68653 Pouk o črtežih Spisal in z 59. podobami pojasnil Jos. Bezlaj, Drugi pomnoženi natis. V Celji, 1894. < Založilo »Pedagbgiško društvo v Krškem«.- — Natisnil Drag. Hribar v Celji. meščanski učitelj in c. kr. okrajni šblski nadzornik v Krškem. Pouk o črtežih (planih). Spisal in z 59. podobami pojasnil Jo s. Bezlaj, meščanski učitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Krškem. Drugi pomnoženi natis, V Celji, 1894. Založilo »Pedagogiško društvo v Krškem«. — Natisnil Drag. Hribar v Celji. 68653 Prejeto od urada za upravljanje imovine upornikov Predgovor. Priznanje, katero mi je občinstvo skazalo z obilnim naroče- vanjem 1. 1885. izdane knjižice »Pouk o črtežihs, kakor tudi ugodna javna kritika v domačih listih, vspodbuja me, da priredim novo pomnoženo izdajo. Pričujoča druga izdaja obsega razen prejšnje tvarine še pro- črte (profile) raznih predmetov (teles), obširnejšo razpravo o stav¬ barstvu in nauk o perspektivi. Knjižici je namen nestrokovnjake poučiti, da bodo razumeli stavbne črteže, posebno pa »Vzorne načrte kmetijskih stavb«, ki jih je izdala kranjska kmetijska družba 1. 1883. in 1887. Potrebno je pa tudi, da se stavbni obrtnik (zidar, tesar i. t. d.) vsaj nekoliko spozna na plane^čfteže). Zaradi tega bode ta knjižica gotovo tudi dobra došla kot učni pripomoček obrtno-nadaljevalnim šolam. Razumel bode raz¬ pravo lahko sleharnik, ki zna le nekaj osnovnih merstvenih naukov. Upam torej, da bo s tem navodom ustreženo marsikomu. Ako bode občinstvo rado poseglo tudi po tej izdaji, potem izidejo kmalu posebni zvezki o strokovnem risanji za stavbne obrtnike in sicer pred vsem oni za zidarje, tesarje in mizarje, potem pa še za kovače in ključavničarje. J. B. I. O situvacijskih črtežih (mapah). ^ituvacijski (okolični) črtež je natančni naris kakega kraja ali posestva, kakor se nam kaže iz višave. Taki narisi so izdelani natančno po omaljenem (vzmanjševalnem) merilu ter nam pred¬ stavljajo raznovrstne reči iz narave, kakor njive, vrte, senožeti, vinograde, gozde, poslopja, pota, vode, mostove i. t. d. s posebnimi znamenji v določenih barvah. Ta znamenja so kolikor je mogoče podobna predstavljenim predmetom, tako n. pr., ako hočemo na¬ risati gozd, načrtamo več malih drevesec. Nekatera znamenja so tudi popolnoma enaka znamenjem na zemljevidih, kakor so tudi v resnici zemljevidi le črteži dežel, držav, delov sveta, izdelani še po manjših merilih, tako kakor se kažejo našim očem iz ptičjega obzorja (višave, Vogelperspective). Tukaj tudi zginejo posamezni gozdi, vrti, njive i. t. d., ločijo se le še ravnine in doline od gora, mesta niso več zaznamovana kakor prej s posameznimi hišami, ampak vidi se le prostor (krog ali štirikotnik), kjer stoji mesto. Pri vsakem takem črtežu je pa tudi natanko določena mera, po kateri se je črtež izdelaval in sicer n. p. v obliki 1:5000 ali pa 1 /sooo t° j e 1 c l m na črtežu pomeni v naravi 50 metrov. Pri navad¬ nih zemljevidih je ta razmera še veliko manja. Barve se pa pri črtežih tako-le rabijo: Les se prevleče z rmeno (gumigutij ali prežgano sijeno), zid s karminom ali indijsko rdečo, včasih na¬ pravi se tudi zmes iz obeh in indijske-rmene, kamenje z bledim karminom ali z berlinsko-višnjevo in nevtralnim črnilom, zemlja in pota s sepijo, železo z berlinsko-višnjevo (modro), vrtovi in trav¬ niki z mitis-zeleno, zelenim volkom ali s travniško zelenico, gozd z zeleno in bledim (sivim) tušem, voda z berlinsko višnjevo. Do zdaj smo le razlagali že izdelane črteže, zdaj hočemo tudi razložiti, kako se taki črteži delajo. Zemljišče ali posestvo, o katerem se hoče plan napraviti, treba je najprvo okliniti (obkol- 5 čiti --- s kolči obtakniti), potem se prosto narisa na oči podoba tega posestva in na vseh straneh zmeri ter iz te podobe še le naredi natančni črtež po določeni meri. Vender niso ti črteži vselej popolna podoba zemljišč, ker na črtežu se narisa poševna ravnina kakega zemljišča ravno- tako, kot bi bila horicontalna, in sicer zaradi tega, ker je dokazano, da se na poševnem prostoru ne more več rastlin nasaditi kakor na vodoravnem. Površina narisa je v tem slučaji sicer nekoliko manjša kakor pa zemljišče, vender smo slišali, da je razloček v praksi brez pomena. To nam tudi pojasnjuje natančneje na prvi prilogi pod. 1., AB in A C. Na črteži se potem narisajo še znamenja za različne nasade in reči, ki so na zemljišči, ali pa se postavijo na tisto mesto imena. Pod. 22. predstavlja nam tako izdelani črtež celega posestva. II. Stavbarski črteži. Ako se napravi naris kake ploskve P (pod. 2.) na ta način, da potegnemo iz vseh oglov navpičnice (perpendiklje) na spodaj podloženo (podstavljeno) horicontalno ravnino B> in spodnje točke zopet zvežemo, imenujemo ta naris P’ projekcijo ali vzmet. Iz projekcije na eni ravnini pa ne spoznamo ne leže in ne velikosti projiciranega (vzmečenega) predmeta. Ako hočemo vedeti natanko iz črteža razmernost kakega telesa, kakor je to pri stav¬ barstvu potrebno, moramo imeti najmanj dva narisa (projekciji), namreč vzmet, kakor se nam telo vidi zgoraj (horicontalna ali vodoravna projekcija) in kakeršno se nam kaže spredaj (vertikalna ali navpična projekcija). Začnimo najprvo s horicontalnimi projekcijami. — Iz geome¬ trije nam je že znano, da so telesa, figure (ploskve, liki) črte in točke (pike) mej seboj v ozki zvezi, in da je točka vsem podlaga. Pričnimo torej s točkami. Če potegnemo pravokotnico (pod 3.) od kake točke t na nasprotno ravnino R>, imenujemo točko t’, kjer navpičnica ravnino zadene, projekcijo ali vzmet točke t. Navpičnica 11’ se imenuje projicirnica (projikovalnica, vzmetnica, vzmetalnica), ravnina K, pa projekcijska ravnina (vzmetna ravnina, vzmetnina). — Na enak način se določi projekcija p’ kake preme p, glej pod. 4. Treba je le določiti projekciji dveh toček (ker je prema vselej s 6 tem določena) in jih zvezati. — Važno za začetnika je določiti še projekcije prem s sledečo ležo: a) preme, ki je paralelna s pro¬ jekcijsko ravnino, b) preme, ki stoji pravokotno (navpik) na pro¬ jekcijski ravnini, c) preme, ki je pošev proti projekcijski ravnini, d) preme, ki leži v projekcijski ravnini. Iz teh narisov slede pra¬ vila: a) projekcija ima prvotno velikost preme, b) projekcija je točka, c.) projekcija je krajša ko prema, d) prema je ob enem tudi projekcija. Iz vsega pa sledi glavno pravilo: ^Projekcija preme je vedno prema, izvzemši le, ako stoji na projekcijski ravnini pra¬ vokotno — točka«. Nadalje naj se ravno tako določijo projekcije paralelnih (vzporednih, vštričnih) in sečnih (rezkih, rezavnih) prem. Za tem naj sledi projekcija kake figure (lika). Projekcijo figure določimo, ako zarisamo projekcijo vsake strani ali, kar je vse eno, slehar- nega ogla. Koristno je tudi določiti projekcije kvadratov in krogov v sledečih ležah: a) paralelno, b) pravokotno, c) pošev proti pro¬ jekcijski ravnini. V teh slučajih je projekcija: a) kongruentni kvadrat ali krog, b) prema, c) paralelogram sploh, oziroma elipsa. Na ravno tak način se določi projekcija sleharnega telesa. Treba je samo zaznamovati projekcije vseh posameznih oglov in vse enakomerno s črtami zvezati, glej v pod. 5. projicirano tristran¬ sko piramido F V. Za temi vajami se lahko prične s projiciranjem na dveh rav¬ ninah, in sicer se navadno jemlje jedna horicontalna, druga pa vertikalna. Projekcijo potem določimo na vsaki ravnini posebej tako ko prej. Projekcijo na horicontalni ravnini imenujemo hori- contalno projekcijo ali očrt a’, ono na vertikalni ravnini pa verti¬ kalno projekcijo ali načrt a”. Pod. 6. nam vse to natanko pred¬ stavlja, in sicer pomeni a točko v prostoru (zraku), V TL ver¬ tikalno in H TL horicontalno projekcijsko ravnino. OS imenujemo projekcijsko os, ma” horicontalno in lila’ vertikalno dištanco (oddaljenost). Pod. 7. nam prestavlja prejšnjo nalogo z navzdol potisnjeno horicontalno projekcijsko ravnino. Posebno razumljivo se to lahko pokaže, ako se projekcijski ravnini, kakor jih kaže pod. 6. v peršpektivnem narisu, naredite iz trdega popanega po- pirja, črte in točke pa narišejo z ogljem ali kredo. S takim mo¬ delom se tudi prav lahko določujejo druge naloge. Tako n. pr. 7 naj se izvrši projekcija točke, ki je v ravnini ali osi. Narisi pa se vedno izdelujejo v obliki podob. 7. in navadno brez okvira, glej pod. 10. 16. 17. 18. 19. 20. 21. Iz prejšnje naloge pa zopet slede pravila: 1) Vsaka točka je določena z obema projekcijama, torej vselej, kadar se reče «dana je točka.?, narišete se njeni projekciji; 2; obe projekciji stojite pravokotno na osi, kakor kaže pod. 7. Isto tako se določi projekcija črte. Razločka ni druzega, kakor da je zdaj treba določiti projekciji dveh toček (pod 8. in 9.). Sledeče naloge se še priporočajo začetniku: Določitev projekcij preme, ki je a) paralelna s horicontalno projekcijsko ravnino in pošev k vertikalni, l>) paralelna z vertikalno projekcijsko ravnino, drugače pa pošev, c) pravokotna na horicontalni projekcijski rav¬ nini, d) pravokotna na vertikalni, e) paralelna k obema projekcij¬ skima ravninama in f) preme, ki pravokotno križa os. Ti narisi naj se izdelajo le z razgrnjenimi projekcijskimi ravninami, kakor v pod. 10. Pri posameznih premah je lahko tudi dištanca (horicon- talna ali vertikalna ali pa obe) od projekcijskih ravnin napove¬ dana ali zaznamovana. Iz teh vaj pa zopet slede nekatera pravila, in sicer: 1) Projekcija točke je vedno točka, projekcija preme je pa prema ali točka, kakeršna je namreč bila njena leža v prostoru. 2) Preme, ki so paralelne s projekcijsko ravnino, imajo projekcije v pravi (prvotni) velikosti. Pri drugih premah pa je treba šele iskati prvotno velikost s trapečem, kakor to kaže pod. 9. Ta trapeč napravimo s pomočjo dištanc, ako potegnemo na katerikoli projekciji pravokotnice in na teh zarišemo nasprotne dištance, tako n. pr. a” a° : ma’, b” b° = nb’. Potem se končišča a°, b° zvežejo s premo a° b°, ki je prava velikost preme a b, v projekcijah pa a” b” in a’b’. Vse to se še natančneje razjasni z omenjenim modelom. 3) Iz projekcij sklepamo lahko z gotovostjo na ležo prem v pro¬ storu in narobe, tako n. pr. ima vertikalna prema točko za hori¬ contalno projekcijo, vertikalna projekcija pa je vertikalna prema v prvotni ali pravi velikosti. 4) Pri paralelnih premah spoznamo pravilo: «Paralelne preme imajo paralelne projekcije«. Pri sečnih (rezkih) premah pa razvidimo iz projekcij, da ste projekciji pre¬ sečišč v pravokotnici tako, kakor pri vsaki drugi projicirani točki. Projekciji figur (likov) določimo kakor pri črtah, najprvo na eni (horicontalni), potem pa enako na drugi (vertikalni) projek- 8 • — cijski ravnini. Važne so posebno projekcije kvadratov in krogov, zlasti v sledečih nastavah: a) pošev proti obema, b) paralelno k eni projekcijski ravnini, c) pravokotno na eni, pošev na drugi, d) v eni projekcijski ravnini ležeč, e) pravokotno na obeh. To vse naj se izdela po merilu, tako da je vselej dolgost stranice ali pre¬ mera natanko določena. Rezultat (nasledek) teh projekcij je: a) v tem slučaji ste projekciji paralelograma oziroma pri krogu elipsi, b) paralelna projekcija je kvadrat ali krog, druga pa prema, c) pravokotna projekcija je prema, druga pa paralelogram ali elipsa, d) ena projekcija se strinja s figuro, druga je prema v osi, e) obe projekciji ste premi, pravokotno na osi stoječi. Za temi vajami lahko pričnemo s projiciranjem teles, navadno najprej s kocko. Projekciji se določite po znanem pravilu s proji¬ ciranjem vseh oglov (toček), ki se potem po vrsti zvežejo s pre¬ mami, ki predstavljajo robove. Projekciji kocke v navadni leži so kva¬ drati. Pod. 10. nam predstavlja projekciji kocke, ki je diagonalno (poprečno) postavljena, poleg pa še njeno mrežo, pod. 11. to je razgrnjena površina, sestavljena iz šestih kvadratov. Začetniku pa priporočamo, da si naredi model kocke iz popirja ter ga po¬ stavi v omenjeni leži pred-se. Potem naj opazuje površje modela najprej tako, kakor se kaže pri ogledu od vrha, torej naj nagne glavo ravno nad model. V tem slučaju vidi poprek postavljeni kvadrat a’ e’ b’ f’ c’ g’ d’ h,’ (v pod. 10.), to je očrt. Ako pa si ogleda kocko od spredaj, vidi pravokotnika a” d” e” h” in c” d” g” 11”, to je načrt. Očrt navadno narišejo pod načrt (kar vidimo tudi v pod. 10.) tako, da sleharni točki očrta sledi v navpičnici taista točka načrta. Očrt loči od načrta vodoravna prema O S, ki jo imenujemo os. Ravnina nad osjo predstavlja navpično pro¬ jekcijsko ravnino, ona pod osjo pa vodoravno projekcijsko rav¬ nino, ki je v tem slučaju iz vodoravne leže potisnena v navpično. Drobro je narisati še projekcije drugače postavljenih kocek. Na¬ dalje naj začetnik narisa tudi druga geometrijska telesa v projek¬ cijah ter napravi povsod še mrežo dotičnega telesa, ki mu prav dobro predstavlja površino. Že omenjeni model, ki ima projek¬ cijski ravnini iz popanega popirja, bodemo dobro rabili pri tem poslu. Vse te projekcije najde že izdelane v dr. Močnikovi geome¬ triji ali pa v Lavtarjevi za učiteljišča na str. 129.—145. 9 Važna je tudi določitev vidnih in nevidnih robov pri posa¬ meznih telesih. V horicontalni projekciji se to spozna, ako ogle¬ dujemo telo od zgoraj, ker vsi zgornji robovi so vidni, spodnji pa nevidni; prvi se s polnimi, drugi pa s črtičastimi premami narisajo. V vertikalni projekciji se pa ogleduje telo od spredaj; — spredni robovi so potem vidni, zadnji pa nevidni. Konturni (obkrajni) robovi so vedno in povsod vidni kakor tudi tisti, ki vežejo vidne ogle, nasprotno pa nevidni, ako sta oba ali tudi le jeden ogel nevidna. To razvidimo tudi iz vseh načrtov. Pogostoma ima telo različne strani, kakor v pod. 16., katere pa ne vidimo v očrtu in tudi ne v načrtu. Narisati je treba v tem slučaji še projekcijo na tretjo projekcijsko ravnino, katera navpično stoji na obeh prejšnjih, ter jo imenujemo navskrižno ali poprečno ravnino NE. Pod. 12. predstavlja projekcije točke na treh ravninah. Pro¬ jekcijo na tretjo navskrižno ravnino izvršimo ravno tako, kakor na prejšnji, imenujemo jo pa p r o č r t ter zaznamenujemo z a’”, V pod. 13. imamo taisto nalogo z razgrnenimi projekcijskimi ravninami. Tu loči pročrt od načrta navpična os TSU. V pod. 14. in 15. so narisane projekcije preme na tri pro¬ jekcijske ravnine, kar bistveno tako zvršimo kakor prej, kajti določiti je treba le projekcije dveh toček namesto ene. Začetnik dobro stori, ako vse prejšnje naloge (glej str. 5. in 6.) nariše tudi v pročrtu. Pod. 16. predstavlja očrt, načrt in pročrt (stranski ogled) navpičnega paralelepipeda. Izvršitev je taista kakor v pod. 12., toda z osmimi točkami. V projekcijah pa vidimo vse tri različno velike ploskve telesa (pravokotnike). V pod. 17. je narisan očrt, načrt in pročrt cilindra, navpik sto¬ ječega na navskrižni projekcijski ravnini, čegar podslomb ne vidimo v očrtu in tudi ne v načrtu. Torej iz načrta in očrta še ne spo¬ znamo, ali predstavlja naris cilinder ali pa parelelepiped. Pročrt pa tudi nadomestuje presek po črti A B, ki je krog enak pod- slombi; imenujemo ga prečni presek. Pogostoma pa tudi rišejo po¬ dolžne, navpične ali višinske preseke, katere imenujejo profile. Ti pojasnjujejo notranjo konstrukcijo predmetov, posebno pri votlih 10 telesih. Take natančne črteže potrebujejo zlasti obrtniki pri izde¬ lovanji modelov in tehniških predmetov. V pod. 18. je narisan očrt, načrt in presek (profil) navpik stoječe votle cevi, v pod. 19. in 20. pa so po merilu narisane kapelici podobne neške. To so torej že praktični črteži. Očrte, načrte in pročrte (profile) raznih predmetov najlažje izvršimo, ako napravimo najprej prostoročni obrisek, in sicer za očrt po ogledu z vrha, za načrt po ogledu od spredaj in za pročrt pa po ogledu od strani. Potem zmerimo na predmetu vse dimenzije ter jih zapišemo povsod na obrisku. Iz tega obriska pa napravimo z risarskim orodjem natančni črtež. Pročrt tudi lahko vsekdar izvršimo iz očrta in načrta, kajti vse višine posnamemo iz načrta, potrebne širine pa iz očrta. V pod. 21. vidimo načrt ali prizor (pročelje) in očrt ali tločrt navadne hiše. Očrt nam kaže to, kar vidimo z vrha, če odstra¬ nimo streho in strop; — načrt pa je sprednja zunanja podoba hiše. Očrt je tedaj nekaka podoba pogorišča. Črtež te hiše je še natančneje opisan v knjižici »Vzorni načrt kmetijskih stavb na Kranjskem», izdala kmetijska družba 1. 1883. V pod. 22. je narisan že omenjeni situvacijski črtež celega posestva. Situvacijski črtež je tudi nekak očrt ali vodoravna pro¬ jekcija, narisan po omaljenem merilu. Iz te podobe vidimo ležo in razpostavo celega posestva z najbližnjo okolico. Pri tej priliki še posebno priporočamo «Vzorne načrte kme¬ tijskih stavb» od 1. 1887., ki obsegajo: 1. Vinsko klet. 2. Skedenj. 3. Goveji hlev. 4. Konjski hlev. 5. Svinjak. — Ti načrti (črteži) imajo tudi natančne proračune, po katerih gospodar lahko naprej izračuni vse stroške za stavbo. -— Omenjeni knjižici kmetijske družbe bode lahko razumel sle- harni nestrokovnjak, ako je pazljivo prečital gorenjo razpravo o črtežih. Omeniti mbramo tudi, da je treba pri zidanji vedno natanko ravnati se po postavnih določbah, kakor jih zahteva stavbni red (postava o stavbah) za Kranjsko, izdan 1. grudna 1875. 1. V obče veljajo nastopni nauki. Predno pričnemo zidati kako poslopje, naredimo osnutek za stavbo, po katerem izdela strokovnjak potrebne črteže in proračun. 11 Razložiti mora torej gospodar stavbnemu ali zidarskemu mojstru natanko, kakšno poslopje hoče imeti, namreč na kakšnem prostoru, iz kakšnega zidiva (staviva), s kakšno notranjo razdelit¬ vijo in koliko hoče za vse to potrošiti (izdati). Po dobrem prevdarku priredi stavbar (podjetnik) potrebne črteže, iz katerih je popolnoma razvidna velikost, oblika, leža in razdelitev poslopja; gospodar jih pa natančno pregleda in ako želi kake spremembe, naznani svoje želje stavbarju, ki se po mož¬ nosti tudi na nje ozira. Popolni črtež zahteva situvacijski črtež, očrte vseh nadstropij, pritličja in kleti, — načrte in stranske oglede, prečne in podolžne preseke (profile), kakor tudi podrobne črteže nekaterih sestavljenih izdelkov in njih perspektivne podobe. Črteži so risani navadno po omaljenih merilih, redkokdaj v pravi pristni velikosti. V navadni velikosti rišejo le strešne vence, umetnejše kamnene, lesne in kovinske vezbe (vezave), okenske in dume okvire i. t. d. Očrti nadstropij kažejo samo stenski zid brez stropa in strehe. Očrti pritličja in nadstropij so vsekdar ločeno narisani. V očrtih so razen debelin zida zaznamovane tudi duri, okna, peči, ognjišča, stopnjice i. t. d., in sicer vedno natanko po določenem merilu, navadno tudi z barvami, namreč zid z rdečo karmin, les z rmeno sijeno. V podtličju (podzidju, fundamentu) zaznamovan ni le kletni zid, ampak tudi oboki in sicer s črtičastimi loki. Dobro je, da gospodar in zidarski mojster prej natančno prevdarita notranji prostor zaradi razpostave pohišja. Načrt kaže zunanjo podobo poslopja, katera naj bode vsek¬ dar okusna. Iz načrta razvidimo višino duri in oken, iz očrta pa njih širino. Preseki (profili) kažejo notranjo sestavo poslopja, in sicer navadno po navpičnem prerezu. Kakor očrti, so tudi preseki obarvani in sicer kamniti zid s karminom, zid od opeke s cinob- rom, lesovje s sijeno, zemlja s sepijo, železo z berlinsko višnjevo. Podrobni narisi so namenjeni posameznim stavbenim obrtni¬ kom, da se pri izdelovanji ravnajo po njih. Narisi so izgotovljeni 12 po večjem merilu. Iz njih posname zidar, tesar, mizar, ključar i. t. d. svoja dela. Perspektivni narisi pa imajo vzlasti ta namen, da iz njih hišni gospodar kot nestrokovnjak prej vidi posameznosti ha svojem poslopji, in ako mu kaj ni všeč, da to lahko pravočasno odpravi ali izpremeni. Popolni stavbni proračun obsega opis cele stavbe, natančni proračun stroškov in pogoje, ki so z zidanjem v zvezi. Ako gospodar sam ne preskrbi potrebnega zidiva (gradivo) in ne najame delavcev, mora vsa dela oddati podjetniku ali zidar¬ skemu mojstru. Pri risanju črtežev naj začetnik vselej najprvo nariše očrt, potem načrt, nazadnje pa presek (profil). Pri narisovanji očrtov zaznamujejo najprvo središnice (srednje preme), potem obkrajni zid, okna in vrata. Očrte navadno tudi obarvajo in sicer zid s karminom, les z žgano sijeno, zemeljni presek z mešanico od sepije, karmina in tuša; streho z nevtralno tinto, šipe pri oknih pa z berlinsko višnjevo nekoliko pomešano z gumigutijem. Pri zidanji se je treba tudi ozirati na stavbni prostor. Stavbna tla je treba dobro preskusiti, najboljša so skalnata, ki deloma tudi podzidje (fundameat) nadomestujejo. Primeroma dobra tla za zidanje so tudi peščena in ilovčasta (glinasta), najslabejša pa močvirna in nasuta. Taka tla je treba utrditi in sicer s poseb¬ nimi branami, ki so dvojne vrste, in sicer sestavljene iz pragov ali pa iz zabitih kolov. Pogoj dobre zgradbe (stavbe) je tudi dobro stavivo (zidivo, gradivo). Najnavadnejše zidivo je kamenje in opeka. Najnavadnejši kamen za zidanje je apnenik in peščenik. Najbolja opeka je tista, ki je lahka in ne srka vode vase. Za stavbe rabijo tudi razno¬ vrstni les, posebno smrekov, še bolji pa je borovec, za stavbe pod vodo pa je najboljši mecesen. Tudi hrastov (dobov) les se mnogo rabi, posebno za mostove, jelšev pa za brane. Važno pa je tudi, kdaj je les posekan; najboljši čas za to je gruden, prosinec in svečan. Les za stavbe mora biti dobro posušen, toda ne na golih tleh, ampak podložen, da ne postane gobast. 13 Delo pri zidanji je različno, toda vrsti se drugo za drugim. Najprvo je treba tla preskusiti, potem zid s kolči iztakniti, zemljo izkopati, podzidje (fundament) postaviti in kletne oboke sezidati. Potem sezidajo pritlični zid, potem pa nadstropja in no¬ tranji zid, nazadnje streho. Podi, stropi, stopnice, duri, okna zgo- tovijo šele pozneje. Razvrstitev zidarskega dela pri poslopjih je opisana še na¬ tančneje v V. Pedagogiškem letniku str. 139. in 140. V sledečem hočemo še na kratko opisati, kakšno mora biti novo zidano poslopje in kakšni njegovi posamezni deli. Poslopje mora biti pred vsem svojemu namenu primerno in pripravno zidano. Pri podzidju je treba v globočino na vsake 3 metre napraviti 3 dm debelejši zid. Glavni zid od opeke zado¬ stuje, ako je v višavi 6 m — debel 6 dm, pri višini 8 do 10 m pa zadostuje debelina 7’5 dm. Zid od lomljenega kamenja mora biti 15 do 24 cm debeljši. Pri obokih odločujejo uporniki debelino, in sicer je navadno druga dvakrat tolikšna kot prva. Pri stebrih in brunih velja pravilo, da so najtrdnejša, ako je njih širina v primeri z višino kakor številki 5:7. Tudi na kakovost lesa se je ozirati, Hrastov les je najboljši za stebre in plohe, smrekov in jelov pa za bruna. Debelina brunov je zavisna od teže, katero nosijo. Njih dolžina ne sme nikdar presegati 7 metrov; ako je večja, morajo biti bruna podprta. Vsaka stavba mora imeti tudi lično zunanjost in praktično razdelitev. Uhod mora biti pripraven, veža primerno velika, stop¬ nice morajo biti prostorne in dovolj razsvetljene. Glavne sobe naj se napravijo na sprednji strani ter naj bodo dovolj prostorne in svetle. Kuhinja, čumnata in shrambe pa naj bodo na nasprotni strani, tam kjer je dvorišče. Boljše hiše so tudi tako sezidane, da ima vsako stanovanje le eden uhod in se zapro le z enim klju¬ čem. Stopnice naj bodo zaradi požarne varnosti kamnite in ne prestrme. Duri in okna ne smejo biti premajhne in prenizke. V sobah ne sme biti preveč oken, ker te se težko kurijo po zimi in tudi pohišje se težko razpostavi v njih. V kuhinji so boljša šte- dilna (umetna) ognjišča kakor navadna (odprta). Zaradi varnosti proti požaru je najbolje, da so tla v kuhinji od opeke ali kame- 14 nite, strop pa obokan. Najboljše peči so železne, ki imajo znotraj lončen ali zidan plašč, ker te se hitro segrejejo in dolgo obdrže toploto. Važno je tudi, kje in kako stoji peč, najbolje je, ako stoji prosto in ne pri zidu, pa tudi ne blizu vrat in oken. Paziti je tudi na to, da ni dimnik preširok, najboljši so ruski dimniki, ki so ozki ter vsled tega ne spuščajo toliko mraza. Klet naj bo glo¬ boko pod zemljo in obokana, ker potem je po zimi topla in po leti hladna. Stranišča je treba staviti na severno stran, navadno v kot in tako, da ni gnojna jama preblizu vodnjaka. Skrbeti je tudi vsekdar za prostorno dvorišče, kjer se postavijo drvarnice. Dodatek. Hoče li kdo hišo zidati ali prezidati, potrebuje od gosposke (županstva, občinskega predstojništva) stavbnega dovoljenja (pri¬ volitve). Tako dovoljenje potrebujemo tudi za večje popravilo pri poslopji. V ta namen mora gospodar vložiti pri občinskem pred¬ stojniku (županu) pismeno prošnjo, s katero dokaže, da je istiniti posestnik ali pa da ima pravico do stavbnega zemljišča (stav- bišča). Prošnji mora priložiti stavbni črtež v dveh jednakih narisih, ki sta podpisana od gospodarja, risarja (inženirja) in, ako kdo drugi prevzame izvršitev zidanja, tudi od podjetnika. Črtež pa naj obsega: a) Situvacijo (krajepis, ležopis) stavbnega prostora in oko¬ lice v merilu 1:250, kar je potrebno k natančnemu spoznanju in določitvi stavbnega zenjljišča; b) tločrte in profile (preseke) kleti, vseh nadstropij in pod¬ strešja v merilu 1:100; c) pročelje (prizor, fasado) poslopja; d) vse izvanredne konstrukcije (sestave), posebno železne sestave in težavnejše lesne vezbe morajo biti v črteži po večjem merilu narisane. Črtež mora biti vsekdar sestavljen tako, da popolnoma ugaja stavbnemu redu dotične kronovine. Tudi pri zidanji se je treba natančno ravnati po določbah stavbnega reda. Stavbni red za Kranjsko se dobi v ljubljanski tiskarni Klein & Kovač za 20 kr. Posebno važni §§ kranjskega stavbnega reda so: 1, 4, 5, 6, 8, 9, 15 11, 15, 19, 22, 23, 26, 27, 29, 32, 33, 34, 35, 42, 43, 45, 47, 48, 51, 56, 57, 58, 72, 82, 89 in 92. Gospodar tudi pogostoma s podjetnikom sklene pismeno pogodbo zaradi točne in solidne izvršitve poslopja. Prošnje za stavbno dovoljenje in stavbne pogodbe naj se delajo po nastopnih vzorcih (obrazcih): 1. Obrazec: Slavno županstvo (občinsko predstojništvo) I Podpisanec nameravam na svojem zemljišči, pare, št sezidati hišo z jednim nadstropjem in sicer natanko po črtežu, ki ga prilagam v dveh jednakih izrisih. Stavbni črtež obsega po določbah kranjskega stavbnega reda; A) Situvacijski črtež, B) tločrte in profile kleti, pritličja, nadstropja in podstrešja, C) pročelje (fasado) hiše. Ker se bodem pri zidanji ravnal popolnoma po predpisih stavbnega reda, prosim slavno županstvo, naj kmalu izvrši pred¬ pisani komisijski ogled ter mi podeli dovoljenje za zidanje (in do¬ loči stavbno črto).* * * § V Krškem, dne Andrej Banič usnjar. 2. Obrazec. Stavbna pogodba. Danes je bila s trgovcem g. Ivanom Bučarjem in zidarskim mojstrom g. Antonom Završnikom sklenjena sledeča pogodba: 1. Zidarski mojster g. Anton Završnik se zaveže natanko po izdelanem črtežu jednonadstropno hišo sezidati na določenem prostoru poleg trnovske cerkve. 2. Gosp. Anton Završnik se zaveže za zgradbo hiše le dobro gradivo (zidivo) rabiti ter razen podzidja (fundamenta) vse zidovje postaviti (sezidati) le od dobro žgane opeke. * Določitev stavbne črte in nivela je posebno važno v mestih. Prošnja za to se lahko združi z ono za stavbno privolitev, napravi se pa tudi posebej, potem pa je treba priložiti situvacijski in niveau-črtež v merilu 1:250. Oziroma kakor določuje § 7. stavbnega reda za Kranjsko. Stavbna privolitev je veljavna za dve leti. Ako se z zidanjem pozneje prične, treba je iz novega vložiti prošnjo za stavbno dovoljenje pri županstvu. 16 3. Gosp, zidarski mojster prevzame vse stroške ter obljubi hišo še to poletje sezidati, prevzame pa tudi za dve leti odgo¬ vornost, vse pomanjkljivosti in popravila poplačati iz svojega. Nasproti temu se zaveže 4. gosp. Ivan Bučar zidarskemu mojstru gosp, Antonu Za¬ vršniku za njegov trud in stroške takoj deset tisoč goldinarjev izplačati, pet tisoč goldinarjev pa po dovršeni stavbi. V potrdilo tega je ta pogodba dvakrat prepisana in pod¬ pisana od obeh strank in dveh naprošenih prič ter vsaki stranki jeden prepis vročen. V Ljubljani, dne .. Nikolaj Potočnik 1. r., Ivan Bučar 1. r., gostilničar kot priča. trgovec. Frančišek Lipovec 1. r., Anton Završnik 1. r., hišni posestnik kot priča. zidarski mojster. Opomnja: Primeroma jednak obrazec stavbne pogodbe čitamo tudi v A. Praprotnikovem «Spisovniku», ki ga je izdala družba sv. Mohora 1. 1879. III. Nekoliko naukov o senci. Vsako neprozorno telo, katero obsije svetloba, je na eni strani razsvetljeno, na drugi ostane pa temno. To temno stran imenujemo senco, ki se pa loči v več vrst. Zatemnjeni del telesa imenujemo lastno ali nasebno senco. Senco pa, ki se nahaja za telesom v praznem prostoru, imenujemo odsebno senco ali vsenčje. Ako pa zadnjo vlovimo na kako ravnino, zapazimo, da je nekaj prav temne, nekaj pa bolj svetle: prvo imenujemo polno senco, drugo pa polusenco. Pod. 1. na prilogi II. nam to natanč¬ neje razlaga. Tu je S solnce, T neprozorno telo, K> refleks ali odboj (odsev);* to je tista svetloba, ki prihaja od nasprotnih razsvetljenih teles ter nekoliko razsvetli temno stran nasprotnega telesa. Pri narisih ima tudi senca veliko važnost, kajti s tem, da se senca zaznamova s svinčnikom ali tušem, dobe telesa nekaj naravnega in plastičnega. Ta senca se pri raznih telesih, posebno pri geometrijskih, lahko prav natanko določi s posebno kon¬ strukcijo. Znano je, da pri nas solnčna svetloba nikdar navpično Rdeč popir kaže na belem posebno lepo refleks. 17 ne pada na zemljo, ampak vedno nekoliko pošev. Pri risanji na¬ vadno jemljd naklonski kot svetlobe 45°. Opazovanje nas pa tudi uči, da najbolj kvišku moleči robovi mejijo pri telesih razsvet¬ ljeno od temne strani; potem so torej vsi k svetlobi obrneni robovi in deli telesa razsvetljeni, vsi drugi pa zatemnjeni. Treba je tedaj pred vsem mejo med razsvetljeno in temno stranjo dolo¬ čiti, ali, kar je vse eno, senco vseh najvišjih robov. Ti robovi imajo pa tudi ogle, in ogli.se pa v narisih predstavljajo kot točke. Pred vsem je torej potrebno, naučiti se, kako je iskati senco točke. Prepričamo se pa lahko precej, da je senca točke zopet točka, ako vzamemo majhno kroglico v roke ter jo držimo pred svet¬ lobo, za njo pa na kak popir vlovimo senco. Tu zapazimo senco tam, kjer bi drugače svetlobni trak (žarek) zadel popir, ko bi predrl kroglico, glej pod. 2. Ž je svetlobni žarek (trak), t točka (kroglica), R> ravnina (popir), S senca. Ako to še v obeh pro¬ jekcijah pokažemo s pod. 3., vidimo, da je v tem slučaji senca na horicontalni projekcijski ravnini, ker žarek prej zadene horicon- talno kakor vertikalno ravnino*). Včasih pa je tudi narobe. Sploh naj začetnik vselej nalogo najprvo izdela v po konci stoječih rav¬ ninah, potem še le v ravnini narisa z navzdol potisneno horicon- talno projekcijsko ravnino. Veliko mu tudi pri tem pomaga že opi¬ sani popirni model! Dobro je pa in posebno priporočilno začet¬ niku, pridno se pečati z določitvijo presečišč na sledeči način. Vsaka prema razen paralelne doseže v neki točki projek¬ cijsko ravnino, ako se dovolj podaljša. Točka, kjer prema zadene ravnino, imenuje se presečišče (prerezišče). Nekatere poševne preme pa zedinijo celo obe projekcijski ravnini, ako jih podaljšamo na obe strani. Svetlobni trak (žarek) pa navadno zadene le horicon- talno projekcijsko ravnino. Kakor je treba premo v prostoru po¬ daljšati, ako hočemo presečišče z ravnino dobiti; tako zvršimo tudi v projekcijah. Pod. 4. nam to natanko predstavlja v prostoru, pod. 5. pa enako nalogo v navadnem narisu z navzdol potisneno horicontalno ravnino. Iz projekcijskega narisa spoznamo tudi sle¬ deče pravilo: 1) Horicontalno presečišče h’ dobimo, ako vertikalno *) Učitelj, ki risa na šolsko tablo, ima vertikalno ravnino narisa; učenci pa, ki rišejo na popir, imajo horicontalno ravnino narisa. Taisto velja na strani 6. in 8. pri pod. 7. in 10. 18 projekcijo preme p” podaljšamo do osi h” in od tod potegnemo na os pravokotnico (perpendikel), katera zadene podaljšano hori- contalno projekcijo preme p’ v točki h’. 2) Vertikalno presečišče V” pa dobimo, ako podaljšamo horicontalno projekcijo p’ do osi V’ in od tukaj potegnemo na os pravokotnico, ki zadene podalj¬ šano vertikalno projekcijo v točki v”. Pri določitvi senc pa so te preme svetlobni traki in presečišča — sence toček. Brez truda se tudi lahko vsak prepriča, da je senca preme navadno tudi prema in le takrat nalomljena črta, ako pade senca na obe pro¬ jekcijski ravnini. Treba je le vzeti svinčnik v roke ter ga tako držati, da pade njegova senca na ravnino. Naris zopet tako na¬ pravimo ko prej, ker je vsaka prema določena z dvema točkama. Določi se torej senca vsake točke posebej (s tem, da se presečišča žarkov poiščejo), in prema, ki jo potegnemo od ene do druge, je iskana senca, glej pod. 6. Po nekaterih vajah se dobi že toliko pregleda, da se naprej ve, kam pridete presečišči toček, ako je leža preme v prostoru popolnoma znana. Te vaje so pri določitvi senc jako po¬ trebne, kajti iz črt je sestavljena kontura sence vsakega telesa, ki se naredi iz tistega okvira, kateri loči na telesu razsvetljeno stran od temne. Figurine sence zdaj ni več težko narisati, treba je le določiti sence posameznih stranic ali kar je vse eno, sence vseh oglov — to je toček. Ravno tako je pri telesih. Pod. 8, 9, 10, 11, 12, 13, nam to natančneje pojasnjujejo. Pod. 7. nam predstavlja štirikotnih v projekcijah z določeno senco, v pod. 8. pa je določena senca tristranske pravokotne prizme. To nalogo izvršimo, ako na obeh skrajnih straneh podslombe spodaj paralelno potegnemo žarke ter določimo senco krajnih robov in gornje podslombe (osnovne ploskve); — to je potem odsebna senca ali vsenčje. Nasebno senco na telesu (obdano od odsebne) pa določita robova, ki izhajata iz oglov, katera sta prej tangirala omenjena žarka. Isto tako se določi senca cilindra. Pod. 10. nam kaže projekciji pokončnega kegla z določeno in s črkami V” b” V° c” zaznamovano senco Tu je glavna naloga, določiti senco vrha V, ker od te točke se vlečejo k podslombi tangente (žarki), ki omeje senco. Tako imamo potem V°b” a” C” odsebno (vsenčje), V”b” a” C” pa nasebno (lastno) senco. 19 Gornji podaljšek V” a” nam predstavlja največjo svetlobo in V” a” najgostejšo senco na keglu. Enako določimo senco piramide, pod. 9. in štiristranične ploče pod. 11. V pod. 9. vidimo nasebno senco v očrtu, zaznamovano s črkami a’ V’ b’ C’, odsebno senco pa zna- čijo črke a’m V° 11 b’V’. V pod. 11. je zaznamovana odsebna senca s črkami 1, 2, 3, 4, isto tako v pod. 12. kjer se predstavlja okrogla ploča. Da so to prave senčne podobe, prepričamo se tudi lahko, ako postavimo modele posameznih teles na solnce ter na tleh opazujemo njih senco. Pri krogli pa moramo najprej do¬ ločiti tisti krog, ki loči razsvetljeno od temne strani; senca tega kroga je elipsa in ob enem kontura vsenčja, ako pade na kako ravnino. Začetnik naj vse te naloge natanko izpelje. Potem mu tudi ne bode težko določiti sence pri stavbarskih izdelkih. Treba je pred vsem spoznati mejo med senco in svetlobo, potem pa določiti senco posameznih na meji ležečih robov in oglov, tako kakor je bilo prej razloženo in kakor nam kaže pod. 13., namreč cilinder pokrit z valjasto ploščo in določeno senco v načrtu in očrtu. Natančni opis konstrukcije tukaj ni več potreben, ker to začetnik lahko sam zgotovi po prej razloženem vodilu in lastnem premišljevanji. Nasebno senco vidimo le v načrtu, zaznamovana je s črkami a” b” C” d” e” I” na spodnjem cilindru in g” h.” i” j” na cilindrovi ploči. Od točke c” do Č” se obrne senca na nasprotno nam nevidno stran. Ob navpičnici Č” je cilinder najbolj razsvetljen. Odsebno senco vidimo v očrtu 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, ker pade na horicontalno projekcijsko ravnino. Take naloge so tudi v spodbujo k samostojnemu delu. Ako pa razna telesa, posebno oglata še pazljiveje ogledu¬ jemo, 'zapazimo hitro, da niso vse ploskve enako razsvetljene, kajti vse je odvisno od tega, s kakim kotom prihajajo svetlobni žarki na ploskev. To jasno razlaga tudi pod. 15. Ena in ista ploskev je nagnena različno, in sicer stoji najprvo po konci, potem pa se vedno bolj nagiba k horicontalni leži. Vidimo že iz podobe same, ki nam s koncema predstavlja kvadrate enake temu v pod. 14., da v začetku največ svetlobnih trakov prileti na ploskev, potem pa vedno manj in sicer v vrsti številk 1, 2, 3, 4, 5, i. t. d. do 10. Ploskev s številko 10. ostane popolnoma nerazsvetljena, ker vsi žarki lete čez njo. Na ta način ločimo 10 svetlobnih 2 20 stopinj, po katerih tudi različne ploskve pri raznih telesih uvr¬ stimo in različno izrišemo. Prvo ploskev pustimo popolnoma belo, drugo že nekoliko enakomerno načrtamo s svinčnikom ali pa enkrat prevlečemo s sivim tušem, ploskve tretje vrste načrtamo še bolj s svinčnikom ali pa jih dvakrat prevlečemo s tušem, ploskve s številko 4 še bolj (trikrat s tušem) i. t. d. vedno bolj do št. 10, ki so že popolnoma črne. Otemnjevanje s svinčnikom navadno izvršimo tako, da ploskev enakomerno namažemo, ali pa vlečemo črtice sim-pa-tja lepo navskriž (mrežkanje). Tako izrisana ali tuširana telesa dobe v resnici nekaj telesnega in pla¬ stičnega. Mnogokrat to nadomestujejo tudi barve. IV. Nekaj o barvah. Barve so različne in veliko jih je, toda tri so glavne, namreč; rdeča, modra (višnjeva) in rmena. Vse druge pa so mešane barve, ker se dajo narediti iz prejšnjih treh. Tako se naredi iz rdeče in modre karmezin, bager (purpur) in vijolična (violett). Iz rdeče in rmene se napravite škrlatna (scharlach) in pomarančna (orange). Iz modre in rmene narede razne zelene. Iz zelene in vijolične se naredi temna višnjevo-rjava (olive), iz zelene in pomarančne cimetno- rjava (citrin), iz vijolične in pomarančne (žolte) pa kostanjasto-rjava (russet). Iz rdeče, rmene in višnjeve se naredi siva, kakor tudi iz zelene, vijolične in žolte. Vse te barve lepo v krogu zbrane pred¬ stavljajo šarovni venec (Farbenkreis). Za tako mešanje rabimo navadno sledeče: karmin (češnjevo rdeča), pariško višnjavo (Pariser- blau) in gumigutij, katere Anreiter na Dunaji in Giinther & Wagner v Hanovru prodajajo po 3 kr. Večkrat se tudi imenujejo sledeče barve: cinober je rmenkasto-rdeča, roza je svetlo-rdeča-vijolična, lila je svetlo-vijolična, ultramarin je svetlo-višnjeva. Redke barve imenujemo lazurne, n. pr. gumigutij, karmin in druge enake; cinober in tuš pa so pokrivalne barve. Vsak naris dobi obarvan več življenja in naravnega (narav¬ nosti).*) Ni pa vse eno, kako barve postavljamo drugo zraven *) V človeškem življenji imajo barve celb različen pomen, namreč črna po¬ meni žalost, bela nedolžnost, rmena ljubosumnost, rdeča srčnost in ljubezen, škrlatna srd, vijolična otožnost, višnjeva (modra) zvestobo, zelena upanje. Prirodoslovci pa trdijo, da bela in črna y resnici niste barvi. Bela je namreč svetloba, torej vse barve skupaj, črna pa je tema, t. j. pomanjkanje barv. Tudi 21 druge. Za odzadje rabimo navadno bledi tuš, črnilo pomešano z vodo, kavino vodo ali tobakov sok, včasih tudi črni tuš. Pri¬ merne zveze različnih barv so: "Rdeča in modra ali žolta in ultramarin ste najboljši zvezi dveh barv, jako lepi dvojici ste tudi zlata in ultramarin ter rmena in vijolična, zlata in vijolična pa zlata in purpurna ste krasni, živo in krasno vplivate rmena in karmin ter rmena in purpurna, dobro se vjema in večkrat rabijo tudi črno (tuš) in indijsko-rdečo ali rmeno; rjava in ultramarin pa je najbolj elegična zveza, ki vzbuja bolečo žalost. Trojica (rdeča, modra in rmena) je najlepša in najvažnejša zveza, ki se nahaja v vseh slogih. Posebno se zlagajo cinober, ultramarin in zlata ali pa cinober, cijanmodra in rmena; jako krasna zveza je tudi rdeča, zelena in rmena, zlasti zlata. Vjemajo se pa tudi rdeča, bela in zlata; rdeča, bela in zelena; rdeča, bela in modra; zlata, bela in zelena; lepe so in mnogokrat se rabijo rmena, črna in zelena, ali cinober, črna in rmena, ali pa cinober, črna in zelena, tako tudi rdeča, siva in zelena. Četverica (modra, rdeča, zlata in bela) je prav lepa zveza, ki se nahaja posebno v alhambrinih orna¬ mentih, sklada se tudi rdeča, zelena, modra in rmena». Več o tem se lahko bere v knjigi «Farbenlehre von Jos. Eichler, Wien, 60 kr.» Kako barve uporabljamo pri situvacijskih in stavbinskih črtežih, razloženo je že na str. 4. Pri slikanji pa je treba paziti, da se ne jemljo višnjeve in zelene barve v usta, kajti so hud strup! Treba je torej imeti pred seboj kozarec vode za snaženje čopičev; dobro je tudi popir z gumijem prilepiti, da pri slikanji ne dela robov. — To velja za slikanje z vodenimi barvami; kako pa naj se ravna z oljnatimi, vedeti morajo umetniki, slikarji natanko. * *) druge barve razlagajo na ta način po naukih iz optike, n. pr. ako kako telo od sedmih mavričnih barv absorbira rdeče trake (žarke), druge pa reflektira, potem je telo rdeče. Pogostoma se tudi traki dveh barv združijo v belo, tako n. pr. rdeča in zelenovišnjeva, višnjeva in pomarančna, vijolična in zelenonnena. Te barve so dopol¬ nilne (komplementarne). Bela se pa tudi spremeni, ako vidi oko ob enem še kako drugo n. pr. rdečo, potem postane bela zelena, iz rmene in bele nastane vijolična, iz pomarančne in bele višnjeva. Te barve imenujejo sobarve ali kontrastne. Višnjeva se imenuje mrzla barva ter posebno na solncu nareja lep utis. *) Toda barve se ne rabijo samo pri slikanji različnih podob in tehničnih črtežev, marveč barve so si izbrali narodi, države, dežele in mesta tudi za ločitev Celo pri obleki je barva važna. Črna je najbolja za zimo, ker zelo obdrži solčne 22 V. O perspektivi. Perspektivo (naglednost) imenujemo vednost, ki nas uči, stvari tako risati na ravnini (planoti, popirji), kakor se dozdevajo našim očem s kakega kjer koli določenega stališča, ali kakor se je ranjki zaslužni Potočnik izrazil: «Perspektiva (obvidnost) je umet¬ nost, risati ali malati tako, da se vidi daleč, kar je daleč; blizu, kar je blizu«. Vsako svetilno ali razsvetljeno telo pošilja svetlobne žarke na vse strani. Tako jih pride tudi nekaj v naše oči, in to stori, da vidimo telo. Toda stvari, ki jih vidimo v bližini, kažejo se nam mnogokrat drugačne kot v daljavi, tako n. pr. razločimo blizu hiše še šipe in okvire pri oknih, nekoliko dalje še okna od vrat, v veliki daljavi pa že ne vidimo več ne oken ne vrat. V dolgem drevoredu se nam zdi, da so drevesa vedno manja in bližja drugo drugemu, in raven železniški tir zdi se nam vedno ožji. Namen pravega risanja je pa gotovo istinito risanje po naravi, torej je potrebno vsakemu risarju seznaniti se s perspek¬ tivnimi zakoni. Vse naše stenske slike so torej, ako so pravilno izdelane, perspektivni narisi, če tudi so motivi večkrat izmišljeni. Toda, ker je vsako telo sestavljeno iz ploskev, ploskve iz črt in črte iz pik, — potrebno je, da se najprvo seznanimo s pespektivnim risanjem (predstavijenjem)- posamezne pike (točke). K temu rabimo poseben perspektiven pristroj, katerega tudi lehko zovemo podobogled. Podobogled je priprava, podobna pod. 1. na prilogi III., ter je sestavljena iz dveh plošč. Ena teh plošč je lesena ter leži vodoravno, druga stoji na tej navpično ter je od stekla. Prvo lehko imenujemo podobogledno ravnino PR, drugo pa podstavno ravnino pR ali podstavnino. Na podstavni ravnini navpik pred podobogledno ravnino stoji medena palčica, na kateri je premična okrogla ploščica z luknjico O v sredi, skoz katero gleda risar. Tudi se da palčica podobogledni ravnini pri- žarke, torej greje; bela za poletje, ker najbolj odbiva žarke. Barvo pa najbolj obdrži siva obleka. Ženskam belolaskam jako pristoja zelena in višnjeva obleka, črnolaskam pa se bolj poda rdeča in mena. Rmena je sploh barva največje svet¬ losti in bliščobe (solnce). Rdeča očem najbolj škoduje. Pred solnčnimi žarki pa oči zeld varujejo višnjeva (z.elena) ali rjava očala. 23 bližati in oddaljiti. Ta pristroj je pri pouku neogibno potreben; vsak si ga lehko naredi sam, kupi se pa tudi pri mehaniku Ste- flitscheku na Dunaji za mal denar. Pod. 2. predstavlja nam to, kar vidimo na podobogledu. FR je podobogledna ravnina, pR podstavna ravnina, 0 nam kaže oko in N očišče ali nazorišče. Točko P imenujemo pod- nožišče ali petišče in navpičnico OP črto stojalnico. Črta mn se zove podstavnica, Vv navpičnica in Hll obzornica ali vodoravnica. Oddaljenost očesa O od podobogledne ravnine ON, preneseno na obzornico ND, imenujemo distančno črto (Č. razstojnico). NŽ je glavni (normalni) vidni žarek (trak). Pod. 3. predstavlja, kako se določi podoba kake točke T. Potrebuje se k'temu podstavna in podobogledna ravnina. Točka T leži v podstavni ravnini, od nje pride tudi vidni žarek OT v opazovalčevo oko O, ker je podobogledna ravnina prozorna. Torej opazovalec vidi točko, njeno podobo t kot točko pa zapazi tam, kjer žarek prodere podobogledno ravnino. Pri risanji se pa ta ne more precej določiti. Na podobogledu se zaznamova podoba lehko na stekleni plošči (šipi) s kredo, ako se pogleda skoz očesce O na točko T. Ako se zdaj potegne črta od točke T do pod- nožišča F in tam (1), kjer ta črta reže podstavnico mn, potegne navpičnica, pokaže se, da ta navpičnica zadene žarek ravno v točki t. Na tak način se reši tudi naloga pri risanji. — Potegne se namreč prema od točke T, katere podoba se išče, k očesu O in druga ravna črta (prema) k podnožišču F; tam (1), kjer ta črta reže podstavnico potegne se navpičnica, ki gotovo zadene premo OT v neki točki t, ki ni druzega, ko podoba (slika) točke T. Sledeča pod. 4. nam kaže, kako se najde podoba točke T, ki ne leži v podstavni ravnini pR, ampak v prostoru nad njo. Tu je treba točko T najprvo prestaviti (projikovati) v podstavno ravnino s tem, da se od nje potegne navpičnica (perpendikel), ki se v neki točki T’ (projekciji) dotakne podstavne ravnine. Nadalje se izvrši naloga ko prej, kar je tudi iz narisa razvidno. Pod. 5. nam predstavlja premo AB in njeno podobo ab. Tukaj se išče najprvo podoba ene točke po prej omenjenem navodu, potem šele druge po istem navodu. Obe podobi toček se zvežete s premo ab, ki je podoba preme AB. 24 Pod. 6. nam kaže isto nalogo ko prej, samo s tem razloč¬ kom, da je jedna točka A preme v podstavni ravnini, druga B pa v prostoru nad njo. Podoba se najde po navodu posameznih toček. Isto tako v pod. 7., kjer je cela prema v prostoru nad pod¬ stavilo ravnino. — Vse te naloge, kakor tudi sledeče se pojasnijo prav umljivo s podobogledom. Naslednja pod. 8. predstavlja vodoravno premo AB, katera je vštric s PR in ž njeno podobo ab, ki se je določila po prej razloženem navodu. Iz tega sledi pravilo: «Podoba vodoravne preme, ki je vštric (paralelna) s podobogledno ravnino, je tudi vodoravna (prema)». Iz pod. 9. sledi zopet pravilo: «Podoba vsake navpične (ver¬ tikalne) preme je navpična (prema)>. Pod. 10. dokazuje sledeče pravilo: «Podoba sleherne preme, ki stoji navpik na podobogledni ravnini, je obrnena k očišču N (nazorišču)«. Pod. 11. razlaga pravilo: «Ako leži prema v glavnem (nor¬ malnem) vidnem žarku, je njena podoba točka, ležeča v očišči N». Pod. 12. pojasnjuje pravilo: «Prema, ki je 45° naklonjena k podobogledni ravnini, ima k distančni točki D obrneno podobo«. V pod. 13. se nam predstavljate vzporedni premi s podo¬ bami. Tukaj se poišče po gorenjem navodu najprvo podoba jedne preme, potem šele druge. Rezultat kaže, da podobi niste več vzporedni, ampak konvergentni ter se stekate v točki Z, ki se v obče imenuje «zmikališče ali bežališče« Ako so preme vodoravne, potem je ta točka v č. obzornici in se imenuje akcidentalna točka (naletišče). Ako ste pa premi poševni (pod. 14. a) ter se vzdigate od podobogledne ravnine kvišku, potem se podobi snidete v neki točki V nad č. obzornico v č. navpičnici, ki se zove czračišče ali vzdigališče«; nasprotno pa, ako ste kvišku vzdigajoči se premi obrneni k podobogledni ravnini (pod. p), imenuje se ta točka Z "prstišče ali znižališče«, ker leži v navpičnici pod obzornico. Pod. 15. nam predstavlja perspektivni naris kvadrata, ki leži v podstavni ravnini ter je z jedno stranico naslonjen na podobo¬ gledno ravnino; njegova podoba je trapeč, čegar poševni stranici se stekate v očišči N, diagonala (prekotnica) pa je obrnena k raz- 25 stojišču, ker je njena prvotna leža 45° nagnena k podobogledni ravnini. Podoba te figure (lika) se najde, ako poiščemo podobe vseh štirih oglov (toček) po znanem načinu ali pa podobe posa¬ meznih stranic po prej razloženih pravilih, ker imajo v-tem slučaji posebno ležo. Naslednja pod. 16. nam kaže prejšnjo nalogo z ravno pred nami stoječo podobogledno ravnino, ki se strinja s ploskvijo na¬ risanega popirja. Pod. 17. predstavlja taisto pri krogu, čegar perspektivni naris je elipsa. Krog leži v podstavni ravnini, pomaknen do č. podstavnice. V narisu je podstavna ravnina potisnena poleg po- dobogledne, torej celi naris predstavlja vse v ravnini popirja. —■ Pri risanji kroga ali kake druge figure, kakor tudi pri telesih se isto tako pazi na posebne točke (ogle), kakor se pazi pri premi na obe skrajni. V ta namen se krogu obriše kvadrat, kateri za- znamova več važnih toček, kakor I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII. Poišče se potem podoba vsake točke po vrsti, ki so zopet točke, namreč 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, ter predstavljajo, zvezane s črto, spodobo kroga«, ki je v tem položaji «elipsa». To potrdi tudi primera (poskus) s podobogledom. Podobe posameznih toček se najdejo tudi po sledečem načinu: Podoba celega kvadrata je trapeč, kar je iz prejšnje naloge znano; obe diagonali ste obrneni k distančni točki, druge črte v kvadratu pa stoje na podobo¬ gledni ravnini navpično, torej se njih podobe stekajo v očišči N. Tam, kjer se režejo podobe posameznih prem, nastanejo podobe toček isto tako, kakor v prvotni leži. Opomniti moramo še, da so pri kvadratu, kakor pri krogu še razne druge postave in leže mogoče, torej tudi različne podobe, ki se pa vse prav lehko določijo na podlogi prejšnjih pravil. — Začetnik pa tudi prav stori, ako vse to, kar bere, — sproti sam risa, kajti risanja in torej tudi perspektive moremo se le naučiti, ako se pridno vadimo v risanji! Pod. 18. nam predstavlja perspektivne narise treh kocek v raznih postavah. Tudi tukaj je treba določiti podobe posameznih oglov (toček) ali, kar je vse jedno, vseh strani, ki so v resnici popolnoma jednaki kvadrati, v perspektivnih narisih pa kvadrati in trapeči, kakeršna namreč je bila njih leža. 26 Na II. prilogi nam kaže pod. 16. pogled v malo dvorano, kjer so razne oblike na stropu, na tleh pod iz desk, na levi steni monumentalen križ iz kamena ali lesa, pri desni steni pa dve plošči, jedna na tleh, druga pa po konci postavljena, seveda vse v perspektivnem narisu. V začetku je že bilo povedano, da je perspektivna podoba kakega predmeta tem manja, čim dalje stoji risar od nje. Vender, kedar rišemo kak predmet iz narave, ne smemo tudi preblizu njega izbrati si stališča, ker potem ga ne moremo popolnoma pregledati in torej tudi ne natančnega narisa napraviti o njem. Sploh veljajo za risanje predmetov po naravi razen prejšnjih še sledeča pravila: 1. Postavi se vselej na tak kraj, da si od predmeta (skoraj dvakrat toliko oddaljen, kolikor iznaša njegova velikost; pre¬ daleč seveda tudi ni dobro, kajti potem so posamezni manjši deli nerazločni. (Vidni kot znaša namreč pri normalnem očesu 30—45°). 2. Postavi si v duhu kako navpično ravnino za podobogledno, n. pr. bližnjo steno. 3. Določi si v tej ravnini nasprotno točko za «očišče» ter navpičnico in obzornico. Taisto si zaznamovaj na svojem narisu. 4. Preglej, ali je predmet pod ali nad obzorjem, na levi ali na desni strani navpičnice. 5. Robovi telesa se opazujejo kot črte, določi se njih leža in mer, poišče se dozdevna oddaljenost posameznih robov (toček) od navpičnice in obzornice, narisajp se njih podobe in določi njih dolgost s pomočjo svinčnika. Podobe vseh robov skup nam pred¬ stavljajo podobo telesa (predmeta). Za temeljit pouk v perspektivi se priporočajo začetniku še sledeče vaje, ki naj jih izdela. Pri tem se vspešno rabijo različni modeli, ki jih ima Steflitschek v svoji zbirki in katere tudi mini- sterstvo šolam toplo priporoča. Take naloge so: Rešitev prejšnjih pravil z vštričnima črtama, potem risanje raznih črt (prem) in kotov, trikotnikov, kvadratov, petero-, šestero-, osmerokotnikov, krogov, kocek i. t. d. po žičnih (drotenih) in lesenih modelih v različnih nastavah. Risanje kvadratov se priporoča zlasti v sledečih postavah: 27 1. V podstavni ravnini z eno stranico naslonjen na podobo- gledno ravnino. 2. V podstavni ravnini s stranicami 45° proti po¬ dobogledni ravnini naklonjenimi. 3. Navpik ter naslonjen na po- dobogledno ali podstavno ravnino. 4. Navpik na podobogledni ravnini in s stranicami 45° pošev k podstavni ravnini ležečimi. 5. Navpik in vštric (vzporedno) s podobogledno ravnino. 6. Navpik na podstavni ravnini in s stranicami 45° k podobogledni ravnini poševnimi. 7. Navpik v navpični ravnini. 8. Vodoravno v obzorni ravnini. Potem 9 horicontalnih kvadratov v različni leži in 9 ver¬ tikalnih. Vsaka naloga se lehko izdela najprvo v navadnem narisu s pomočjo podobogleda, potem pa še v ravnini narisa s potisneno podstavno ravnino v podobogledno ravnino. Tudi se naloga lehko še izpremeni, ako se kvadrat postavi jedenkrat nad, drugikrat pod obzorje, ali pa na desno in levo stran navpičnice. Enako kakor s kvadratom, ravna se s kocko in z dru¬ gimi telesi. Naposled naj se vadi risanje po naravi, n. pr. razno pohišje, potem hiše, ulice, železnice, drevoredi, cele okolice itd. Tu se lehko mesto podobogleda vspešno rabi lesen okvir, v katerem je z nitkami zaznamovano očišče, navpičnica in obzornica. Važno je tudi poznati navodilo, kako je narisati iz očrta in načrta kakega predmeta njega perspektivno podobo. Že na strani 26. pri prvi točki je bilo omenjeno, da znaša vidni kot pri normalnem očesu 30—45°. Po tem ravna se torej oddalje¬ nost očesa od predmeta, ki znaša pri 45° oziroma 22 1 / a ° nad ho- ricontom poltretjo (2 1 / 2 ) višino predmetovo, glej pod. 20. na pri¬ logi III. Določitev perspektivne podobe izvršimo lahko na dvojni način in sicer s presečnim navodilom ali pa s preložitvijo podobogledne ravnine. Pod. 19. na prilogi III. pojasnjuje nam presečno navodilo, ki je torej taisto, kakor pri določitvi perspektivne podobe točke na str. 23. Perspektivno podobo namreč določujejo vidni traki tam, kjer prederejo podobogledno ravnino. V pod. 21. ste združeni obe navodili. V’ a’ b’ C’ in V a« b” c” predstavljajo očrt in načrt tetraedra, na levi strani od pro- 28 jekcij tetraedra določena je perspektivna podoba I s presečnim navodilom, na desni strani pod očrtom pa perspektivna podoba II s preložitvijo podobogledne ravnine. a) Pri presečnem navodilu položimo v bližini telesa navpično podobogledno ravnino, v projekcijah zaznamovano s P v in P h , potem določimo stališče očesa O’ O” približno v dvakratni oddalje¬ nosti predmetove višine ter začrtamo očišče (nazorišče) N” N v projekciji. Sedaj pa postopamo tako kakor pri nalogah 3. do 15., namreč od vsake točke potegnemo vidni trak k očesu, pomožno premo k podnožišču in s presečišča perpendikel v podobogledni ravnini. Na ta način dobimo točke a° b° C° V°, katere s premami primerno zvezane predstavljajo perspektivno podobo. Ta podoba je pa še popolnejša, ako zasučemo podobogledno ravnino, v ka¬ teri je načrtana perspektivna podoba, v ravnino narisa (popirja). Tako preloženo perspektivno podobo a b C V kaže slika I. b) Po drugem navodilu določimo najprej pravilno oddalje¬ nost očesa od predmeta z ozirom na vidni kot 22 1 / 2 °. V ta namen si postavimo podobogledno ravnino n. pr. navpik skoz točko b, katere sled v projekciji je prema PR. Sedaj potegnemo od pro¬ jekcije najviše točke V navpičnico V’ N’ na PR ter jo podalj¬ šamo tudi na drugo stran. N’ je horicontalna projekcija nazorišča N, katerega v primerni višini n. pr. (1 do P/j metra) poljubno zaznamovamo. Točka N stoji navpik nad N , v preložitvi pa pride na desno od N’, oziroma ako položimo podobogledno ravnino v ravnino narisa pod N’. Ker je bilo že zgoraj omenjeno, da vidni kot navadno znaša 22 1 / 2 °, določimo oddaljenost očesa od pred¬ meta s tem, da si mislimo od vrha V do očesa potegnen vidni trak nagnen 22 1 / 2 ° k č. obzornici. Navpični trapeč položen v ravnino narisa nam to natančneje pojasnjuje. V V’ je tetraedrova višina, kot V’V O, znaša 67 1 / 2 ° vsled konstrukcije, tedaj pa vidni kot pri O 22 1 / 2 ° in N O je prava oddaljenost očesa, N’V° pa per¬ spektivna podoba tetraedrove višine V’ V, katero lahko takoj prestavimo navpično na P R. *) Na isti način namreč s preložitvijo določimo perspektivne podobe toček a in C, kakor vidimo v na- * Vsled določene veličine vidnega kota ne sme biti daljica N’U v tem slu¬ čaji večja kakor N’ V°. N’ N = O O’ višina obzorja in ND = N’O' črta od¬ daljenosti. 29 risu. Perspektivno podobo točke a določimo pa tudi lahko po pravilu, ker je prema ab 45° nagnena k podobogledni ravnini; perspektivne podobe točke b pa ni treba določevati, ker leži v podobogledni ravnini, oziroma v podstavnici. Perspektivno podobo II tetraedra a° b° C° V° pa vidimo še le tedaj, kadar položimo podobogledno ravnino ob premi I* R> v ravnino narisa. Tudi to konstrukcijo nam natančneje pojasnjuje pod. 19. Na tak način je narisana tudi pod. 16. na II. prilogi. S tem je končana ta razprava. Podali smo kratek in umeven navod o izdelovanji črtežev. Kdor se pa za to vednost bolj za¬ nima, nasvetujemo mu sledeče knjige: Flis, «Stavbinski slogi®, izdala Katoliška tiskarna, potem «Dietzel, Leitfaden fiir den Unterricht im technischen Zeichnen®, cDelabar, Anleitung zum Linearzeichnen mit besonderer Beriick- sichtigung des gewerblichen und technischen Zeichnens® v treh delih, ali ^Anleitung zum Zeichnen einfacher Objecte des Bau- und Maschinenfaches® von C.. Hesky, Wien. Tudi hrvatski «Gradjevni pristojbenik® (spisala Altman i Bukl) je priporočila vreden. Znanstveni izrazi.*) Bežališče, Fluchtpunkt. Brana, Rost. Čopič, Pinsel. Or tež, Plan. Dimenzije, razsežnosti, Gradivo, Baumaterialien. Končišče, Endpunkt. Konstrukcija, ustroj, sestava, na¬ črtovanje. Kontura, obrisek, obrisje, občrtek. Lik, Figur. Lok, Kreisbogen. Merilo, MaCstab. Načrt, Aufriss. Naklonski kot, Neigungswinkel. Naletišče, Accidentalpunkt. Naris, risba, zrisek, Zeichnung. Nasebna senca, Selbstschatten. Navpičnica, Vertikallinie. Navpični prerez, Vertikalschnitt. Navzkrižna (poprečna) ravnina, Kreuzrissebene. Nazorišče, Augpunkt. Neprozoren, Undurchsichtig. Oblika, Form. Obok, Gewdlbe. Obrisek, Skizze. Obzornica, Horizontlinie. Očišče, glej nazorišče. Očrt, Grundriss. Odboj, Reflex. Odsebna senca, Schlagschatten. Odsev, glej Odboj. Odzadje, Hintergrund. Omaljeno (skrčeno) merilo, Ver- jiingter MaCstab. Osnutek, Entwurf. Otemnjevanje, Schattierung. Paralelno, vzporedno. Perpendikel, osnovnica, odvisnica. Petišče, FuCpunkt. Podnožišče, glej petišče. Podobogled, perspektivischer Appa- rat. Podobogledna ravnina, Bildebene. Podolžni prerez, Hohenschnitt. Podslomba, Grundflache. Podtličje, Fundament. Podzidje, » Podstavnica, Grundlinie. *) Tu so navedeni le tisti izrazi, ki se nahajajo v tej knjižici, obširna zbirka tehniških izrazov za to stroko je pa natisnena v V. letniku, str. 147 do 184. 31 Podstavnina, Grundebene. Polnasenca, Kernschatten. Polusenca, Halbschatten. Prečni prerez (presek,) Querschnitt. Prema, Gerade. Prerez, Schnitt. Presečišče, Durchschnittspunkt. Presek, Durchschnitt. Pritličje, Erdgeschoss. Pročelje (prizor), Fagade, Vordere Ansicht. Pročrt, Kreuzriss, Profil. Profil, j)ročrt, stranski ogled (nav¬ pični presek). Projekcija, vzmet, Projection. Proračun, Kosteniiberschlag. Prstišče, Erdpunkt. Ptičje obzorje, Vogelperspective. Razstojnica, Distanzlinie. Situvacijski (ležopisni, položajni, krajepisni) črtež, Situationsplan. Slog, Stil, Baustil. Središnica, Mittellinie. Stavba, Bau. Stavbni (stavbinski) črtež, Bauplan. Stavbar, zidarski mojster, Bau- meister. Stavbni podjetnik, Bauunternehmer. Stavbni red, Bauordnung. Stavivo, glej gradivo. Stranski ogled, Seitenansicht. Stojalnica, Standlinie. Svetlobni trak, Lichtstrahl. Sarovni (barvni) venec, Farben- kreis. Trak, žarek, Strahi. Točka, pika. Upornik, Widerlager. Venec, Gesimse. Vezba, Verbindung. Višinski presek, Hbhenschnitt. Vzdigališče, Luftpunkt. Vzmet, Projection. Zgradba, glej stavba. Zidivo, glej stavivo. Zmikališče, glej bežališče. Znižališče, glej prstišče. Zračišče, glej vzdigališče. Zrisek, glej naris. Zarek, glej trak. Kazalo. Stran. Predgovor.3 I. O situvacijskih črtežih.4 II. Stavbarski črteži.5 III. Nekoliko naukov o senci.16 IV. Nekaj o barvah.20 V. O perspektivi.22 Znanstveni izrazi . 30 Tiskovni pogreški. tako razmazan, da vidimo dve.