreb.
Frank Sokser
Hasiso za brzolaoe: JHDRIIflSRIL
RfiiiirflEii zausdi:
fenfefl: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Slflfe Bank: Cortland Street 82, New-York Giry. da Cklle: Valparaiso, Antofogasta, Punta Aren as, Puerto Natales, Porvenir.
•ii-au ii ^ lj Ls a.a'aiaiap
lastnina jn   tisk   »Narodne tiskana
36
Q4