•5.0.        » "P^
-
KNJIŽNICA DOM ZALI: 1230 DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽAU in priloga OBČINE MORAVČE
17. septembra 1999 - letnik XXVII, št. 9
stran 3
Nov semafor
Semaforizacija središča Domžalje velik prispevek k večji varnosti pešcev, pa ludi k hitrejšemu \ odvijanju prometa skozi Domžale, k čemur naj bi prispeval zeleni val. Srečno!
stran 1 7
Košarkarski turnir
Košarkarski klub Helios Domžale je bil v prvih septembrskih dneh pod pokroviteljstvom Občine Domžale gostitelj enega izmed štirih kvalifikacijskih turnirjev mladih do 14 let za evropsko prvenstvo.
Za študente in dijake
Cenejši javni prevoz za študente in dijake
Pred leti je bila Občina Domžale med prvimi v Sloveniji, ki je skupaj s sosednjimi občinami, Slovenskimi železnicami in KAM 1(1 iN. d. d., Kamnik podpisala sporazum o izvajanju in financiranju javnega potniškega prometa z enotno vozovnico, katerega namen je bil: j
Sobotno sejmarjenje
v Domžalah v soboto, 18. septembra, od 9. ure dalje v Kolodvorski ulici v Domžalah.
Dobrodošli!
STRAN
CE VAS ZANIMA kateri od svetnikov se je nuj večkrat oglasil na sejah Občinskega sveta, ali pa morda, kdo od njih je postavil največ svetniških vprašanj in pohud. potem berite o inventuri dela sveta.
Foto: V. MAJHENIČ
stran 17
Počitnice so mimo ...
• potnikom ponudili enotno vozovnico pO enotni ceni obeh prevoznikov;
• vzdrževati nizek nivo cen enotne vozovnice;
• potnikom omogočili prosto izbiro prevoznika in s lem čim večjo fleksibilnost potovanja z možnostjo prestopanja;
• potnikom zagotovili okolju neškodljiv javni prevoz;
• izkoristiti primerjalne prednosti posa meznega prevoznika tako, da avlobus nadomesti vlak v času manjšega povpiasc vanja po prevozu, vlak pa avtobusne linije, ki so vzporedne z železnico;
• s konkurenčno ponudbo in usklajenim Voznim redom obeh prevoznikov prispe
vati k preusmeritvi pomikov z osebnega
prevoza na javni prevoz;
• posodobitev sistema odprave potnikov.
Ta sporazum je pomenil osnovo za sodelovanje občine Domžale s Slovenskimi
železnicami ler KAM BUS, d. d., Kamnik, s katerima je bila pred kratkim podpisana pogodba o sofinanciranju dela enotne vozovnice Za dijake in študente iz. Občine Domžale. Pogodba, ki jo je Za Občino Domžale podpisala županja Cvrla Zalokar Oražem, določa, da bo občina Domžale iz vajalcema prevozov mesečno poravnavala del cene mesečne in letne enotne vozovnice, ki jo pridobijo uporabniki - dijaki in Študentje S stalnim prebivališčem v Občini Domžale v višini 10%, ne glede na smer prevoza. Osnova za izračun enotne vozovnice je cena, ki je veljala na dan podpisa pogodbe. Izvajalca prevozov bosta vsak mesec softnancerju predložila seznani uporabnikov enotne vozovnice. Število uporabnikov je osnova za izdajo računa, ki ga bo avtobusni izvajalec iz.sta\ il solinancerju v imenu obeh prevoznikov. Pogodba velja za šolsko leto 1999-2000.
N. Z
Varno in veselo v novo šolsko leto
Po bolj ali manj prijetnih in uspešnih počitnicah je človeku običajno žal, da so tako hitro minile. Nedvomno smo jih skušali vsi po vrsti čim bolje izkoristiti in si nabrati čim več novih moči za kvalitetno in zadovoljno življenje. Počitnice, ki jih pravilno izkoristimo - kar nikakor ne pomeni le brezdelja in lenarjenja - sprožijo v organizmu cel niz ugodnih sprememb in pozitivnega dogajanja. Organizem se razbremeni iri sprosti, človek ni več napet, nenehno na preži in preobremenjen.
STRAN
2-3
RAZPISI
OBJAVLJAMO TRI NOVE RAZPISE , na/hi pn
bodo posebne pozornosti deležni tudi rezultati
letošnjih razpisov Stanovanjskega sklada ter ugodnih posojil za področje podjetništva, obri ništva in kmetijstva.
ZLAT0P0R0CENCA
Začetek izgradnje prizidka k osnovni šoli v Moravčah
Foto: MAL
Te dni se začenja izgradnja prizidka k osnovni šoli v Moravčah. Gre za izredno obsežen in finančno zahteven projekt, ki je zahteval dolgotrajno pripravo na osnovi zahtev po povečanju kapacitet šole zaradi uvedbe devetletnega programa.
Priprava projektne dokumentacije, pridobitev gradbenega dovoljenja in predvsem uvrstitev našega projekta v republiške programe sofinanciranja na področju projektov vzgoje in izobraževanja je zahtevala velike napore.
Prava osvežitev letošnje 12. GLASBE TREH DEŽEL, ki jo je v poletnem gledališču Studenec pripravilo Kulturno društvo Miran Jarc iz Skocjana, je bil nastop pevke Romane Kranjčar in Otroškega pevskega zbora Glasbene šole Domžale. Več o tradicionalni in vedno dobro obiskani prireditvi lahko preberete na kulturnih straneh. Foto: V. MAJHENIČ
Če bi Herjiir£way še živel...
Katera lepotica bi mu krajšala prašne safarske poti in katera hladila razgrete španske noči?
Odgovor je jasen:
Ibiza in Cordoba
Za Hemingwaya je žal že prepozno. m Vi imate še čas!
Pokličite
AVTO CERAR. d.o.o.,
Kamnik. Tkalska pot 6,
tel. trgovina: 814-990. servis: 735-400
ali nas obiščite na kamniški obvoznici.
Domžalska občina spreminja svojo podobo. Na Kamniški Bistrici raste nov most, avtocesta spreminja hribe v doline in doline v hribe, številni izvozi bodo spremenjli življenje krajanov, ki se bomo morali navaditi živeti z avtocesto. Če verjamete - ze konec prihodnjega leta, ko naj bi promet po odseku avtoceste skozi našo občino že stekel, (foto: M. REPAC)
ZAKONCA SONJA IN VINKO JANUS
teh dneh praznovala /JATO POROKO in pred Županjo ponovila svoji obljubi, dani pred petimi desetletji. Pišemo o njuni življenjski poti. o ljubezni in spoštovanju, pa tudi o čudoviti jeseni dveh srečnih ljudi.
MPAI J
NE POZABITE!
CE IMATE KAKŠNO VPRAŠANJE , pa ne veste, komu bi ga zastavili, zavrtite telefonsko številko, morda vam lahko pomaganu/'
STRAN
GOSTILNA KEBER
( e boste pozorno prebrali to številko našega časopisa, vam ne bo težko odgovoriti na vprašanje, ki ga objavljamo na tej struni. Najsrečnejšega izžrebani u ho za pravilni od govor nagradila z gostinskimi uslugami znana domžalska gostilna Kl.III.H, še pet srečnežev pa Uredništvo s knjižnimi nagradami. Vso srečo'
r^KE DOLINE
VPRAŠALNIK
NE PREZRITE županovega vprašanja tu vas in izpolnjene vprašalnike vrnite!
SI RAN
EDINEMU BOGU HVALA
PRVA REDOVNA uobljubavn
domačinka Metka Capuder je /, redovne skupnosti sester Uršula,
Bralcem in bralkam, dober dan
pravzaprav se z novim uredniškim odborom naš in, upam, tudi vaš SLAMNIK, glasilo Občine Domžale, naj ne bi dosti spremenil. Se vedno ostaja osrednje občinsko glasilo, ki ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v naši občini, brali pa ga boste tudi občani in občanke Občine Moravče, najbrž še posebej skrbno svojo prilogo. In tako pravzaprav sprememba je: dva časopisa v enem. Zal mi je, ker se za podobno rešitev ni odločila tudi Občina Lukovica. Vrata Slamnika so jim še vedno odprta, saj smo večkrat skupaj ugotavljali, da je skupno glasilo dobrodošlo tudi zato, ker je v novi občini Domžale veliko nekdanjih prebivalcev Črnega grabna in Moravske doline, ki jih je skupno glasilo obveščalo tudi o dogodkih v krajih, kjer so bili rojeni. Odslej ho to nalogo za občino Lukovica opravljalo njihovo glasilo ROKOVNJAČ, ki mu želimo srečno pot.
Pred vami je letošnja deveta številka SLAMNIKA, ki se počasi in zanesljivo bliža svojemu 40. rojstnemu dnevu. Veselimo se ga vsi, ki smo ga in ga ustvarjamo, zalo vsem. ki so ga »delali« pred nami, hvala. Uredništvo seje skupaj z dopisniki, ki so tudi v prihodnje vabljeni k sodelovanju, trudilo, da bi bila številka pestra in zanimiva ter bi vsak v njej našel kaj zase. Pripravili smo vam nekaj novih rubrik, izmed katerih bi vas rada posebej opozorila na rubriko VPRAŠALI SMO NAMESTO VAS, kjer smo tokrat pripravili dva odgovora na vprašanji, ki smo jih prejeli po telefonu. Odslej je ta linija odprta za vse, ki bi tudi ob naši pomoči radi odgovor na svoje vprašanje. Čakamo vas vsak petek od 13. do 14. ure v prostorih uredništva, po dogovoru pa tudi ob sredah po 18. uri. Prepričana sem, da se boste razveselili tudi nagradnega vprašanja, ki ga zastavljamo skupaj z našimi oglaševalci. Vprašanja so povezana z vsebino posamezne številke, zato vam ne bo težko oilgovoriti nanj in ga poslati. Pa še na nekaj bi vas rada opozorila: člani uredništva bomo skupaj s sodelavci \kušali »pokriti^ vse dogodke v naši olnini. pa tudi izven nje, če so na kakšen način povezani z našo občino. Predlagamo, da ruis o tek dogoilkih obveščate in predlagate občane in občanke, ki hi jih radi videli v SLAMNIKU. Pričakujemo, da boste poklicali, napisali kratko poročilo, pa ne pozabite priložiti joto-grafije. V današnji številki SLAMNIKA boste našli tudi naročilnico, s katero vsi občani izven občin Domžale in Moravče, lahko naročite SIAMNIK.
Hvala za čestitke in dobre žclčje meni in uredništvu, iskreno opravičilo vsem. katerih članki niso objavljeni v tej, bodo pa v naslednji številki. Vsem prijetno jesen in za dober začetek tale združena misel iz Knjige o sreči Marcella Uclaira: veselja, ljubezni, zdravja, obilja, miru in sreče je na svetu dovolj. Premišljujte o njih: ne samo da boste izžarevali okoli sebe blagodejne valove, ampak boste pritegnili vse, kar je sorodno temu blestečemu zaporedju.
Nasvidenje 21. oktobra 1999!
Vera VOJSKA, odgovorna urednica
Občinski svet občine Domžale
Inventura dosedanjega dela
Občinski svet občine Domžale se sestaja navadno vsak mesec in njegovo delo ste lahko redno spremljali v posameznih številkah glasila SLAMNIK, v katerih smo vas skušali posebej skrbno opozarjati na tiste odloke in druge sprejete akte, katerih posledica so določene (finančne) obveznosti ali koristi (npr. različni pravilniki za finančne pomoči) za naše občane in občanke. Tokratni poletni predah smo izkoristili za kratko inventuro dosedanjega dela.
Občinski svet se je od svoje izvolitve v decembru lanskega leta po konstitutivni seji sestal še na sedmih rednih in treh izrednih sejah, največkrat je seje vodil podžupan mag. Milan Pirman. Kratek pregled prisotnosti svetnikov na omenjenih desetih sejah pove, da seje kar 17 svetnikov udeležilo vseh deset sej, osem svetnikov je (opravičeno) manjkalo po enkrat, večkrat pa so bili opravičeno odsotni naslednji svetniki: Toni Dragar (trikrat), Martin Grošelj (dvakrat), Jože Lenič (štirikrat), Peter Pengal in Janez Vasle pa po petkrat. Svetniki so na teh sejah obravnavali blizu I (X) točk dnevnega reda. Občinska uprava pa je za obravnavo in sprejem pripravila več kot 1200 strani različnih gradiv, ki so bili osnova za sprejem več kot 100 odlokov, pravilnikov, sklepov ter drugih aktov, med njimi pa sta bila sprejeta Statut Občine Domžale in Odlok o proračunu občine Domžale za letošnje leto.
Največkrat je razpravljal svetnik Franci Gerbec (29-krat), sledi mu Jurij Berlot (24-kat), dr. Miha Brejc in Janez Stibrič (20-krat), Bogdan Osolin (18-krat), dr. Marko Starbek (17-krat), Marko Vresk (15-krat), več kot desetkrat pa so razpravljali še naslednji svetniki: Janez Grmek, Martin Grošelj in Roman Kurmanšek. Če upoštevamo tudi razprave oz. poročila predsednikov odborov, potem
stran
Ena izmed izrednih sej Občinskega sveta je bila namenjena seznanitvi svetnikov z realizacijo sklepov izredne seje ob poplavah v lanskem novembru.
Tabla ŽELODNIK je eden izmed otipljivih rezultatov svetniških predlogov. Pobudo zanjo je na predlog krajanov tega dela KS Dob, ki so prepričani, da bo tudi tabla prispevala k omejitvi hitrosti na tem odcepu M-10, dala svetnica Emili-jana Srebotnjak, po več dopisih županje pa postavila Direkcija RS za ceste.
ugotovimo, da so se na omenjenih desetih sejah oglasili prav vsi svetniki, z Občinske uprave pa seje največkrat oglasila županja Cveta Zalokar Oražem, ki je ob uvodnih informacijah največkrat odgovarjala tudi na razprave posameznih svetnikov in svetnic. Njej sledijo predlagatelji posameznih dokumentov.
Zanimiv je tudi pregled postavljanja delegatskih vprašanj, pobud in predlogov, ki jih svetniki in svetnice postavljajo občinski upravi. Največ pobud je doslej postavila svetniška skupina SDS (13), Janez Stibrič (10), Bogdan Osotin (9), Franc Černa-goj (8), Roman Lenasi (6), dr. Marko Starbek (5), po štiri Emilijana Srebotnjak, Martina Urbanija, Janez Grmek in Ro-
man Kurmanšek, Jurij Berlot, Jože Cuzak, Franci Gerbec po 3, po dve vprašanji sta postavila Pavel Cerar, Toni Dragar, po
eno vprašanje pa svetniška skupina LDS, Andreja Jarc Pogačnik, Franc Poznič in Anton Pleskar. Največ odgovorov, in to kar 72, je pripravila županja, tri odgovore je pripravilo Komu-
nalno stanovanjsko podjetje Domžale, preostali pa so pripravili po en odgovor.
Naslednja seja Občinskega sveta občine Domžale bo 29. septembra 1999. V.V.
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor
objavlja
RAZPIS
za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, kijih za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju želi odkupiti Stanovanjski sklad Občine Domžale od pravnih in fizičnih oseb.
Zaželene so vse vrste stanovanj - garsonjere, enosobna, enoinpol-sobna in dvosobna (prednostno manjša stanovanja) - stanovanja so lahko tudi starejša in brez centralnega ogrevanja.
Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati:
• ime in naslov ponudnika - prodajalca
• podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja
• ponudbeno ceno in način plačila
• datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni)
• rok izročitve praznega stanovanja
Ponudbe pošljite na naslov: STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska c. 6% 123« DOMŽALE, s pripisom »za nakup stanovanj«.
Pri odločitvah o nakupu se bo poleg ponudbene cene upošteval tudi rok izročitve praznega stanovanja.
Razpis časovno ni omejen, število odkupljenih stanovanj je vezano na razpoložljiva namenska sredstva Stanovanjskega sklada Občine Domžale.
Ponudniki bodo o odločitvah o nakupu obveščeni.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na telefonskih številkah: 713-686 in 722-022.
Posojila podjetnikom in obrtnikom ter kmetom
Posojila za obrt in podjetništvo so bila v letu 1999 odobrena 37-im prosilcem, in sicer:
1. Komplast - Novljan Alma s. p., Obrtniška I .Domžale
2. Tesarstvo - Anton Žckar s. p.. Gostičeva 15, Nožice,Radomlje
3. NOCOM d. o. o., Gostičeva 15, Nožice
4. Jerry d. o. o., .larška c. 42, Rodica
5. Elten d. o. Gasilska pot 3, Sr. Jarše
6. Teal d. o. Igriška 15, Radomlje
7. Martin Osolnik s. p. - Ključavničarstvo, Vir, Bukov-čeva 54, Domžale
8. Miroslav Perušne s. p.- Mizarstvo, Češcnik 12, Dob
9. Prenova d. o. o., Kokošnje 10 a, Dob
K). Lecana d. o. o., Vir, Bukovčcva 30, Domžale I I. Božo I leakar s. p., Triglavska ul. 22. Domžale
12. LANCER d. n. o.. Brezje 16. Dob
13. Mavricij Grošelj s. p.. Krtina 25 a, Dob
14. Anton Jež s. p. - Galvanotehnika, /.;:. Jarše, Brigadirska I 3, Radomlje
15. Tatjana in Matjaž Markelj, Odvetnika, Ljubljanska 102, Domžale
16. Jane/. Grošelj s. p.. Montaža in servis mizarskih izdelkov, Erjavčeva 12, Dob
17. Albert Zupan s. p., Montaža, Pod Hribom 9, Prelo;;, Domžale
18. Vinko Šenk s. p., Bolkova 29 a, Radomlje
19. SIJ d. o. o., Lobodova 9, Domžale
20. Jože Rojs s. p.. Obrtniška 6, Domžale
21. Mihaela Žavbi, s. p., Beautv Hair Mihaela, Ljubljanska 80, Domžale
22. Jože Cuzak s. p., Ljubljanska 19, Domžale
23. Drago Burja s. p.. Vodovodna 24, Domžale
24. Elcne d. o. o., Karantanska c. 12, Domžale
25. Avtotehna VIS Kosec d. o. o., Kamniška 19, Domžale
26. Boštjan Šraj, Šaranovičcva 36 a. Vir, Domžale
27. Arnuš d. o. o., Depala vas 88. Domžale
28. Uroš Vodnik s. p.. Tolstojeva 12, Vir, Domžale
29. Fcrmi d. o. Radomeljske čete 24 c, Radomlje
30. Marija Resnik, s. p., ljubljanska 91, Domžale
3 I. Jcrovšck Computers NM d. o. o., Brcznikova 17. Domžale
.32. Alenka Goršek, Gregorčičeva 13, Radomlje 33 Mul i jo Goršek, (rrejgorčičeva 13, Radomlje
34. IRMI d. o. o., Robbova 17, Vir, Domžale
35. AMIS d. o. o., llubadova 6 a. Vir, Domžale .36. MKEd. o. o„ Mačkovci 27, Domžale
37. Ladislav Kušar s. p„ Erjavčeva 6, Dob
/a razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti
so posojila prejeli:
(irošelj Janez, Krtina 21, Dob
Brezovar Anton, Sv. Trojica 3, Dob
Rode Miroslav, Žice 2, Radomlje
Pečnik Ana, Količevo2l, Domžale
Smolnikar Jakob, Gorjuša 9, I »Ob
Mivšek Janez, Pšala 6. Dol pri Ljubljani
Cerar Edvard, Dob, Kidričeva 9, Dob
Moder Ivan, Domžale, Šiiidljanska 9, Domžale
Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale
Podeljena posojila stanovanjskega sklada in krediti za obnovo fasad
Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, obvešča, da sredstva za pridobitev ugodnih kratkoročnih kreditov za premagovanje likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov za obdobje 9 mesecev po pogojih TOM + 1% še niso porabljena. Vsi zainteresirani se na razpis ugodnih kratkoročnih kreditov, ki je bil skupaj z razpisnimi pogoji objavljen v glasilu Slamnik dne 23- 7- 1999, lahko še vedno prijavijo.
Stanovanjski Sklad je v letošnjem letu razpisal 51,3 mio SIT posojil. Na razpis se Je prijavilo 33 prosilcev, od tega: KI za nakup stanovanj, 12 za gradnjo oz. dograditev ter 11 za prenovo. Pet vlog je bilo nepopolnih, 25 prosilcev pa si je, upoštevaje razpisne pogoje in upravičenost do pripadajočega posojila, razdelilo skoraj 48 mio SIT, in sicer:
11 upravičencev
24.7 mio SIT za gradnjo oz. dograditev
4 upravičenci 11,4 mio SIT za nakup 10 upravičencev
11.8 mio SIT za prenovo
Trem upravičencem so bile vloge zavrnjene, keV so že prejeli ugodna posojila, ki presegajo 40% vrednosti primernega stanovanja.
Posojila so prejeli:
1. ALOJZ PIRNAT. Matije Toni ca 7, 1230 Domžale
2. TAMARA VODLAN. I^vsti-kova9, 1235 Radomlje
3. ALEKSANDRA l'l STOTNIK GOSTIČ, Pctrovčcva ulica 21, 1230 Domžale
4. DARJA LAPAN.IA, Osojna 12, 1230 Domžale
5. BOŠTJAN OSOLIN, Cesta k cerkvi I, Rova, 1235 Radomlje
6 (1EORG JAVORAC, Kamniška II, 1230 Domžale
7. PIJA FLIS, Stranska 5, 1230 Domžale
8. MARKO ŠKRJANEC, Ljubljanska 90, 1230 Domžale
9. JOŽI KOŠAK, Brejčeva 27, 1230 Domžale
10. MARTINA ŠTIH, Ljubljanska 84, 1230 Domžale
11. TATJANA RUDIČ, Opekar-niška ulica 5. 1235 Radomlje
12. PRIMOŽ REMŠAK, Zoranina 2. 1230 Domžale
13. ALEŠ KRALJ, Vodovodna 9, 1230 Domžale
14. BOŠTJAN KRALJ. Vodovodna 9, 12.30 Domžale
15. MARKO AVSEC, Varškova 4, 1230 Domžale
16. IRENA KOUDELA, Savska cesta 46, 1230 Domžale
17. JURIJ MlLANOVlC. Mirana Jarca 1, 1233 Dob
IX. SIMONA RAZPOTNIK. Faj farjeva 12, 1230 Domžale
19. IVANKA RADNE, Kača 2, 1233 Dob
20. ROK POGAČAR, Homec IV/ I, 1235 Radomlje
21. PETER CERAR, Rača I, 1233 Dob
22. MIHAEL HORVAT, Triglavska II, 1230 Domžale
23. VESNA PEST, Na Ledinah 5, 1230 Domžale
24. LEON IDA VODLAN, Aškerčeva 7, 1233 Dob
25. VESNA HOSTNI K, Trdinova 32, 1230 Domžale
Slamnik je glasilo ObčineDomžale s prilogo Občine Moravče inje nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958(1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505 Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, LEON MARC, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR, Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720-100 URADNE URE: vsak petek od L-14. ure Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d. Ljubljana.
	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^		tj ■ '.jI	m
Tiskovna konferenca
O temah, ki bodo oblikovale jesenska dogajanja v občini
P« krajšem poletnem premoru je Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, prve dni septembra pripravila redno tiskovno konferenco, /a katero je značilno veliko število tem, številni poročevalci ter radovedni novinarji, ki so postavili vrsto vprašanj. Med njimi smo prvič lahko pozdravili go. Marjeto Kastner, ki bo dogajanja iz občine Domžale posredovala poslušalcem radia Gcoss.
Za večjo prometno varnost
Prvo točko tiskovne konference smo opravili na dvorišču stavbe Občine Domžale, kjer je županja ob prisotnosti podžupana g. Romana Kumanška predala g. Alojzu Šenčurju, komati dirju Policijske post ijc Domžilc, novi skutci. za katera jc finančna sredstva zagotovila občina Do sodelovanja na tem področju je prišlo na pobudo Policijske postaje Domžale, kije že dlje časa ugotavljala, da hi /a hitrejše spreminjanje m zagotavljanje večje prometne varnosti v mestu in večjih krajih nujno potreboval) ino tor. Policisti so namreč prometno varnost v mestu doslej zagotavljali »peš«. Ker »drŽava« za njihovo pobudo ni imela denarja, je finančna sredstva zagotovila občina. Prvi mesec uporabe novega skulerja je popolnoma upravičil pričakovanja, obe strani pa sla policistu zaželeli veliko sreče in uspešnega preventivnega delovanja na območju naše občine.
Razpisi posojil
Po predstavitvi ETNO FESTIVALA je rezultate razpisa posojil Zl ugodno kreditu tnjt podjetništva in obrt ter ostalega zasebništvn v naši občini predstavila ga. Meta Ccrar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo. Skupni znesek razpisanih posojil je hit 316,5 mio SIT, doba vračanja posojila šliri leta in letna obrestna mera TOM + 1%, Na razpis se je prijavilo 5X prosilcev, ki so se prijavili zahtev, ki v višini 728.07 mio SIT. Kredit je prejelo 37 prosilcev, 21 jih je bilo največkrat zaradi nepopolne ali nepravočasne vloge. Najnižje posojilo je znašalo 1,5 mio SIT, najvišje 40 mio SIT. Eden izmed zanimivejših podatkov učinkov dodeljenih posojil je približno 40 novih delovnih mest.
Za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti je kandidiralo K prosilcev, ki sojini bila podeljena posojila v višini 20 mio SIT, po obrestni meri TOM + 0% ih z dobo vračanja 5 let. N tjnižje posojilo je znašalo 0,5 mm. naj vis|c S nuc SIL prosilci pa ph bodo porabili za nakup kmetijske mehanizacije in adaptacij oz gradnji gospodarskih poslopij.
Občina je prvič razpisala ludi ugodne krat-konični' kredite za premagovanje likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov, za kar jc razpisanih 335 mio SIT, doba vračanja kredita 9 mesecev po obrestni stopnji TOM/f 1*.
Krediti za obnovo fasad
Stanovanjski sklad jc za kreditiranje obnove fasad na območju Občine Domžale namenil 47 mio SIT. Ob upoštevanju Pravilnika o porabi sredstev za kreditiranje obnove fasad, ki med drugim določa, da posojilo praviloma ne more biti višje od 50% predračunske vrednosti obnove, in opravljenih komisijskih pregledih so bila posojila v skupni višini .31.355.249,00 SIT dodeljena naslednjim 22 prosilcem:
I, ROBERT OREHEK, MARJHTA
KASTNER, Mala Loka 5, 1230 Domžale
2. MIHA, MARIJA IN ŠTEFANIJA LENČEK, Železniška c. 4, 1230
Domžale
3. MANICA PERDAN OCEPEK, Vodnikova I, 1230 Domžale
4. FLOR1.IAN GRUDNIK, Vegova 5,
1230 Domžale
5. ALOJZ 1'RAI'ROTNIK, Kajuhova
/. Domžale
6. FRANČIŠKA HABJAN. Ljubljan-
ska 26, 1230 Domžale
7. STANISLAV CENCEL.I. Bukov čeva9, 1231 Vir
8. SLAVKO IN IDA HREN, Mas;uy
kova X, 1230 Domžale o. KSENIJA VIDIC KOS, trzinska 2,
12.30 Domžale K). MARJAN IN NADA BEŠTER,
Brcjčeva 12, 1230 Domžale
II. ANTON OODEC, Brdo 20, Dum, Dol pri Ljubljani
12. ROMAN IN MARIJA GOSTTN ČAR, Ul. 7. avgusta 12, 123.3 Dob
13. MARTIN V1LAR, Ljubljanska L
12.33 Dob
14. JANKO JERAJ, (iubeeva ul. 4.
1233 Dob
15. JANJA BEVĆ, Zoisova 24, 1231 Vir
16. ema KIMOVLC. Kuharjeva 10,
1231 Vir
17. EMA BLEJC, Robova 22, 12.31 Vir IX. POLONA kUNSTEU,Škrjančevo
6a, 12.35 Radomlje
19. DARKO GORJUP, C. Radomeljske čete 37, 1235 Radomlje
20. ERIKA IN MARJAN GORJUP, C. Radomeljske čete 37. 1235 Radomlje
21. ANTON IN MARIJA PAVLIC, Pi »miška nI. I, Nožice. I 2 (5 EU donilje
22. LUCIJA IN JOŽLP IIERIC, Kamniška 13, 1235 Radomlje I
Stanovanjski sklad Občine Domžale
višina zaprošenega in odobrenega kredita ne more biti nižja od 200.000.00 SIT m ne višja od 2.300,000,00 Sil. Doslejje bilo v ta namen odobrenih 16 kreditov v skupni vrednost' I-ca 24 mio SIT. zato oddelek za finance in gospodarstvo še vedno spri-jcma vloge.
Poročilo o razdelitvi posojil Stanovanjskega sklada ter rezultate razpisa za kreditiranje obnove fasad jc podala mag. Sonja Spruk, svetovalka v Oddelku za okolje in prostor, preberete pa ga lahko pred seznamom prejemnikov omenjenih posojil
Prihaja ločeno zbiranje odpadkov
Informacijo o poleku del na projektu ločenega zbiranja odpadkov je podaUpodžiipan g. Roman Kurmanšek, ki vodi tudi projektno skupino, katere naloge je, da v celoti izvede omenjeni projekt in ga spremlja časovno, zmogljivostmi in stroškovno. Na kratko je predstavil zgodovino prizadevanj za ločeno zbiranje odpadkov (pilotski preizkus 1994) in povedal, da je na celotnem območju občine predvidenih 105 ekoloških otokov dimenzije 5x3 m (30 lociranih na zemljišču last občine ostali v privatni lasti), kjer se bo ločeno v treh zabojnikih zbiral papir, sleklo, pločevinke in plastenke, organske, biološke m ostale odpadke pa bomo občani zbirali na svojih dvoriščih v dveh posodah Zanimivi so bili številčni podatki o prič ikov mi količini in strukturi odpad kov: biološki odpadki 2.359 (30»), papir 786 Ion (10%). sleklo 393 Ion (5%) ter preoslali komunalni odpadki 43224 Ion (55%) ter
skupni odpadki v občim Domžale
165,900 m'.
gospodinjski      118.000 m1.
industrijski       47.000 m'.
Z ločenim zbiranjem se bo delež, gospodinjskih odpadkov zmanjšal za 60%, planirano je tudi zmanjšanje industrijskih odpadkov, tako da bomo, upoštevaje faktor stisnjenja. potrebovali cca 1X0 iii'ilcponijskcga prostora, k.n je bistveno manj kol doslej. S lem bo podaljšana življenjska doba deponiji'.
Vrednost kompletnega projekta, za katere ga se pridobivajo soglasja, jc 60 mio SIT. eko otoki naj hi bili zgrajeni do aprila leta 2000. Ob tem jc g. Kurmanšek opozoril, da ho posebna pozornost namenjena aktivnostim v zvezi z informiranjem občanov ter da se h" sta
nadaljevali akciji zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov.
Ob tem je g. lidvard Ješelnik. direktor Občinske uprave in tajnik občine, predstavil tudi osnutek Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga bo Občinski svet prvič obravnaval konec meseca in ga bomo podrobneje predstavili v eni od prihodnjih številk SLAMNIKA.
Kdaj koncesija za plin?
G. Roman Kurmanšek jc kot vodja projektne skupine za plinifikacijo po kratki predstavitvi dosedanjih dejavnosti na tem področju, ki s presledki trajajo že od leta 1987. obrazložil tudi informacijo o dosedanjem delu skupine, katere' naloga jc celovita rešitev plinifikacije tako v občini Domžale kol izven (Trzin. Mengeš) do fcizc. da bo možno razpisati koncesijo ter spremljali uresničitev projekta. Pripravili so že vse elemente, ki so potrebni za projektno vodenji- (labelo aktivnosti s potrebnimi časi trajanja projekta, matriko odgovornosti, potrebe relacije med posameznimi dejavnostmi in skupaj s Fakulteto za strojništvo mrežni plan projekta, tabelo rezultatov časovne analize projekta, gan-togram projekta in tabelo za spremljanje realizacije projekta. Trenutno jc največ aktivnosti namenjenih izdelavi lokacijskega načrta in koncesijskega akta ler pravočasnemu informiranju občanov. Projektna skupine predvideva, da ho koncesijska pogodba (koncesija bo podeljena za
dobo 29 let) podpisana v oktobru 2000. Sama gradnja bo razdeljena na faze. obsegala bo pli novodno omrežje v dolžini 150 km in bo trajala od dveh do osem let. Za bodoče uporabnike jc najbolj zanimivo dejstvo, da bo cena plina opredeljena v koncesijski pogodbi in nc bo smela hiti višja od cene kurilnega olja ter da bo za bolj odmaknjena območja, kjer ni ekonomske upravičenosti za gradnjo plinovoda, predvidena vzpostavitev lokalnih plinskih sistemov kontej-nerskega tipa.
Dom upokojencev na Viru
Glede na veliko pomanjkanje prostora v domovih za starejše občane v Republiki Sloveniji ter njeno profesionalno usmerjenost sta bila cilj in želja direktorice podjetja VITAL SENIOR ga. Pepice Glamuzina že dalj časa, da prevzame koncesijo m uredi dom za itarejie občane, Novinarjem je povedala, da je po pridobitvi pozitivnega mnenja in podpore Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pospešeno iskala primerno območje, kjer bi se zamisel uresničila. Na največ razumevanja in možnosti jc naletela v Občini Domžale in podpisano je bilo 1'IS MO o nameri, v kateri jc opredeljeno sodelovanje njenega zavoda in občine pri gradnji doma upokojencev za 172 stanejSih občanov na Vi
Za varno pot v šolo
V občini Domžale so bile v dneh pred začetkom šolskega leta, v katerem osnovne šole obiskuje 3598 učencev, med njimi 357 prvi razred, glasbeno šolo pa 461 učencev, realizirane naslednje aktivnosti:
• sklic sestanka članov Sveta za vzgojo in
varnost v cestnem prometu, vodstev šol. kra-
jevne skupnosti, Zveze šoferjev in avloini-h.i nikov Domžale, Občinske gasilske zveze,
Polcijskc postaje Dom/ali-. Oddelka za |av ne gospodarske službe, na katerem jc bil
Sprejet dogovor o skupnih aktivnostih;
■ sklic seje Sveta za varnost občanov oh i me I »oiiižalc.
• obnovljena laln.i signalizacija
• v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav so bile šolam posredovane opozorilne tahlc OT-
ROCI NA CESTI;
• izobešeni so bili čezcestni transparenti in opozorilne table na uličnih svetilkah;
• občina jc bila pokrovitelj projekta ZA VARNO POT V ŠOLO IN DOMOV kadi ja HIT;
• na Prešernovi ulici v Domžalah bodo do konca meseca postavljeni bamperji.
• prve dni so bila zagotovljena dežurstva
• Občina Domžale bo tudi v prihodnje posebno skrb namenjala varnosti iamk.j
URAD ŽUPANJE
Na podlagi K), člena Pravilnika o štipendiranju nadarjenih učencev in študentov v Občini Domžale (Ur. vcslnik Občine Domžale, št. 10/95) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA NADARJENE UČENCE IN ŠTUDENTE ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000
PREDMET RAZPISA
Občina Domžale za šolsko leto 1999/2000 razpisuje štipendijo za nadarjene učence srednjega izobraževanja, študente dodip-lomskega izobraževanja ter študente rednega podiplomskega študija, ki so državljani RS in ki dosegajo: 1) učenci prav dober ali odličen uspeh
b) študenti s povprečno oceno vseh opravljenih izpitov zadnjega letnika najmanj prav dobro (8).
Kandidati morajo predložiti.
• dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto;
• dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja,
• dokumentacijo, S katero kandidat dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila...),
• potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije,
• dokazilo o stalnem prebivališču v občini Domžale,
• življenjepis,
• vključevanje v delo društev in organizacij.
• dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana.
Prednost pri podelitvi bodo imeli kandidati z višjo oceno in višjih letnikov, ob čemer se lahko podeli štipendija učencem od vključno drugega (2) letnika dalji-.
Prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do 22. oktobra 1999 1. do 12. ure na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti.
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku opravljenem izboru.
OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti
5 dni po
Podžupan g. Roman Kurmanšek, je kot vodja dveh projektnih skupin na tiskovni konfen-ci podal uvodno informacijo o projektu zbiranja ločenih odpadkov ter plinifikaciji.
ru. Ob domu pa občina Domžale načrtuje tudi gradnjo varovanih stanovanj za starejše občane. Tako bo zaokrožena skrb za starejše občane h kateri VITAL SENIOR načrtuje povabiti vse okoliške občine v primeru premajhnega interesa tudi druge občine, ki imajo problem pri zagotavljanju organiziranega varstva starejših občanov. V okviru doma bo organizirano tudi dnevno varstvo (za 30 varovancev) ter zelo močan negovalni oddelek, ki bo dal pomembnost domu. V njem načrtujejo 50% standardnih in 50% nadstandardnih storitev. Pridobljeni so že potrebni osnovni projekti ter sprejel terminski plan, prvi oskrbovanci pa naj bi bili sprejeti čez dobro leto dni.
Z željo, da se zainteresirani bodoči oskrbovanci in njihovi sorodniki čimbolj seznanijo z možnostmi bodočega doma upokojencev na Viru. je VITAL SENIOR . že odprl informativno pisarno (Domžale. Ljubljanska 36 - ob Radiu HIT), v kateri lahko zainteresirani dobijo informacije vsako sredo od 8. do 17. ure.
Pred gradnjo Osnovne šole Dragomelj
Županja je ob pisnem gradivu jKivcdala, da je Občina Domžalev skladu z. dogovorom nosilka investicije - gradnje Osnovne šole Dragomelj. saj v sedanji šoli. ki stoji v neposredni okolici bodoče avtoceste, pouk ne bo več mogoč, pač pa Ni v njej mogoče odpravljati druge dejavnosti. Sofinancerji bodoče šole so: Ministrstvo za šolstvo in šport. Mestna občina Ljubljana. Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport ter DARS. Nova šola (južni del Dragomlja ob regionalni cesti R 371 - 13557) bo devetletka s 14 oddelki in jo bodo poleg učencev iz. dela Občine Domžale obiskovali tudi učenci iz. KS Podgorica-Šentjakob. V sklopu novogradnje je predviden tudi vrtec s tremi oddelki. Za potrebe nove šole in drugih objektov in igrišča je bilo v juliju že odkupljenih 18.8777 nr površin. Zemljišča so stala približno 90 mio SIT. Normirana investicijska vrednost novogradnje (4262 m2) je 729 mio SIT. Sedaj potekajo usklajevanja o deležih posameznih sofinancerjev ter razpis za izbor organizacije, ki bo vodila investicijski inženiring. Vse dejavnosti pa bo usklajeval skupni gradbeni odbor..
Ob koncu TISKOVNE KONFERENCE je županja predstavila aktivnosti ZA VARNO POT V SOLO in spregovorila o ureditvi pro meta v strogem središču Domžal.
ODGOVORNA UREDNICA
Novost pri nakupu železniških vozovnic na kamniški progi
Slovenske železnice imajo na vseh železniških postajah in v krajih, kjer so postajališča vzdolž kamniške proge, urejeno prodajo vozovnic. Zal pa obratovalni čas za postajališča ni prilagojen voznemu redu vlakov, tako da potniki v zgodnejših jutranjih urah in ob večernih vla kih ne morejo kupiti vozovnic za eno potovanje. To je dostikrat povzročalo nemalo sitnosti, saj mora po pravilih potnik na vlak stopiti z vozovnico, takšno ali drugačno (za eno potovanje, mesečno, letno...).
Za večjo varnost
V letu 1998 je Občina Domžale pristopila k ureditvi prometa skozi središče Domžal predvsem na Ljubljanski cesti od križišča Rondo do križišča Majhenič. V tem delu je prihajalo do velikih zastojev prometa, hkrati pa do velikega onesnaževanja zaradi izpuhov. Slabo voljo voznikov so povečevali še pešci, ki so nekontrolirano prečkali Ljubljansko cesto na treh označenih prehodih za pešce.
V letu 1998 je Iskra Sistemi za avtomatizacijo procesov d. d. izdelala projekt ter ureditve in izboljšanja varnosti v prometu na Ljubljanski cesti, kjer so bili predvideni naslednji posegi:
• semaforizaeija peš prehoda pri Kinu
• semaforizacija križišča Ljub-Ijanska-Kolodvorska
• opustitev peš prehoda pred LB Banko Domžale,
Načrtovana je bila sinhronizacija v zeleni val glavne ceste, kar nafbi pomenilo hitrejši pretok prometa. Vrednost projekta je bila 380.000,00 SIT.
Nato so potekali postopki za prt dobitev tehničnih soglasij in dovoljenj, kar je bilo pridobljeno v juniju 1999. Na javnem razpisu je bil kot najugodnejši ponudnik izbran Asisl avtomatizacija sistemov d. o.
o. Ljubljana in z njim je bila podpisana pogodba v vrednosti I9.750.000.(X) SIT. Nadzor nad izvajanjem je bil predan podjetju UNPRO iz Vrhnike za vrednost 238.0(X),00 SIT.
V mesecu juliju se je pristopilo k izvedbi ureditve semaforizacije. Dela pa so bila zaključena 23. avgusta 1999, 25. 8. pa je bila po uspešno opravljenem tehničnem pregledu vključena semaforizacija Ljubljanske ceste v celoti.
Poleg tega pa je bil ob izvedbi semaforizacije popravljen - asfaltiran - del vozišča z avtobusnim postajališčem, vrednost teh del je bila 2,5 mio SIT.
Skupna vrednost vseh opravljenih del pri prometni ureditvi centra je cca 23 mio SIT.
P. T.
foto: V. Majhenič
S 1. oktobrom pa Slovenske železnice uvajajo novost, ki bo težave te vrste odpravila. Potniki s postajališč, ki bodo potovali z jutranjimi (z odhodom s postaja list pred 8.L5) oziroma večernimi (z, odhodom po 19. uri) vlaki, bodo vozovnice lahko kupili pri sprevodniku na vlaku. Morali pa bodo vstopiti pri prvih ali drugih vratih vlaka, gledano v smeri vožnje, kjer bo čakal sprevodnik, pri katerem potnik zahteva vozovnico. Na vlaku bodo lahko kupili vozovnici) samo potniki, ki bodo vstopali na postajališčih Kamnik Graben. Kamnik mesto, Duplica-Bakovnik, Šmarca, Homec, Rodica, Trzin. Trzin Mlake, Ljubljana Jezica in Ljubljana Brinje. Novost pa ne bo veljala za potnike, ki vstopajo na postajah oziroma med dnevom na omenjenih postajališčih (razen Homca), saj lahko vozovnice kupijo na prodajnih mestih.
S. Ž.
Skuter, s katerim bo Policijska postaja Domžale zagotovila večjo prometno varnost v Centru Domžal in drugih krajih, so na pot pospremili županja Cveta Zalokar Oražem, podžupan Roman Kurmanšek, načelnik policijske postaje Alojz Senčar in eden izmed njegovih voznikov policist Miha Jančar.
ČESTITAMO
Čestitke ob jubileju
V občini Domžale smo lahko ponosni na svoje sadove, na uspehe v preteklosti in modrost tistih, ki so znali in bili uspešni. Uspehi so stalnica mnogih področij našega delovanja, še posebej pa so spremljali razvoj obrtništva in podjetništva, katerih korenine so trdo zasidrane v zgodovini in tradiciji območja, na katerem živimo.
Občitia Domžale, ki tudi po reformi lokalne samouprave ostaja ena izmed največjih slovenskih občin, tudi v novi organiziranosti nadaljuje z razumevanjem in naklonjenostjo do razvijanja podjetni sl-
abi st\'0 in obrtniši neposre jimi ukrt
na gospodar-ikviru tudi na Hništvo nima :i, skuša s svo-ažnosti po-
speševati in dajali ugodne nosti ;a raz.\oj tega čedalje pomembnejšega področja. Pomoč se kaie v izboljševanju kvalitetno razvite komunale, prometne in ko munikacijske infrastrukture, kar spada med prioritetne razvojne naloge, načrtovanemu razvijanju industrijsko obrtnik con, kar po izločitvi Obrtno industrijske cone Trzin V okvir nove Občine Trzin, postaja ena izmed pomembnejših nalog naše občine. Prvi koraki pri načrtovanju novih con v okviru In-duplati Jarše in Želodnika so že narejeni. Konkretna pomoč pa se kaze s sredstvi, kijih občina namenja subvencioniranju obrestne mere pri kreditih z.a obrtnike in podjetnike ter letos prvič uvedenimi subvencijami za kredite ob likvidnostnih težavah. Številčni podatki za zadnja leta kažejo, da so sredstva v porastu (v letu 1995 169 mio SIT, v letu 1998 302 mio SIT, v letu 1999 več kot 316 mio SIT), kakor tudi. da si občina skupaj z. bankami prizadeva, da bi bila obrestna mera čim ugodnejša (leto 1999 T + 7%, v letu 1998 T + 2,75% letos T+ I). Tako podeljena sredstva, kijih vsako leto dobi več obrtnikov kažejo, da leta veliko pripomorejo k uspešnosti in razvoju posameznega podjetja oz. obrtne delavnice, še posebej pa so za nas dragocena nova delovna mesta in čistejše tehnologije. Letos prvič občina s štipendijami z.a dijake v dualnem sistemu izobraževanja skuša pomagati pri reševanju enega največjih problemov obrtnikov - pomanjkanja delavcev, dobro izučenih poklicev.
K uspešnosti tega področja v naši občini je zanesljivo veliko prispevala prav Obrtna zbornica Domžale, ki v teh dneh praznuje pnih dvajset let uspešnega dela. To so bila leta skromnih, a vendar odločnih korakov na poti uspešne organiziranosti, v katero danes z.a jemajo blizu 1700 obrtnikov in podjetnikov ter več kot 2000 pri njih zaposlenih delavcev. Kratek postanek ob jubileju in površna mena njihovih dosežkov na prehojeni poti pove, da so ne le uspeli primerno organizirati ta, z.a občino Domžale ekonomsko zelo pomemben del gospodarstva, temveč so pripomogli, da so se obrtniki in podjetniki vsa ta leta uspešno vključevali v življenje in delo nekdanje in sedanje občine, v organiziranih oblikah vzgoje in izobraževanja pridobivali vedno nova znanja in spretnosti ter obenem z različnimi družbenimi aktivnostmi prispevali tudi k njihovemu pestremu življenju na področju kulture, športa in drugih oblik preživljanja prostega časa. Občani in občanke pa jih poznamo tudi kot ene izmed uspešnejših zbornic v okviru naše države, predvsem pa kol donator-je in sponzorje, ki nikdar ne odrečejo pomoči ob različnih humanitarnih in drugih prireditvah.
Tudi zato je 20. rojstni dan Obrtne zbornice Domžale praznik. Praznik ne le za vse obrtnike in podjetnike, njihove člane, temveč za vse, ki se zavedamo, kakšen je njihov prispevek in kako hi bila Občina Domžale, katere sloves so po svetu in domovini ponesli predvsem uspešni obrtniki in podjetniki, brez njih osiromašena. Saj bodo zato njihovi uspehi v prihodnje še večji in naj bo njihovo sodelovanje z. našo občino še uspešnejše, je skupaj z. iskrenimi čestitkami za že narejeno moja iskrena želja ob njihovi dvajsetletnici. CVETA ZALOKAR ORAZEM, županja Občine Domžale
Območna obrtna zbornica Domžale praznuje
20 let uspešnega dela
Letošnje leto je za našo zbornico jubilejno in v dvajsetih letih se je zgodilo mnogo takega, kar ne bi smelo iti v pozabo. Spomini so še tako sveži, da se jih lahko še obudi in zapiše, tudi dokumenti obstajajo in večina ljudi, ki je ustvarjala dvajsetletno zgodovino zbornice tudi še živi. Zato smo ta slavnostni čas izrabili tudi za izdajo publikacije, ki naj iztrga iz pozabe, tisto kar je spomina vredno. Tega je bilo res veliko in lahko bi se hvalili z doseženimi uspehi. Ker pa samozadovoljstvo in spanje na lovorikah še nikoli ni dalo rezultatov, bodimo raje kritični do sebe in do drugih.
Ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki kažejo na to, da današnje družbenoekonomske razmere obrti niso naklonjene. Število gospodarskih enot. ki na obrten ali obrti podoben način opravljajo dejavnost, že nekaj let ne narašča več tako hitro, v zadnjem letu pa je bila rast komaj zaznavna. Če pri tem upoštevamo še prenos nekaterih obrtnih dejavnosti iz velikih podjetij na posameznike in reševanje brezposelnosti z odpiranjem obrtnih obratov, potem lahko ugotovimo, daje obrt v resni krizi.
Sprašujemo se kje so vzroki za tako stanje in ugotavljamo, da so razlogi nekje izven nas, pri-poslancih in primer, pri ministrstvih in uradnikih, ter morda še kje.
Pa vendar večino tistih, ki nam krojijo usodo volimo sami, posredno ali neposredno, imamo dovolj institucij, organov in služb, kjer bi lahko uveljavljali svoj vpliv, pa tega ne počnemo. To je še najbolj očitna resnica ob volitvah, ko bi stanovska pripadnost morala odigrati pomembno vlogo pri odločanju, ne pa pripadnost stranki, kiji praviloma obrt ne pomeni dosti. Kajti le tisti, ki se dnevno spopada s problemi obrti, lahko odloča v njeno dobro.
V vsakdanjem življenju in nastopanju, ter uveljavljanju svojih pravic in interesov se pogosto obrtniki premalo zavedamo svoje moči. Podatki od deležu malih podjetij v strukturi celotnega prihodka in o številu zaposlenih v obrti so sicer znani, manj pa se govori o deležu, ki ga prispeva obrt v državnem in občinskih proračunih. To niso zanemarljiva sredstva in pristojni bi morali še kako skrbe-
ti, da ne bi usahnila in na vsakem koraku prisluhniti potrebam in problemom obrti.
Tu so še stanovske organizacije obrtnikov, obrtne zbornice, ki delajo resnično le v interesu obrtnikov in
podjetnikov. Strokovno postajajo vse močnejše in v svojih zahtevah vedno bolj glasne. Zahtevajo, da se glas in mnenje tistega, ki ustvari in proizvaja sliši in upošteva. Pri tem pa pogosto pogrešajo podporo in pomoč svoje baze. Taje praviloma tiho in nezadovoljna. Pa ne gre le za reševanje problemov obrti, zbornica je tudi mesto z.a prijateljsko druženje, izmenjavo mnenj in izkušenj, športne aktivnosti, družabna srečanja in še kaj.
Obrtnike in podjetnike vabimo, da ■ob prazniku zbornice izkažejo svojo stanovsko pripadnost in sc udeležijo slovesnosti, ki bo 7. oktobra ob IS. uri v Kulturnem domu Franca Bcrika v Domžalah.
Dobrodošli!
PREDSEDNIK MARJAN SMOLNIKAR
stran
Iz samostana Mala Loka
Zaobljuba za vedno
Sedmega avgusta je sestra Helena Furar iz. Jarš, sicer pa redovnica Sv. Križa z Male Loke, napravila večne zaobljube. Obred je vodil in sveto mašo daroval beograjski nadškof dr. France Pcrko, nekdanji hišni duhovnik v samostanu ob snmaševanju sedanjega hišnega duhovnika dr. Bogdana Dolenca, ihanskega župnika Franca Zaplate. Mala Loka spada v župnijo Ihan, jarške-ga gospoda Janeza Kvalcrnika, sestra Helena jc namreč doma iz. Jarš pri Domžalah, dalje njenega brata Antona, gospoda Milana Gerdena ter patra Polikarpa, ki jc vodil duhovne vaje, in drugih.
Zelo ganljivo jc bilo, ko jc starše prosila z.a blagoslov. Med obredom sc je zavezala čistosti, uboštvu in pokorščini, gospod nadškof pa jo je ljubeznivo opomnil tudi na preizkušnje, ki jih sicer v življenju nikogar ne manjka.
Podpisani sem citiral filozofa Khali-la Gibrana, ki jc dejal, daje vsako delo jalovo, razen tam, kjer jc ljubezen.
45 let Prostovoljnega gasilskega društva Rova
Kot lahko preberemo v knjigi g. Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice je bilo Gasilsko društvo Rova ustanovljeno na občnem zboru 25. aprila 1954. Prvi predsednik je postal Karel Rode-Pirc. Že v nedeljo 1 L julija so rovski gasilci organizirali na Rovih sektorsko vajo, ki se je je udeležilo deset desetin. V verižni vaji so vodo črpali iz Rovščice na hrib k cerkvi.
Uspešen začetek so nadaljevali s prireditvami, nakupom motorne hriz-
galne TMZ ter tlačnih cevi. začasne prostore pa so imeli v Pirčcvem gospodarskem poslopju vendar le do leta 1961, ko so slovesno odprli nov gasilski dom, kateremu je dobrih deset let kasneje sledil nov gasilski avto.
Prizadevno delo in pomoč, ki sojo nudili vedno, kadar je bilo potrebno, sta oblikovala 45 let dela društva, ki je v letu 1984 ob pomoči krajanov in veliko prostovoljnega dela odprlo prenovljen dom, v katerem so tudi prostori krajevne skupnosti.
Prvih 45 let uspešnega dela so člani Prostovoljnega gasilskega društva Rova praznovali slovesno, najlepše darilo pa so si pripravili kar sami, saj so zmagali na velikem mednarodnem gasilskem tekmovanju, o katerem smo že pisali. V okviru praznovanj so pripravili slavnostno sejo društva, na kateri so podelili priznanja in odlikova-
nja najboljšim članom in sodelavcem. .Še posebej slovesno pa je bilo ob raz-
vitju novega prapora, pod katerim bodo rovski gasilci še uspešneje stopali proti svojemu zlatemu jubileju. Slovesnost 18. julija 1999 so polepšali številni gasilci, ki so se predstavili v
paradi. Na slavnosti je spregovoril tudi Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, ki jc med drugim dejal: »S posebnim zadovoljstvom moram danes povedati tudi to, da so člani PGD Rova res dobro usposobljeni, kar stalno dokazujejo tako na raznih vajah kot posebnih oblikah preizkusa znanja ter tekmovanjih. Tako so sc člani A skupine povzpeli v sam vrh tekmovalnih enot. Posebno obeležje današnjemu slavju daje spet nova pridobitev v tem društvu. Danes bomo razvili nov gasilski prapor kot enega od simbolov naše organizacije. Želim vam, da sc boste gasilci PGD Rova tudi v prihodnje radi zbirali in ponosno korakali z.a vašim praporom.«
Tekmovalna enota PGD Rova z vodstvoma Gasilske zveze Domžale in Gasilske zveze občine Koprivnica.
Sestri Heleni so iskreno čestitali vsi navzoči.
Sestra Helena dobesedno izžareva veliko ljubezen do Boga, do Božje matere Marije in do bližnjega, zlasti do mladine.
V svojem imenu in v imenu s.....iš
Ijcnikov sem ji zaželel, naj bi bila njena odločitev in njeno delovanje v blagor svete katoliške Cerkve in vsemu slovenskemu narodu ter vsem držav Ijankam in državljanom naše Slovenije-
Po končani slovesnosti v nabito polni kapeli in srečanju pred kapelo pa je sledila pogostitev in pestra družabnost na samostanskem vrtu, kamor nas jc povabila predstojnica samostana sestra Terezija. Tam sem sc z. veseljem srečal s sestro Adclino, kije praznovala 60 let zaobljub zvestobe Bogu. in njenimi sorodniki.
Naj tudi tokrat poudarim: Hvala, sestra Helena in Bog Te blagoslovi ter vtis, sestra Adelina.
Obema iskrene čestitke.
IVAN KEPIC
Iskrene čestitke zlatoporočencema Sonji in Vinku Januš
Dolga in lepa skupna življenjska pot
»Zbrali smo se, da bomo skupaj čestitali in proslavili lep in cenjen praznik naših slavljencev - zlatoporo-čencev, občanov naše občine zakoncev Januš. To je velik življenjski in družinski praznik, ki je vreden naše pozornosti, saj so to redko doživeti življenjski jubileji,« je pozdravila županja Cveta Zalokar Oražem zakonca Sonjo in Vinka Januš s Podrečja, ko sta 4. septembra 1999 v poročni sobi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale skupaj z najbližjimi obnovila obljubo, dano pred petimi desetletji in postala ZLATOPO-ROČENCA.
Zlatoporočenec Vinko Januš je eden izmed redkih pravih Domžalča-nov. 19. novembra 1925 se je rodil v Zgornjh Domžalah v družini, kjer sta gostinstvo in pošta tradicija, saj so bile pošta, trafika in gostilna v njegovi rojstni hiši. Njegov dedek je bil znan kot enoroki poštar najprej v Dobu, nato na Viru, kas neje v Domžale. Franc Januš. Vinkov oče, je nadaljeval družinsko tradicijo gostinstva, zraven pa malo mizarji. Njihova domačija je stala na Ljubljanski cesti, točno nasproti sedanje Mladinske knjige in njegova mama Lucija, rojena Maselj, je bila prava sorodnica pisatelja Franja Maslja Podlimbarskega. Ker je bilo tedaj veliko gostilničarjev v Domžalah, je gostilna pomenila prej breme kot uspeh in sedemčlanska družina, v kateri so bili poleg staršev in g. Vinka še Dušan, Milica, Jože in Janez, se je morala zelo potruditi, daje preživela. Čeprav je zgodovina rodbine polna žalostnih dogodkov, med katere današnji slavljcnec šteje tudi usodo enega od bratov, se raje spominja prijetnejših dogodkov. Med nje spada obiskovanje sedanje OŠ Venclja Perka in šolanje v delovodsko gostinski šoli. Željo po glasbi, ki je še danes njegova velika prijateljica, je tešil z obiskovanjem glasbene šole v Ljubljani, vendar je bilo šolanja zaradi okupacije konec. Vsi Januševi fantje so bili partizani, med njimi tudi gospod Vinko, ki je bil član Kamniško zasavskega bataljona in 14. Udarne divizije. Po vojni seje zaposlil v tovarni Kocjančič Vata na Viru, delal v Induplati in Melodiji, po normirskem tečaju pa so ga pritegnili na tekstilno direkcijo v Ljubljano, kar je postalo posebej po-
membno za njegovo življenje. Ljubezen do glasbe je izpolnjeval v ansamblu Erma Vista, ki je bil na njegovo pobudo ustanovljen 1949. leta. V njem je igral harmoniko, kar gaje naučil Tonček Semeja, velik del prostega časa pa je namenjal tudi nogometu, kegljanju in namiznemu tenisu.
Gospa Sonja je bila rojena 4. septembra 1929 in prav na dan zlate poroke praznovala 70. rojstni dan. Rodila sc je v družini Kimovec v Gradišču pri Litiji kot edinka v prijetni družini čevljarja Blaža in mame Terezije. Oba starša staji zgodaj umrla, zato je odšla v Kranj, kjer seje izučila za trgovko in delala v Manufakturi. Na tetino vabilo je odšla pomagat v gostilno v Ljubljano, vendar se je kmalu vrnila v Kranj in se zaposlila v Tekstilindusu v Kranju. Tu je leta 1947. obiskovala normirni tečaj in se prvič srečala z bodočim možem. Prvo srečanje obema ni veliko pomenilo. Sledila so pisma, ki jih ga. Sonja ni dobila, ker so zaradi enega od oboževalcev v službi končala v košu. Ponovno srečanje na direkciji, kamor se je ga. Sonja odpravila, da bi zamenjala službo, je bilo usodno. Postala je sodelavka bodočega moža in postala sta par. »Dobro sta se za-stopila v službi, se navadila drug drugega,« sta obujala spomine, se vzljubila in ugotovila, da bi jima bilo skupaj lepo. Posebno doživetje za mla-
do dekle je bil prvi obisk bodoče, tašče in tasta. Vinkovi mami je bilo mlado dekle takoj všeč in ji je ob prvem obisku porinila v roke nekaj raztrganih nogavic in ji rekla »Daj, pa malo »štofi«, če znaš.« Pa je ga. Sonja pokazala, da zna marsikaj in je bodoča tašča odločila: »Ti pa ne boš nikamor šla, boš kar tu ostala.«
Inje ostala in prišel je 3. september 1949, njun najlepši dan. Poroči la sta se v stolnici v Ljubljani, kjer sc je poročila tudi mama gospe Sonje, in na matičnem uradu v Ljubljani, kamor ju je odpeljal Ivan Rcpanšek, priči pa sta bila g. Janko Štiftar in g. Stanko Pavli. Spominjata se, da jima je gospod Albin Pavlin pomagal pri dovoljenju z.a pijačo, sestra je spekla piškote, od mesa pa sc najbolj spominjata pohanih, pečenih in kuhanih »pi.šk«, pa skupne spalnice, ob kateri je bilo tedanji nevesti Sonji kar malce nerodno.
Skupno življenje sta začela pri Ja-nuševih in mlada žena je kmalu pustila službo in ostala doma, kjer je, kot ji še danes priznava ati Vinko, držala gospodarstvo in bi boljše gospodinje Januševi sploh ne mogli dobiti. Samostojno gostinsko pot sta pričela leta 1960. Rada sc spominjata svojih prvih samostojnih korakov, odrekanj in moči, ki sla jih vložila v obnovljeno zelo znano in prijetno urejeno gostilno, t Ispešno sla jo vodila vse, dokler jc ni prevzel sin Dušan. Iz. Domžal sta se zaradi gradnje današnjega SPB umaknila 1978 in na Pod-rečju zgradila novo hišo, v bližini katere živi tudi sinova družina.
Ta se je rodil leta 1950, leto kasneje pa hči Boža, ki oba nadaljujeta gostinsko tradicijo. Vse tri družine so lesno povezane, med njimi je veliko sodelovanja, spoštovanja in skrbi, današnja slavljenca pa se posebej rada spominjata obiska pri družini hčerke Bože na I la vaj ih in v Amcri-
ki ter skrbi in tudi finančne pomoči sina Dušana. Starost jima lepšajo vnukinje Dušanka, Mateja in Blažka ter dva pravnuka. Kaj bi si še lepšega želela, pravita.
Oba sta zelo mladostna in vitalna, dobro skrivata svoja leta in ob srečanju z njima kar težko rečeš, daje že pet desetletij, dokar sta skupaj. Pa sta in nikoli jima ni bilo žal, da sta se odločila za skupno življenjsko pot. Jesen življenja jima mineva v skrbi za lepo urejeno veliko hišo, vrt in bazen ter širšo okolico, za katero tudi poskrbita. Gospod Vinko rad sede na kolo in sc odpravi po trgovinah. Še vedno je rad nabavni, ki pri kupovanju zastopa načela: če nekaj plačam z denarjem, hočem imeti listo, kar plačam. Za boljše razpoloženje poskrbi z. igranjem na harmoniko ali orgle. Gospa Sonja, ki ji njen ljubeči mož. priznava, da ne ve, kje je našla toliko potrpljenja, da gaje čakala, ko je z ansamblom kar nekaj desetletij vandral okoli, pa je še vedno skrbna gospodinja, njeno veselje je tudi urejanje pudlov. Tudi pri kuhanju mora biti ljubezen pravi in rada pove, da pri njih ne gre nič stran. Njuna skupna ljubezen sta dva psička - pudla, ki vedno poskrbita, da kdo od zakoncev Januš ni brez copat.
Navajena skromnost, razumevanja in še vedno prepričana, da jc veliko odvisno od pridne gospodinje in dob-
rega gospodarja, kar sle še danes, sla v,se presenetila s čudovitim povabilom na zlato poroko, ki so jo po sve čanem obredu praznovali na kmetiji »Pri Krač« v Dolskem.
»Kot čudovit prt je prehojenih ped desetletij vajine skupne življenj ske poti. Vanj sla vikala ljubezen, tiha pričakovanja, skrb, trud, spoštovanje, razumevanje, ljubezen do otrok, vnukov in pravnukov, pred vsem pa sta vanj vtkala veliko željo, da ostaneta skupaj, da nudita toplo zavetje vsem, ki so si ga želeli. Bogatila pil vajine življenjske poti tudi v prihodnje. z razumevanjem in spoštovanjem, ki vama ju ni nikoli zmanjkalo, z ljubeznijo, kančkom sreče, pa tudi z zahvalo za vse, kar sta v življenju dobrega storila. Ob zlati poroki vama iskreno čestitani in želim, da bi vaju vedno sprcmla-jo zdravje, za vse drugo, o tem sem prepričana, bosta poskrbela sama. skupaj z vajinimi najbližjimi « jc lepo slovesnost, na kateri sla si z.lato-poročenca izmenjala tudi prstana, končala županja ter vse prisotne povabila na sprejem v preddverju kulturnega doma.
Številnim čestitkam in dobrim željam zakoncema Januš ob njuni zlati poroki se pridružuje tudi Uredništvo SLAMNIKA.
VERA VOJSKA, foto: V. MAJHENIC
optika
brigha
BUKOVČEVA 30, VIR PRI DOMŽALAH, tel.: (061) 711-890
-OKULISTIČNI PREGLEDI
- UVOŽENA STEKLA ESSILOR - INTERVIEVV
STEKLA ZA DELO NA RAČUNALNIKU, VARILUX id.
- KONTAKTNE LEČE
-VELIKA IZBIRA KVALITETNIH SONČNIH OČAL 20% popust pri nakupu sonćnih očal.
DELOVNI ČAS 8h-19h SOBOTA 8"'-12h
stran
Obisk delegacije iz Občine Tešanj
Pred kratkim je Občino Domžale obiskala delegacija Občine Tešanj iz Bosne in Hercegovine, ki jo je vodil g. Kuad Sisi*-, načelnik občine, v njej pa je bil tudi g. Salko Bedak, direktor podjetja Oaza, enega izmed najbolj znanih podjetij, ki polni OAZO. po mnenju strokovnjakov najboljšo mineralno vodo na svetu. Politike in gospodarstvenike jc spremljala tudi košarkarska ekipa, kije s KK Helios Domžale odigrala dve tekmi.
Na pogovoru /, županjo Cveto Za-lokar Oražem so predstavili življenje in delo v Občini Tešanj, ki ima skoraj 50 tisoč prebivalcev, med njimi pa je kar 12.500 beguncev in pregnancev. Občina Tešanj spada med najgos-teje naseljena ob močja v tej državi inje enako kot naša občina, znana po zelo razvitem obrtništvu. Poleg 300 podjetij je namreč registriranih več kot 1400 samostojnih obrtnikov različnih dejavnosti. Opozorili so na posledice vojne in predstavili možnosti, ki jih ponuja in omogoča sodelovanje obeh držav oz. občin predvsem na gospodarskem področju, želijo pa tildi, da bi nadaljevali začeto sodelovanje na športnem področju.
Županja jim je z. osnovnimi podatki ilustrirala položaj naše občine, na-
KAJ JE NOVEGA
Pogovor z g. Stanetom Skokom, predsednikom uprave Vele, trgovska družba d.d.
Med 20 največjih slovenskih družb
11. avgusta 1999 so skupščine delniških družb Napredek, Trgovina d. d. iz Domžal. ABC Tabor, mednarodno trgovsko podjetje d. d. iz (•rosuplja, in Kočna, Trgovsko podjetje d. d. iz Kamnika sprejele sklep o združitvi teh družb v delniško družbo VELE, Trgovsko družbo d. d. s sedežem v Domžalah. O novi družbi smo sc pogovarjali s predsednikom uprave Napredek d. d., ki je tudi prvi predsednik nove delniške družbe g. Stanetom Skokom.
Županja ie delegaciji v Občini Tešanj v spomin na obisk izročila darilo.
to pa so govorili o možnostih prihod njega sodelovanja. Možnosti je veliko, zalo obe strani pričakujeta, da bi zlasti sodelovanja posameznih prijetij in obrtnikov obeh držav lahko v bližnji prihodnosti rodila dobre rezultate. Ob koncu pogovorov so županjo in predstavnike občine ter gospodarstva povabili na obisk v Občino Tešanj.
V. Ž.
Združevanje omenjenih treh družb sc jc začelo z razgovori med Napredkom in Kočno že sredi leta 1997. nakar bilo konec leta podpisano pismo 0 nameri združitve obeh družb. K razgovorom seje priključila družba ABC lahor iz Grosuplja in konec marca 1998 je bilo podpisano Iriparlitno pismo o nameri. Po krajši prekinitvi dogovorov jc bil v maju i999 dosežen sporazum o menjalnem razmerju delnic, v času do podpisa končnega sporazuma pa smo uprave vseh treh družb dogovorile tudi rešitve glede organizacije in poslovanja združene družbe, z.a kar so bili glavni dokumenti (pogodbi O združitvi in poročilo uprav) podpisa ni 2. 7. 1999. Po pridobitvi soglasij pristojnih organov in nadzornih svetov so bile sklicane skupščine delničarjev,
ki soli. avgusta 1999 potrdile sklep o združitvi v VELE, Trgovsko družbo, d. d.
Kakšni so cilji združitve?
Ciljev združitve jc več. med njimi so najpomembnejši: večja tržna, razvojna in kapitalska moč združenega podjetja, organizacijsko tehnološka posodobitev ter boljši poslovni rezultat, ki bodo posledica sinergijskih
učinkov, večja konkurenčnost na ve-leprodajncm in maloprodajnem tržiiš-ču ter večja socialna varnost zaposlenih.
Predsednik družbe boste vi, kdo pa bodo drugi člani uprave?
Družbo bo vodila štiričlanska uprava, v kateri bodo poleg predsednika še dva namestnika: predsednika uprave Marjan Ahlin in Jože Kopušar. član uprave pa bo tudi Peter Primožič, delavski direktor.
Kako bo organizirana nova družba?
Nova združena družba bo imela 45 živilskih prodajaln, 6 diskontov, 30 neživilskih poslovnih enot, blagovnico, 10 gostinskih enot in tri grosistič-na skladišča. Nova firma ima tudi pekarno, slaščičarno, drevesnico, oddelek za leasing. računovodski servis ter kooperacijo z obrtniki in podjetniki.
Kakšna jc višina prometa?
V letu 1998 so članice, ki se združujejo v novo delniško družbo Vele in imajo 1190 zaposlenih, ustvarile blizu 32 milijard SIT. Vele d. d. bo pomemben poslovni subjekt tudi v slovenskem gospodarskem prostoru, saj bo po višini prihodka spadal med 20 naj-
večjih slovenskih družb. Kdaj začnete?
Družba Vele, Trgovska družba, d. d. bo začela svoje poslovanje 1.1. 2000. Drugo polovico letošnjega leta bomo porabili za skupne priprave, ki bodo zagotovile uspešen začetek dela nove družbe.
Vaše sporočilo kupcem.
V Napredku, kakor tudi v obeh družbah, s katerimi smo se združili, bomo tudi v prihodnje namenjali največjo pozornost našim kupcem, saj bomo storili vse, da se bodo pri nakupih dobro počutili. Posebno skrb bomo namenili ugodnim nakupom po primernih cenah. Temu bosta namenjeni tudi novi prodajalni pod imenom »Trgovina ugodnih nakupov«, ki ju bomo v septembru uredili v poslovnih prostorih nekdanjega Cedama.
Več o novostih v NAPREDKU in novi družbi VELE lahko kupci zvemo tudi iz vsakomesečnega bogatega biltena PONUDBA IN NOVICE IZ NA-PREDJCA, ki ga dobivajo vsa gospodinjstva.
Hvala. g. Skok za razgovor, novi združeni družbi pa uspešno pot!
VERA VOJSKA
Fotoreportaža
Letošnje poletje in prve jesenske dni, so kot nalašč za nadaljevanje investicije v komunalno infrastrukturo. Skoraj v vseh krajevnih skupnostih se kaj dogaja, danes pa vam Primož Tonkli, samostojni strokovni sodelavec Oddelka za javne gospodarske službe Občine Domžale, v sili in besedi predstavlja nekatere i/med investicij.
Nadaljevanje izgradnje kanalizacije Krtina-Spodnja Krtina. Dela izvaja Grapix sedaj potekajo dela na lokalni cesti skozi Spodnjo Krtino in proti regionalni cesti
d. o. o.; R2615
Izgradnja Igriške ulice v Pre-serjah novo naselje, z izgradnjo ceste in odvodnjavanjem je rešena tudi javna razsvetl|ava, ki pa še ni dokončana. Vrednost del ceste je 4.500.000,00 SIT. Dela je izvajalo podjetje Vodplan d. o. o. Ljubljana
Asfaltiranje slepega kraka Igriške ulice v Preserjah iz Kamniške ceste po novo zgrajeni kanalizaciji in zamenjavi vodovoda v letu 1998 v dolžini 150 m. Vrednosti del 2.500.000,00 SIT. Dela je izvajalo podjetje Vodplan d. o. o. Ljubljana
Koliko nas je v občini Domžale
Najmanjši je Jasen, največje pa Domžale
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^        l*o zadnji reorganizaciji lokalni samouprave, ko seje oblikovala samosloj-
na Občina Trzin, je v Občini Domžale ostalo skupaj 50 naselij, med katerimi je najmanjši J ASEN s šestimi prebivalci, največje pa so Domžale z 11.433 prebivalci. Med naselji, ki imajo več kot I (MM) prebivalcev, najdemo Dob, Radomlje in Vir, manj kot KM) prebivalcev pa ima 19 naselij. Cc vas zanima, katera so to naselja, preverite po seznamu!
Asfaltiranje že zgrajenih hodnikov na Levstikovi ulici v Domžalah, dela je izvajal Grapix d. o. o. Domžale, z asfaltiranjem se je poravnala tudi sama ulica na večjih ugrezih. Pred asfaltiranjem hodnikov pa je bila zgrajena tudi javna razsvestljava. Vrednost gradbenih del znaša 2.500.000,00 SIT vrednost javne razsvet Ijave okoli 4.000.000,00
st ic SIT
Rekonstrukcija ceste z hodnikom za pešce v naselju v dolžini Rova 200 m dela izvaja Ca-mil Alija, s. p. isti izvajalec kot pri izgradnji kanalizacije. Vrednost del je 13.000.000,00 SIT, ob izgradnji ceste se ure|a tudi javna razsvetljava, vrednost del 1.500.000,00 SIT.
1	Bišče	194	27	Pšata	357
2	Brdo	83	28	Rača	25
3	Brezje pri Dobu	77	29	Račni vrh	52
4	Brezovica pri Dobu	56	30	Radomlje	1415
5	Čcšcnik	168	31	Rodica	790
6	Depala vas	455	32	Rova	404
7	Dot	1293	33	Selo pri Ihanu	245
X	Dolenje	44	34	Spodnje Jarše	347
9	Domžale	11.433	35	Srednje Jarše	479
10	Dragome lj	457	36	Studenec pri Krtini	58
11	Goričica pri Ihanu	229	37	Šentpavel pri Domžalah	65
12	(iorjuša	128	38	Škocjan	83
13	Homec	752	39	Škrjančevo	180
14	Hudo	139	40	Sveta Trojica	61
IS	Ihan	639	41	Turnše	231
16	Jasen	6	42	Vir	3086
17	Kokošnje	93	43	Zaboršt	573
IS	Količevo	31 1	44	Zagorica pri Rovah	38
19	Kolovec	43	45	Zalog pod Sv. Trojico	58
20	Krima	441	46	Zgornje Jarše	' 304
21	1 .azc pri Domžalah	26	47	Žeje	114
22	Mala 1 ,oka	157559	48	Želodnik	48
23	Nožice	559	49	Žiče	57
24	Podrečje	320	50	Dobovlje	16
25	Prelog	582	Skupaj prebivalcev		
26	Prescrje pri Radomljah 1320		občine Domžale:		29.191
Iz Krajevne skupnosti Dob
Krajevna skupnost Dob vsako leto 7. avgusta praznuje svoj krajevni praznik. Oh tej priložnosti Krajevna organizacija ZZB NOV Dob-Krtina ob finančni pomoči KS Dob tir pomoči drugih društev pripravi slovesnost ob spomeniku na Hrastovcu. Prav spominu na dogodek v tem delu KS Dob pred leti je namenjen praznik krajevne skupnosti.
Tudi letos so se na Soltanevj domačiji na Zgornji Brezovici Ubrati številni krajani in borci iz KS Dob in Krtine ter peš odšli do spornem ka na Hrastovcu. Po pozdravni besedi predsednika borčevske or;-zanje jc predvsem o sedanjem trenutku ter odgovornosti vseh do iy> dovine ter prihodnosti spregovori Iti Vera Vojska. Kralko slovesnost so prisotni oh pomoči harmonikarja g. I.adola Smolnikarja zaključili s partizansko pesmijo.
Slovesnosti je sledilo prijateljsko srečanje na vedno prijazni Siišiai|i vi domačiji, kjer je bilo dovolj ta sa za spomine, za pogovori- o veda njosti in pričakovanja od prihod nosu. pa ludi za pii|etnodnižcii|c m željo, da se drugo leto spel srečamo.
V. v.
Iz Krajevne skupnosti Ihan
Program, ki so ga člani vodstva Krajevne skupnosti Ihan sprejeli v lanskem letu in v njem začrtali cilje, ki bi jih radi realizirali v letošnjem letu, se uresničuje, člani Sveta KS se sestajajo na sedežu krajevne skupnosti in ob tem ugotavljajo, da je prevelikokrat potrebno vložiti ogromno truda in potrpežljivosti, da se načrtovana dela lahko pričnejo. (,. Boštjan I »kan. predsednik Sveta KS Ihan. je povedal, da je v letošnjem programu kar nekaj investicij in obnov, ki jih iz namenskih smisli \ financira KS sama. V letošnjem poletju pa se zaključuje investicija, vredna pet milijonov SIT.
Največ sredstev jc bilo namenje nih za ureditev pokopališča in migove okolice ter športnega parka v Ihanu. Tlakovan je bil parkirni prostoi na Mali Loki, uredili pa so mdi nekaj kolovoznih poti v KS
Dela SC niso v celoti zakl|tit( mi. s;i| mota izvajalec uredili še ceste do Oklega. testo proti Vrmšku in Ces to v Biščah. Prav tako pa načrt u i' jo. da bodo zaključena dela v športnem parku, ob novo preplaščeni ploščadi bodo postavi h Ograjo, zamenjali koše in uredili igrala na ot roškem igrišču.
KS načrtuje postavitev avtobus nega postajališča v centru Ihana m postavitev klopi za sprehajalec. Med največjimi problemi je prob lem poplavljanja posameznih rk k« K S oh večjih padavinah, kar |c po sledica, da so posamezna naselja brez ustrezne urbanistične zasnove Pri tem opozarjajo, da so sklepi in načrti sprejeti v okviru Občine Domžale, vendar do realizacije še ni prišlo.
Vse krajane obveščajo, da v KS sprejemajo naročila za nakup dr
lavnih zastav pri čenaei omofoca
|o 50% popust Vaša naročila pričakujejo do 20. 10 1999.
K. S.
Radomlje, kakršne si bomo oblikovali sami!
»Pred vami je posebna številka OGLEDALA, v kateri vam želimo predstaviti in razložiti najbolj pereče problemi-, s katerimi ne v zadnjem času srečujemo v Radomljah,« je v uvodu najnovejše številke glasila Turističnega društva Radomlje zapisal njegov predsednik Igor Kozinu'.
V posebni številki, ki |o za- < jo z vabilom na zbor krajanov (23. september 1999ob \9. uri) po drobno predstavljajo probleme m zagate, ki jih bo potrebno resiti \ činikrajšcin času () njih sta M taz pisali Lidija Ambrož Mamin, predsednica Svela KS Radomlje, in Cveta Zalokar Oražem, domžalska županja, o ureditvi Radomelj so 00 vprašali mlade ter predstavili obe možni varianti ureditve osrednjega križišča Pozabili niso niti na ureditev prometa ter prizidek pri OŠ Prc serje pri Radomljah ter predvideno rekonstrukcijo kulturnega doma Radomlje, razpisah-pa so sc tudi 0 tem. kam umestiti vaško znamenje.
Ob koncu glasila lahko preberemo
še mnenja društov o pi ihodtiosii Ra domclj ter razmišljanji o Malinu.
Ogledalo ponuja celovit pogkd na danes, predvsem pa jutri Rado mclj in je prava osnova za odh« i nje o prihodnosti tega lepega kraja
v. v.
IZ DELA NAŠIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
stran
Vzenumo zdravje v svoje roke
Vse večja osveščenost preko oglasov na TV, časopisov, zdrave prehrane, športnih aktivnosti, lepotnih idealov naj bi pripomogla k boljšemu zdravju ljudi, zmanjšanju kroničnih obolenj ter večjemu zadovoljstvu, toda...
Drage bralke in bralci; z vami se preko teh vrstic srečujem prvič, vendar se poznamo vsaj na videz ali celo osebno z aerobike ali fitnesa. Moja želja je, da vam preko teh vrstic čimbolj preprosto posredujem nekaj znanja o zdravem življenju. Živeti zdravo, to si vsi želimo, toda kako?
Večina misli, da je telesno zdravje povezano samo z raznimi boleznimi in bolečinami, pa ni vedno tako. Kajti tudi utrujenost, neprespane noči ter nejevolja, brezbrižnost ali otopelost so znaki, da v našem telesu ne deluje vse tako, kol bi bilo potrebno. Vsakdanji napori nas vlečejo dan za dnem globlje, nas srkajo, ne da hi se tega sploh zavedali, dokler nas na to ne opomni naše počutje in telo. Svojega življenja ne moremo spremeniti čez noč. tudi napori v službi sc verjetno ne bodo prilagajali našemu počutju. Ampak, kaj pa počnete v prostem času? Ali ga sploh imate?
Poleg službe, študija, družine, gospodinjstva in drugih vsakodnevnih dejavnosti se dobesedno izgubimo, zvečer vsi nergajoči celo pokramljamo z družino, nagovorimo naše »drage«, da smo utrujeni, morda malo pogledamo TV in tako postane noč ogledalo preživelega dne; spremljajo nas nespečnost, more, morda smo utrujeni že. ko se zjutraj zbudimo.
Iz takšnega norega tempa nas lahko potegne, če seveda to želimo, le moto: postori nekaj za svoje telo in duha! Verjetno ste se nekateri namrdnili ob besedi duh. Povedati moram, da ljudje vse preveč napak jemljemo ta izraz. Jaz ga uporabljam, ko govorimo o naši notranjosti, kije v večini ljudeh v popolnem kaosu, ponavadi pa jo poskušamo pomiriti s hiper-aktivnostjo, poživili, kot so: alkohol, droge, adrenalin. J a. tudi odvisnost od adrenalinskih užitkov postaja vse večji problem predvsem mia|ših oziroma srednje generacije. Hitrost, spusti, skoki, v vsem lahko uživamo, a obvladati mejo med užitkom in odvisnostjo je vedno ozka pot, ki se kaj hitro lahko prestopi, tako kot v uživanju hrane, alkohola. Biti razumen v teh užitkih je resnično težko! Kajti soočiti se s samim seboj, v popolnem miru. samoti, tišini, brez aktivnosti - pomeni občutiti svoje telo. bitje srca. začuuti naravo, slišati šumenje vetra...
Nekateri temu pravijo meditacija, drugi sanjarjenje, jaz pa pravim temu imeti sebe rad! Kajti če jih čutimo, si dokažemo, da se cenimo, da ni časovnih odmerkov, ne urnikov, da si te trenutke doziramo sami.
Človeški organizem je najbolj izpopolnjen stroj, ki pa vseeno potrebuje prave napotke, da deluje nemoteno, tako kot tudi najnovejši IBM računalnik, ki mora dobiti prave podatke, da deluje, tako kot vi in jaz! Umetnost živeti z velikim Ž pomeni uživali sleherni dan v življenju, v katerem se vseskozi učimo in izpopolnjujemo. Poiskati sebi najboljše stvari, ki nas bodo osrečile ter nam napolnile baterije, da se bomo lahkotno in kakovostno posvetili sebi, svojim najbližjim, študiju, službi in hobijem.
Prižgilc si glasbo, ki vam ugaja, poljubite osebo, ki vam je pri srcu, usedite se na kolo, pojdite na sprehod, v hribe, uživajte v zadnjih dneh poletja, plavajte, naužij-le se sončne toplote. I ahko si natočite v kad pomirjujočo kopel, morda z eteričnim oljem sivke, morda se samo uležete na tla, dvignete noge in začutite svojo kri. ki kroži po telesu. Umirite se in začutite sebe.
Na svidenje do prihodnjič, ko sc bomo zopet družili v nekaj vrsticah našega časopisa in imejte se radi!
BARBARA
Člani društva diabetikov Domžale
V rodovitno in lepo jesen
Tako kot bo narava v jeseni ozaljšana s tisočerimi barvnimi odtenki, tako bo bogat tudi jesenski program aktivnosti domžalskega društva diabetikov. Predvsem pa nam bo pomagal h kvalitetnejšemu življenju v jeseni, preko mrzlih zimskih dni, do težko pričakovane pomladi, ko se narava ponovno ogrne v cvetoča oblačila.
Predvsem od našega znanja in volje je odvisna urejenost naše bolezni. Zato vas obveščamo, da imamo v društvu na razpolago knjige SLADKORNA BOLEZEN avtorja doc. dr. Marka Medveščka (zdravnik, internist, diabetolog) in dipl. ing. Maruše Pavčič (strokovnjakinja za prehrano in dietetiko). Bralcu nudi omenjena knjiga vsa dejstva od A do Ž, kako živeti z diabetesom in 100 re-
ceptov za zdravo prehrano. Nihče ne ve za prihodnost vaše bolezni, piše dr. Medve.šček, nedvomno pa o njenem poteku odločate v veliki meri vi sami. Nasvet vam lahko dajo drugi, zdravljenje pa je v vaših rokah. Za člane društva, ki so plačali članarino za leto 1998 in 1999, je CENA 1000 SIT, v redni prodaji je cena knjige 4990 SIT. Do konca leta bo izšla šc ena zanimiva revija - glasilo
Druženje kulture in tradicije
Tudi člani krajevne organizacije ZB - Vir smo obiskali 7. likovni tabor na Pokljuki dne 17. 7. in pozdravili prihod pohodnikov štirinajstega tradicionalnega spominskega pohoda na naš slovenski simbol Triglav. V ponos nam je, da se naš predsednik države Slovenije gospod Milan Kučan vedno udeležuje teh pohodov, pa se tako druži z nami, preprostimi državljani, za kar mu izrekamo iskreno priznanje! Razveseljuje nas tudi s tem, da nikomur ne odreče stiska roke ali spominskega podpisa v beležko ali kam drugam.
Tako sta se tovariško pogovorila in si stisnila roki tudi z našim predsednikom krajevne organizacije ZB. Vir. tov. KOPLANOM ter še z. nekaterimi našimi člani.
Na koncu prijetnega programa smo sc razšli s prijetnimi občutki, da takšna druženja še bolj krepijo zavest, da resnično spadamo skupaj v naši domovini Sloveniji in lepimi spomini na naše druženje na Pokljuki!
IVAN BOLH AR
Zveze društev diabetikov Slovenije z enakim naslovom SLADKORNA BOLEZEN, katero dobivajo člani društva po pošli brezplačno.
IZLET V NEZNANO Z MARTI-NOVANJEM bo že v mesecu oktobru. Prav tako bo v oktobru PRKI )A VANJE zdravnika o diabetesu in krvnem tlaku. Srečali se bomo v Majčevem dvoru, kjer bo poleg predavanja še občni zbor, večerja in kratek kulturni program.
Sedemdnevno preventivno-izobra žcvalno-rekreativno in družabno okrevanje bo kot običajno v novembru mesecu, tokrat v Zdravilišču TO-POLŠICA. Zdravil išče omogoča raznolike programe, kopanje v notranjem bazenu s termalno vodo, zdravstveno varnost, terapijo, dieto, slikovito okolico in upam, da tudi ugodne cene.
Prvič pripravljamo KUHARSKE TEČAJE ZDRAVE PREHRANE za diabetike, sorodnike in prijatelje. Solo kuhanja bo vodila strokovnjakinja za prehrano s sodelavci, na eni od Osnovnih šol Občine Domžale. Tečaj bomo organizirali v zimskih mesecih, odvisen bo od števila prijavljenih udeleženccv-udeleženk.
Društvo bo sodelovalo pri izvedbi TEKMOVANJA V ZNANJU O SLADKORNI BOLEZNI V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH Občine Domžale. Sladkorna bolezen je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije epidemija 21. stoletja.
Dvakrat tedensko imamo vodene krajše pohode v bližnjo okolico Domžal (informacije so v zadnji reviji SLADKORNA BOLEZEN).
Dragi bralci, člani in nečlani društva, vljudno vas vabimo k sodelovanju, k aktivnostim, da bomo tudi diabetiki v čimvečjem številu dočakali srečno leto 2000.
Seveda so prav posebej vabljeni naši strokovnjaki - zdravniki in medicinske sestre ter vodilni uslužbenci Zdravstvenega doma Domžale, ki nam pomagajo pri obvladovanju in samoobvladovanju sladkorne bolezni in njenih zapletov ter pri akcijah našega društva.
Le s skupnimi močmi si lahko privoščimo presenečenje - morda NOVOLETNO SREČANJE.
Podrobne informacije dobite pri blagajničarki društva, gospe Mitjam
BEDEN, tel. 713-291 (od 10. do 12. ure) ali: PONEDELJEK in SRE DA od 7.30 do 8.30 v diab. amb. dr. Kokaljcve. TOREK in ČETRTEK od 6.30 do 7.30 v diab. amb. v pritličju.
Delo v društvu bi bilo uspešnejše, za mnoge socialno bolj ali manj ogrožene člane pa bi bile dejavnosti sprejemljivejše, če bi bilo društvo deležno primerne finančne družbe (občine. Zveze društev diab. Slovenije itd.)
Naše društvo jc inovativno, uspešno društvo v Sloveniji in zunaj naših
meja, delujemo v dobro ljudi s slad komo boleznijo. Res je, ni vse v denarju, ampak brez. njega ne moreš biti niti pošteno nesrečen, zlasti pa one mogoča delo in razvoj. Res je tudi, da je društvo zapleten mehanizem. Rastcmo iz koncepta in vizij, razvi jamo se tudi s pomočjo poskusov in napak. Veliko, veliko energije nam vzame iskanje poti v labirintu spremenljivih in nepričakovanih okoliščin.
Domžale, 31. avgustu 1099
ANICA KVAS, VMS
Foto: Angelca NOVAK
Više v k Trojica
Srečanje pohodnikov z gostitelji
V nedeljo, 15. avgusta 1999. leta v popoldanskih urah, so se srečali po-hodniki iz Domžal in Moravč pri spominskem obeležju v zaselku Viševk-Sv. Trojica. Na Rožičevi hiši je spominska plošča s posvetilom: »V tej hiši je delovala - v letih 1943-1944 tiskarna Okrožnega Komiteta KPS Kamnik. Tu je tudi kontrolna točka - vseh pohodnikov, ki gredo po poti spominov.
Vpisna knjiga vseh obiskovalcev, in žig je v posebni leseni škatli. Vsak po-hodnik ima Vodnik, v katerega odtisne žig in vpiše v knjigo svojo prisotnost. Po poli spominov NOB preko leta obišče veliko pohodnikov obeli spolov iz. vseh krajev Slovenije, največ pa iz Domžalsko-Kamniškcga in Moravškcga področja. Opažamo, daje vsako leto manj pohodnikov, manjka mladine in šolarjev, kot je bilo to še pred leti. Pol ni težavna, lahko jo prehodi vsak, če ima voljo in kondicijo. Priporočamo, da se teh pohodov udeležuje več mladih, šolarjev in lakih, ki ljubite naravo.
Družba pohodnikov je opravila formalnosti v pokriti leseni verandi. Kol stare prijatelje sta Vida in Marko ROŽIC - povabila vse v novo hišo (kuhinjo) in nas pogostila s šilcem domačega sadjevca, kruhom in celo z govejo juho. O našem kratkem srečanju z gostiteljema je nastala spominska skupna fotografij a.
Hvala vama. Vida in Marko, z.a vse, kar sta nudila pohodnikom, in na svidenje s stiskom rok gostiteljev ROŽIČ.
JOŽE NOVAK
Planinsko društvo Domžale
Sedmo tradicionalno srečanje domžalskih gornikov in gornic
Domžalski dom na Mali planini (1534 m) stoji blizu osrednjega pastirskega naselja Velike planine. Upravi ja ga Planinsko društvo Domžale in je odprt od 15. junija do 15. oktobra. Od jeseni do zgodnjega poletja pa je dom odprt ob vikendih, ob predhodnih najavah večjih skupin pa tudi med tednom. Za obiskovalce je v dveh gostinskih prostorih na voljo 80 sedežev, prenočišča so v sobah s 3 do 5 posteljami, umivalnice in VV ( so skupne. Obiskovalcem nudijo kakovostno hrano in pijačo ter prenočevanje v prijetnih sobah, družabne igre; skupine imajo možnost organiziranja različnih oblik šole v naravi, gorniških seminarjev in tečajev, po predhodnem dogovoru zagotovijo tudi vodnike za spoznavanje bližnjih gora. Se posebej pa vas pozimi vabijo na igre na snegu, smučanje z manjšo vlečnico, pričakovanje novega leta. pustni smuk in ter na prvomajski kres.
dež. sem sama poiskala gospo Metko Sušnik, ki jc tudi letošnjo sezono skupaj z, možem Stanetom ter sinom Stankom ter njegovo ženo Vando lepo skrbela za goste planinskega doma.
V prijaznem pogovoru jc povedala, da so nestabilne vremenske razmere, ki so bile stalni gost letošnjega poletja, povzročile, da dom ni bil tako obiskan, kot prejšnja leta. Gostili so nekaj šol v naravi, največ obiskovalcev pa je bilo ob vikendih. Velika večina obiskovalcev ob obiskih planin poskrbi za čisto in prijazno okolje ter odpadke odnese v dolino. Žal pa nekateri tega ne naredijo in na njihova neodgovorna dejanja kažejo tudi velike količine smeti v okolici doma in na planinskih poteh. Zato je želela ponovno opozorili, naj planin ci svoje odpadke odnesejo v dolino. Posebej je pohvalila stalno skrb članov Planinskega društva Domžale, zlasti pa Petra Primožiča in Janeza Kralja, za Domžalski dom na Mali planini.
Zakonca Metka in Stane Sušnik po skoraj dveh desetletjih oskrbovanja planinskih domov na Kredarici, Kokrškem sedlu in Veliki planini odhajata. Vendar se planinam ne bosta povsem odrekla, zato jima tudi v prihodnje želimo predvsem veliko zdravja in prijetnih trenutkov v planinah.
Vse to in še marsikaj nudi Domžalski dom, ki je oh tem vsako četrto soboto v avgustu tudi prostor, kje se že sedmo leto zapored srečujemo domžalske gornice in gorniki. Kljub temu, da je v dolini rosilo in da vremcnoslovci niso obetali lepega vremena, sc je ob Domžalskem domu zbralo kar precej članov Planinskega društva Domžale. Večina je prišla od Kisovca, Marjani-nih njiv in Ušivca, le redki pa so se, predvsem zaradi „vremena, odločili za vzpon iz doline in so do doma prišli mimo Sv. Primoža čez. Pasje peči, od Jurčka čez. Podkrajnik ali od Kopišč čez Dolski greben. Nekateri pa so se na planino podali z gondolsko žičnico in se od Šimnovca peš sprehodili z Velike na Malo. Med potjo so se lahko prepričali, da člani Planinskega društva Domžale lepo skrbijo za poti, ki so dobro označene in vzdrževane. Med zbranimi je bilo največ starih znancev planin, katerih večina ni manjkala na nobenem od sedmih srečanj. Za prijetno dobrodošlico sta poskrbela člana DUA Pestotnik, ki sta v kulturnem programu odstopila mesto Moškemu pevskemu zboru Janko Kersnik iz Lukovice, ki je zapel nekaj planinskih pesmi. Med njimi je vse prisotna pozdravil Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale, ki je v lanskem letu praznovalo zlato obletnico. Pohvalil je vse, ki so se kljub slabemu vremenu udeležili tradicionalnega srečanja in povedal, da planinsko društvo nadaljuje z obnavljanjem Domžalskega doma na Mali planini. Vsem je zaželel veliko prijetnih doživetjih v planinah in hkrati povabil vse, da čim večkrat obiščejo Domžalski dom. Medtem ko so najbolj vneti planinci in planinke zaplesali in tudi s pesmimi popestrili prijetno razploženjc. ki ga ni mogel zmotiti niti nagajivi
V kulturnem programu so nastopili pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice.
Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje
»Lipa« Domžale
Društvu jc bilo ustanovljenu /.ato, da hi ljudem v pokoju nudilo različne možnosti z.a veselo in ustvarjalno tretje življenjsko obdobje. Zastavili smo si pester in obsežen program, ki smo ga v veliki meri uresničili. Ugotavljamo pa, da prihajajo k nam predvsem ljudje, ki imaju vsaj srednjo šolo. 1'rav radi hi organizirali tudi različne delavnice, ki ne zahtevajo posebne izobrazbe, na primer šiviljske, kuharske, vrtnarske in podobne tečaje..., a zanje ni bilo zanimanja. In še ena ugotovitev: razen jezikovnih tečajev se naših delavnic udeležujejo predvsem ženske. I*a ne, da moški raje doma gospodinjijo!
Naš program je bil objavljen v Glasniku Društva upokojencev Domžale, v Domžalskih novicah, v Slamniku. Ker so naša sredstva skromna, se za večjo reklamno akcijo nismo mogli odločili.
DRUŠTVO »LIPA«, DOMŽALE
V prvem lelu svojega delovanja smo uresničili celo vrslo aktivnosti, o katerih smo sproti obveščali tudi bralec SLAMNIKA. Najbolj ponosni smo na zbornik JUTRI BO SIJALO, ki mu bo v teh dneh sledil
I Podpisana(i).......................roj.....
I Naslov........................... tel......
J izobrazba.................delo, ki sem ga opr.
j Obiskujem že naslednje oblike:.................
^ Prijavljam sc v naslednje oblike: J TEČAJ ANGLEŠČINE
I a) začetni       b) nadaljevalni     c) konverzacija I TEČAJ NEMŠČINE
i a) začetni    b) nadaljevalni    c) konverzacija
■ TEČAJ ITALIJANŠČINI; I a) začetni
I RAČUNALNIŠKI TEČAJ
J a) začetni     b) nadaljevalni-VVord
■ UMETNOSTNO ZGODOVINO
DELAVNICE: LITERARNA DELAVNICA
DELAVNICE STARIH OBRTI: - slamnikarstvo - pletenje košaric - lončarska delavnica - likovna delavnica-risanjc, slikanje - vrtnarsko-cvctli-čarska delavnica - krojenje in šivanje GLASBENA DELAVNICA
a) sintisaizer    b) kitara c) harmonika    č) čelo
IZLETNIŠTVO - POHODNIŠTVO - KOLESARSTVO - EOTOGRAF. DELAVN. - PREDAVANJA - RAZGOVORI Podčrtaj obliko, ki jo želiš obiskovati!
Podpis člana Društva »LIPA«
nov II.MA POD LIPO, sodelovali smo na različnih literarnih in drugih delavnicah, pripravljali predavanja, delovne razgovore, udeležujemo se rekreativni!) aktivnosti, pi i pravili pa smo tudi delavnico za aranžiranje evclja in več strokovnih ekskurzij.
Društvo 1.11'A je odprlo za vse upokojence, ne glede na kraj bivanja. Imamo člane i/ sosednjih občin (Mengeš, Trzin. Kamnik) pa (udi od drugod. Povezujemo se z Društvom upokojencev Domžale, z domovi upokojencev pa tudi s šolami, saj nam olroei radi pomagajo na prireditvah.
Trenutno si prizadevamo, da bi ob pred stavilvi našega drugega zbornika, ki naj hi bila oktobra, postavili tudi razstavo ročnih del in slikarskih, kiparskih, fotografskih ter drugih izdelkov starejše generacije. Zal nam. tako kol najbrž, vsem. povsod primanjkuje finančnih sredstev. Zalo pa imamo lem več veselja in volje za delo.
Kmalu bomo začeli z novim »šolskim letom«. Pridite k nam tudi vi, veseli vas bomo Pripravili smo vam naslednji program:
PROGRAM DRUŠTVA »LIPA« v naslednjem šolskem letu
Družbena znanja
- vloga državljanov v demokraciji
- družbene in gospodarske razmere
- religije sveta Zdravstvo
- razna predavanja
- zdravstvene delavnice
- zcliščar.ska delavnica
(!vctličarsko-vrtnarska delavnica Delavnica ročnih del
- Šivanje
- maki,mir
- slikanje na svilo
- pletarstvo slamnikarska delavnica
- kuhanje za seniorje Glasbena delavnica
- sintetizalor (synthesizM i
- kitara Zgodovina
Splošna zgodovina Domžale skozi stoletja
- Slovenci in Južni Slovani
- ogledi zgodovinskih zanimivosti Umetnostna zgodovina
- predavanja
- ogledi muzejev, razstav
- izleti, ekskurzije Literarna delavnica
srečanja članov in članic delavnice
- pogovori s slovenskimi pesniki in pisatelji
- izdaja zbornika tuji jeziki
- angleščina
- nemščina
italijanščina
Računalništvo
■ \Vord v Windowsu Rekreacija
- sproščanje duha in telesa
- fitness in rekreacija
- pohodništvo in kolesarstvo
stran
Slovensko društvo Slovenija Ruti
Ponosni na domovino
Slovensko društvo Slovenija kuti, kl združuje naše rojake v okolici Švicarskega davnega mesta, spada med najbolj uspešna slovenska društva. Sodelovanje / Občino Domžale traja že več kol dve de-sellel ji in lahko se pohvalimo, da smo skopaj naredili kar veliko akcij.
Delo našegadniitva pa cenijo tudi v ^vici, /lasti v občini Ruti, kjer so vedno povabljeni, da sodelujejo ob pomembnih dogodkih. Tako je bilo ludi v avgustu, ko so v Rutiju
pripravili večdnevne prireditve ob odprtju nove železniške postaje. Naši rojaki so bili eni i/med redkih, ki so se predstavljali na samostojni stojnici. Številnim obiskovalcem so dajali informacije 0 Sloveniji in naši občini ter jim delili propagandni material, ki sta jim ga zagotovila Občina domŽalc ter Center za promocijo luri/.ma Slovenije. Kot nam je sporočil g. Jože I ,asič, predsednik društva, je bila njihova stojnica ena najbolj obiskanih. Številni obiskovalci so bili /Jasli navdušeni
IZ DELA NASffl ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
Več znanja
v gasilskih vrstah
Gasilska zveza (GZ) Domžale se kot vsaka druga množična organizacija nenehno kadrovsko izpopolnjuje in tehnično krepi, pač v mejah svojih finančnih možnosti. Tako je vodstvo Zveze na pomlad organiziralo kar štiri tečaje: enega za naziv »gasilec«, ki gaje uspešno zaključilo 29 mladih kandidatov, dva za »nižje gasilske častnike« s 50 tečajniki in enega za »gasilske častnike«, tega je zaključilo 31 gasilcev. Torej Zveza se je podmladiia za 29 iz-prašanih gasileev in kadrovsko okrepila za 60 vodstvenih članov.
Po koncu te hvalevredne akcije je
Skupinska fotografija naših prijateljev iz Švice s prof. Rudijem Merla-kom iz Veleposlaništva RS V Bernu.
nad tradicionalno gostinsko ponudbo in odličnimi vini, vse skupaj pa je popestril ludi harmonikar. Stojnico je obiskal tudi župan občine Ruti, kateremu so izničili pozdrave in knjižno darilo domžalske županje,
Stojnico je obiskal tudi prof. Rudi Merlak iz Veleposlaništva Republike Slovenije v Bernu in pohvalil prizadevanji društva, še
posebej pa je o uspešnem nastopu društva pisal lokalni časopis. Člani SD Slovenija Ruti pa so ponosni ludi na pisno zahvalo župana, predvsem pa na številne pohvale obiskovalcev. S svojo predstavitvijo so naši rojaki promovirali lako Slovenijo kot našo občino in še cnkral /nova dokazali, da so na svojo rojstno domovino ponosni. . .
"V
Proslava v Zejah
()l> 55. letnici požiga vasi pod Vrhom Sv. Trojice, ki se ujema * vsakoletnim avgustovskim srečanjem gasilcev in njihovih prijateljev smo se letošnjega 15. avgusta spomnili tudi okupatorjevega početja. Hkrati so bila podeljena spričevala novim šolanim gasilcem in gasilskim podčastnikom.
Priprava domačinov na ta dva pomembna dogo&ka je zahtevala nekaj sestankov, udarniškega delti pri dograditvi zunanjega odra pri gasilskem do
mu v Žejah, ureditvi okolice in nabavi številnih potrebščin za nemoteno proslavo, Na tem prostovoljnem delu so se priglasili skorajda eni isti krajani, od predsednika PCJD, tajnika, poveljnika, domačina do mladink in mladincev.
Na večer pred proslavo so domači gasilci pod mentorstvom predsednika G/, Domžale m njegovih sodelavcev izvedli gasilsko vajo na namišljeno gorečem kozolcu Toneta Brezovarja. Njim v pomoč je priskočilo pel bližnjih PGD. »Ogenj« je bil v nekaj minutah pogašen. Pri tem so prvič uporabili novo sodobno opremljeno vozilo domačega drušlva. Predsednik (i/, g. Marjan Slatnar, jc ocenil vajo za uspešno in gasilec na proslavi tudi pohvalil.
Najprej je hii mimohod gasilcev in predstavnikov številnih PGD. V na-
vzočnosti članov Z7.B NOB in izjemno velikega števila ljudi od blizu in daleč se je slavnosl začela s himno, ki jo je zapel Moški pevski zbor iz Radomelj.
Odprl m vodil jo je prizadevni tajnik PGD Žcjc-Sv. Trojica, Franc Pirnat.
Slavnostna govornica jc bila županja Cveta Zalokar Oražcm. V kratkem govoru je orisala vsestranski napredek kraja, za kar so zaslužni prav domači gasilci na čelu žal sedaj pokojnega (,h
činskega svetnika iz. Laz Marjana Cenclja.
Za županjo je spregovoril predstavnik domžalske ZB, Rajko Hafner. V nadaljevanju proslave je spregovoril tudi predsednik GZ, g. Marjan Slatnar. Pohvalil je prizadevanja žejskih gasil cev.
Za Slatnarjcm je navzoče pozdravil predsednik KS Dob. Tudi on je bil zadovoljen z delom krajanov in POD kot edino in največjo organizacijo.
(lospod Pirnat je naštel osebne in
tehnične podatke o lani nabavljenem gasilskem vozilu, ki jc bilo naknadno opremljeno. Sledil je slavnostni prevzem vozila. Navzoča sla bila tudi lanska bOtra Marija in Jože Rope iz Za bor-sla LetOSilji bolti SO hili: zakonca vi-kendaša s Sv. Trojice Anica in Franc Dcbcvc ter zakonca Marija in Janez Rcsnik iz Kokošenj.
V Kulturnem programu je tudi lok ral brezplačno sodeloval omenjeni pevski zbor iz Radomelj pod vodstvom Vinka Jagra,
Slavnostni del nedeljskega popoldneva sc jc nadaljeval s tradicionalno gasilsko veselico.
V. VEUKO
vodstvo GZ 23. julija v Žejah organiziralo podelitev spričeval novim gasilcem in nižjim gasilskim častnikom. Spričevala gasilskim častnikom pa bodo podelili skupaj s tečajniki GZ Kamnika.
Na svečanosti v polni dvorani Gasilskega doma v Žejah je spregovoril in podelil spričevala predsednik GZ, g. Marjan Slatnar. Ob tej priložnosti je
poudaril, daje nivo znanja današnjih prejemnikov spričeval na zadovoljivi višini. To potrjujejo dejstva, da so tečajniki dosegli povprečno oceno: za naziv »gasilec« 3.95. prvi tečaj za naziv »nižji gasilski častnik« 4.1 J, na drugem istoimenskem tečaju 4,19 in na tečau za »gasilske častnike« 4,09 točk. Med gasilci, ki so pozorno poslušali predsednika, je bilo videti sila redke gasilke. Gospod Slatnar je pohvalil predavate-
Skupinskl posnetek. Spredaj (sedijo) je vodstvo GZ Domžale, zadaj so novi podčastniki in izprašani gasilci.
Ije, ki so si prizadevali, da so tečajniki dobili dovolj znanja za opravljanje svoje humanitarne dejavnosti. Pohvalil je tudi člane PGD Žeje-Sv. Trojica, ki so Zvezi priskočili v pomoč pri organizaciji in izvedbi tc svečanosti.
Po podelitvi spričeval jih je vodstvo Zveze ob pomoči domačih gasilcev zadržalo na zakuski in krajšim družbenem srečanju.
Novim gasilcem in nižjim gasilskim častnikom čestitamo tudi žejski gasilci.
V. VULIKIĆ
Utrinki iz medge-neracijskega tabora
V letošnjem letu smo sc nekateri člani skupin starih za samopomoč prvič udeležili medgeneracijskega tabora, ki je potekal od 10. 7. do 14. 7. 1999 v Zgornjih Gorjah pri Bledu. S seboj smo povabili tudi mlado generacijo in ni nam žal, saj smo spoznali, da mladi, srednja generacija in stari potrebujemo drug drugega. Organizator tabora je bilo Združenje za socialno geiontologijo in gerontagogiko Slovenije.
In kaj jc medgeneracijski tabor?
Namen medgeneracijskega tabora je povezovanje in-sodelovanje vseh treh generacij: mladih, srednje generacije in starih. Tabora seje udeležilo 89 ljudi iz cele Slovenije iz vseh treh generacij. Najmlajši udeležence je. bil star 4 mesece, najstarejši pa 86 let. Tako smo drug z. drugim spoznavali dobre in manj dobre značilnosti posameznih starostnih obdobji. Gre za vzpostavitev temeljnega človeškega odnosa. Ta odnos ni pogojen s predstavami, kakšen hi moral biti, kaj hi moral v življenju doseči. Bistvo je sprejti človeka takšnega, kol v resnici je, ga poslušali, razumeti, se / njim veselili, žalostili, kar omogoča rast samozavesti in osebnosti človeka. Vsi smo bili učitelji in učenci hkrati, saj smo se drug od drugega učili.
Moram priznati, da so bili moji občutki ob prihodu nekoliko neprijetni, saj
si nisem znala pojasniti, kakšna je ino l,i vloga na lahoru ob leni. da prevze mam skrh za svojo skupino. Že prvi dan po kosilu se mi jc »zbistrilo«, saj se je moja skupina razdelila in postali smo člani novih mcdgcncracijskih skupin. Mladi so dobili nove dedke in babice, stari pa vnuke in vnukinje. Že drugi dan sem začutila pripadnost vseh članov novim skupinam Tekmovalni duh med vsemi šestimi skupinami je bil prisoten ves čas lahora. Igra skrivni prijatelj nas je poleg delavnic še dodatno povezovala, saj je marsikdo razmišljal, kakšno sporočilo bo poslal svojemu skrivnemu prijatelju, seveda pa ludi darilc, ki smo jih pošiljali po drugih skrivnemu prijatelju, ni manjkalo. Včasih sem opazovala nekatere, ki so skrbno, a zaman, pre
hinili sporočila skrivnemu prijatelju.
Nekateri niso razumeli pomena igre in sporočil niso pošiljali. Ko sem opazila žalosten obraz, ki je iskal sporočilo, sem ga skušala potolažili, da morda njegov skrivni prijatelj še ne zna brati ali pa nima očal in morda igre ne pozna, zalo se ne odzove na njegova sporoči la, kar SC je zadnji dan. ko smo la/kri
vali skrivnega prijatelja, tudi potrdilo, Delo v delavnicah je bilo mnimivo, še
posebno, ker smo drug drugega učili iz delovali umetnine, ne glede na starost. I epo je bilo videti, kako sla vnuk in ba-
bica posedala v kakšnem kotu in brala pravljico ali sc pogovarjala in nekateri so odšli (M sprehod in celo na sladoled.
Marsikatera babica je kupila čokolado vnuku, vnuk pa jc babici ob jutranjem sprehodu nabral šopek rož ali izdelal kakšen izdelek iz tirno mase ali narisal na steklo spomin za babico.
Seveda pa so se med nekaterimi mladimi spletle ljubezenske vezi. Dedki in babice so mlade zaljubljence previdno opazovali in obujali spomine na svojo mladost in prvo ljubezen.
Večeri so bili še posebno zanimivi, saj smo sc vsi skupaj zbrali in zabavali Ob poslušanju pravljice ob diapozitivih Jaka Čopa 0 Zlatorogu.
Izlet na Blejski otok jc bil za marsikoga nepozaben. Kar veliko jih je bilo med nami. ki so se prvič peljali pO Blejskem jezeru in se zabavali oh pesmih Ljube Jenče. ki nam je povedala in pokazala, da tudi kamni igrajo. Zadnji dan smo si ogledali Slovenski šolski muzej v I juhljani in bili prisotni pri uri pouka iz 19. stoletja.
Kol organizatorica mreže skupin starih za samopomoč sem prišla do ugotovitve, kako pomembno je medgenera-cijsko sodelovanje mladih, srednje generacije in starih, kako drug z. drugim bogatimo življenje in poglabljamo čut za sočloveka, ne glede na starost.
I clo 1999 je mednarodno leto starih, zato posvečamo še posebno pozornost tej populaciji. Ob koncu leta se bo do tudi v občirtah Mengeš. Trzin. Lukovicu in Moravče ustanavljale skupine starih za samopomoč in ne le v Domžalah kot do sedaj. Inštitut Antona Trstenjaka v sodelovanju s Centrom za socialno delo Domžale usposablja 19 novih voditeljev za vodenje skupin. Zupani vseh občin so si Želeli, naj bi us
tanovili skupine tudi v njihovih občinah in so del sredstev v proračunu namenili za usposabljanje voditeljev in ustanavljanju novih skupin.
MAJDA HROVAT-dipl. socialna delavka
Društvo upokojencev Radomlje
Piknik
v Kamniški Bistrici
Društvo upokojencev Radomlje je tudi letos pripravilo za svoje člane sedaj že tradicionalni piknik v Kamniški Bistrici. I.etos je Me to naslednji dan po skrivnostnem in medijsko silno odmevnem sončevem mrku. I udeležilo se ga je preko petdeset članic in članov, kar dokazuje, da je to med Kadoml ja ni in okoličani tretjega življenjskega obdobja priljubljena oblika druženja in zabave.
Te tokrat resda ni manjkalo, ne glas1 bene, ne one druge, spolzke in opolzke, ki vsakomur raztegne ustnice počez do ušes. Za to je tokrat poskrbel »ljudski pevec« in zabavljač ter domačin Stegn. In ne samo on. Koje bilo popoldansko razpoloženje na višku in so z. gora grozeče prihumeli temni oblaki ter nas popršili z drobnimi dežnimi kapljicami, seje v marsikom od nas prebudila sposobnost Stegnovega kova in mik-foron je bil lep čas vroč. dejaven in glasen.
Seveda pa na pikniku ni bilo poskrbljeno samo za dušo. čeprav bi si upal trditi, daje bilo to za marsikoga med nami najtehtnejše. Dobro jc bilo poskrbljeno tudi za naše želodce. Za to sta se trudili Mežnarjeva in Kramhergcrjcva ekipa, ki sta takoj po prihodu zavihali rokave m vse tja do poldneva, medtem ko smo vsi drugi na sprehodu po okolici občudovali in uživali planinski raj tik pred oslenji Kamniških vršacev: Babe, Planjave, Kamniškega sedla. Brane. Čeprav so bili prikriti očem zaradi be-
lih oblakov, so nekteri obujali spomine na njihove pristope, nekateri smo si delali trdne načrte z.a skorajšnji njihov ponovni obisk, drugi zopet so se z veliko navdušenja veselili ogleda izvira Kamniške Bistrice ali nekoč za navadne oči nedostopnega Plečnikovega dvorca, ki v svojih nedrjih skriva tudi delček naše polpretekle zgodobine.
Ob vsem naštetem nam niti ritem domačega okolja, ki se običajno ob določenih urah rad prikrade med nas, tokrat ni prišel do živega. Odgnale so ga viže, ki so nas obvezno zvabile na plesišče tako. da se nam je odmerjeni čas hitro iztekel. Po obrazih sodeč, smo bili zadovoljni vsi, mi. Radomljam, in tudi gostilničar, najemnik doma. ki nam je stregel s pijačami za preganjanje žeje in nas seveda ves dan prijazno gostil na svojem dvorišču. Veseli pa smo bili tudi, ko so nas ustrežljivi fantje KAM-BUSA varno in pozibavajoče razvozili v bližino svojih domov. Za nami je bil lep in nepozaben dan.
RAJKO KVAS
Težki invalidi na čudovitem izletu
Celo deževni oblaki, ki so že tako dolgo prekrivali nebo. so se razgrnili in pokukalo je sonce s svojimi zlatimi žarki, da hi polepšalo izlet 26 težkim invalidom. Pri društvu invalidov Domžale so se izredno potrudili. Pripravili so nekajdnevni izlet za težke invalide v zdravilišče Tnpolšica. Vsak invalid je imel se spremljevalca za potrebno pomoč.
Za vse podrobnosti organizacije od odhoda do povralka je budno skrbel in urejal podpredsednik drušlva gospod Hinko Modlic. Tudi med bivanjem v zdravilišču je neprenehoma skrbel, da jc bilo vsem prijetno in udobno. Osebje zdravilišča je pripravilo dobrodošlico po starih slovenskih običajih s kruhom in soljo. Seveda so ponudili tudi šilee krepkega
Preko dneva je bilo na voljo kopanje v
bazenu s termalno vodo. razne masaže
sprehodi pO bližnji okoliei in ogledi krajevnih zanimivosti. Prvi večer so pri/a devni člani društva invalidov pripravili družabno srečanje s srečelovom in prigrizkom. Srečke so bile brezplačne in vsaka
jc razveselila dobitnika s prisrčnim darilcem. Darila so poklonila nekatera podje-ja iz Domžal. Z majhnimi prispevki so naredili veliko veselja.
Drugi dan si jc nekaj bolj pokretnih ogledalo Se Kavčnikovo domačijo - izvirni primerek kmečke arhitekture na Slovenskem. Zvečer pa jc bila slavnostna večerja in zabava v gostilni Pri Vidi v Zavodnjah. kjer se je dobro jedlo, pilo, plesalo in pelo
Prisrčna hvala društvu invalidov i lom žalc in vsem. ki so omogočili udeležencem, da so si lahko ogledali nekaj le naše prelepe v cvetje odete domovine.
V imenu vseh Franc in Vera Škede   Huje prizadeti invalidi v termah Topolika.
Živeti v ljubezni do
življenja in do drug drugega
Skoraj nikoli nisem razmišljal, kako bi bilo, ko bi si bila dva dneva na las podobna, kaj Sele, da bi imeli vsi enako barvo. Pa vendar za nekatere ni razlik med nedeljo in ponedeljkom, med januarjem in julijem, med pomladjo in zimo. Med te lahko štejemo tudi hudo prizadete invalide. Pa ne da ne bi hoteli opazovati razlik, da bi se zapirali pred svetom ali ne bi bili nikoli veseli, vendar se vsak dan srečujejo s problemi in bolečinami neozdravljive bolezni - invalidnosti. Ob tem pa je tudi res, daje življenje manj zdravih in zdravih večkrat bolj moteno kot življenje invalidov - vsem težavam riavljub.
Društvo invalidov Domžale je letos prvič pripravilo samostojni izlet oz. okrevanje hudo prizadetih invalidov. Na predlog socialne komisije, ki jo vodim, sem vodstvu društva predlagal, da organizirajo okrevanje z.a vse. Vodstvo je pobudo sprejelo in po ogledu najprimernejših term se je štiričlanska komisija odločila za Terme Topolščiea. Po dobrodošlici, ki sem jo izrekel tudi v imenu g. Edvarda Završnika, predsednika, in ge Dragice Sodnik, tajnice društva, ki smo jima zaželeli skorajšnje okrevanje, ter kratkem postanku s pogostitvijo smo se pripeljali v Terme Topolščiea. Čeprav smo bili prvič skupaj, smo delovali kot uigrana družina, ki je polna pričakovanj veselih skupnih dni in dobre volje. Dnevi so bili namenjeni plavanju in terapijam pa tudi družabnim dogodkom. Tako je bilo prvi večer družabno srečanje s tombolo in lepimi dobitki, sproščenim klepetom in sadjem ter sokom. Naslednje popoldne je bilo namenjeno obisku lončarske delavnice in spominske sobe. v kateri je leta 1945 nemški general podpisal predajo nemškega rajha. Soba je v opomin vsem generacijam, da se kaj takega ne bi nikoli več zgodilo. Po spominskem fotografiranju smo v dogovoru Z vodstvom term pripravili potep po okolici. Obiskali smo Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah. ki velja za najjužnejši ohranjeni primerek dimnice v evropskem prostoru, saj je dimnična celica sitna okoli 4(X) let. Dimnica je biser kmečke arhitekture na Slovenskem. Ogledu sta sledila piknik - večerja in druženje, polno smeha, tudi do solz, in velikega zadovoljstva vseh udeležencev pozno v noč.
Priznam, da doslej nisem vedel, da lahko človek, priklcn|cn na invalidski voziček, skriva v sebi toliko sreče, veselja, upanja in hrepenenja - to moraš doživeti in sam sem doživel na okrevanju invalidov v Termah Topolščiea. Zato se iskreno za-hvalujem vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je naša humana akcija uspela, še posebej pa Občini Domžale za finančni prispevek, zakoncema Milici in Cirilu Kaplja ter g. Kerču za dobitke in trgovini s sadjem in zelenjavo na Viru, iskrena hvala gospodu Robertu Kovaču za požrtvovalno nošenje invalidov ter vodstvu term Topolščiea za lep sprejem in dobro sodelovanje. Na svidenje v letu 2000!
HINKO MODLIC
714-599
Vprašali
smo namesto
vas
Uradne ure UREDNIŠTVA glasila SLAMNIK so vsak petek od 13. do 14. ure. Če se želite z odgovorno urednico, njeno pomočnico ali katerim od članov uredništva pogovoriti, ste dobrodošli.
Hkrati pa vam ponujamo še eno možnost sodelovanja. V času uradnih ur je odprta tudi telefonska linija 714-599. Pokličite, povprašajte, predlagajte. Če ne bomo znali odgovoriti, bomo namesto vas vprašanje posredovali pristojnim posameznikom in službam, vi pa boste v prvi naslednji številki glasila SLAMNIK lahko prebrali odgovor na postavljeno vprašanje.
Danes smo namesto dveh naših bralcev že poklicali Oddelek za gospodarske javne službe Občine Domžale, kjer nam je g. Iztok na kratko odgovoril na dve vprašanji naših bralcev, ki sta nas poklicala po telefonu.
(i. Igorje želel vedeti kdo kosi travo ob tablah z oznako OBČINE DOMZA LE ob vstopu v našo občino, saj sam ugotavlja, da so vse table v visoki nepokošeni travi.
Odgovor: Travo okrog tabel, ki označujejo OBČINO DOMŽALE kosijo lastniki zemljišč. V kolikor je okolica table dalj časa zanemarjena, se ureditev lahko naroči pri GRASTO, d.o.o.. Domžale.
Občan iz Ulm Matije Tomca pa je želel izvedeti, na koga se je treba obrniti, če zelenice niso pokošene.
Odgovor: Urejanje zelenic poteka preko krajevnih skupnosti. V omenjenem primeru torej občan o neurejenosti zelenice v mestu Domžale obvesti Strokovne službe krajevnih skupnosti Domžale, Domžale, Slamnikarska 14.
Pokličite, čakamo vas!
SPOROČILA
Zveza Svobodnih Slovenije - Območna organizacija Domžale
Delovno razmerje in zviti delodajalci
Delodajalci imajo pri nas proste roke pri sklepanju delovnega razmerja: sami izbirajo ustrezne delavce na prosta delovna mesta in nanje na more vplivati nihče. Delovno razmerje je sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi. Nekateri »zviti delodajalci« pa ob tem v podpis ponudijo delavcu tudi odpoved delovnega razmerja brez datuma. Takšen podpis pa ima za posledico izgubo vseh pravic, ki jih delavec lahko uveljavlja na zavodu za zaposlovanje. Kaj storiti in kako se zaščititi pred takšnimi postopki?
stran
Svet za varnost občanov
Povabilo k sodelovanju
Delovna skupina Sveta za varnost občanov v občini Domžale je pred začetkom šolskega leta oblikovala priporočilo, kije bilo posredovano vsem šolam na območju naše občine. Vsem pa smo posredovali tudi ilustracijo, ki naj učence nevsiljivo opozarja na varovanje osebnega in skupnega premoženja.
Kot smo že zapisali. Svet za varnost občanov posebno skrb namenja zlasti sodelovanju z občani in občankami. Zato vabimo vse. ki vam ni vseeno, kako varna je naša občina, da nas obveščate o problemih s tega področja. Naš naslov je: OBČINA DOMŽALE, Urad županje - SVET ZA VARNOST OBČANOV, Domžale, Ljubljanska 69,123(1 Domžale. Pričakujemo vaša opozorila, pripombe, pobude in predloge.
Delavec, ki izgubi delo, se mora v 30 dneh, ko dobi odpoved, prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavlja le, če mu ne preneha delovno razmerje po njegovi krivdi ali volji: če je šla organizacija, družba ali obn v stečaj, likvidacijo ali prisilno poravnavo, čc je izgubil delo kot trajni presežek, če jc bil zaposlen za določen čas ali če so nastopili drugi objektivni razlogi za prenehanje delovnega razmerja. Naslednja pogoja sta, daje bil zaposlen najmanj 12 mesecev brez prekinitve (pri enem ali več delodajalcih) v zadnjih 18 mesecih in da se je pravočasno prijavil na zavod in vložil zahtevo za uvejavljanje pravice.
Preberite, pokličite!
Koristen nasvet ali mnenje, kako ravnati, če vam delodajalec ne izplača plače, regresa, ne dovoli na dopust, vas razporedi na delo v drug kraj in podobno, pride prav vsakomur. Če mislite, da bi vam to prišlo prav in če še niste član sindikata, Čimprej pokličite ali pa Še bolje, se oglasite na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale na Ljubljanski 70/1 (uradne ure vsak dan od 8. do 14. ure) in se včlanite. Telefonska številka; 721-325.
Zelo pomembno je, da delavec že na začetku natančno prebere pogodbo o zaposlitvi saj je pogodba edini dokument, ki gaje treba ob sklenitvi delovnega razmerja podpisati. Le tako sc delavec zaščiti pred kratenjem pravic iz delovnega razmerja in izgubo morebitne pravice do denarnega nadomestila.
Zakon o delovnih razmerjih predpisuje postopek, kako se določa trajni presežek. Obstajajo kategorije delavcev, ki so zaščiteni. To so invalidi 2. in 3. stopnje, delavci na bolniškem in porodniškem dopustu, delavci, zaposleni prvo leto, ali Če je zakonec delavca že hrezposclcn. Delavci morajo biti pozorni tudi na to, da ne bodo ugotovljeni kot presežek, čeprav so zaščiteni.
Za trajno presežne delavce obstajajo tudi druge rešitve, kot sta prekvalifikacija in delo s skrajšanim delovnim Časom. Odpoved pride v pošlev šele, ko ni druge rešitve, čeprav se največ uporablja.
V družbah z najmanj desetimi delavci in v večjih organizacijah je potreben program za ugotavljanje presežnih delavcev. Ta tudi določa, kako se bodo reševali posamezni delavci. Treba jc upoštevati izločilna merila, ki so določena z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo: merila za uspešnost pri delu, stopnja izobrazbe, čas trajanja zaposlitve in socialni korektiv. Koje program narejen se izdajo sklepi. Ko se koga opredeli za trajno presežnega delavca, ima la pravico, da se v 15 dneh pritoži. Če sklep obvelja in postane dokončen, delavcu preneha delovno razmerje v Šestih mesecih. V tem prime-
ru mora delodajalec še Šest mesecev plačevati delavca.
S podpisom raznih bianco dokumentov pa sc delodajalec razreši tega finančnega bremena in odpoved nastopi tako rekoč čez noč, de-HTvec pa ostane brc/, pravice do denarnega nadomestila.
Takšno početje delodajalcev pomeni tudi ponarejanje dokumentov, in čc bi bilo dokazljivo, bi tudi kazensko odgovarjali. Vendar se jc to zelo težko dokaže.
Res je težko ob priložnosti, ko po napornem iskanju službe delavec dobi zaposlitev, opustiti dejanje oziroma podpis na videz »neškodljivega« bianco obrazca. Vredno pa je razmisliti o možnostih »ali sprejeti slu/ bo in podpisati potrebne in nepotrebne dokumente in biti v trenutku nepotrebnosti oz. sla
Delovna knjižica
Delovni knjižici večinoma ne pripisujemo velikega pomena. Toda ob sklenitvi delovnega razmerja jo zahtevajo od nas. V tem primeru je lahko usodno, čc nam jc prejšnji delodajalec nc izročil Na sedež območne organizacije svobodnih sindika tov seje Žc več delavcev pritožilo, da od prejšnjega delodajalca nikakor ne dobijo tega dokumenta - bodisi zaradi različnih pogledov na izpolnitev obveznosti ali domnevno brez vzroka. Ravnanja takšnih delodajalcev niso razumljiva. O delovni knjižici imamo tudi predpis, in sicer Pravilnik o delovni knjižici, ki jc bil tudi ob-
javljen v Uradnem listu. Omenjeni pravil nik določa, da delavec ob sklenitvi delovne!':! razmerja lahko izroči delovno knjižico organizaciji o/iroma delodajalcu, [in katerem sklene delovno razmerje, o čemer delodajalec izdal potrdilo. Delodaja lec ima delovno knjižico med trajanjem delovnega razmerja le v hrambi in jo mora delavcu na njegovo zahtevo in proti podpisu o sprejemu vrniti. Pravilnik tudi določa, da delodajalec izroči delavcu delovno knjižico, ko mu preneha delovno
razmerje.
To pomeni da delodajalec nima pravice zadrževati delovne knjižice. Ta je pri njem le v hrambi.
bc volje delodajalca na cesti brez pravic«, »ali pa odločne) povedati, da želite delali in biti v delovnem razmerju na podlagi zakonitih dokumentov«.
Kako bo kdo rešil problem, je odvisno od njega samega. To velikokrat ni preprosto, a ni nemogoče. Prvi korak jc v tem, da se takoj ne sprijaznimo s situacijo, v kateri se znajdemo. Seveda pa sc mora za to potruditi vsak sam. Treba jc stopiti med ljudi iskati informacije, si pridobiti novo znanje ... Različ-
nih oblik pomoči, svetovanja jc veliko, sevc da pa jih lahko izrabimo lc, čc zanje vemo. Tudi sindikat je pri tem lahko v precejšnjo pomoč. Informacije, nasveti, pravna pomoč, zastopanje pred organi v organizaciji, na sodišču, ki so na voljo članom sindikata, omogočajo, da prizadeta oseba rešuje svoj problem. Seveda pa je treba biti član. Pa ne samo takrat, ko nastopi problem, ampak je treba na to misliti veliko prej.
J. ARNUS
Podružnica DOMŽALE
vabi v okviru II. Tabora SLS in obelež.itve I JO. obletnice vižmarskega tabora na okroglo mizo z naslovom:
Med delom in kapitalom - prihodnost slovenskega delavca in delodajalca v EU
V četrtek, 23. septembra 1999, ob 18. uri v pivnici »Adam Ravbar« na Rodici pri Domžalah. Vabljeni!
RADIO HIT pod POKROVITELJSTVOM OBČINI' DOMŽALE tudi letos vabi
v soboto, 18. septembra
od 9. ure dalje na Kolodvorsko ulico v Domžalah na
SOBOTNO SEJMA RJENJE V DOMŽALAH
Srečali sc boste s starimi obrtmi, kulturno dediščino, nakupovali na stojnicah, prisluhnili priznanim glasbenim skupinam, tekmovanju obrtnikov in podjetnikom, sodelovali v nagradnih igrah in uživali v zabavnem sobotnem dnevu.
Pridite in se prepričajte, da so tudi DOMŽALE lahko sejemsko mesto.
__..........._,_._,_
Združena lista je sprejela nov program delovanja
Območna organizacija ZDRUŽENE LISTE Domžalc jc po letni konferenci stranke v Mariboru na razširjenem sestanku članov v Domžalah sprejela program strankine t.i. tretje poli, ki zajema vzpostavitev sodobne večstrankarske in ne bipolarne države, preprečevanje tranzicijske korupcije, »strankokracijo«, odpravo diskriminacij vseh vrst, vzpostavitev avtonomije znanosti, šolstva, kulture in javnih medijev. Ta programska načela so podlaga z,a delovanje stranke na občinskem nivoju oziroma nivoju upravne enote Domžale.
V Združeni listi območne organizacije Domžale so si zadali tudi nekaj programskih ciljev, na podlagi katerih bo stranka delovala do sredine leta 2000. Pregledali so stanje v občini in morebitne težave, s katerimi se srečujejo občani. Na podlagi razprave so sprejeli naslednji program gospodarskega in socialnega razvoja občine:
• odpiranje novih delovnih mest v novih obrtnih, storitvenih in industrijskih conah,
• občina mora imeti vpliv na postopke prestrukturiranja klasičnih industrijskih podjetjih (Toko, Indupla-ti, Univerzalc), z.aradi ohranjanja produktivnih delovnih mest,
• spodbuditi organiziranje stalne informacijske baze delovnih mest in poklicnega usmerjanja v občinah,
• štipendiranje še večjega števila mladih v občini,
• spodbuditi razvoj nove lokalne televizije,
• spodbuditi razvoj novega lokal nega muzeja,
• ustanoviti društvo za ohranjanje tradicij NOB.
Znotraj stranke pa bodo še okrepili delovanje interesnih oblik dela, kot je ženski forum, mladi forum, gospodarski forum, ipd.
Občani, ki želijo sodelovati v strankinem programu, se lahko oglasijo vsak ponedeljek od 10.-12. ure na sedežu stranke na ljubljanski 70, Domžale.
KRISTINA BRODNIK
VABILO
Moški pevski zbor Radomlje z zborovodjem Vinkom Jag-rom vabi nove pevce iz bližnje in daljne okolice, da se mu pridružijo, in to pod geslom, da so pevci dobri ljudje, ki dalj časa ostanejo duhovno mladi. Vaje so ob torkih ob 20. uri v Kodrovi dvorani kulturnega doma v Radomljah.
Pridite, veseli vas bomo
Dekliška pevska skupina
SIRENE
iz Homca vabi v svojo družbo dekleta in žene iz bližnje in daljne okolice, ki rade prepevajo in se zabavajo.
Za vse informacije lahko pokličete na telefon ^727-814 (Petra Grkman) ali 727-287 (luira Capuder).
O prometu na tel. liniji 080 20 20
Če vas zanima kaj v zvezi s prometom, vas Ministrstvo za promet in zveze vabi, da pokličete brezplačno tel. linijo 080 20 20, kije odprta ob torkih od 10. do 11. ure in ob četrtkih od 15. do 16. ure.
pisma bralcev
»Skropucalo pa tako...«
Prispevek o problematiki Bukovčevc ccslc na Viru sem Uredniškemu odboru poslal Že 21.9. 1999 in hkrati v vednosti županji, vendar se stanje ni uredilo. V drugem delu članka sem sc obrnil tudi na delo prejšnjega uredništva in sc z njihovim načinom dela nisem strinjal, Članek ni bil objavljen niti vrnjen, kot sem zahteval. Po sklepu sedanjega Uredniškega odbora sem prvotni Članek skrajšal.
Jeseni leta 1997 seje Občina Domžale ob asistiranju predsednik KS Vir mag. Milana Pir-mana in podpredsednika Sveta g. Alojza PifJU ta lotila gradnje kolesarske steze v Širini 1,5 m in hodnika za pešce v Širini 1,20 m na desni strani Bukovčevc ceste na Viru. Projektant hodnika za pešce in kolesarske steze po preučitvi stanja na terenu ugotavlja v tehničnem poročilu, daje gradnja pločnika možna in da ni tehničnih ovir, saj so vse stalne ograje odmaknjene od asfaltnega cestišča najmanj 2,70 m. Kakšno skrpucalo sc jc rodilo iz tega, bom skušal pojasniti v nadaljnjem pisanju.
Kolesarske steza in hodnik se pričneta na severni meji spomenika NOB, ne pa na začetku ceste, kol je predvideno v projektu. Ko skozi križišče proti spomeniku NOB prenesete kolo na rami ali pa na obeh rokah, ga postavite na kolesarsko stezo in ga junaško zajasete in se veseli odpeljete. Toda vaše veselje jc kratkotrajno, dolgo samo dve privatni parceli, kajti že na
Uredništvo obvešča
naslednja, 10. številka SLAMNIKA bo izšla 21. oktobra 1999, zato, spoštovani dopisniki in dopisnice, vaše prispevke pričakujemo do 15. okrobra 1999. Veseli bomo, če bodo članki kratki, v tipkopisu in s fotografijami, ki jih na željo tudi vrnemo.
K sodelovanju vabimo tudi oglaševalce, ki lahko pokličejo 714-599.
Lep september!
Naročam časopis SLAMNIK, ki mi ga pošiljate na naslov:
ime in priimek:......................................................................
naslov:....................................................................................
Naročnino! 180 SIT za posamezno številko) in poštnino bom poravnal po prejemu položnice!
Naročilnico pošljite na naslov: SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE
Opravičilo
Stegnjeni kozolec nekdanje večje kmetije... Tak je bil začetek podpisa k spodnji sliki, kije bila objavljena v mojem članku v julijskem Slamniku. Kot avtor članka in podpisa sem želel prikazati enega izmed verjetno stotih kozolcev na Domžalskem, Mengeškem in Kamniškem. Take kozolec so nekdanje kmetije uporabljale od pomladi do zime, in to za različne detelje, seno, ječmen rž, pšenico, oves, fižol, otavo, prosenico, ajdo, koruzo in koruznico, nazadnje pa še za korcnovec in repnik. Velikokrat jc v kozolcih primanjkovalo prostora. Danes večina teh kozolcev sameva, saj je način kmetovanja in pridelovanja krme ter krmljenja živine sodoben; predvsem pa ni časa in delovnih moči na ročno skladanje v kozolce. Prav zato je bil omenjeni kozolec opisan po značaju in načinu uporabe, ki se nanaša na nekdanjo kmetijo. Lastnik tega koz.olca je prejšnjemu uredniku Slamnika izjavil, da navedbe v podpisu niso resnične, ker da ga delno še uporablja. Zato se mu, čeprav neimenovanemu, opravičujem.
FRANCE CERAR
tretji parceli sc pločnik ZOŽI i/, prvotne Širine na vsega 1,60 m, Zaleteli sc boste v živo mejo ali pa za njo nasajen krompir.
No, da ne bom dolgovezil. Ugotavljam, da so v bivšem totalitarnem režimu s svojimi inšpekcijskimi službami poskrbeli, da so vse betonske ograje <xl asfaltnega cestišča odmaknjene tako, da je oslal prostor /a hodnik za pele« in kolesarsko stezo v celo dolžini neokrnjen. Ker pa prostor med ograjo in asfaltno cesto ni služil ničemur, so si ga posamezni lastniki parcel oh cesli pričeli počasi prilaščali ita tem prostora zasajati Žive meje. Sedanja demokratična oblast pa jc s svojimi uslužbenci poskrbela, da sc ta svet občini odtuji, privatniki pa prilastc. Tako imamo danes ob hodniku za pešce in kole ai 'ki stezi skoraj toliko širin, kot je privatnili
parcel ob cesti.
Črta, ki naj bi ločila pločnik na kolesarsko stezo in hodnik za pešce, pa Še do danes ni narejena, verjetno zaradi lega ne. ker listi, ki hi jo /nai začrtati, bi moral hiti pravi čarodej, i c bi kolesarsko ste/o odmerili na predvideno širino 1,50 m, bi ponekod kjer je skupna širina pločnika samo 1,60 m, ostalo samo Še 10 cm hodnika za pešce, ta širina pa zadostuje le za kakega polža.
Ker pločnik tako kot jc, nc more služil i svojemu namenu, predlagam in zahtevam, da občina sen ivi kcmisijo iz gradbenih in prometnih strokovnjakov, ki naj zadevo pogledajo in urede tako, da bo objekt lahko služil temu. Čemur jc bil namenjen. Stroške predelave in poprav] la objekta pa hi naprtil tistim občinskim uslužbencem, ki so po svoji funkciji odgovorni /a strokovno in tehnično pravilno izvedbo objekta, pa zaradi ležernosti in neodgovornega ponašanja tega niso storili.
I .ep pozdrav
PAVEL GROS, VIR
»Iniciativni odbor proti predlagani trasi glavne ceste
Mnogi ste nam ustno, mnogi pa ste nas po-
klicali pO telefonu m nekateri Me nam pisno i/ ražali svojo podporo v naših prizadevanjih /a ohranitev in zaščito čudovitega in bogatega področja Mlake, Blata, Čcseniških in Prcvoj-skih gmajn pred nepotrebnim in tudi nepremišljenim posegom v naše enkratno naravno bogastvo. Mnogi ste se pritoževali, ker nismo dali našega naslova ali vsaj telefona, tO vam danes tudi posredujemo na koncu lega članka. Ker se ne moremo vsem pisno ali ustno zahvalili, izkoriščamo tO priložnost in sc vam iskreno t& hvaljujemo za vaše podpore in predloge.
Zanimiv skupen imenovalec klicev, pisem in ustnih mnenj je bil. da resnično ni potrebna Še ena glavna cesta poleg nove avtoceste in Žc obstoječe glavne cette, katera bo prevzela osla nek prometa, ki bo OStal in ne bo potekal po novi avtocesti, l/.ra/.i podjetnikov in ljudi s poslovnim posluhom so izražali zaskrbljenost, ker se bodo mnoge potencialne stranke vozile po drugih poteh in naše poslovne aktivnosti bodo usmerjene v pridobivanje izgubljenih strank. Znani so problemi mest in krajev, ko so dobili obvoznice. Postali so zares mirni in brez pro meta tako cestnega, poslovnega kot tudi kulturnega. Zato jc potrebno počakati, da bo zgrajena avtocesta in hitro nam bo znano, kje smo, Strinjamo sc tudi v tem, da jc potrebno obstoječo cestno DOVezavO tako dopolniti, da bo čim imij propustna j>ri novih prometnih povezavah. Prav tako mnogi trdijo, da bomo plačali prevelik davek za to medregijsko cestno povezavo po predlagani trasi. Preveč ho Dob in okolica plačal za take cestne povezave, saj ne bo imel naravnega okolja Že tako smo izgubili južni del Ireh čudovitih rednih biotopov in dobsko tipi-ko, katere so hodili občudovati in raziskovati celo ameriški strokovnjaki. S predlagano cesto tako izgubimo severna področja Doha z bogato naravno dediščino in živeli bomo v pustih krajih brez lepot, po katerih smo znani tudi prek naših meja.
Industrijska cona in razstavišče pa sodila v področje kjei so /e sik is; i mnogih poslovnih poti, kot pa so to na predlaganem prostoru Čudovitih močvar. travnikov, njiv in potokov. Pre več nas hi stal la projekt, tako same priprave, urejanje terena in nove komunalne ureditve pa do uničenja našega zaščitnega in čudovitega naravnega področja.
Na koncu še obljubljeni naslov in telefon:
»Iniciativni odbor«, Turnšc 5, 123.1 DOB
Tel/fax:061 722 244
4
V iniciativnem odboru smo prepričani, da odgovornim ni lahko oh laki veliki odločitvi.
kot jc gradnja nove glavne ceste, in obrtne co
ne, Prepričani smo, da bodo prisluhnili našim razlogom, predlogom in pomislekom, saj Itonč no vsi želimo živeli v lepi in urejeni občini.
PEREGRIN STEGNAR
Hvala za prijaznost
Ko mi je mami pred kratkim v Alpini Domžale kupovala rolerje, ji je pri tem z nasveti in dobro voljo veliko pomagala prijazna prodajalki. Nakupu je naslednji dan sledilo ročno napisano pisemce, v katerem je pisalo, da nas čaka v prodajalni še nagrada - rezervna koleščka,
HVALA!
TOMAŽ
T« AIMII
PRODAJA IN ODKUP VOZU
Tovarniška 6, Radomlje ©061 727 705,041 647 510
SLAMNIK - sej
stran
POHVALIMO, OPOZORIMO, SVETUJEMO, VABIMO
^SH* Povabil°
Centra za mlade
CENTER ZA MLADE odpira svoja vrata mladim tž občine Domžale že četrto sezono. Vabimo vse. ki sle radi v dobri družbi in bi se radi mi . mogredc še česa naučili, da se nam pridružile. Dobrodošli bosle vsi, ki sle stari med X. in 26. letom.
Najprej vabimo k vpisu v dejavnosti, ki so pri nas že tradicionalne. Te so naslednje:
• LIKOVNA DELAVNICA (Estela Podgoršek, prof.), vsako drugo sredo 18.-19.30.
• ANGLEŠKA KONVERZACIJA (dr. Peter Weil), vsak četrtek, IK,-19.30.
• SKUPINA ZA VZAJEMNO POMOČ - za odvisnike (Lili Jazbec, prof.), pon., 20.00.-21.30.
• SKUPINA ZA VZAJEMNO POMOČ - za sorodnike odvisnikov in drugih, ki bi radi delili skrbi in izkušnje, vsak tor., 2O.00V21.3O.
Napovedujemo:
• Študijsko potovanje v Rim - 22.-30. 10. 1999
• »Vesele počitnice« - 25.-29. 10. 1999
• Izobraževanje z.a prostovoljec - animatorje
• »O sebi odločam jaz, nc droga«
- preventivni projekt z.a učence 7. in 8. razredov OŠ
• Projekt: »Vodni detektiv«
• Tehnike učenja za osnovnošolce
• Mednarodno sodelovanje s Španci
• Potopisna predavanja študentov
• Projekt: »Iskanje zaklada«
• Delavnice za pedagoške delavce
• »Jesenske besede ...» izid pesniške zbirke in pesniškega večera (nov.) mladih pesnikov in likovnih umetnikov
• Sodelovanje z. mladimi iz Škofje I,oke
• Tehnike učenja za srednješolce •Odprli programi (čakamo na vaso idejo)
Če smo v vas prebudili zanimanje, smo dosegljivi na tel. 715-105 in 726-6(X), c-mail:cz.m(»siol.net. Oglasite sc lahko vsak dan med 7.30 in 15.30, v sredah pa do 18. ure. Vabljeni ste tudi vsi, ki lahko mladim ponudile svoja znanja, spretnosti, dobro voljo, svoj prosti čas ... ne glede na vašo starost. Pri nas je več kot petnajst prostovoljcev, ki bomo radi sprejeli nove kolege.
Programska knjižica je na voljo v našem centru, v Knjižnici Domžale. Mladinski knjigi in Kulturnem domu F. Bcmika.
V Slamniku vtis bomo o dejavnostih obširneje obveščali, tako da sc nam boste lahko pridružili tudi med letom.
POZOR!!!
Opozarjamo vas na novo tel. št.: 726-600.
Cesta Dobovlje-Zeje: res nikogaršnja skrb ...?
Vas Dobovlje v krajevni skupnosti Ihan je z nekaj hišami in vikendi morda res eden najmanjših in najbolj odmaknjenih krajev v naši občini, a tamkajšnji prebivalci imajo prav tako svoje probleme, za katere bi morala imeti oblast še več posluha.
Po besedah domačina Staneta Cerarja je še posebej v nemilosti makadamska povezava med Dobovljami in bližnjo vasjo Žeje. Cesta v dolžini slabih dveh kilometrov služi predvsem domačinom, ko sc odločajo za pot proti krajem v območju KS Dob, lastnikom zemljišč ob kmetovanju ter številnim tudi kot pomembna bližnjica med Žejami in Ihanom. V bližini Dobovelj je tudi znano spominsko obeležje na Oklcm.
Vendar je ta cesta v zelo slabem stanju, kar pa se z vsakim neurjem, ki jih v teh mesecih ni tnalo, še poslabšuje. Namreč do leta 1990 je cesto vzdrževalo Gozdno gospodarstvo, potem pa seje zaradi poznanih sprememb v tej družbi to prenehalo. Za tretjinski ihanski del je doma-
ča krajevna skupnost še prispevala pesek, KS Dob pa za svoj del nazadnje leta 1995. Ob zadnjem sprejemanju cest pod občinski komunalni nadzor in vzdrževanje je bila kljub posredovanju domačinov ta cesta izvržena. Bila naj bi kategorizirana le kot gozdna pot, kar je vsekakor sporno glede na uporabnike ceste in na dejstvo, daje cesta sicer povezava med kraji v naši občini. To zadnje bi se še bolj pokazalo ob ustreznem vzdrževanju ali celo asfaltiranju te ceste. Za to je projekt resda že v izdelavi, za vse nadaljnje postopke do končne ureditve pa odgovornim primanjkuje tako zanimanja kot volje do finančnega sodelovanja - razen domačinom seveda.
Tako družini Staneta Cerarja zadnja leta ne preostane drugega, kot da sami v številnih delovnih urah in ob pomoči traktorjev, to cesto za silo popravljajo in krpajo. Posebne težave pomeni odsek, ki poteka pod izlivom odtočnega kanala s ceste Dob-Sv. Trojica. Ob nalivih pritečejo ogromne količine vode s celotnega žejskega hriba in se skozi en samcat kanal izlivajo prav na omenjeno problematično cesto. Kakšne so posledice, si lahko vsak sam predstavlja. Sam ob ogledu sem se lahko prepričal, daje cesta za vožnjo z. osebnim avtomobilom izredno težavna, sanacija cestišča pa trenutno nemogoča, saj ni nadomestila za pesek, ki gaje voda raznesla po bližnjem gozdu.
Omenjeni gospod Cerar je osebno tudi kot član sveta v KS Ihan večkrat predstavil te težave tako v domači krajevni skupnosti kot v KS Dob, gospe županji in občinskemu komunalnemu nadzorniku, a je doslej naletel na bolj gluha ušesa.
Novo šolsko leto se je že pričelo in Stane bo svojo hčerko Veroniko tako kot vedno doslej vsako šolsko jutro odpeljal po »gozdni poti« do Žej, kjer bo nato prestopila na šolski avtobus za OŠ Dob. Kljub vsem opisanim težavam je to še vedno boljše kot pa daljša vožnja do Ihana ter v poznejših letih še obiskovanje višjih razredov osnovne šole v Domžalah. Vsi pa moramo upati, da bo takih otrok v Dobovljah, sicer demografsko ogroženem področju, v prihodnosti še nekaj.
tekst&foto ROK RAVNIKAR
Opozarjamo
Trava in živa meja
Središče Doba bi bilo lahko lepše urejeno, čje bi lastnik zemljišča v križišču Kidričeve in Župančičeve ulice vsaj kdaj pa kdaj pokosil travo.
Na fotografiji A. K. je sicer eno manj prometnih križišč v našem mestu, vendar zato nič manj nevarno, kot vsa druga. Znak STOP v križišču Vegove ulice in Ljubljanske ceste, skrit v grmovju, zanesljivo ne opravlja svoje naloge. Do kdaj še? V. V.
Opis posameznih, ohranitve vrednih zgodovinskih objektov v Domžalah.
V članku Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Dom-zalc-Kamnik, ki gaje objavil časopis Slamnik št. 3 dne 26.3.1999, smo nakazali dolžnost Domžal, da opiše svojo bogato kulturno in naravno dediščino. Iz centra današnjih Domžal, prav iz domžalske občine, bomo krenili po najznačilnejših poteh. Danes I........šli proti prazgodovinskim Domžalam na vzhodu.
Prvi objekt zgodovinske vrednosti, ki
mora ostati Domžalam ohranjen, je prav stavba domžalske občine ... Ta velika stavba, imenovana »ta nova fabrika«, je bila sezidana leta IH74 v Spodnjih Domžalah, hiša it, 30 na takratni vilanevi njivi. »Posta
vili sojo Pavel Mcllitzer, Andrej Klcinlct-cher, Simon Blasnig in drugi. Sprva so jo nameravali sezidali v Studi na Vavlarjcveni zemljišču hiša št. 9, ker je Pavel Mcllitzer žc imel v Studi št. 5 svojo tovarno. A jim jc hil svet predrag. Ustanovili so si tvrdko pod imenom »J. Mcllitzer, Klcinlcrchcrct 00«, Vse te firme obstoje Sc danes«. Tako piše verodostojno naš župnik Franc Bcrnik, v svoji zgodovini. Domžalska občina predstavlja šc cn, za Slovence zelo dragocen doka/. Sezidal jo je isti Pavel Mcllitzer, kije
že pred letom 1866 leta 1857 kupil Pipano vo hišo v .Studi, hiša št. 5, jo podrl in ondi ■ezidal pivo tovarno slamnikov, Pavlcto-vo... Leta 1858 seje poročil z. domačinko Marijo Col man iz Sinile it 14, To je (loka/, da so Tirolei sodelovali /. Domžalami le pred letom 1866, ko »seje izvršil glavni dohod Tirolcev v Domžale, po vojni Avstrije
z Italijo, zaradi kalere je Avstrija izgubila Uimbardijo«. Zato bi bila dolžnost domžal ske občine, da ohrani lepi grob družine Mcllitzer na starem domžalskem pokopališču. Tako odlični domžalski župnik povsem nedvoumno kaže. da sc jc povezava Tirolcev in Domžalčanov realizirala preko beneškega, (nekdaj južnolirolskega) mesta Mrostika, kjer so Tirolei žc imeli svojo slamnikarsko industirjo, Domžalčani pa so imeli svojo, slovensko preko Jaučigaja. I ,o-
garja, Markti/iea. Cerarja in Ravnikarja.
Prestopimo i jubljansko cesto od občine do lepo obnovljene Napredkove palače (Me-narlove hiše). Najprej naletimo na nekdanjo
tirolsko šolo, danes je lepo vzdrževana, z le pitni lokali v pritličju. Ker sloji nasproti nek danjega Pavhjevega poslopja v Zg, Domža
lah, h. št. 2, na zahodni strani ljubljanske eeslc, lahko sklepamo, daje to zemljišče kupil Janez Kurzlhaler in ga odstopil za grad njo tirolske šole. Bernik piše v svoji zgodovini: »Janez Kurzthalcr, ki jc ludi moral iz Maroslikc na Laškem, jc s svojim bratom Alojzom kupil takratno Pavlijcvo poslopje v Zg. Domžalah, h. št. 2 inje leta 1869 sezidal ondi slamnikarsko tovarno, (nazadnje Alko) ter ustanovil lastno tvrdko pod imenom »Braljc Kurzlhaler«... Malo scvemeje, na istem kompleksa, je omenjena firma teta 1903 postavila Kurzthalcrjcvo vilo, ki sojo prav tc
dni vzorno obnovili. Tako so vse te tri slavite, tako vila kot Tirolska šola m pa stara knjižnica zgrajene v beneškem slogu in so jih zgradili beneški zidarji i/ Maroslikc. Tirolska šola je poleg lega velika promocija dom
žalskega župnika Bcmika. V njej je vseskozi učil verouk in iz njegove lote so nekateri postali kasneje duhovniki in celo škofje. Učil je tudi. da mora vladati sodelovanje in ljubezen med Tirolei in Domžalčani. V vrtu pri Tirolski šoli in pri Kurzthalerjcvi vili stojita tudi dva spomenika iz težkih časov skivcn-ske zgodovine, iz druge svetovne vojne. Tudi la dva spomenika sta žc postala kullurna dediščina Domžal in morata, poleg žc omenjenih treh stavb, ostati v vsej svoji lepoti na svojih sedanjih mestih. Mimo zgradbe socialnega zavarovanja, ki sloji severno od Kur/ llialei■-Mitjheničeve vile. prečkamo I jtihljan sko cesto na zahodni strani Naprctlkovc Veleblagovnice in smo na Cesti Matije Tomca. i I stavimo se pred hišo ši. 3, Reržnovo. Ta hiša jc bila /grajena kol nadoiiicsln.i gradnje za prejšnjo Flerinovo hišo na mestu, kjer je se daj stavba Socialnega zavarovanja. Postavljena jc bila po urbanističnem načrtu univerzitetnega profesorja, dipl. ing. Slajmcrja, ki jc ohranjal prejšnji potek te. nekdanje Bistriške ceste, severni breg terciarnih Domžal. Da jc tekla la eesla. sedaj imenovana Matije Tomca. prej bolj severno, se vidi prav pred hišo št. 3.
Pridemo do kompleksa Povževc domačije Ta in južnejša Roparjeva domačija so zavzemale celotno dolžino med današnjo Slamnikarsko in Ljubljansko cesto. Tu bomo opisali veliko domžalsko prvenstvo, gradnjo Povževc koče. Obcnvaldcrhiitte na višini 2976 metrov, ki jo pozna cela Evropa, nastala naje na podlagi sodelovanja med Tirolei in Domžalčani...
Po novi cesti, Miklošičevi, pridemo do Bistrice in preko novozgrajene hrvi, prej je hil tu most pri Mostnarju, do sekundarnih Domžal iz. bruDftSte dobe. Ta pot je ponos Domžal. Tc Domžale so bile tam. kjer jc danes začetek Irim steze Pod Šumhcrkom.
Lastnik hiše »Pot pod hribom 12. Jože Kcršič, je v svoji skromnosti ohranil Domžalam prvotno domžalsko hišo majhnega tlorisa, sicer jo je lepo opremil. Ta stavba tvori prehod iz nekdanjih bivališč v bližnji podzemski jami do prvih domžalskih lesenih stavb ... Mimo »Bvatka«, kjer izvira arteški studence, pridemo preko hriba Šumberk v primame, kamenodobne Domžale, kjer so najznamenitejše, antropogene terase na vzhodni in južni strani Kinološkega drušlva Domžale ... Tu jc šc en večji arteški studenec kol pri Blatku.
Nazaj grede ae sc enkrat ustavimo na i« vi pri Mostnarju ... Prjgleimonizvodno v stro gi Kamniške Bistrice ležeče skale. Te skale so bile tu žc pred letom 18(X) in so tvorile jez za »žagano v<xlo«, ki jc poganjala žago venc-cianko na lokaciji današnjega Tchnikuma ... Omenjene skale Zajet pa so iz porušene hro-nastodohne podzemske jame pri Blatku.
Predsednik komisije
JOŽE OBERWALDER dipl. inž.
S pomočjo bralcev do novih razglednic
V zadnjih nekaj letih je kar nekaj naših društev in tudi krajevnih skup nosit izdalo razglednice z motivi s svojih območij. Vsake posebej smo bili veseli, saj omogočajo, da tudi drugi spoznajo posamezne dele občine:
Komisija za turizem Občine Domžale v skladu s sprejetim programom dela načrtuje v letošnjem oz. prihodnjem letu izdajo serije RAZGLEDNIC z motivi iz Občine Domžale. Ugotavljamo namreč, da je to ena izmed večjih pomanjkljivosti naše tu ristične ponudbe.
K sodelovanju vabimo tudi bralce SLAMNIKA, naj nam posredujejo svoje predloge, katere motive hi uvrstili na omenjeno serijo razglednic. Najboljše motive bomo opisali oz. objavili v našem časopisu, predlagatelji pa lahko pričakujejo tudi knjižno nagrado.
Vaše predloge in pobude v 1 rcdiiištvii SLAMNIKA pričakujemo DO KONCA OKTOBRA 1999.
Komisija za turizem
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER
IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278
IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME
. SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
— ekonomskokomercialna šola (V. stopnja)
— trgovska šola (IV. stopnja)
— usposabljanje računovodij V/1 (400 ur)
— gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st. (dokvalifikacija in prekvalifikacija)
PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• TUJI JEZIKI:
— nemščina in angleščina po programu College PANTEON
• RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
— Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97...
— Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom
• USPOSABLJANJE ZA DELO
— EX SEMINAR — protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
— seminar: računovodstvo malih podjetij
— seminar za vodenje poslovnih knjig s.p.
— varstvo pri delu in požarno varstvo
— seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
— tečaj strojepisja
— tečaj skladiščnega poslovanja
— tečaj za voznike viličarjev
— tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
— tečaj šivanja in krojenja
— kuharski tečaj
• OTROŠKI PROGRAMI:
— jezikovni
— računalniški
• TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o. (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278.
Pohvalno!
Da bi nas bolje
poznali
V zadnjih dneh avgusta sta izšli kar dve zloženki, katerih namen je predstavitev turistične ponudbe. Najprej je to zloženka RADOML J L Z OKOLI ( O, ki jo je za Turistično društvo Radomlje pripravil Igor Kuzmič, njegov predsednik, oblikoval pa Božo Stupica. V njej nam predstavljajo posamezna naselja s turističnimi znamenitostmi, precejšen del živobar-vnega prospekta pa je namenjen tudi gostinski in drugi ponudbi tega območja.
Svoj prospekt pa so izdali tudi Kebrovi iz Domžal. V njem predstavljajo več kot 2(X)-letno tradicijo GOSTILNE m PENZIONA KEBKR (Domžale. Ljubljanska 112), turisti in drugi pa se bodo kar v štirih jezikih seznanili z njihovo pestro ponudbo.
Pripravljavcem obeh prospektov iskrene čestitke! Napovedujemo pa žc dve novi zloženki, in sicer se v okviru Komisije z.a turizem Občine Domžale pripravljajo celovit pregled prenočitvenih zmogljivosti v naši občini, Obrtna zbornica Domžale pa pripravlja pregled gostinske ponudbe.
_o. u.
Ne prezrite Nagrade za bralce
SLAMNIKA
V današnji nagradni igri sodeluje GOSTILNA KLBLK DOM ŽALI . ki bo enega izmed naših bralcev nagradila z gostinsko uslugo, še petim izžrebanim bralcem in bralkam, ki nam bodo do 30. septembra 1999 rta naslov SLAMNIK. Domžale. Ljubljan-
	KULT		stran 1 O
KNJIŽNICA DOMŽALE prijazno vabi v ČUDOVITI SVET PRAVU I C!
ZA VSE NADOBUDNE IN DOMIŠLJIJE ŽELJNE MALČKE
Simpatična pravljičarka BABICA Ema Novak sc bo vsak ponedeljek v mesecu oktobru bori ia /. namišljenimi pravljičnimi junaki.
Njeno edino orožje bo prijazna, topla beseda, ki vam bo pričarala ta skrivnostni svet pravljice.
Bi bili v najbolj napetih trenutkih boja med dobrim in zlim radi z njo?
Seveda!!!
Naše prvo srečanje bo 4. oktobra ob 17.04).
Vstop prost! Omejitev: samo starostna - priporoča se vsem otrokom od četrtega do vključno 99 leta.
Ne zamudite!
• • •
Knjižnica Domžale vabi k vpisu v
Miškin vrtiček
Ta oblika ustvarjalnega druženja otrok bo potekala v osmih srečanjih, in sicer enkrat tedensko, otrokom pa ponujamo različne dejavnosti:
- pripovedovanje pravljic
- pelje pesmic in igranje na raz-lične inštrumente
- igranje z. lutkami
- risanje, slikanje, tiskanje
Vrtiček se bo pričel v četrtek, 14. 10. 1999.
Prva skupina, ki je namenjena otrokom od tretjega do četrtega leta starosti, bo imela pričetek ob 16.30 iir bo trajala petdeset minut.
Druga skupina je namenjena otrokom od četrtega leta dalje, srečanja bodo trajala uro in pol s pričetkom ob 17.30.
Vpis poteka na mladinskem oddelku do zasedbe prostih mest.
Informacije po telefonu 721-204
PRAVLJIČNE
URICE
V KNJIŽNICI
DOMŽALE
PRAVLJICE
Pravljice so vse resnične, dobra vila in zli dub. in princeske več kot mičtie. velikani, sedem muh.
V pravljicah stoje gradovi, kralj, kraljica v njih žive, kakšen vitez, zmaj, strahovi, srečen konec - to se ve. Novica Novakovič
V čudežni svet pravljic se bodo otroci od 4. leta dalje lahko podali vsak torek in sredo ob 17. uri. Pravljice bodo potekale od oktobra do maja. med princeske, vile. velikane in zmaje pa vas bosta popeljala pravljičarja Nina in Franci. Skupini bosta stalni in številčno omejeni, zalo jc otroke potrebno vpisati v to obliko knjižne vzgoje. Vpis bo potekal do zasedbe prostih mest.
Dvanajsta glasba treh dežel
Na Studencu smo se zbrali
»Bogat je človek, ki zna lepoto najti v majhnem kamenčku in za srečo ne potrebuje rudnik diamantov. Vsakemu rednemu obiskovalcu ali ustvarjalcu prireditev Glasbe treh dežel je torej nekaj samoumevnega, saj zna uživati ob mnogoterih raznolikostih glasbenega repertoarja nastopajoči izvajalcev«, so v povabilo na dvanajsto GLASBO TREH DEŽEL, ki jo je tudi letos režiral Alojz Stražar, zapisali organizatorji Kulturno društvo Miran Jarc; ta v letošnjem letu praznuje zlati jubilej.
Prireditev, ki jo je snemala tudi TV SLovenija, sta vodila Ivana Šundov ter Janez Dolinar, začela pa Gianni Rijavec in Danilo Čadež z najbolj znano melodijo Glasbe treh dežel Na Studencu smo se zbrali. Po uvodni dobrodošlici domžalske županje Cvete Zalokar Oražem, ki je obudila spomine na nekatere najpomembnejše dogodke letošnjega leta, je več kot tisoč obiskovalcem v Poletnem gledališču na Studencu spregovoril g. Jože Jeraj, generalni konzul v Celovcu. Poudaril je pomembnost povezanosti matične domovine s Koroškimi Slovenci. Pohvalil jc delo 50 slovenskih kulturnih društev na Koroškem in izrazil željo, da bi se tovrstno tradicionalno sodelovanje nadaljevalo in tudi v prihodnje izražalo moč in toplino slovenstva, ki osrečuje tako Slovence v matični domovini kot onstran nje.
»Za drage naše vse prijatelje, beneške pesmi naj zvene,« so zapeli Beneški fantje Edija Bu-
kovca, za katerimi je že vč kot 11.000 nastopov in 45 let skupnega sodelovanja. Za njimi so o Mojcej in pesem Pojdem v Rute zapeli pevci Mešanega pevskega zbora Valentin Poljanšek; pod vodstvom Boža Hartmana prepevajo slovensko pesem na Koroškem že več kot dvajset let. Sproščen in očarljiv je bil nastop Romane Kranjčar in otroškega zbora Glabcne šole Domžale, po katerem seje na Studencu s pesmijo o večni ljubezni prvič predstavila Karmen Stavec. Ob zvokih strun Hansa Bergerja iz Nemčije smo se sprehodili po bavarskih hribih in nato uživali ob Pesmi sužnjev v interpretaciji Ivana Hudnika in Domžalskega komornega zbora. Nastop tria Storžič in Folklorne skupine iz. Predvora sta bila dokaz, da organizatorji v GLASBO TREH DEŽEL vedno vključijo delček naše tradicije in kulturne dediščine. Pusti času čas sta zapela Gianni Rijavec in Vladimir Čadcž, mi pa smo se prepustili zvokom Stare polke, s ka-
tero so sc predstavili Šentjurski muzikantje. In če so nas oni popeljali v preteklost, nas je Kvintet Alojza Kranjčana z digitalnim dežjem in letom 2202 popeljal v prihodnost, pa tudi do krajšega odmora, po katerem smo najprej zaploskali Alpskemu kvintetu, ki je navdušil zlasti z venčkom uspešnic. Taka sem je zapela Alenka Godec, nato pa je iz Trsta prvič s svojim triom prinesel mladostno razigranost Denis Novato. Pred nastopom Gašperjev, katerih predhodnik Ansambel Avsenik so pot v Evropo našli žc pred desetletji in so letošnjo prireditev zaključili s tradicionalno Avscnikovo Na Golici, so naše dlani ogreli Ba-uerebrass Orkestra iz. Avstrije ter vedno bolj priljubljena Helena Blagne Zaman.
Tudi za letošnjo GLASBO TREH DEŽEL lahko zapišemo, da jc uspela, da sojo obiskovalci, ki so povsem napolnili Poletno gledališče Studenec, lepo sprejeli in bodo najbrž težko čakali naslednjo - trinajsto po vrsti. Dotedaj pa srečno, in šc enkrat iskrene čestitke vsem generacijam Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, saj je GLASBA TREH DEŽEL eden izmed najsvetlejših biserov v petdesetletni zgodovini tega uspešnega društva.
V. v.
Premiera in še štiri dobro obiskane gledališke predstave
Krog s kredo
Vsakoletna premiera Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan je vselej težko pričakovan in za vse ljubitelje gledaliških predstav pomemben dogodek. Tudi letos je bilo tako, koje 30. julija 1999 več kot 50 nastopajočih premični« uprizoril« KROG S KREDO, dram« p« stari kitajski igri. Skrlmo pripravljen« predstavo je režiral Alojz Stražar, asistent režije in vodja predstave pa je bil France Stražar. Obiskovalce je že ob vstopu v Poletno gledališče Studenec očarala čudovita scena (Jože Napotnik in Darko Stupica). Po Kitajski je »dišal« tudi zrak, kot pravi Kitajci in Kitajke pa so se oh pomoči kostumografinje Nade Slatnar, maskerji Saša Veneta in frizerke Darinke Lctnar predstavili nastopajoči, ki so bili ob koncu vseh petih predstav deležni iskrenih pohval in glasnega ploskanja. K uspešnosti letošnje predstave, ki jo lahko v nekaterih elementih primerjamo s predstavami pravih profesionalnih gledališč, so poleg igralcev in že imenovanih sodelavcev prispevati tudi koreograf Ivo Kosi, Dominik Krt, ki je prispeval glasbo, Mavrici, j Grošelj, Janez I ukinaii in Marjan Jančar so skrbeli za luč ter inspicientka Marta Majdič in šepetalka Mojca Burja.
Zgodbo jc v gledališkem listu povzela Cvetka Šeruga Prek, ki je opravila tudi lektorsko delo in zapisala, da je središčni motiv v tej igri modra in pravična sodba o tem, kdo je otrokova prava mati. Zgodba je znana že iz časov kralja Salomona in dokazuje, da je prvinska materina ljubezen do otroka najbolj prvobitna, ahistorična, z.a vse večne čase in vsa okolja veljavna vsemogočna sila, ki v življenju premaga vse ovire, spletke in zlagane juridične zakone. Krog kot temeljni simbol se. v predstavi pojavi v treh prelomnih trenutkih in ob koncu kot simbol povezanosti zaljubljenih združi glavna junaka Haitang in princa Paa. Gledalci smo bili deležni veliko čustvenih utrinkov in pesmi, lepih misli o ljubezni, ki so bogatile in zaokrožile dogajanja na odru. Igralci so vsak zase ustvarili vlogo, ki jc zaokrožila zgodbo o družini Cang, kjer zaradi socialnih težav mati (Ivanka Mlakar) kljub sinovemu nasprotovanju (Robi Zaviršek) proda hčerko Haitang (Tadeja Capuder) v čajnico zvodnika Tonga (Stane Masclj), kjer spoznamo tudi tri plesalke (Mo-nika Jcrctina, Eva Majdič, Nataša Peterka). Haitang se v skladu s tradicijo podreja staršem in uboga materino voljo ter vdano sprejme svojo usodo tudi po
možitvi z mandarinom (Rajko Majdič). Vmes spoznamo šc njenega brata (Roni Zaviršek) in princa Paa (Matej Kotnik), ki mu kljub globoki zaljubljenosti trenutne socialne razmere nc omogočajo, da bi Haitang rešil pred zlo usodo in naklepi mandarinove prve žene (Brigita Hrovat) in njenim ljubimcem, tajnikom na sodišču (Franci Prelovšek). Zadnja dva umorita mandarina in za umor obtožita Haitang, njenega sina (Aljaž Rodc) pa skušata razglasiti za otroka prve žene, kar naj bi jima omogočilo, da prideta do premoŽenja. Sledi pogled v skorumpira-no kitajsko sodstvo, katerega glav-
ni predstavnik jc višji Sodnik
Ču-Ču (Jože Lončar) in sodni proces z. ncprcpričljivmi pričami (Anita Prašnikar, Andrej Hribar in Rok Pirnat) ter obsodba Hiiilag in njenega brata, ki ju v zadnjem hipu reši smrt starega cesarja in imenovanje princa Paa za novega cesarja. Zadnje dejanje se odvija na razkošnem cesarskem dvoru, v ospredju je krog. v katerem jc -dete. ki ga novi cesar po Salomonovi sodbi prisodi pravi materi, ki bi se ga raje odrekla, kol pa mu povzročila poškodbe. S pravično oprostilno sodbo, jezo nad sodstvom in spoznanjem, daje otrokov oče princ Pao, ki
bo poskrbel za Haitang in da
ljubcz.cn ni vse le spravila na dan, temveč da vžiga soncu žar, razbesni vihar, ustavi smrtno pot in je pravzaprav povsod, se predstava koča. Od nastopajočih igralcev omenimo še: pesni ka Primoža Krta, kurirja Igorja Horvata, strežnico Mari Vilar, policista Rajka Cvetka in Matjaža Bizilja, cesarska svetnika Staneta Cerarja in Slavka Hribovska ter ceremonijarja Jožeta Prašnikarja, ob njih pa so nastopili šc številni drugi. V predstavi ni manjkalo niti pesmi niti plesa, posebej pa je zbrane navdušila nepozabna scena in glasba.
Krog s kredo je gledljiva predstava, ki nam je poleg dramske vsebine, dobre igre in režije prinesla tudi delček Kitajske, le daljne, za večino neznane dežele ki nam |c tudi z iradi predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan odslej bližja in bolj znana. Vsem iskrene čestitke!
VERA VOJSKA
Tretji etno ročk festival v Domžalah
Že tretje leto je KUD Kontrabant z glavnim sponzorjem Občino Domžale pripravil Etno ročk festival v Domžalah. Ta glasbena prireditev si je v treh letih pridobila svoje občinstvo med vsemi generacijami Domžalčanov in okoličanov, ki so se v želji po spoznavanju drugačnih etno ritmov in melodij zbrali na parkirišču pred Blagovnico Vele Domžale v petek. 3. septembra 1999 ob 18. uri.
Festival nam vsako leto pripelje nove zanimive glasbeni skupine iz različnih krajev Slovenije, ki jim je skupni imenovalec etno obarvana glasba in eno že uveljavljeno skupino. Tokrat so nastopili: Zof De Žur, Slovenski kvartet pozavn, Ante Upedanten, Vlado Kreslin z Beltinško bando in domači Kontrabant. ,
Festival je odprl in povezoval Bela Somi - Geza, član skupine Kontrabant. Kot prvi so nastopili poskočni Zof De Žur, katerih glasbene korenine izvirajo iz goriške pokrajine in so prepletene (Zof pomeni v furlanščini mešanico - zmes, žur pa v slovenščini zabavo), z motivi Istre*Furlanije, Slovenije in delčkom Balkana. Njihova besedila so v slovenskem, benečanskem, židovskem in italijanskem jeziku.
Slovenski kvartet pozavn jc navdušil predvsem starejšo generacijo; v etno obarvan program je vključil tudi skladbe Gershvvina, ob katerih so poplesavali otroci in starši.
Ante Upedanten so že star znanec etno ročk festivala, kjer o že nastopili pod imenom Ana Pupedan. Skupina je nastala neko pustno soboto, ko so se člani skupine našemili v bando in vzeli s seboj koš za dobrote, boben, kontrabas, kitaro in violino in se odpravili po vasi.
Ante Upedanten se izražajo skozi inštrumente, za katere bi marsikdo rekel, da niso za nobeno rabo in z. njimi odlično zabavajo svojo publiko.
Pred polnim prizoriščem (približno 500 poslušalcev) so na stopili Vlado Kreslin in Beltinška banda. Blucsovske akorde, alpske citre, bosanske sevdalinke in romske napove so združili s prekmurskim sentimentom. Ta mešanica glasbenih stilov jih je ponesla med najbolj poslušane slovenske glasbene skupine. Z izdelanim scenskim in glasbenim nastopom so navdušili tudi domžalsko občinstvo, kije skupaj z »bando« pelo in plesalo kljub posameznim dežnim kapljam. (Foto J. K.)
Kontrabant, ki je nastopil zadnji, je tako kot lansko leto pozdravil dež. kar pa ni motilo (istih bolj navdušenih oboževalcev skupine, ki se niso umaknili pod bližnji šotor. »Glasbeni tihotapci« so s svojim inovativnim glasbenim stilom na domačem terenu dobro poznani. Poleg že znanih pesmi iz. plošče Utrinek in Regrat u salat so nam predstavili tudi nekaj novih pesmi, ki so seveda takoj »prijele«.
Domžalčanom torej ne manjka glasbenega okusa, saj jim ga vsako leto razširja Etno roek festival na veselje občinstva in malo manj okoliških prebivalcev, ki so ostali doma. Da bi bilo njihove slabe volje manj, jih vabimo, da se nam pridružijo na naslednjem litno ročk festivalu.
KRISTINA BRODNIK
Knjižnica Domžale v novi preobleki?
Preden dokončno na stežaj odpremo vrata novemu šolskemu in tudi delovnemu letu 1999/2000, je morda čas, da nekoliko pobrskamo po preteklosti in sc, kot se za vsak nov začetek spodobi, ozremo tudi v daljno, morda celo bližnjo prihodnost Knjižnice Domžale.
če preko 107.000 posameznikov. V zadnjem polletju se jc obisk povečal kar za 7 odstotkov. Dovolite mi, da na tem mestu omenim knjižnico v Moravčah, saj seje v
V mesecu marcu smo v Knjižnici Domžale preuredili vhodni, izposojevalni del slavne. Hkrati smo zamenjali tudi izposojevalni pult s spremljajočo opremo. V skladu s planom smo v prvi polovici letošnjega lela zamenjali ludi del računalniške opreme (PC, tiskalnik, Windows 98) za potrebe ravnatelja in mladinskega oddel ka. Nedavna pridobitev novega, modernejšega, predvsem pa funkcionalnejšcga pulla je prispevala k delni prostorski reorganizaciji pritličja, kar jc omogočilo namestitev dveh integralov za internet. Tako imajo člani knjižnice sedaj na voljo brezplačno surfanjc po inlernetu. Poleg običajnega knjižnega in neknjižnega gradiva iz. najrazličnejših ved človeškega znanja, smo v vseh enotah organizirali pravljične ure, prav tako smo izpeljali projekt prcdbralne značke na celotnem območju delovanja Knjižnice Domžale. Otrokom smo omogočili ogled dveh lulkov nih predstav. Že tradicionalno seje odvijal tudi Miškin vrtec. V skladu s programom je potekalo tudi hibliopedagoško delo. Gostili smo 25 šolskih in 33 vrtčcvskih skupin. Seveda pa nismo pozabili na odrasle. Organizirali smo deset predstavitev knjig in srečanj z ustvarjalci, dve prireditvi »Pod lipo domačo«, šest potopis nih in dve. strokovni predavanji.
Bralec - kralj, je moto prijazne knjižnice v središču Domžal. Da ga uslužbenci resno jemljemo, pričajo tudi statistični podatki, ki kažejo, da ima knjižnica žc več kot 13.000 članov, vsako leto pa jo ohiš-
Ljubiteljska kulturna dejavnost
Zveza kulturnih društev ali sklad za kulturo?
Osnovna namena obeh organizacij sta enaka. Bogatitev kulturnega življenja s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, povezovanjem kulturnih društev, skupin in posameznikov s področja prostočasnih kulturnih dejavnosti, s kulturno vzgojo in izobraževanjem ter posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot.
Prisrčno vabljeni!
V obeh oblikah organiziranja amaterskega kulturnega življenja v večini primerov delujejo isti ljudje.
Zakaj je bilo potrebno ustanoviti SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI in s tem tudi območno izpostavo v Domžalah?
Nastanek množice novih občin, pestre politične strukture v njih in s tem zelo razli-
čen odnos do amaterske kulture v Sloveniji so povzročile, daje bilo potrebno tO dejavnost zakonsko zaščititi, če smo hoteli zagotoviti kolikor toliko enakomeren razvoj po vsej Sloveniji. Žc podatek, daje lela 19X5 delovalo okrog 100.000 kulturnih delavcev v 1269 društvih, letal996 pa samo še okrog 50.000 v 1024 društvih je bil dovolj vznemirljiv: Preseči pa je bilo tudi potrebno »vr-
tičkarstvo« novih občin, ki niso bile kaj dosti zainteresirane za povezovanje /.drugimi.
V primerjavi z. Zvezo kulturnih društev sklad sofinancira liste programe, ki presegajo lokalni pomen. To pomeni, da na nobeni ravni sklad ne pokriva programov v celoti, šc najmanj na območni ravni (v večini primerov je to na območju nekdanjih občin). Manjkajoča sredstva naj bi no zakonu 0 skladu za golovilc predvsem lokalne skupnosti. Ta sredstva pa so tudi pogoj za pridobitev republiških.
Z ustanovitvijo sklada niso nastale nove aktivnosti na področju kulture. Od ZKD ali ponekod tudi zveze kulturnih organizacij jc
prevzel satno tiste, za katere velja prednost. Pa šc te ne vse, saj sredstev nikoli ni bilo in ne bo dovolj. Nekatere aktivnosti torej šc vedno opravlja ZKD in zato sc zdi, kol da sc
stvari podvajajo. Bodočnost bo pokazala,
kakšen bo nadaljnji razvoj. Ponekod bodo zveze kulturnih društev razpadle in se bodel nalog prenesel na občine, ki žc sedaj neposredno, na podlagi razpisa financira nekatere programe, del pa na sklade. Dmgod pa bosta še naprej delovali obe organizaciji.
Za kulturna društva in njihovo delovanje pa postaja vedno bolj pomembno spremljanji: razpisov, Iz. njih je. Se najbolj razvidno, na
kateri naslov naj se obrnejo, da si bodo pri
dobili vsaj minimalna sredstva za izvajanje svojih aktivnosti.
PAVEL PEVEC
Vodja območne izpostave sklada KS za ljubiteljske kulturne dejavnosti
tej enoti obisk povečal za skoraj (zavidljivih) 100 odstotkov.
Knjižnica Domžale je prav gotovo eden osrednjih Informativnih in kulturnih centrov Domžal, Mengša, Moravč, Lukovice in Trzina. Skupaj s svojima enotama v Mengšu in Moravčah ter potujočo knjižnico v Črnem grabnu dejavno prispeva k izobraževanju m zadovoljevanju kulturnih
potreb prebivalcev omenjenih območij. Zato ni odveč zaskrbljenost osebja, strokovnjakov in celo nekaterih obiskovalcev zaradi delne neustreznosti, morda celo nevarnosti same zgradbe. Stavba bo v kratkem praznovala stoletnico, kar daje sitniti, da ni več v najboljšem stanju. V svojem življenjskem obdobju je preživela mnogo sprememb in konstrukcijskih posegov, ki so žal le trenutno zadoščale novim uporabnikom.
Zavod z.a gradbeništvo iz. Ljubljane je izdelal strokovno poročilo o statični obremenjenosti stropa, deformacijah stropov, vidnih povesih konstrukcije v zahodnem delu stavbe in že nevarno načeti stropni konstrukciji nad pritličjem ter podal ludi piedinvesiicipko Studije s predlogom pre nove in sanacije objekti Invcslictiskt stroški (ELEA Ljubljana) naj hi Znašali 153,975.871 slovenskih tolarjev. Draga naložba, a hkrati nič v primerjavi z. varnostjo in učinkovitejšo postrežbo 47.072
prebivalcev občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, katerim Knjižnica Domžale nudi svoji storitve,
Spoštovani bralci, da ne b......> tako črnogledi, vam z. veseljem sporočam, da bo S septembrom knjižnica odprla zopet vsak
dan od /.on do 19JJ0 ter v soboto od x.oo
do 12.00. Željno vas pričakujemo!
Še opozorilo članom potupče knjižnice!
V novi sezoni 1999/2000 bo vozni red nekoliko spremenjen. Zaradi premajhnega števila obiskovalcev bomo opustili po slajališča v Radomljah, Pšajnovci in (lep Ijah, v Blagovici bomo oluamli namesto dveh en termin, na novo pa bomo ustav Ijali v kraju Spodnji Petclinjck.
Hvala za razumevanje!
MARTA STARBEK
Srečanje z go. Mileno Ahčinovo iz Argentine
Slovenščina mi podaljšuje življenje...!
Oh obisku kulturnega dimu Franca Bernika Domžale se obiskovalci srečujejo s stvaritvami akademskega kiparja Franca Ahčina, ki je svojo bogato kiparsko zapuščin« podaril naši občini. Kiparje bil namreč rojen 13. avgusta l°lu V Domžalah. Po končani osnovni in ljudski šoli je obiskoval kiparski oddelek ljubljanski' srednje tehnične šole. kjer so bili njegovi profesorji t 'rance Kralj, (■« jmir Anton Kos in Anton Sever. Njegova življenjska pot gaje nato vodila na Akademijo v Firence, nato pa jc v novembru 1947 odšel v Argentino, Kjer je imel prave možnosti za ustvarjalno delo. Vrstile so se razstave, samostojne in skupinske, postal je član združenja argentinskih likovnih umetnikov in dobil vrsto odmevnih razstav, odločil pa sc je tudi za lastno tovarno umetniške keramike. Zelo odmevna je bila njegova razstava v rojstnem kraju v letu 1989 v Likovnem razstavišču v Domžalah, ko je umetnik razstavljene predmete poklonil svoji domovini in s tem obogatil slovenski likovni fond.
V letošnjem poletju jc domovino ponovno obiskala kiparjeva vdova gospa Milena Ahčin, ki živi v Argentini. Skupaj s sorodniki si je v Kulturnem domu Franca Kemika Domžale Ogledala razstavljena moževa dela in se srečala l županjo ( veto Zajokat Oražem ter direktorjem doma Milanom Ma-rinicem. V prijetnem srečanju v prostorih občine je gospa i/ razna svoje veliko navdušenje nad urejenostjo doma in poŠta vitvijo eksponatov. »Čudovitočudovito. >l)oterano«dokraja v vseh detajlih, krasno...« so bile besede, s katerimi je izrazila svoje navdušenje ob ogledu prostorov doma. Zelo jo je zanimal potek obnove kulturnega doma, z vprašanji pa se je dotaknila tudi bodočega muzeja. Ob tej priložnosti je posebej za bralce SLAMNIKA povedala tudi nekaj iz. svoje mladosti, predvsem pa jc spregovorila o svojem delu med Slovenci v izseljeništvu.
Za Slovenec najde samo dobre besede. »Deželo delajo ljudje n dej iti in poudarila, da nikjer nt našla toliko prid nosi i kol v svoji rojstni deželi. Pogreša pa več petja. »Včasih sc je veliko več pelo.« pravi in v spominih seje pomudila v svoji mladosti pod Pohorjem, kjer jc obiskovala tudi glasbeno šolo in se nekaj časa ukvarjala celo z. atletiko. Nekoč je šla s prijateljicami na mariborski radio zapet nekaj narodnih pesmi. Pa so zapele tako ubrano, da so kar 12 let odstale hišni zborček mariborskega radia. Še tesneje pa seje gospa Milena s poljem povezala, ko seje odločila, da začne peti v komornem zboru v Ljubljani. Naključje jo je pripeljalo vanj in teh je bilo v njenem življenju kar nekaj. Na vlaku, s katerim se jc peljala v Ljubljano, JC v pogovoru dveh neznancev slišala, da se v Ljubljani ustanavlja komorni zbor in da iščejo sopra-nistko. Prav nič se ni obotavljala. Stopila jc do radijske hiše in sc udeležila avdicije, kjer sta kandidate ocenjevala znana glasbenika Janez Bitcnc in gospod Bučar. Trmasta kot je, so
Poleg nekaterih knjig o zgodovini naše občine, posameznih izvodov SLAMNIKA, zlasti tistih, v katerih smo pisali o odprtju Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je županja ge. Mileni Ahčinovi izročila tudi vrč z grbom naše občine in panjsko končnico z motivom slamnikarstva.
jo sprejeli in v zboruje ppla osem let in nanj jo veže veliko lepih spominov.
Ker je bil brat že prej v Argentini inje za njim želela tudi mama. vendar ne brez hčerke Milene, sta leta I9.S7 odšli na pot v tujino. »Za seboj nisem pustila rožnate usode, pustila pa sem veliko mladostnih prijateljev, prijemih spominov na lickanje koruze, na luščcnjc fižola, na večere, polne narodnih pesmi in iskrenega veselja.« se spominja in pripoveduje, daje prišla na slabše, saj se je njena rojstna domovina takrat začela vzpenjali. Argentini pa je Šlo na slabše. Ob tem se nasmejemo resnični anekdoti, ki jo je »povzročil" eden od argentinskih predsednikov države, ko je v svojem govoru dejal, daje bila Argentina ob njegovem nastopu na robu propada, »potem pa smo šli korak naprej...«
Gospa Milena je prijetna sogovornica, povedala je tudi o navdušenju hčerke Lučke, ki jc domovino staršev obiskala v letu 199 j - tik pred vojno. »Veliko stvari jc v Sloveniji, ki so edinstvene in marsikdo vam lahko zavida za vse, kar imate, tudi jaz,« pravi in pripoveduje o težkih vremenskih razmerah, saj je v njeni novi domovini relativna vlaga zelo visoka, kar 98-oz. 99-odslotna, zato se v Sloveniji zelo dobro počuti.
Gospa Milena je ena izmed najbolj dejavnih Slovenk v Argentini. Dobro sodeluje z veleposlaništvom, od koder prejema številna vabila na vse priri-ditvc in se jih tudi rada ude le-žuje. Oba otroka lepo govorita slovensko in daje slovenščine v tem delu Argentine veliko, je pripomogla tudi moja sogovoi niča, saj se vedno poučuje slovenščino. »Slovenski jezik nas ohranja, radi govorimo in pojemo slovenske pesmi, sa| imam skozi besede in pesmi vedno košček Slovenije v svojem domu v Argentini. Slovenščina me ohranja, mi podaljšuje življenje,« pravi gospa Milena, kije domovino obiskala žc večkial in jc vedno znova presenečena nad njenim napredkom, zlasti pridnostjo ljudi in njihovo prijaznostjo.
»Dokler si mlad in če si še zdrav, je vse v redu.« pravi naša rojakinja, vsa pakta energije in navdušenja nad rastjo rojstne domovine, ki jo bo tudi v prihodnje rada obiskovala, hkrati pa njen jezik, predvsem pa pesem ohranjala v svoji drugi domovini Argentini. Hvala, gospa Milena, za prijazne besede, in veliko zdravja tudi v prihodnje.
VERA VOJSKA
V
Ze petnajstič po domače pri Repanšku
Ko zaigra harmonika
Letos je sredi poletja /e pel najsi ič po vrsti v gostilni Repanšek na Homcu potekalo tekmovanje harmonikarjev. Tradicionalno prireditev, katere organizacijski vodja je Vido Repanšek, programski pa Ivan Siver. sta tudi letos podprli občinski /vezi kulturnih društev Domžale in Kamnik, znaten pa je bil tudi delež nekaterih sponzorjev (TOMPKO IMKVVOO motor, GOLM, d.o.o., MILAX).
Zelja po predstavilvi, predvsem pa želja
po draženju in provuiianju glasbenih izkušenj
i/, rodi v rod, sta k Repanšku privabili šicvil-ne ljubitelje tega najbolj slovenskega inslrii inenta i/, občin Domžale. Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Čeprav zmaga ni najpomembnejša, pomembne j5c je prijelno domače razpoloženje in na-
rodne in umetne melodije /branih godcev, so bili zmagovalci po kategorijah naslednji:
Med gosli jc zmagal Anžc Zavrl i/ Dola pri Ljubljani v k itegonji do pctiujsl let ji zmagal 7-lctni Matjaž Poijanšck, kije bil ludi najmlajfii gotice, sledili so mu Aleš Jurman, Boštjan Pirnat in Miha Svenšck. V kategoriji od petnajst do petdeset let je zmagal i/jem-
Galerija 19
50. razstava akademske slikarke Vere Terstenjak
»Akademska slikarka Vem Terstenjak Jovičič je poseben fenomen, je dokaz trdnega in izredno predanega dela, kar dokazuje s SO. razstavo svojih slikarskih del.« je v ki al kem nagovoru o življenju in delu slikarke povedala ga. Jadranka Šumi, likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka, oh odprtju likovne razstave v < -alei iji 19 - na Kra-čevi domačiji v Dolskem pri Ljubljani.
Pred prostori (ialeiije 19, ki lelos praznuje 11-letnico uspcSncga dela, so se zbrali Številni ljubitelji slikarstva ler najprej prisluhnili domačinu Tonetu, nato pa jc vsem večer polepšal kitarist in pevec Peter Lovšin. Med Številnimi gosti jc bila tudi domžalska županja, kije prisotnim namenila nekaj prijaznih besed, Sc posebej prisrčno pa so zbrani pozdravili gospo Milo KaČiČevo.
Za akademsko slikarko Vero Terstenjak Jovičič, kije prvič razstavljala v lelu 1966 v Nevv Yorku, ko jc Studirala v American Ari School, je I ore j žc petdesel razstav. Rada se predstavlja v okolju, kjer živi in dela, kar je po mnenju gc. SURlijeve le/je, iaj je doma če občinstvo Se posebej /ahievno. Tudi tokrat, razstavljene umetnine nismo mogli pri
jeli, temveč smo jih doživeli in občutili vsak po svoje ter sc Sc enkrat prepričali, da slikarka v vseh svojih umetniških delih išče najvišjo umetnost - umetnost življenja.
no dober Klemen Lcbcn pred Urošem Šub-Ijem. Markom Tomccm. Uršo Jcrc in Matejem Zlalncrjcm. V kategoriji najstarejših godcev pa je zmagal Stane Krcgar, oče harmonikarja ansambla Nagelj, za njim pa so se uvrstili Pcpca Blcjc. Marjan Rak in Albin Škcrjanc. Najstarejši godec je bil Nace Okorn s 66 leti, med godčevkami pa SI-letna Pcpca Blcjc, ki ni manjkala na nobeni od 13 prireditev. Uspel je tudi drugi družabnej ši del, ki so ga popestrili Stara godba i/ Stranj, Borut Žagar kot absolutni evropski prvak, duo Joško in Jaka i/ Pod volov jeka icr ansambel Stopar, ki letos prav tako praznuje petnajstletnico kot Repanškovo tekmovanje. Prireditev jc prijetno vodil Kondi Pižorn, z nagradami pa so se izkazali tako organizacije kot zasebniki. Kol sc za obletnico spodo bi, jc bilo 15. tekmovanje godcev rekordno v vseh pogledih, tako po številu sodelujočih godcev (40) kot gledalcev.
Rcpanškovi obljubljajo, da tudi 16. prire-dilev PO DOMAČE bo. Pripravljena z enako ljubeznijo in veseljem do domače glasne kol prva. poudarja gospa Ani Repanšek in vas vabi, da jih obiščete, da sc ob glasbeni tradiciji Rcpan.škovi lahko pohvalijo ludi s stoletno tradicijo domače hrane in pristne kapljice.
V. R.
ti
F
■
Miti.:
Poletno gledališče na Studencu
Prodana nevesta
Sredi julija je na povabilo Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan 1'nletno gledališče na Studencu obiskala l'KODANA NEVJESTA. Ni šlo za pravo nevesto, temveč za opero Bedi ieha Smetane, ki sojo uprizorili člani Slovenskega narodnega gledališča Opera in halet Ljubljana, ljubitelji opere so popolnoma napolnili poletnu gledališče in se skupaj s 1511 članskim ansamblom SNG opere in baleta ter številnimi solisti, med katerimi so izstopali Murko kuhal. Božcna Glavak, Ana Pusar Jerič, Venčeslav Zadravec, Mirjain Kalin. Andrej Debcvec, Jure Ku.šar, I- rane Javor* nik, Jože Kores. Norina Radovan in Juraj 1'a.janovič, znašli na velikem trgu, kjer je ljudstvo praznovalo cerkveno prnščenjc.
Sproščenega razpoloženja so sc nalcz-    nazadnje zmagala, srečni in zadovoljni pa
li tudi gledalci in zvesto spremljali dogajanje, povezano i ljubeznijo med Marin ko in Jankom ler prizadevanja mešetarja Kecala. da Vašku. sinu peličnega kmeta, najde primemo nevesto. V drugem dejanju seje dogajanje preselilo v vaško gostilno. Fantje in deklela so sc nam predstavili pri veselem piru. pesmi in plesu, gledalce pa jc s svojim posrečenim nastopom razveselil zlasti nesojeni ženin Vašek. Začetek tretjega dejanja jc z nastopom potujoče cirkuške družine očaral vse prisotne, saj skoraj nismo mogli verjeti, kaj vse lahko na odru poletnega gledališča na Stu-denen ponudi potujoči cirkus SNG.
Razplet je bil slečen, prava ljubezen |e
smo bili tudi gledalci, ki smo sc še enkrat znova prepričali, da sodelovanje Kulturnega druStva Miran Jarc Škocjan in SNG Opera in Balcl Ljubljana vedno znova prinaša prijetno kulturno doživetje. Za marsikoga od gledalcev in gledalk jc namreč obisk operne predstave v Poletnem gledališču na Studencu edini tovrstni kuilurni dogodek v letu. Tudi z letošnjim številnim obiskom PRODANE NEVESTE so obiskovalci dokazali, da si takšnih predstav še želijo, zalo članom kulturnega drušlva za izjemen kulturni dogodek, ki jc mnogim, pa ne le iz naše občine in okolice, popestril letošnje poletje, iskrene čestitke.
V., FOTO: V. MAJHENIC
E o
"O
Nova sezona 1999/2000 Kulturnega doma Franca Bernika
Občani Domžal,
že prva sezona delovanja našega kulturnega doma je pokazala, kako znamo, hočemo in potrebujemo, da nas ob vsakodnevnih skrbeh in zadregah Sprostijo in obogatijo kulturne vrednote. Ob ogledu kulturnih dogodkov se sprosiimo, obogatimo in poiščemo nove teme, ki jih izmenjamo s prijatelji in znanci Žc tako ali tako nas spremlja preveč banalnosti.
Prireditve v novem kulturnem domu so pokazale tudi novozdruževanja in prijateljevanja. Da smo že prvo leto kakovosl rednega delovanja našega zavoda zapisali 120 dogodkov in prek 17.000 obiskovalcev, nas navdaja t veliko mero zadovoljstva in veselja. To lahko samo pomeni, da z optimizmom stopamo v no-vo sezono 1997/2000.
V novi sezoni razpisujemo tri gledališke in en koncertni abonma ter otroški abonma, poleg lega pa bomo v novi sezoni ponudili Še izvenabonmajske prireditve. Program nove sezone še ni dokončen in ga bomo stalno oplajali z zanimivimi in odličnimi kulturnimi dogodki. Sestavni del našega programa jc ludi razstavna dejavnost in z oktobrom pričenjamo z rednimi likovnimi razstavami v razstavišču (ob veleblagovnici), ki postaja Galerija Domžale.
Postanite in ostanite abonent našega kulturnega doma!
MILAN MARINK, direktor
Razpis abonmaja
VRSTE ABONMAJEV GLEDALIŠKI ABONMA abonma RUMENI abonma ZELENI abonma RDEČI
Abonenti gledališkega abonmaja boste videli šest gledaliških predstav v izvedbi slovenskih poklicnih dramskih gledališč. Abonmajske predstave bomo predvidoma izbrali med naslednjimi predstavami
- SNG Drama Ljubljana (J. Borge-son, A. Long, D. Singer: ZBRANA DELA VV1LLIAMA SHAKESPEARA, komedija)
-SNG Maribor (E. ONeill: DOLGEGA DNE POTOVANJE V NOČ. drama /ali T. Partljič: LAŽ IMA KRATKE NOGE. RESNICA ŠE KRAJŠE komedija)
- PG Kranj (Moliere: SKOPUH, komedija), ali T. VVilliams: TRAMVAJ POŽELENJE)
- SMG Ljubljana (A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA, drama)
- SSG Trst (D. Jovanovič; KLINIKA KOZARCKV. komedija)
- PDG Nova Gorica (N. Simon; JETNIK DRUGE AVENIJE, komedija)
kom krvni a honma abonma MODRI
V koncertnem abonmaju bomo abonentom podelili Šest koncertov. V času priprave razpisa Še Čakamo na potrditve izvajalcev, sicer pa bodo izvajalci znani ob priČetku vpisovanja abonmajev.
otroški a honma
abonma URŠA ] abonma URŠA 2
Otroci bodo prek organiziranega obiska v sodelovanju / vrtcem Urša videli pet otroških lutkovnih predstav
vpisovanji: abonmajev
DOSEDANJI ABONENTI lah
ko obnovile abonma v ponedeljek 20. septembru, torek. 21. septembra m v sredo. 22. septembra, m si cer Če želite obdržati svoj sedež. V teh dneh boste dosedanji aboncnli lahko opravili vse formalnosti vpisa Morebitnih zamenjav v teh dneh ne bomo mogli realizirati Če pa boste želeli dosedanji abonenti zamenjati dosedanji sedež, potem boste to lah ko opravili v četrtek. 23. septembra.
NOVI ABONENTI boste ahon-ma lahko vpisali od petka, 24. septembra, do četrtka, 30. septembra 1999.
Vpisovanje bo potekalo v pisarni Kulturnega doma Eranca Bernika Domžale (Ljubljanska 61. vhod z dvorišča, kletni prostori), in sicer vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (v soboto Harno dopoldne)
CENE ABONMAJEV
	gledališki abonma	
	parter /., 2. vrsta balkon 2., 3., 4. vrsta lote	parter 3.-12. vrsta, balkon 1. vrsta
za podjetja	6.240,00	7.200,00
za posameznike s takojšnjim plačilom	5.928,00	6.840.00
za posameznike Z odloženim plačilom	3.120,00 (2x)	3.600,00 (2x)
za študente in upokojence s takojšnjim plačilom	4.680,00 f	5.400,00
za študente in upokojence z odloženim plačilom	3.360,00 (2x)	2.8H0,0<) (2x)
cena vstopnic v prosti prodaji	1.300,00	1.500.00
Cene so v SIT, davek ni obračunan na osnovi 9. točke 26. Člena zakona o DDV.
Informacije
Vse dodatne informacije lahko dobite v upravi Kulturnega doma Franca Ber nika Domžale - telefon 061 725 050.
Redno mesečno bomo izdajali koledar kulturnih prireditev in dogodkov, ki vam ga na vaSo željo lahko brezplačno poSiljamo Svoj naslov nam sporočite po telefonu.
Groblje 1999
Vrhunsko, izvrstno, očarljivo
Mednarodni festival komorne glasbe ■ (troblje 1999 - je leUts prvič organiziral Kulturni (tom h rum u Hirtuha Dm Ude - in to nadvse uspešno. Koncerti so predstavljali vrhunec koncertne sezone v Ifomzatah in M uspešno pinaio, oali Domžale kot kulturni center. Festival je največji kulturni dogodek domžalske <tl» Hu programsko pa sto ga oblikovala pianist Aci Bcrtoncelj in direktor domztdskega kulturnega doma Milan Marinič. Koncerti v čudovitem inp'r ,.><„,„■ >.i p tju cerkve sv. Mohorja in I uri u nota v (irohljah so ponovno pokuzali. kaka nepozabna se glasba, izvedena > .-.<•; >"/' />"' nosti, oplaja z baročnimi freskami. Kdor je padoiivet vsaj enega od šestih koncertov, je doumet, kaj pomeni obogatiti se r. glasbo, obogatiti se z umetnostjo. Izvrstni umetniki niso doliveli le toplega sprejema navdušenega občinstva, pač pa so bili deleini tudi izredno spodbudnih in odličnih ocen glasbenih kritikov. Čeprav bi pričakovali še vet domačega občinstva, pa je bilo ob letošnjem festivalu ie opaziti, da se domialsko občinstvo ponovno vrača v ta objekt. Sprehodimo sc skozi festivalske koncerte s fotografijami in z izseki iz ocene glasbenega kritika Franca Kribtarja (Delo, 5. H. 1999).
1. koncert - 20. junij 1999
GODALNI KVARTET ROSAMUMDE
»...Dokazali so. da sodijo v vrh najbolj plemenite, komorne glasbe ne soigre (...) Natančno in tehnično brezhibno muziciranje, poglobljene muzikalne poustvaritve s številnimi podrobnimi vzgibi in kompletna komornost...*
2. koncert - 30. junij 1999
SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE KAMNIK
dirigent: Aleksandar Spasit',
solista: Matej Zupan - flavta, Jože Kotar - klarinet
»...je bilo tokrat spet kaj slišali z obema izvrstnima solistoma, ki sta se izkazala z igro na pamet v redko slišanem dvojnem koncertu...<•
I
3. koncert-7. julij 1999
Štefan DOM K - rog, Mojca PIK II I
klavir
»...Bil je res pravi poustvarjalni cvetober glasbe zu rog pred spel polnoštevilnim občinstvom: spevna kantilenu. umetnikova tehnična pripravljenost (...) in izjemna muzikalnost...*
4. koncert - 14. julij 1999
Ana KAVČ/Č -flavta, Blaž 1'UCIHAR - klavir
Maša POIJANEC - klavir
5. koncert-28. julij 1999
Mark ZELTSER - klavir, Primož NOVSAK- violina. Mile KOSI - viola, Ciril&KERJANEC- violončelo, Borut KANTUŠEB - kontrabas
»...prava mala šola izvrstne komorne glasbe... Zanj (skladba Pos-trvin) bi lahko rekli, da je nasploh pomenil vrhunec letnšnje poletne festivalske glasbene bere pri nas...*
6. koncert - 30. julij 1999 Mark ZELTSER klavir
»Pianist se je izkazal tako z. vrhunsko klavirsko tehniko v vseh nje nih segmentih, z. izjemnim spominom in muzikalnost jo. Bila /e to prava parada najodličnejše glasbe tako v tehničnem m bruvnroz-nem pogledu kot v muzikalni izpovednosti...*
ikazal tako z vrhunsko klavirsko tehniko z. izjemnim spominom in mttzikali
Počitnice na Debelem rtiču
letošnje poletje je sto mladih Domžalčanov preživelo del počitnic na Debelem rtiču. Območna enota Rk Domžale je organizirala letovanje v koloniji za otroke od male šole do 8. razreda. Ob morju so preživeli deset brezskrbnih in veselih dni.
Na Debelem rtiču je bilo zabavno. Otroci so se kopali in igrali v vodi, tekntovali, se merili v zabavnih spretnostih, slikali, risali, modelirali in nastopali. Večere so jim popestrili znani pevci in ansambli. Hodili so na plese, navijali za najlepšo in najlepšega v koloniji, peli, igrali in šc mnogo drugega. V zdravilišču imajo letos novo, lepo urejeno jedilnico. Otrokom je ugajalo, da so pri kosilih in večerjah lahko sami izbirali in si natakali osvežilne pijače iz avtomatov. Vedno je bil na razpolago tudi zdravnik.
Na domžalskem K K so tudi letos poskrbeli, da smo imeli dovolj športnih rekvizitov in materiala za likovno ustvarjanje.
Marsikdo je v veseli družbi našel nove prijatelje, prav vsi so se nasmejani in zdravi vmili v Domžale.
R. K.
Kako preživlja dopust Reza z radia Hit
I,etos za spremembo malce drugače. Večji del poletja preživljam doma. končno sem prišla na okus, ker doma je res najlepše. -Vrt. terasa, bambusov fotelj, osvežilna pijača. Unionov senčnik, glasba z radia HIT v ozadju, otroci, ki me neprestano razvajajo, seveda, če so doma.
Torej otroci niso vseskozi z. vami. Mi lahko zaupate, kje so preživeli počitnice?
Takoj ob zaključku šole so šli z mojimi starši na otok Brač, kjer sem se jim zadnji teden pridružila tudi sama, bilo je nepozabno in nujno potrebno. Prireditev »Pozdrav poletju«, ki smo jo na HIT-u organizirali že četrto leto, mi je res vzela zadnje atome energije.
Vsi se nismo udeležili »Pozdrava poletju«, zato nas zanima.'kaj to je?
To je najodmevnejša in najbolj množična prireditev, ki jo organizira radio HIT. Letos jc sodelovalo 18 najbolj priznanih slovenskih glas henikov in skupin. Pokrovitelji so poskrbeli z.a prekrasne nagrade, zabavali smo večdescltisoč glavo množico / nagradnimi igrami, presenečenji. Do zadnjega kotička je bil Prešernov trg nabil s pozitivno energijo nase mladine, pa tudi starejših ni manjkalo. Na kratko bi lahko rekli; prešerni obrazi na Prešernovem trgu. Res enkratno.
Ko smo se z Brača s trajektom vrnili na celino, je Ano, Luka in Jaka na Reki že čakal oči. Odpeljali so se na Krk. kjer so letovali 14 dni. Ta čas sem jaz preživela doma, brala, kolesarila, rolala. delala na radiu in POPTV.
Kako. med dopustom ste delali?
Seveda, če jemlješ svoje delo kot zabavo, je to povsem razumljivo. Vse stvari, ki jih p<x*nem, delam rada.
SAŠA KOS
Lepo je bilo poklepetati z Rezo, saj že njena bližina deluje spodbudno na vsakega. Sedaj je čas njenega dopusta minil, torej ji želimo poslušalci radia HIT in gledalci POP TV uspešno delovno leto.
Skupinska fotografija udeležencev taborjenja v Turnšah.
V Turnšah se vedno kaj dogaja
Taborjenje kar za vasjo
lik pred koncem počitnic jc smučarska sekcija Turnše-Češcnik v sodelovanju s taborniki Skalnih taborov Domžale pripravila že tretji tabor za otroke v Turnšah. l'o večdnevnih napornih pripravah nam je že v četrtek uspelo postaviti večji del taborne opreme: šotore, tričlenski tabor, večerni ogenj, jambor ... Manjkali so le otroci. Kljub ugodni vremenski napovedi nam je petkovo opoldansko deževje porajalo dvome o udeležbi. Vendar taborniki se nc damo. Polni optimizma smo pod šotori čakali na prihod udeležencev in res se je do napovedane ure zbralo vseh dvajset malčkov. Veliko dobre improvizacije in dolgoletne izkušnje vodnikov so omogočile, da smo kljub slabim vremenskim pogojem izpeljali nekoliko okrnjen program.
Najlepše se je bilo peljati s kanujem.
Po uvodnem delu - predstavitvi vodstva in programa ter spoznavnih igrah - smo sc razdelili v vode in pričeli z delavnicami. Mladi nadobud-neži so se preizkusili v risanju, oblikovanju DAS-mase in plastelina. Obilni večerji je sledila tombola, in kot sc za taborjenje spodobi, taborni ogenj in pesmi, ki so sc zaradi dežja preselile v največji šotor. Po 22. uri smo naše mlade prijatelje napotiii spal, vendar jc bilo do spanja še daleč. Pesem in smen ter razmišljanje, kam z odvečnimi padavinami, jc prineslo spanje in kratek mirilo jutra.
V soboto dopoldne smo imeli gozdno šolo. kjer smo osvajali taborniška znanja. Po kosilu smo osvojena znanja potrdili z uspešnim lovom na zaklad, nato pa jc bil kar na prostem na vrsti kviz - male sive celice, v katerem sicer ni bilo Pavla Ravnohriba, so pa svoje znanje dokazovali tudi vodniki. Ob mraku smo sc preizkusili v impro ligi in zaigrali Mojco Pokrajculjo. .Številno občinstvo nas jc nagradilo z. glasnim ap-
Moč humanosti
Mednarodni tabor mladih RK
Na tem svetuje na milijone ljudi, ki so potrebni pomoči. Vsak jim lahko pomaga na različne načine. Tudi mi mladi. Veliko mladih po celem svetu sc tega zaveda in vedno več se jih pridružuje različnim humanitarnim ustanovam, kot je RK. Tako je letos RK Slovenije že četrtič organiziral mednarodni tahor mladih RK na Pohorju, ki je potekal ml prvega do desetega julija. Tabor se je odvijal pod naslovom MOČ HUMANOSTI, MLADI ZA PRIJAZNEJŠO DRUŽKNJL S STAREJŠIMI. Na taboru smo bili mladi iz Slovenije, Madžarske, Slovaške, Poljske, Finske in Grčije. Za vsak dan je bil pripravljen program. Dan smo začeli s himno in igro, ki jo je pripravila ena izmed držav, nadaljevali pa delo v Home groups ali Interests groups.
Home groups so bile skupine s približno sedmimi člani, vsaka izmed skupin si jc izbrala svoj moto. V teh skupinah smo se pogovarjali o različnih temah, kot npr.: kaj nas moti pri starejših, katere njihove vrednote spoštujemo, kaj se zgodi, ko postaneš star, zaigrali smo tudi nekaj dialogov med mladim in starejšim človekom ...
Interests groups: to so bile tako rekoč delavnice: ari group, mask group, video in pre-ss. Press group je ves teden zbirala prispevke za bilten: fotografirali, intervjuvali, čeprav so bili včasih nadležni (kateri novinarji pa niso), so se dobro izkazali.
Video group so posneli reklamo o prvi pomoči.
V mask group so izdelovali resne poškodbe: opekline, zlom noge. roke, odprt trebuh ... Vse to so izdelovali iz posebnih mas, z iznajdljivostjo in dobrimi želodci.
In na koncu je tu še art group, v kateri sta sodelovali tudi predstavnici RK Domžale. Tu je del skupine risal zastavo, tri udeleženke pa
smo se umaknile na svoje in sestavile himno na melodijo trenutno zelo popularne skladbe Mambo No. 5. V tej skupini smo pripravili tudi zabavni mjuzikel na temo starih, snov pa smo si sposodili iz. vsem znane nanizanke Alo alo. Po predstavitvi smo bili deležni velikega ploskanja, pohval, navsezadnje pa smo se vsi zabavali ob mjuziklu.
Tabor je bil v mednarodni zasedbi, tako smo imeli na predstavitvenem večeru tudi možnost spoznati druge države. Slovenskih udeležencev je bilo veliko, tako da smo morali predstaviti svoj domači kraj. Čeprav smo mi za to izvedeli le nekaj ur prej, smo svoje kraje predstavili dobro; na le z besedo, tudi s pesmijo.
Koliko obvladamo prvo pomoč, pa smo lahko dokazali na orientacijskem pohodu po Pohorju. Od začetka do konca naše poti je bilo pet postaj, kjer smo oskrbeli ranjenec s prvo pomočjo. Razdeljeni smo bili po skupinah. Naša skupina je dobila diplomo za naj-zabavnejšo skupino. Ker jc bij poudarek na
temo starejših smo tudi obiskih Dom starej ših občanov Pobrežjc, ki sodi med največje v F.vropi. Starejšim smo pripravili zabavni program, kije vključeval narodne pesmi in plese držav udeleženk. Dan smo nadaljevali z obiskom Maribora in lenta. Naslednji dan pa smo obiskali Rogaško Slatino, tako da so tudi tujci izkusili naše naravno bogastvo - zdravilno vodo. Pokukali smo tudi v delavnice Steklarne Rogaške Slatine. Vsi utrujeni in premraženi (zaradi slabega vremena) smo si nabrali moči v Čateških toplicah, šc prej pa smo se posladkali v tovarni čokolade.
Dan za lem so nam gasilci iz Slovenske Bistrice in član gorske reševalne službe predstavili svoje delo, za popestritev večera pa smo poskrbeli sami s karnevalom, voditelji pa so nam pripravili presenečenje s skupino Babilon.
No, ste si zdaj ustvarili vtis? Ja, na taboru smo se imeli res lepo in solz. zaradi slovesa zadnji dan ni manjkalo; obljubili smo si, da sc še srečamo. Za vesele ure so poskrbeli zabavni, nagajivi, veseli in nadvse fantastični voditeli: Urška Guzelj, Tomaž Šlajcr, Simona Kemperle, [ženiš Gorjup, Maja Petek, Petra Nemanič, Uroš Zafošnik, Ksenija Lovrenc. Za dober lek in odlično počutje pa je poskrbelo osebje Poštarskega doma. In kot reče predsednik Clinton: »God bless you.«
Radi pa bi sc zahvalili tudi RK Domžale, še posebej pa g. Branctu Kosmaču. Hvala.
MAJA CERAR, KATARINA SREBOTNJAK
Z izleta starejših ministrantov
V župniji Dob je župnijsko dogajanje precej pestro, kar pomeni, da se župl.Jani lahko udejslvujemo v različnih skupinah, katerih skupni imenovalec je utrjevanje medsebojnih prijateljskih vezi, sodelovanje in bogatenje osebne in skupne vere. Med temi dejavnostmi, med katere spada četvero pevskih zborov, pastoralni svet, zakonske skupine, karitas in še kaj, igra pomembno vlogo tudi ministrant-ska skupnost, katere glavni namen je si reči pri svetih mašah in tako na poseben način prisostvovati pri tem najsvetejšem opravilu. Kot zaključek delovnega leta pa si tako mlajši kot tudi starejši ministranti, ki nas je skupaj čez petdeset, z g. župnikom privoščimo na zadnjem srečanju izbran izlet.
Dozdajšnja navada starejših ministrantov je bila v primerjavi z. mlajšimi, ki vandrajo ali bolje rečeno kolovratijo po slovenskih tleh, da smo najraje pobegnili kar čez mejo hlapčevat tujini. Letošnje poletje pa se je že nekaj let tleča
krajin Slovenije nam jc g. Stane približal ne le bisere Kočevskega pragozda, kjer si prek temnih logov utira stečine rjavi medved, temveč tudi drugo plat medalje »neokrnjene« Kočevske, ki v marsičem pretresljivo zasenči izjemne razsežnosti
prijaznih ljudi, sonca in seveda žlahtnega vina. Vse omenjene Iri odlike tega rodovitnega koščka Slovenije smo tudi na lastni koži občutili.
Izmed vrste enkratnih ciljev naslednjega dne jc bil prvi obisk romarskega kraja molitve in mnogih uslišanj Marije - Svete gore nad Novo Gorico, kjer smo si tudi vzeli čas za sv. mašo. Pot nas je nato vodila po dolini »smaragdne« reke Soče, katere omamni čar je dopolnil obisk rojstnega kraja njenega najboljše ga prijatelja pesnika Simona Gregorčiča. Preden pa smo sc poslovili in odrinili proti Drcž.niei - žarišču potresa, ki je lani opozoril na majhnost človeka, je iz. naših ust še zazvencla slovenska narodna pesem. In da je bila podoba Soče v nas dovršena, smo šli še iskat izvir tega kristalnega vrelca, ki človeku ustavi oko in v njem vzdrami občudovanje. Tokrat smo prenočili v bovškem župnišču, v eni izmed mnogih stavb, ki so bile tod potresno prizadete in so sedaj v obnavljanju. Zadnji dan izleta pa sta označila dva kraja, ki sta bila žal odtrgana od »matere« Slovenije: prvi - Svete Višar je, kjer se staplja v eno molitev treh narodov in drugi - Belopcški jezeri, ki ju krasita ganljiva spokojnost in neokrnjenost. In tu seje letošnji venec ministrant-skih pustolovščin ob sklenitvi, da se ob letu osorej zopet snidemo, zaključil.
In naj velja ob koncu: spoznaj Slovenijo in še bolj jo boš vzljubil ter odkril, da še zdaleč ni majhna. _
JOŽE KOZJEK
lavZom. Vreme nam je na naše veliko veselje omogočili), da smo večer zaključili oh tabornem ognju, kjer smo slišali tudi nekaj šal. Zaspani in utrujeni obrazi otrok pa so narekovali čas spanja. 5sc zadnjič smo sc zbrali v strnjenem krogu. Vsak s svojo prižgano svečo v roki smo ob pesmi Dan jc šel spat odšli v šotore. Kmalu jc nastala popolna tišina in le krog gorečih sveč je spominjal na razigrano množico otrok.
Nedeljo smo poimenovali indijanski (lan. Po zajtrku so sc taborniki prelevili v bojno razpoiožcne indijanec. Nadeli smo si bojne barve, sc okrasili na vse možne načine, na-
lo pa se s kanuji odpravili k ribniku. Kavboji so bih tisti, ki BO razhurk ih indijanske duhove. Vožnja malih indijnnčkov s kanuji po ribnikih je bil i prijetna, kavboji pa so svojo kazen odslužili z veslanjem ter poskrbeli za sladko maščevanje - prevrnili so namreč čoln z vodniki.
Temu razburljivemu dopoldnevu seje prileglo obilno kosilo. Krajšemu počitku so sledile igre in nato slovo. Pred njim smo ob neprecenljivi pomoči staršev, vaščanov in prijateljev tabor v celoti pospravili, tako da je
v poznih popoldanskih urah za nami oslala le razmočena in nekoliko poleplana jasa. Oh tej priložnosti sc hi želela zahvaliti šc vsem našim sodelavcem: Gostišču Jožeta Kovača za obilna in bogata kosila. Gostišču Konšck za
slastne krofe, Marku Kotnika za vodo in svetlobne efekte. Občini Domžale. Rodu Skalnih taborov Domžale za vsn tabosno
Opremo, Ribiški družini za dovoljenje z.a uporabo ribnika, staršem, vaščanotn in ostalim prijateljem za izkazano zaupanji m VSO pomoč pri tehnični izvedbi tabora in nazadnje še mojim nepogrešljivim in nepoboljšljivim, skriitku najboljšim vodnikom: LUKI, ANI, POLONI, TOMAŽU, ANDRIJI, MAJI, IRKNI in ostalim tabornikom, ki so nam priskočili na pomoč. /. naravo k boljšemu človeku.
Se vidimo prihodnje loto!?
KATJA JERAJ
Sedmi poletni šolski tabor učencev OŠ Preserje pri Radomljah v Kranjski Gori
»Voda je šumela in bobnela, da se je zemlja potresavala okrog Ga-ba. Visoko so škropile mrzle kaplje in močile fantu obraz ter obleko. Bele, šumeče pene so se srebrno svetile v soncu, ki je ravno prilezlo izza skalnatih gora.«
To je čudovit odlomek iz. manj znane planinske pripovedke pisatelja Jo sipa Vandota ROŽA Z MUČNE GORE. Vandotovi junaki (Kekcc, Pod lipnikov Gab) sanjajo in potujejo - zdaj ob koritu Pišnicc, pod Špikom, zdaj po Krnici, po Podkorenu, Ratečah, Kranjski Gori, V poletnih počilnicah sta gospa Janka Jerman - učiteljica in gospa Metka Čimžek - psihologinja let pedagoška svetovalka organizirali lahor za mlade v Centru za šolske In ob šolske dejavnosti v Kranjski Gori. Pripravili sta zelo pester program aktivnosti, ki jc dal vsakemu učencu in učenki možnost, da sc na kakšnem področju izkaže in potrdi. V tokratni skupini so bolj ali manj nadarjeni, zelo ali slabo dinamični otroci lahko pokazali svoje sposobnosti in interese.
Z dvorišča Doma CŠOD na Vitranški cesti smo vsako jutro občudovali obronke Karavank in Julijcev, vabil nas je Špik, Prisankovo okno. Nc.katc ri so obujali spomine na lepe zimske dni in vijuganje s smučmi. Dan jc potekal zelo delovno in zanimivo: tek in telovadba', sproščanje in umirjanje, zajtrk, urejanje bivalnih prostorov, pohodi (do planinskega doma v Krnico - ogled spomenika ponesrečenim alpinistom - vrnitev skozi Kckčevo deželo, pohod in ogled Martuljkovcga slapa in počitek pri brunarici v Jascnju -ogled Finž.garjcvc kapele, pohod k izviru Save Dolinke, planinski pohod na Tromcjo in Peč, celodnevni pohod na Vršič, krožna pot Kranjska Gora-Pod-korcn-Kranjska Gora), kosilo, kulturne dejavnosti, malica, družabne in športne igre, večerja, večeri ob tabornem ognju v strugi Pišnice, obisk gos tov, prireditve, pred spanjem pa šc pravljica za lahko noč. Dobili smo mape, v katere smo vlagali zapiske naših dnevnikov. Kopali smo se in igrali ob Pišniei, oblikovali iz gline. Obiskala sta nas gosta - lovec gospod Jože Urankar in planinec ter fotograf gospod Janko Avscnik. Sprehodili smo se po Kranjski Gori in risali staro alpsko hišo, obiskali smo muzej v Liznjekovi hiši, imeli sladko pojedino v slaščičarni Charlie, urejali mape, podelili nagrade, risali in izbrali naslovnico za novo šolsko taborniško glasilo ZNU-CANI GOJZERJI. Žulji na nogah so nas opozorili, da nismo lenarili. Kolegici Janka in Metka sta prešteli prehojene kilometre, okoli l(X) sc jih je nabralo.
Vzpenjali smo sc in uživali ob slastnih gozdnih jagodah. Razgledovali smo sc prek prostranih gozdov in zelenih planin daleč do širnih snežišč. Po Šestih dneh smo prišli do konca naše poti, zdravi in veseli. Zahvalili smo se osebju doma in našemu planinskemu vodniku Klemenu.
In vsako pomlad bo na Mučni gori vzcvetela roža-ponoža in bo gledala sonce. Vandotove zgodbe, ki jih je brala gospa Metka, so nas med drugim poučile, da si bridkosti in nesreče napravi jamo ljudje sami, odrivamo pa jih na druge, če ni bližnjega pa na uboge rože-ponože. Gospo Janko in gospo Metko jc vodilo spoznanje, da mora biti mlad človek telesno, psihično in duhovno aktiven, da lahko ustvarjalno in odgovorno poseže v življenje.
Žulje zdravila ANICA KVAS, VMS
ideja g. župnika, da spoznamo čudeže, ki jih nudi kar naša domovina Slovenija, verjetno največ iz radovednosti tudi uresničila.
Ponedeljkovo jutro 2. velikega srpana (avgusta) je bil čas, ko smo jo novih odkritij željni ministranti, bilo nas je dvanajst, z dvema kombijema ucvrli na jug proti Kočevski. Medtem ko sta se med nekajminutnim postankom v Ribnici motorja naših vozil komajda oddahnila, smo mi povzdignili oči proti arhitekturno zelo bogatim kronam dveh zvonikov tamkajšnje župne cerkve - zamisli mojstra Plečnika. Kmalu po prvem postanku nas je pozdravila mogočna cerkev, ki dominira v mestnem jedrn Kočevja, izpred katere pa nas je vodič g. Stane Mlakar popeljal odstirat takšne in drugačne skrivnosti Kočevske in nasploh življenja ljudi. Mislim, da se nam ob seznanitvi z. njim, ki pooseblja očeta petih otrok, edinega kmeta v bližnji okolici Kočevja, občinskega podpredsednika SLS, velikega kulturnika,profesorja in globoko.vernega človeka, še sanjalo ni, kako vsebinsko pester in koristen dan nas čaka. S križarjenjem po eni najmanj poznanih po-
naravne dediščine, s katero sc poskuša preglasiti odmev zločinov polpretekle zgodovine. Goteniški okoliš, ki zemljepisno velja za srce prostranega kočevskega gozdnega kompleksa, je obenem zaznamovan tako rekoč s partijskim »brlogom«, ki jc po 2. svetovni vojni predstavljal pribežališče komunističnim veljakom, izpod katerih taktirke so se vrši la grozljiva človeka nevredna dejanja, kot so: sistematični množični pokoli de-sellisotev Slovencev, miniranje na desetine cerkva, psihično uničevanje ideoloških nasprotnikov, nasilno izpraznjevanje premnogih vasi, ... in žal bi tovrstna gorja lahko še naprej naštevali. Ob seznanitvi s takimi grozodejstvi, katerih posledice še danes dovolj zgovorno pričajo o tem, na človeka pade temna senca in bolečina na srce zlasti ob dejstvu, da omenjene resnice kot v zanko ujeta ptica še danes zatrte kričijo, da se razgalijo.
Drugi dan pa seje smer našega potovanja povsem obrnila, saj smo jo mahnili proti Vipavski, kamor smo prispeli po nekaj postankih in imeli sv. mašo v osrčju krajinsko izredno slikovite pokrajine - Loškem Potoku. Vipavska je dežela
Posebna ponudba v Napredfoovlh trgovinah Od 24. 9. dO 9. tO. 1999
Plenice Pampers Baby Dry Plus samo l .289 tolarjev
Šampon Pantene 2 v 1 samo 389 tolarjev
stran 1 3
DOBER DAN, NOVO ŠOLSKO LETC
Kaj starši menite o sodelovanju z vrtcem
Letošnjo pomlad smo v Vrtcu Domžale izvedli anketo o sodelovanju vrtca s starši. Mnenja staršev nam bomo v veliko pomoč pri načrtovanju našega dela v začetem novem šolskem letu.
Obdelava vprašalnikov za Starše nam je pokazala, da ima Vrtec Domžale dragoceno naravno prednost manjših vrtcev z.a prijazno bivanje otrok in lansparent ne odnose oliv.ei. Vzgojitelji starši. Oni ga dragocenost so velika igrišča in ostale možnosti za bivanje zunaj. Starši so veseli teh prednosti naših vrtcev, obenem pa si žele, da bi bile prednosti boljše izkoriščene (več bivanja zunaj - predvsem pozimi, več skupnega druženja otoci, starši, vzgojitelji in več individualnih stikov vzgojiteljice - starši).
ti, starši, vzgojili kader in na la način privabili več očetov. Očetje so se nam reč v vprašalnikih izkazali kol redki partnerji v sodelovanju starši - vrtec. Izjema so le Očetje na področju Vira.
Razveseljivo jc dejstvo, da so minili časi, koje starše predvem zanimalo, kaj otroci jedO in če sploh jedo. Današnje starše zanima vzgojni program in nc le telesno pač pa čustveno počutje obok.
Počasi prihajajo nove oblike informiranja in sodelovanju  npr. internet. Re
zuli.iii vprašalniki izkazujejo, da ima
precej staršev računalnik sicer doma, niso pa še priključeni na internet.
Problema prepogosto menjavanje kadra starši v večini ne zaznajo več. Kadet v Vrtcu Domžale je dejansko relativno stalen, jc pa tudi relativno starejši. To sicer trenutno pomeni izkušenost, sigurnost. Strokovnost, samozavest, čez desetletje pa bo laftko pomenilo že tudi utrujenost.
Iz vprašalnika za starše jc zaradi tiskovne napake pomotoma izpadlo vprašanje: Kaj vas starše najbolj ovira pri boljšem sodelovanju z vrtcem. Pripravljene sem imela tri možne odgovore:
ti) Strafa pred leni, da bi se lahko izraženi predlogi in pripombe održali na odnosu vzgojitelj - otrok
r>) pomanjkanje časa staršev
c) »Z vzgojo v vrtcu naj sc ukvarjajo vzgojitelji, z vzgojo doma pa se borno ukvarjali starši«.
Po obdelavi drugih vprašanj v vprašalniku sem prepričana, da starši pri tem vprašanju ne bi največ obkrožali odgovora pod c. Nisem pa prepričana za odgovora a in h, kateri bi hil na prvem mestu.
Komunikacija med starši in vrtcem še ni povsem odprta. To dejstvo simbolično ponazarja zaprla skrinjica pobud in pripomb staršev, za katero se zavzema nekaj manj kol polovica staršev. Po dni gi strani pa se zaprta skrinjica za odlaga nje pobud in pripomb lahko zdi zelo praktična za ljudi, ki nimajo časa.
MIJA JERMAN Vrtec Domžale
Vsi starši imajo dober občutek, da imamo njihove otroke radi in da so spre jeti. Vzgojiteljice in pomočnice slarši dobro poznajo in jim zaupajo. Cenijo predvsem njihovo prijaznost in strokovnost. Sami starši si žele čimveč slišati o vzgoji tudi s sirani vrtca. Včasih sc čutijo nesigurne pri izboru ustreznih vzgojnih prijemov. Všeč so jim oblike sodelovanja z. vrtcem, kjer lahko »kaj počnejo« tudi slarši, zraven pa še poklepetajo z ostali mi starši, vzgojiteljicami in pomočnica mi. Radi tudi sami pogledajo, kako se nji hov otrok vključuje v skupino. Navdušujejo se predvsem za likovne delavnice skupaj z otroki starši in vzgojiti Iji ter le lovndho za otroke in starše.
Starši nimajo povsem dobrega občutka, da bi bilo vzgojno ravnanje vika
usklajeno z vzgojnim ravnanjem druži
ne. To se povezuje tudi z individtiulizu Cijo, za katero menijo, da v vrtcu najbolj peša. Kol rešitev starši spet ponujajo več dajanja možnosti staršem za individualne pogovore (več govorilnih ur) in kol praktično rešitev predlagajo bivanje vzgojiteljice v vrtcu vsaj enkrat tedensko med 15. in 16 uro. Podobno je tudi pri oceni staršev za sporočanje vzgojiteljic in pomočnic in oceni prejemanja povrni nih informacij v komunikaciji starši vrtec.
Več gibanja in športnih aktivnosti la ko za otroke kol skupaj za Otroke in star še si želi velik del staršev. Kljub velikim igriščem pogrešajo telovadnice, večnamenske prostore ali vsaj večje garderobe. Smiselno bi bilo proučiti možnosti za večjo izkoriščenost obstoječih notranjih prostorov za gibalne aktivnosti in morda vsaj v obliki skupnega druženja otro-
Prvič v vrtec
Vsak otrok se v vrtcu nauči veliko novega, toda vrtec nc more nadomestiti topline v družini, zato jc koristno, če starši vedo, kako se počuti njihov otrok ob vstopu v vrtec. Vključitev v vrtec pomeni veliko spremembo v otrokovem življenju. Prilagoditi sc mora novemu okolju, vrstnikom, vzgojiteljicam, in to jc vse prej kot preprosto. (»t rok se mora navaditi na bivanje v skupini vrstnikov, s katerimi si deli igruče in pozornost odraslih. Odnos z vrstniki je dejavnik, ki pomembno vpliva na otrokovo socializacijo. Vsekakor pa so odzivi otrok ob vstopu v vrtec različni. Nekateri imajo lažje prilagoditvene težave, drugi pa sc zelo težko prilagodijo novim razmeram, nemalokrat pa sc težave pojavijo kasneje in nc takoj ob vstopu v vrtec, vendar hitro minejo.
Otroku pomaga žc to, da slarši in vzgojiteljica vedo, da mu jc težko. Pomembno jc, da smo do njega pristni in iskreni. Priporočljivo je, da se nekaj dni pred vslo-poni v vrtec sreeaie z otrokovo vzgojitelji en Z. njo se pogovorite u OtFoku in se dogovorite, kako noslc uvajali otroka v vrtec ter seveda tudi:
- kdaj in kdo bo prihajal z otrokom v skupino.
- kako boste otroka postopno vključevali in podaljševali njegovo samostojno bivanje v vrteti
- kako in kdaj se boste poslovili od otro
ka
- kakšna je vaša vloga, ko ste z. otrokom v skupini.
Tako boste pomagali vzgojiteljici in pomočnici vzgojiteljice, da boslc otroku naredili bivanje v vrtcu prijetno. Zelo pomembno jc, da sc tudi starši dobro počutijo, ko svojega otroka zaupajo novim ljudem.
Naše dosedanje večletno uspešno delo osrečuje tako mlade, ki so obiskovali naše oblike izobraževanja, kot tudi nas, ki smo delali s prepričanjem, naj otroci pridobijo ne le nova znanja, ampak izoblikujejo predvsem pozitiven odnos do umetnosti.
V novem šolskem letu 1999/2000 lahko vpišete otroke v naslednje oddelke: glasbene urice - violončelo - flavta - blokflavta
Vpisovanje bo v soboto. 25. septembra 1999 od 10, do 13. ure na sedežu podjetja PARNAS d. o. o.
(Prelog, Krožna pot 18, 1230 Domžale).
Dodatne informacije: 716-963 - vsako dopoldne od 9. do 10. ure ali od 18. do 20. ure.
Vstop v vrtce je pomemben in čustveno zahteven dogodek tudi za starše. Ločitev od staršev, pa čeprav kratka, in bivanje v novem okolju sta za otroka veliki spremembi, /ni. i bo nekaj fiasaobčuujivejši, kar od staršev zahteva v domačem okolju več pozornosti, potrpežljivosti in nežnosti. Med uvajanjem v vrtec ni priporočljivo vnašanje dodatnih Sprememb v otrokovo življenje, prav tako je pomembno, da mu omogočite, da nosi v vrtec priljubljeno igračko, s katero sc i«, lahko tolažit, t Itioka v vrtcu prvi dan ne pustile ves dan, kajti počutil sc bo zapuščenega in jutranji odhod v vrtec bo lahko za radi tega še nekaj časa težavnejši. Starši morajo dati otroku, ki pridejo ponj, priložnost, da reagira in sprosti napetost (npr. jok). Vsekakor pa obstaja tudi možnost, da zavrne starše, kar pa traja nekaj trenutkov. Priporočljivo jc, da prvi mesec otrok redno obiskuje vrtec, torej, da se uvajanje nc prekine. Slalen ritem prihodov v vrtec in odhodov iz njega daje olroku občutek varnosti m zaupanja. Začetne težave ob uvajanju otroka bodo kmalu minile. Otrok bo rad hodil v vrtec, rad bo imel svojo vzgojiteljico in vrstnike. Vrtec ima tudi pedagoginjo, na katero se lahko obrnete v primeru, ko sle v skrbeh in dvomih o pravilnem psihičnem in fizičnem razvoju svojega otroka, kadar potrebujete pomoč in nasvel o vzgojnem ravnanju in kadar iščete vzgojno-izobraževal-ne informacije na svoja vprašanja.
Z medsebojnim sodelovanjem lahko la dogodek naredimo prijetnejši.
SAŠA KOS
Spremembe v OS Domžale
V OŠ Domžale so se temeljito pripravili na novo šolsko leto. Medtem ko so učenci uživali na počitnicah, .seje na šoli marsikaj dogajalo. Počitnice so torej tudi čas, ko se opravijo nekatera dela, za katera med šolskim letom ni časa.
V telovadnici so prenovili tla, uredili kabinete za učitelje, na novo so opremili garderobe in sanitarije ter prepleskali stene. Vsekakor pa niso pozabili opremiti učilnico slovenskega jezika z novimi učili. Prav tako so preuredili avlo. uredili vhod v šolo in obnovili zavese v razredih, kjer je bilo potrebno.
Z novim šolskim letom bodo računalniki v šoli povezani v mrežo, kar je velika pridobitev, saj omogoča
boljše delo.
Za zadovoljstvo in dobro počutje učiteljev so tudi poskrbeli, saj so obnovili zbornico, kar pripomore k boljšemu delovnemu razpoloženju.
Posebej so se pripravili na sprejem prvošolčkov, da bo njihov prvi šolski dan čim bolj prijeten.
Z vsemi temi deli želijo učencem in učiteljem novo šolsko leto, napraviti čim bolj prijetno.
5ASA KOS
Obvestilo staršem predšolskih otrok!
Obveščamo starše otrok, da bomo v mesecu oktobru pričeli z izvajanjem posebnih vzgojnih dejavnosti, namenjenih otrokom, ki vrtca ne obiskujejo. Na ta način bo vaš otrok spoznal delček življenja in dela vrtca, spoznal se bo z bivanjem in komuniciranjem v skupini; s pomočjo svojih rezultatov, samostojnega odločanja, življenja v pogojih, ki jih nudi vrtec, pa bo gradil pozitivno samopodobo in pozitiven odnos do življenja in dela v skupini.
Naši vzgojni programi bodo živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem in radostjo nad skupnimi   dosežki.   O samem
Malčkom in njihovim staršem iz Domžal!
V letošnjem šolskem letu tudi v vrtcu na Savski 3 pričenjamo s programom za otroke, ki niso vključeni v vrtce. Program bo potekal enkrat tedensko v popoldanskem času. Prvo srečanje bo v torek, 5. 10. 1999 ob 16. uri. Vse informacije dobite na telefonu 722-420 pri g. Neni Orehov.
Ravnatelj: MILENA PETERKA
UP RADOMLJE
d. d.
Za nami je več kot sto let obstoja. Pred nami je sto let razvoja. Že danes več kot dva milijona Američanov sedi na naših stolih. Da bi jih v prihodnje lahko sedelo še več,
IŠČEMO SPOSOBNE IN AMBICIOZNE KADRE:
- vseh lesarskih poklicev (diplomirane inženirje lesarstva, inženirje lesarstva, lesne tehnike, mizarje in obdelovalce lesa),
- zaposlimo delavce s končano poklicno šolo kovinske smeri,
- zaposlimo tudi delavce drugih poklicev, ki jim bomo nudili možnost prekvalifikacije,
- zaposlimo tudi nekvalificirane delavce s končano osnovno šolo.
Zaposlili bomo pripravnike in delavce z ustrezno prakso. Pridružite se nam!
Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje ali po telefonu 061 727 122
vzgojnem delu bodo starši seznanjeni s pomočjo letnega plana vzgojnega dela in tednikov. Programe bo možno s strani staršev sooblikovati in dograjevati.
Glasbena delavnica: s poudarkom na petju in ritmični spremljavi, ter spoznavanjem glasbenih instrumentov
Likovna delavnica: primerna za otroke, ki radi slikajo in ustvarjajo s pomočjo različnih materialov, kot so glina, plastelin, les, slama, papir...
Mala plesna šola: vzbuja interes za kasnejšo plesno dejavnost in ima smoter predvsem razveseliti in sprostiti otroke
Cici pravljične ure: dejavnost je pravljično obarvana, primerna za otroke stare tri in štiri leta.
Igralne urice: za otroke, stare štiri in več let. V skrajšani obliki povzema način vzgojnega dela, kot ga izvajajo vrtci dopoldan. Polna mera pravljic, zgodb, igranja, petja in plesa, telovadbe... Torej, vsakega po malo!
Delavnice se bodo izvajale tekom popoldncvov, in sicer po dve šolski uri tedensko. Število olrok za posamezno delavnico je zaradi večje kvalitete vzgojnega dela omejeno na 15 otrok.
Prijave in informacije sprejemamo na telefon 721-834 ali osebno na upravi Vrtca Urša, Slamnikar-ska-26, Domžale.
Cena za posamezno delavnico znaša 3000 sit mesečno.
Varno, uspešno in veselo v novo šolsko leto
nit
<nadaljevanje I prve stra
Kako naj si otroci v počitniških dneh naberejo zdravja, moči, energije, navdušenja in elana za vse preostale dni v letu? Preprosto - prijetne počitniške navade je treba ohraniti, gojiti in negovati in vplesti v vsakdanjost, v učenje. Učenci so željni učenja. Za nekatere je učenje zabava, spodbuda in veselje, za druge le nujna obveznost, za tretje pa preprosto način življenja, ki so si ga izbrali. Čeprav bodo otroci sicer kar nekaj ur zaposleni s šolskim poukom, bo treba vseeno poskrbeti, da bodo tudi preostali del dneva preživeli čim bolj koristno. 1'osi-danje pred televizijo ali brezciljno pohajkovanje po soseščini s« veda nista primerna.
Za tiste, ki šolski prag prestopijo prvič, je prvi september vstop v nov, drugačen svet. Vsa naslednja leta šolanja pa je to dan, v katerem znova srečajo sošolke in sošolce in z njimi delijo spomine na komaj pretekle počitniške dni ter napeto pričakujejo učiteljico ali učitelja. Otroci zelo hitro zaznajo, ali jim je učitelj naklonjen, ali ima rad svoje delo in zato nc izgubi živcev že ob nedolžnih otroških norčijah Otroke mota spodbujati, kontrolirati, jim omogočiti ustrezne razmere za nabiranje znanja in jih seveda imeti rad.
Začetek šole jc tako star in lako nov hkrati. Oguljen je za 11 sle. ki imajo že nekaj let izkušenj iz šolskih klopi, slovesen in pre' starše in njihove otroke
vstopajo lanje prt
prvič.
lomen za d v šolo ezno šo
cl in ne
osem. pa jc vsak prvi september tudi odštevanje na poti k novemu.
Vsako leto znova je prvi septem ber za vse dan novega začetka. Za nami je Saš nabiranj« novih moći za reševanje vsakdanjih večjih in manjših zadreg, kijih prinaša naše delo. Pred nami je čas, ki ho sem ler tja hitel z vrtoglavo naglii o m nas obsipal z vprašanji, ki jih bomo mo
Šola mora dali učencem prilož nost, da razvijejo vse svoje raznolike zmožnosti poleg umske tudi čustvene, socialne, estetske, etične, pa tudi fantazijo in ustvarjalnost. Pri pouku naj ne bi bil tolikšen poudarek na lovu za ločke. na stresu in lekmovaliiosli, marveč na skupnem raziskovanju, doživljanju, opazovanju, živih razpravah.
Vsi si želimo, da bi bila šola pri jazna: starši, učenci, učitelji Prijazna šola rnora biti predvsem šola s ti soč in enim obrazom m tisoč in eno možnostjo, da se vsak izkaže tam. kjer je na jbol j.ši.
otrokom in njihovi prometni varnosti mora mo nameniti pozornost skozi vse leto, tistim, ki prvič stopajo v soi a), pa ziasti v teh dneh na začetku Šolskega leta.
IVICA JANEZ
SPET SMO TU!
Domžalski taborniki so se letošnje poletje »preselili« v okolico Gornje Trebuše. Več sto mladih je uživalo v številnih aktivnostih v taboru in izven njega in se bo letošnjega taborjenja še dolgo spominjalo.
Vprašanje za vas
Spoštovane občanke in občani!
novo podobo in način posredi oranja občinskega časopisa Občine Moravče vam bralcem. Z »razpustom« starega uredniškega odbora in podobe skupnega časopisa SLAMNIK, katerega ste prejemali dolga leta in je postal po ustanovitvi novih občin tudi naš skupni časopis, smo se odločili, da bomo oblikovali svoj lastni časopis. Še vedno pa ostaja odprto
vprašanje kako ga izdajati. Možnosti ste dve in sicer: - Časopis lahko izdajamo samostojno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
■ Časopis izdajamo samostojno toda kot prilogo časopisa ^novi« SLAMNIK občine Domžale. Vsa gospodinjstva ga prejemajo bezplačno. Z zadnjo še dogovorjeno skupno izdajo »Slamnika« boste dobili vprašalnik, ki ga lahko pošljete na Občino, oddate v nabiralnik občine ali pa posredujete pisarnam krajevnih skupnosti, ki jih bodo dostavile na občino. Vprašalnik je anonimen, kar-pomeni, da se nanj ne podpisujete. Na osnovi vaših odgovorov bomo sprejeli dokončno odločitev o obliki in načinu izdajanja novega časopisa. Ponovno pa vas pozivam, da predlagate ime našega novega časopisa.
Župan MATJAŽ KOČAR
V   I c
E
Bo center Moravč (še) lepši?
TOMSKEDO
OBČINA   M O R A V Č E
Začetek izgradnje prizidka k osnovni šoli v Moravčah
Dne 30. avgusta, je potekel tudi rok za oddajo vlog za razpis za dodeljevanje sredstev Za sofinanciranje obnove fasad v središču Moravč. Komisija je te dni pregledala vse vloge. Zal vseh želja zaradi omejenih sredstev ni bilo mogoče upoštevati. Upamo, da bo tudi na ta način ožji center Moravč z leti dobil novo - še lepšo podobo.
S. v.
Ena izmed lepotic - Škarjeva hiša, ki je sicer nova, ima pa pridih preteklosti. Napisa je oblikoval Blaž Slapar, dijak 3. letnika srednje oblikovne šole v Ljubljani (foto: B. MAL)
Denar za področje kmetijstva
V proračunski postavki /a področje kmetijstva je prav tako namenjenih precej sredstev, od katerih so bila že dodeljena za:
Na javnem razpisu je najugodnejšo ponudbo izmed šestih prijavljenih podjetij podalo Gradbeno podjetje Grosuplje, s katerim smo podpisali pogodbo o izvajalskih delih.
Dinamika gradnje predvideva prevzem novih prostorov z začetkom prihodnjega šolskega leta. Zidarska dela pa bi morala biti končana še pred letošnjo zimo. Novim generacijam naših šolarjev bodo tako podane vse možnosti za uspešen devetletni program izobraževanja.
Urad župana občine Moravče Foto: M. BRODAR
sofinanciranje ureditve pašnikov,
- regres za nakup semen (postopek še poteka),
- regres za balira-nje (postopek še poteka).
Pred kratkim jc potekel tudi rok za oddajo vlog za sofinan-
ciranje izdelave projektne dokumentacije za kmetijske proizvodne objekte in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Komisija se je že sestala in obravnavala vloge ter pozvala prosilce nepopolnih vlog, da jih v določenem roku do-
polnijo.
Te dni si Komisija za kmetijstvo ogleduje na terenu gozdne vlake potrebne rekonstrukcije. Tako kot že pretekli dve leti, bodo z izbranimi izvajalci del in s kmeti sklenjene pogodbe 0 rekonstrukciji le teb - seveda, ko bo pravnomočno končan razpisni postopek. Ista komisija si bo ogledala tudi melioracij gke sisteme, ki jih je potrebno vzdrževati.
S. V.
Realizirani razpisi za dodelitev posojil
V junijski številki Slamnika so bili objavljeni razpisi Občine Moravče za dodelitev občinskih posojil za razvoj kmetijstva v občini Moravče, za stanovanjske kredite in za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega za-sebništva v občini.
Razpisi so že zaključeni, prosilci so že dobili sklepe. Ker je na vseh treh proračunskih postavkah ostalo še nekaj nedodeljenih sredstev, je Občina preko javnih medijev in oglasnih desk obvestila občane, da lahko ponovno kandidirajo za dodelitev preostanka neporabljenih sredstev iz že razpisa-
nih kreditov. Tudi za ta razpis veljajo razpisni pogoji iz prvega razpisa in določila vseh treh pravilnikov. Rok za oddajo popolnih vlog je 15. september do 12. ure na Občino Moravče.
S. V.
Končana
prva faza
povečanja
kapacitet
otroškega
vrtca v
Moravčah
V okviru programa razširitve otroškega vrtca v Moravčah je zaključena prva faza. s katero smo omogočili razširitev kapacitet za dodatnih dvajset mest. Preurejeni prostori v šoli že nudijo delovno in bivalno okolje za mlade nadebudneže.
Prav tako pa nadaljujemo s programom prizidka k vrtcu, ki bo moral v celoti rešiti še vedno nekaj, žal, zavrnjenih vlog staršev, ki morajo sedaj iskati prosta mesta v vrtcih izven občine.
Pred kratkim jc bilo rešeno odprto vprašanje dcnacionalizacij-skega zahtevka na delu zemljišča, ki je predviden za gradnjo prizidka. S tem pa tudi ni več ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje prizidka.
Urad župana občine Moravče
Iz komunalne dejavnosti
Gradnja
vodovodovv
letošnjemletu
Po letošnjih proračunskih postavkah le te realiziramo na večini vodovodov, predvsem kjer rešujemo osnovno vodooskrbo v naseljih, kjer še ni primarne vodooskrbo, nadaljujemo pa tudi z izboljšanjem vodooskrbe v naseljih, kjer je zaradi preobremenitev vodooskr-ha otežena. Tako ugotavljamo, da že letošnje poletje ni prihajalo do pretiranih motenj v vodooskrbi, ker se že kažejo rezultati prizadevanj Občine Moravče v preteklih letih in večja vlaganja v ta del komunalne opreme.
Letos zaključujemo z izgradnjo delne sanacije javorškega vodovoda, kjer je zgrajeno novo črpališče in cevovodni povezavi z obstoječima vo-dohranoma. V prihodnjih letih pričakujemo še nadaljevanje in zaključek celotne sanacije.
Pred nekaj dnevi je pritekla voda tudi v zadnje večje naselje v Hrastnik pod Limbarsko goro, ko smo zaključili z izgradnjo vodovoda z Glo-bočice v Hrastnik. V celoti so zaključena dela na primarnem delu, krajani sami pa še urejajo hišne priključke. Tu smo s pomočjo izvajalcev
iz Litije prišli do zahtevnega vodovoda in lepega vodohrana zadostne velikosti, ki bo kasneje oskrboval šc zaselka Kal in Tlačnico.
Zaključili smo tudi z asfaltiranjem odseka proti Limbarski gori pod Hrastnikom. Ob obeležbi dogodka odprtja prve vodovodne »pipe« v Hrastniku tudi s prisotnostjo župana Matjaža Kočarja so navdušeni krajani potrdili, da se v tem delu občine že dolgo ni zgodilo toliko kot v zadnjih nekaj letih.
Pričenjamo tudi z izgradnjo novih odcepov za Reber in Gabrje pod Limbarsko goro. Spodnji Dobravi, ukrepom za izboljšanje vodooskrbe visoke cone v Čcšnjicah ter zamenjavo dotrajanega vodovodnega cevovoda Drtija - Podgrmače, s katerim naj bi bolje izkoristili vodni vir iz. vrtine Ples proti Moravčam. V teku je tudi sanacija cevovoda iz lukovškc-ga vodovoda, ki napaja zahodni del
naselij v občini. Na tem sistemu nas v prihodnjih letih čaka še precej dela in sredstev ter kasneje tudi pošlo pen prehod na lastne vodne vire.
M. B.
Pričakujemo
republiška
sredstva
Občinska uprava Občine Moravče je tudi letos poslala obsežne vloge na republiške razpise za pridobitev sredstev, in sicer:
1. Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z.a sofinanciranje ukrepov z.a pospeševanje kmetijstva v občinah z.a leto 1999:
- za sofinanciranje programov strokovnega dela in prireditev, ki jih izvajajo stanovska in interesna združenja kmetijskih pridelovalcev in delovanja strojnih krožkov in progra-
FOTO: M. BRODAR
Pogledi iz drugega zornega kota
na članek Skakalni šport - nacionalni interes, objavljen v avgustovski številki Slamnika
V prejšnji številki Slamnika je bilo bralcem predstavljeno razmišljanje Upravnega odbora Smučarsko skakalnega kluba v Moravčah o možnostih nadaljnjega razvoja te discipline v občini Moravče. Iz samega članka je moč razbrati obtožbe na račun Občine, da premalo skrbi za to panogo, ki ji država daje pomen nacionalnega športa.
S to vašo trditvijo se nikakor ne morem strinjati. Poglejmo torej samo nekaj dejstev.
Smučarski skoki, ki so prinesli velik sloves Sloveniji predvsem zaradi zaslug Primoža Peterke, našega sokrajana, so nedvomno pomembna športna panoga. Zavedajoč se tega dejstva je Občina Moravče vodila številne aktivnosti za razvoj te športne panoge. Na primer: V spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine je začrtala veliko območje namenjeno izgradnji in razvoju te športne panoge.
Sprejetje bil dogovor z. lastniki zemljišč o odkupu le-tch v korist smučarsko skakalnega kluba. Ponovno smo preverili la dogovor, ki velja Se danes.
Poleg tega ste smučarji skakalci povsem pozabili na velika investicijska sredstva, ki vam jih jc namenila Občina Moravče v letu 1998. Gre za več kot 90% vseh investicijskih sredstev na področju športa v občini.
Vsem pa je znano, da vašega programa, za katerega so bila namenjena proračunska sredstva, do danes še niste realizirali. Torej niste porabili namenskih sredstev proračuna.
Zdi se mi povsem nekorektno zahtevati nova in nova sredstva, če ne izpolnite programa za katerega smo vam žc zagotovili proračunska sredstva.
Zato dragi športniki smučarski skakalci, »žogica« jc na vaši strani. Treba jc poprijeti za delo in ga tudi opraviti kakor smo se dogovorili. Brez tega pač nc bo šio. MATJAŽ KOČAR, župan
mov strokovnega dela s področja kmetijstva mehanizacije in varnega dela s kmetijsko mehanizacijo,
- za dodelitev podpor pri investicijah z, namenom prestrukturiranja proizvodnje, dodelave in predelave kmetijskih pridelkov za pravne osebe,
- za sofinanciranje ukrepov za pospeševanje kmetijstva v občinah za letošnje leto,
za dodelitev nepovratnih sredstev iz. naslova intervencij za celosl no urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 1999
2. Na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj:
- za sofinanciranje priprav regionalnih razvojnih programov in gradnje infrarslrukturnih objektov in naprav regionalnega značaja,
- z.a dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v letu 1999
3. Na Ministrstvo za zdravstvo:
- za sofinanciranje nakupa reševalnega vozila za /I) Domžale.
Kljub temu, da bo prosilcev za republiška sredstva verjetno veliko, pričakujemo, da bo med dobitniki sredstev tudi naša občina.    g_ y^
Novo na moravskih
cestah
Državna cesta, ki poteka skozi celo dolino, močno onesnažuje okolico
ter ogroža občane. Tega se že dalj časa zaveda tudi država, zato je v letošnjem letu tik pred izvedbo projekt rekonstrukcije ceste na odsekih, kjer še ni ustrezno široka in zadostno nosilna. Tako bo poskušal investitor Direkcija za ceste RS šc v letošnjem letu pričeti z razširitvijo ceste in izgradnjo pločnika skozi naselje Moravče. V sklopu gradnje avtocest skozi Črni graben pa DAKS tudi z rekonstrukcijo od Goričke do naselja Moravče.
Po zadnjih neurjih v poletnem času smo, upamo, za večino krajanov uredili makadamske ceslc. zaključujemo pa tudi rekonstrukcije z asfaltnimi prevlekami v skupni dolžini skoraj 6 km. Predvsem smo ponosni na novo asfaltiranje ceste s Kutarijc na vrh Sv. Miklavža, na Vrhe, Solite Dol. nekaj cestnih odsekov v KS Vrhpolje kot Dole pod Trojico, dva odseka v Zg. TuŠtanju. obnovili smo tudi Marokovo ulico na delu odseka proti Rudniku. V lazi sanacije jc ludi Dctelova ulica, ki ima pred vsem značaj industrijske ceste in nc ulice s spomeniško zaščitenimi slitri-nii hišami in bližino pokopališča, zaradi cesarje žc zaprla za ves tovorni promet razen za potrebe peskokopa. Nadaljujemo tudi z rckonstrukci|aiin cest v Gori pri Pečah, kjer nas čaka še precej dela. Pogodbena dela tio žc končana v Serjučah, Pečah in na avtobusni postaji Moravče.
Podobno je tudi na stari moravski cesti proti Lukovici, kjer pričakujemo dokončno odločitev Darsa o zaključku gradbenih del z asfaltiranjem začete prve etape rekonstrukcije. Pričakujemo tudi nadaljevanje asfaltiranja do lukov.ške meje s strani zagotavljanja sredstev iz občinskega proračuna. M. B.
Odvoz kosovnih odpadkov Oiz gospodinjstev
.lavno komunalno podjetje Prodnik bo opravilo odvoz kosovnih od padkov v jesenskem periodu, ki bo potekal v občini Moravče 12. in 14. 10. 1999
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinj stev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika.
Med kosovne Odpadke iz gospodinjstev nc sodijo nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj in barv, lokov in podobno, ki jih odstranjuje mo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov, Ravno tako tudi nc avtomobilski deti in akumulatorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki ne hotno odstranjevali gradbenega materiala in vej od obrezanega drevja, oziroma živih meja.
Naj bo šolsko leto varno
S septembrom seje za mladež, začela prvič ali znova šolska zgodba, ki pa bi morala biti vsem v veselje, saj je šola vendar prostor, kjer se pridobi toliko novih znanj in poznanstev med vrstniki. Poleg izobraževanja, ki ga otrokom nudimo, je naša velika skrb tudi njihova varnost tako v šoli kol na poti vanjo in iz nje. Prvošolcc sta obiskala policist in policistka in si skupaj z njimi ogledala varno šolsko pot. Opozorila sta jih na nevarnosti, ki jih na poti lahko ogrožajo. To je del priprave otrok na varno udeležbo v prometu. Zagotovo na tem področju lahko s svojim zgledom največ naredijo starši.
Našo šolo obiskuje približno 500 otrok, od katerih pa je polovica vozačev. Nekaj se jih vozi z javnimi prevoznimi sredstvi. Tisti, ki le možnosti nimajo ali pa živijo ob nevarnih poteh, se v šolo in iz. nje pripeljejo s kombijema, katerih lastnik je g. Ra-doš Arsič. Gospod Arsič vozi en kombi, drugega g. Janez Cerar. Vsak dan opravita 20 rednih voženj. Delo opravljata profesionalno in z veseljem, kar pa je verjetno tudi pol skrivnosti njune priljubljenosti med
Otroci, ki se s šoferjem radi pomenijo o vsemogočih rečeh. Pri delu včasih naletita tudi na težave« ko kak sr-
boritež ne upošteva pravil za varno vožnjo ali se ne drži urnika voženj... toda ludi lo znala premostili z vztrajnim opozarjanjem in pogovorom. Delo, ki ga opravljata, je naporno fizično in psihično in samo človek takih razsežnosti, kot sta naša šoferja, lahko opravljata prevoze kvalitetno v veselje staršem in otrokom. Svoje delo večkrat opravila šele zve-
čer, ko otroke varno pripeljeta domov z. različnih tekmovanj, prihodnje jutro začenjata znova ob (i. uri zjutraj. Še iz enega razloga učitelji spremljevalci radi potujemo z njima. Ko nas pripeljeta na cilj. nikoli ne stisneta rok v žep, misleč jaz sem svoje opravil, temveč pomagata otroke varno pospremiti, jih varovati v primeru, koje potrebno urediti prijave ali druge formalnosti. Preprosto nanju se lahko vedno zaneseš.
MAL
Zaposleni na šoli si zelo želimo, da bi g. Arsič po izteku koncesije, ki mu jo je podelila Občina Moravče za opravljanje prevozov, zanjo ponovno kandidiral. Naj bo začeto šolsko leto uspešno in varno.
Edinemu Bogu hvala
Cerkev sv. Martina v Moravčah je bila v nedeljo, 5. septembra, praznično okrašena. Mlaji pred cerkvijo so razodevali slovesnost, kakršne v tej cerkvi že dolga leta ni bilo. Po novih mašah v preteklih letih smo bili tokrat priče večnih zaobljub, ki jih je izrekla sestra Metka Capuder, Kopačeva, iz Soteske pri Moravčah. Po noviciatu in nekajletnih začasnih zaobljubah je tako v polnosti postala članica redovne skupnosti sester Uršuli nk.
Učenci veroučne šole so pod vodstvom sester uršulink ustvarjali v delavnicah že v soboto, 28. avgusta, na slovesnost pa smo se duhovno pripravljali tudi s tridnevnicfl. Metkine sosestre iz. Sv. Duha pri Škofji Loki, Maribora in Ljubljane so nam s pomočjo pesmi, igrice in osebnega pričevanja predstavile, kako živijo tri rodovniške zaobljube: devištvo, uboštvo in pokorščino. Njihova preprosta modra obleka in mladi nasmejani obrazi so pričevali sami zase. da so vesele na poti, ki so jo izbrale. Ves čas pa so tudi ponavljale, da se srečujejo z, vsakodnevnimi problemi in slabostmi, katerim ne uide noben človek. Cerkev je skupnost, ki pove zuje otroke in odrasle, poročene in neporočene, duhovnike in redovnike, kar smo še posebej začutili v soboto, ko smo svoje prošnje in molitve ' združili za novoporočenca, novokrš-čenko, letošnje birmanec in za Metko.
V nedeljo popoldne so se pred cer- ^ kvijo zaceli zbirati žnpljani. sorodni- O ki, narodne noše. duhovniki in sestre izi uršulinke. Slavijenki je zaigrala mO- O ravška godba, pri kateri je pred leti < tudi sama igrala, v spremstvu staršev E je Mclka stopala z.a svojimi sosestra- 2 mi proti cerkvi, kjer nas je pozdrav- u. Ijala božja beseda, ki jo je izbrala za svoje geslo: »Edinemu Bohu hvala.«
Slovesno mašo jc vodil generalni vikar Metelko ob somašcvanjti dru-dih duhovnikov in domačega župnika Viktorja Primožiča, ki je vse zbrane tudi pozdravil. Poudaril je, da nas želi Gospod po Melki obogatiti in prinašati nova spoznanja v naše življenje. V pridigi jc generalni vikar
najprej pozdravil vse navzoče tudi v imenu gospoda nadškofa. Tako kot je Bog izbral Izrael, ga ljubil in ga varoval, je sedaj izbral tudi Metko, kiji govori: »Ne boj se, jaz sem s teboj!« Rcdovništvo je žrtev in pot devištva, uboštva in pokorščine je ozka pot, vendar vsako rojstvo zahteva žrtev in odpoved. Njena žrtev bo poplačana za njeno družino, župnijo in za slovenski narod, kateremu bo prinašala novo upanje. Starši naj se veselijo, če
Metka sprejema prstan v znamenje zvestobe Jezusu.
Farno žegnanje v Pečah
Vsako leto zadnjo nedeljo v avgustu župnija Peče slavi in časti svojega zavetnika sv. Jerneja, kateremu je posvečena peška cerkev. Letos je bilo to praznovanje drugačno - še lepše in bolj doživeto kot ponavadi.
Kot je mnogim znano, smo v Pečah že lani pričeli z gradnjo novega župniš-ča. Za tako majhno župnijo je to velik zalogaj, a prepričani smo, da ne prevelik. Farani se namreč trudimo na vse načine, da bi kar najbolj pripomogli k skorajšnji dograditvi: s prostovoljnim delom, z oskrbovanjem delavcev s hrano in z denarnimi prispevki.
V župniji zelo dobro deluje tudi župnijski pastoralni svet, ki v sodelovanju s priljubljenim domačim župnikom Janezom Zalelclom sprejema vse važnejše odločitve. Tako se je porodila tudi ideja, da sc delovanje župnije predstavi širšemu krogu ljudi - predvsem tistim, ki so pred leti obiskovali našo cerkev.
V začetku avgusta smo tako poslali približno 300 vabil na naše žegnanje vsem nekdanjim župljanom in Župlja-nom sosednih župnij, ki so nekoč v Pečah obiskovali verouk in svete maše. Vabila so potovala širom Slovenije, pa tudi dlje, celo v daljno Avstralijo.
V pripravo žegnanja smo bili vključeni domala vsi župljani. Nekateri pri pripravi bogoslužja in cerkve, drugi pri pripravi mlajev za dobrodošlico, parkirišč in osvetlitvi cerkve, gospodinje pri peki peciva, skoraj vsi pa pri pripravi srečelova.
Na nedeljsko jutro, 29. avgusta 1999. je glasno prilrkovanje zvonov oznanjalo slovesnost dneva. Nebo jc zadrževalo dežne kaplje, in je zdržalo vse do popoldneva.
Kmalu so od blizu in daleč začeli prihajati prvi verniki. Ob pol devetih, ko se jc pričelo bogoslužje, je bila cerkev nabito polna. Marsikdo je prišel od
daleč in po mnogih letih je bil spet v domači cerkvi. Obudili so se spomini, ki so utrnili marsikatero solzo zatajevanega domotožja.
Mašo je daroval domači župnik, vse prisotne pa je pozdravil predstavnik župnije, ki je med drugim omenil tudi žeijo vseh, da to praznovanje postane tradicionalno. Po doživetem bogoslužju so se verniki še dolgo zadrževali pred cerkvijo, kjer se je veliko ljudi našlo po dolgih letih. Veselje in vzdušje je bilo nepopisno. Domače gospodinje so vse pogostile z domačim pecivom, žganjem in kavo, pripravili pa smo tudi srečelov. katerega izkupiček je bil namenjen gradnji župnišča. Dobitki so bili silno zanimivi, skorajda vsi pa pristni domači: domača moka, kruh. med. za bela, žganje, potica, drva. košare z. zelenjavo, jajci ali domačo malico, brezove metle, in še bi lahko naštevali. Odziv je bil neverjeten in srečke so bile skoraj v hipu razprodane. Spontano se je oglasila pesem »Prav lepa je ta peška fara« in pritegnili so vsi.
Proti poldnevu so se ljudje razšli, polni vtisov in z upanjem, da lo srečanje ni bilo zadnje. Žegnanje samo je bilo organizacijsko kar zahtevno, a trud je bil poplačan, saj je zaživela cela župnija. Vsem. ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri pripravi, se zahvaljujemo, prav tako pa sc zahvaljujemo za obisk in darove tudi nekdanjim župljanom in jim kličemo »na svidenje prihodnje leto na Jernejcvo nedeljo«.
JELKA LALIČ
Metka se je doma poslovila od staršev in za popotnico prejela njihov blagoslov.
Sestra Metka se rada vrača
Bog pokliče njihove otroke na tO pol.
Sc posebej pretresljiva je bila Metkina izpoved zaobljub, v katerih je obljubila popolno darovanje svojemu ženinu Jezusu v dcvišlvu, uboštvu in pokorščini. V znamenje tc obljube je sprejela zlati prstan in svojo obljubo podpisala pred provincialko slovenskih uriištilink Gracijo Prcmr. Leta jo je sprejela z besedami: »Naj Bog pridruži tvojo daritev Kristusovi žrtvi in ti pomaga,', da jo živiš v vsej polnosti,« Pesem svojemu ženinu Jezusu je najprej zapela Metka, potem pa se ji je pridružilo šc okrog štirideset uršulink. ki so tudi med mašo pritegnile mešanemu in mladinskemu cerkvenemu pevskemu zboru. Oba zbora sta sc na to slovesnost zavzelo pripravljala, kakor ludi vsa župnija pod skrbnim očesom župnika Primo Žica in kntehislinje Marije.
Ob koncu sv. maše je župnijska skupnost izročila Metki spominsko darilo. Želela si jc skromno darilo, to je Sv. pismo. Pa vendar je to najtrd nejši temelj, na katerega je Metka položila vse svoje življenje. Meso in kri nam namreč nc moreta razodeti tega, kar nam razodeva Bog po Sv. Duhu. Zalo naj Metka dobiva v Božji bese
tudi med svoje domače.
di novo moč za večjo ljubezen lam. kjer jo Bog potrebuje. Tudi birman-ci so na poti k sv. Mohorju zanjo odrezali popolno polico in nanjo napi sali njeno rodovniško geslo. Palica naj ji bo v oporo na poti za Kristusom. Zaradi ljubezni do Kristusa je Metka zapustila svoje starše, brale in sestro. V spomin na otrošlvo in svoje domače ji je brat dvojček podaril sliko prvega sv. obhajila, ki sta ga skupaj prejela v domači cerkvi. Nečak Gregor ji je s šopkom rož. verjetno želel povedati, da jc teta redovnica vedno dobrodošel gost pri svojih nečakih in nečakinjah. Po mnogih čestitkah sester, sorodnikov in vseli, ki smo se zbrali na slovesnosti, smo pred cerkvijo okusili še dobrote moravskih gospodinj in jih zalili z osvežilno pijačo.
V pehanju za boljši jutri in materialno bogastvo človek pozablja, kako malO pravzaprav potrebuje z.a srečno življenje. V teh dneh nas je Metka s svojim pričevanjem znova spomnila na to, da jc največje bogastvo čisto srce, zato naj bo zahvala njej in vsem. ki so se trudili pri pripravi in izvedbi tega slavja.
MILKA NOVAK
Kulturni dom Moravče
Vabi v sezoni 1999-2IKHI vse obiskovalce, da tudi v letošnji sezoni s svojim obiskom dokažejo pripadnost prireditveni dejavnosti in s tem popestrijo dogajanja na kulturnem področju.
V mesecu oktobru vas vabimo in obveščamo o naslednjih prireditvah:
- prvo nedeljo v oktobru srečanje starejših občanov s kulturno prireditvijo
- sredi oktobra koncert Slomškovih pesmi v izvedbi družine Galič
- knec oktobra likovna razstava Nine Dorič in glasbeni koncert Jana Plesi cnjaka
- v novembru vas vabimo na nastop folklorne skupine iz Ljutomera s plesi in običaji iz Prlekije. pri ka-lerih tudi ne bo manjkala pokušina vrhunskih ljutomerskih vin
- v novembru vas vabimo še tU gledališko predstavo dramske skupine iz Preddvora na Gorenjskem, ki bo prikazala, kako si predstavlja vodenje občine županja na vrhu hriba.
VABILO
Sekcija TD Moravče Rokodelci vabi k sodelovanju vse, ki se radi ukvarjajo z ročnimi deli. Srečevali se bodo vsak prvi četrtek v mesecu ob 19. uri v kulturnem domu v Moravčah.
Vabljeni.
Spominska slovesnost v Hrastniku
Občinski odbor /Al NOB občine Moravče in vaška skupnost Hrastnik so v soboto, 14. avgusta, ob 11. uri pripravili spominsko slovesnost ob 57. obletnici požiga vasi in devetih vaščanov.
Spominska slovesnost je bila pri spomeniku sredi vtisi 1 haslnik. Slavnostni govornik je bil Anion PETERKA, v kulturnem progra mu jc sodelovala pihalna godba iz Moravč, mešani pevski zbor DU Moravče, moški pevski zbor Tosama Vir pri Domžalah in iccilaloi ka upokojenka Francka KOSMAČ. Povezovalec programa je bil gospod Milan BRODAR. Spominske svečanosti se je udeležilo okoli 450 ljudi iz raznih krajev. To so bili svojci požganih vaščanov, borcev in drugih. Malo je bilo otrok in mladine. V Hrastnik so soudeleženci pripeljali celo z dvema avtobusoma iz Zagorja ob Savi in Vira pri Domžalah. Okoli spomenika so bili postrojeni praporščaki iz borčevskih organizacij, ki so se poklonili žrtvam z. minuto tišine.
Po končani svečanosti so prijazni vaščani Hrasntika pripravili golaž, pečenice z domačim kruhom, krofe, potico in slaščice. Seveda ni manjkalo hladne pijače z.a osvežitev pod šotori. Vsi skupaj smo obujali spomine za krute dogodke drage svetovne vojne in sc srečali s prijatelji in tovariši.
Še vedno je živ spomin na leto 1942. ko je okupatorjeva soldateska v poletju izvršila zločin nad nedolžnim prebivalstvom Hrast nika. V nezastraženo vas so 20. julija 1942 prišli Nemci in se lotili izseljevanja vseli, ki so jih laktal našli doma. Odgnali so jih v tabo rišča; devet vaščanov (moških) so zverinsko zažgali v Vrbanovem skednju. Istočasno so zažgali dvanajst domačij.
Pri organizaciji so pomagali Občinski odbor Z.B NOV Moravče in Društvo izgnancev Domžale. „
JOŽE NOVAK
Po poteh dediščine
Na pobudo Občine Moravče se je v sredo, H. septembra, zbralo v Moravčah 20 predstavnikov sosednjih občin s področja urejanja prr>stora, turizma, društvene dejavnosti, da bi proučili možnosti in interes pri vključitvi v skupni projekt »Po poteh dediščine«. Projekt sta predstavila mag. Marko Koščak, ki je bil vodja pilotnega projekta. Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine v letih 1996 in 1997, in Marko Kapus iz Studia 5, ki sodeluje pri pripravi projekta za celostni razvoj podeželja v občini Moravče.
Namen projekta je razvijanje regionalne mreže naravnih in kulturnih znamenitosti in turističnih storitev, oblikovanih v okviru na tančno določene turistične ponud be, ki naj bi turistom omogočala zanimivo in pestro bivanje v določenem kraju. Cilj projekta je tudi izboljšati življenjski standard podeželskega prebivalstva, ne da bi pri tem korenito spremenili ali uničili lokalno kulturo ali obstoječi način življenja. Gre torej za trajno uravnotežen, sonaraven turistični razvoj regije.
Predstavniki posameznih občin so na predstavitvi projekta pred stavili svoje dosedanje izkušnje in vsi izrazili pripravljenost za sodelovanje na skupnem projektu ne glede na to, da nas sicer ločijo ob činske meje. Navzoči so bili zadolženi, da bodo z. ugotovitvami z razgovora seznanili vodstva občin in dobili uradno potrditev sodelovanja. To je bil sicer prvi skupni sestanek, v kolikor bodo tudi uradni odzivi ugodni, sc bomo do govorili o skupnih ciljih, finančni konstrukciji in pridobivanju republiških in evropskih sredstev za pripravo skupnega projekta. S.V.
Kulturni dom živi, kar dokazujejo številne prireditve. Fotografija je s prireditve ob otvoritvi prenovljene dvorane.
Vabilo
KIDMMKAK vabi na BARAGOV VEČER, ki bo v sobot-,, 25. septembra 1999, ob 20. uri v cerkvi Marije Kraljice angelov na Drtlji. Sodelovali bodo:
Vokalna skupina »Raglje« iz Trebnjega,
Dramski igralec in pesnik Tone Kuntner,
Komorni zbor L ravč,
recitatorji in drug
Mo-
V nedeljo, 26. septembra 1999, bo ob 14. uri BARA GOV DUATEON, ki obsega gorski tek (Belnek. Moravče, Zalog. Limbarska gora. Križate) s 300 metri vzpona in v dolžini pribl. 20 km za rekreativne tekače ter družinski rekreativni tek v dolžini 5 km.
Informacije in prijave: Alo|zi| Štefan, Šlandrova 5, Moravče; tel. (061) 732 132: el.  pošta:  loize,  stefan (<*>
VABILO
NA SREČANJE STAREJŠIH IN
INVALIDNIH KRAJANOV V NEDELJO, 3. 10. 1999
SVETA MASA BO V ŽUPNIJSKI CERKVI OB 10. URI
DRUŽABNO SREČANJE
BO OD 11.30 DALJE V KULTURNEM DOMU V MORAVČAH
TOPLO VAS VABI ŽUPNIJSKA K A Ril AS MORAVČE
S SODELAVCI in
KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE
Planinski tabor Kofce '99
V juliju je potekal tretji planinski tabor, tokrat pod planino Kofce. Čas na taboru nam,je kar prehitro minil. Obiskali smo okoliške planine, na katerih se še veselo pase živina: Kofce. Ilovica, Pungrat, Šija planina..., pod Velikim vrhom smo srečali čredo ovac, na Kofcah smo občudovali konje, zvonce krav pa smo tako slišali na vseh planinah.
Povzpeli smo se na nekaj dvatisočakov: Veliki vrh, Kofce goro. Malo in Veliko Kladivo. Na Velikem vrhu nam je sicer nagajala megla, veter pa nam je odnesel nekaj kap v Avstrijo -namenili smo jih za reklamo našemu društvu. Toliko lepši razgled se nam je odprl na grebenu proti Kladivu. Pogled je segel nazaj proti Velikemu vrhu, na levi Avstrija, na desni Storžič in Kriška gora. naprej pa proti Košut-nikovemu tumu, ki te nehote pritegne in si postaviš cilj za v prihodnje. Kljub nekaterim dolgim in napornim turam nam ni zmanjkalo moči za popoldansko odbojko, nogomet in druge igre. Poznalo se je namreč, da je Lidija, ki je bila zadolžena za kuhinjo, zelo dobro in uspešno skrbela za našo prehrano.
Tudi večeri so hitro minili. Skupina gozdarjev je vsakodnevno skrbela za taborno pagodo in imela na skrbi ogenj. Ob njem seje odvijal pogovor, petje in pripovedovanje šal... Ob-dia-pozitivih smo obujali spomine na pretekle tabore, pomembnejše ture in se z njimi povzpeli na Grossglockner... Odvijala so sc tekmovanja v družabnih igrah, nekateri so čas posvetili pesnjenju in pisanju prispevkov za taborni časopis...
Znanje iz. planinske šole smo dopolnjevali na turah, posebej smo pripravili tekmovanje iz orientacije, zelo prav pa nam Je prišla plezalna stena na domu na Siji planini. Vsi smo se preizkušali na kar zahtevnih smereh in oh tem pridobivali plezalne izkušnje.
Čas, namenjen taboru, je prehitro minil. Na poti proti domu smo si ogledali Dovžanovo sotesko, a za iskanje fosilov ni bilo časa, kljub temu je bilo zanimivo opazovati igro narave.
Tabor je minil, spletle so se nove vezi, ki nas bodo združevale na pohodih med letom. Naslednje leto pa zo-pet na tabor! 'WmMrWm&§wM
LEON LAVRIČ
21. kmečki praznik v Moravčah
Društvo podeželske mladine Moravče je v nedeljo, 8. avgusta, uspešno organiziralo že 21. kmečki praznik v Moravčah. Praznik seje pričel ob osmi uri zjutraj z odprtjem razstave v Kulturnem domu. Na razstavi so se predstavili rokodelci, ki še vedno obvladajo že davno pozabljene spretnosti.
Projiciranje faze sončevega mrka na zaslon. Tak način opazovanja mrka je najvarnejši.
Del skupine moravskih astronomov na prizorišču ogleda popolnega sončevega mrka.
Osnovna šola Jurija Vege
Organizirano opazovanje sončevega mrka
Bližal seje 11. avgust 1999, dan, koje bil v Sloveniji viden popoln sončni mrk Spet po 28 letih ho iz Slovenije možno opazovati popolno Lunino zakritje Sonca. Takrat je hil popolni mrk videti iz južnih predelov Slovenije, tokrat pa ga bomo lahko opazovali iz severovzhodne pokrajine Goričko.
Člani astronomskega krožka na Osnovni šoli Jurij Vega Moravče smo že pred koncem šolskega leta razmišljali, da tega dogodka ne bi smeli zamuditi. Zmenili smo se, da se bomo odpravili na Goričko, kjer bo mrk popoln. Vedeli smo, daje opazovanje popolnega mrka veliko lepše kot samo delnega.
Noč pred 11. avgustom je bila nevihtna. Skrbelo nas je, da nam vreme ne bo pokvarilo predstave. Vrcmenoslovci so sicer obetali, da se bo naslednji dan delno zjasnilo.
Ob šestih zjutraj smo se g. Andrej, Matej, Rok, Nejc, Nina, Vesna in Marico posedli v kombi prijaznega g. Arsiča, ki nas je bil pripravljen peljati na ta najbolj oddaljen kotiček Slovenije. Nekoliko smo se bali gneče na cesti, vendar je bil strah odveč. Bolj so nas med vožnjo skrbeli sivi oblaki na nebu, ki so kraljevali nad redkimi krpicami modrega neba. Ob pol desetih smo bili že na cilju - vasici Budinci, - nekaj sto metrov oddaljeni od madžarske meje. To je bila najbolj ugodna lokacija za opazovanje mrka v Sloveniji. Trajal je 72 sekund. Tuje postavila svoje kamere tudi TV Slovenija.
Tudi mi smo si poiskali razgleden prostorček, kjer smo namestili opremo za opazovanje.
Do začetka prvega stika Lune s Soncem je bilo še dve uri. Nebo seje pričelo jasniti, nam pa čela. Ljudje so trumoma prihajali. Vendar ni bilo opaziti nervoznih šoferjev, kot jih lahko vidimo običajno ob prometni gneči. Na ljudi je velik dogodek vplival neobičajno, to smo vsi opazili.
Veliko jih je preteklo noč prespalo kar tukaj v šotorih. Predvsem mladih. Nekateri so tudi pekli na žaru. Pol ure pred začetkom ni nihče več dvomil, da se nam obeta fantastična predstava. Nebo seje popolnoma zjasnilo. Kamcrman TV Slovenije je mrzlično pričel lesti v košaro ogromnega balona, ki sc je nato dvignil v zrak. Luna se dotakne Sonca do sekunde natančno, kot so izračunali astronomi. To smo lepo videli skozi naš teleskop. Sonca je bilo čedalje manj. Nebo je postajalo čudno temno modre barve. Slišati je bilo govoriti ljudi, da se jim jezijo dlake na rokah . Vsi so zrli v Sonce skozi zaščitna očala in folije. Nekateri so se začeli oblačiti. Postalo je hladno in čedalje temneje. Našega šoferja je zaskrbelo, da Sonce ne bo stopilo Lune, ker je ta lezla čedalje bolj na Sonce. Najbrž seje ša-
lil. Sonce je tisti hip sijalo približno 149 milijonov km za Luno. Napeto pričakovanje. Ura je točno 12.47. Učitelj Andrej pove, daje zelo vznemirjen...
Nato pa blisk - pokaže se tako imenovani diamantni prstan in naslednji hip Luna popolnoma prekrije Sonce. Sedaj lahko opazujemo s prostimi očmi, sončnih žarkov ni več.
Pokaže se Sončeva korona v srebrni barvi. Matej, ki je bil zadolžen, daje bila v teleskopu ves čas slika Sonca, zavpije, da se skozi teleskop sedaj vidijo tudi protuberance - to so več tisoč kilometrov visoki izbruhi na površini Sonca, ki jih sicer običajno ne vidimo. Res so se videle. Hitro se vsi zvrstimo, da pogledamo to, kar prej izmed nas še ni nihče videl, razen v knjigah. Na nebu se v temi zasvetita tudi planeta Venera in Merkur, neka ženska pa nas sprašuje, katera zvezda se vidi blizu Venere. To je Regul, najsvetlejša zvezda v ozvezdju Leva.
Obzorje okrog in okrog je nenavadno rdeče barve. Ljudje so navdušeni. Nekdo je odprl celo šampanjec. Čas v teh trenutkih zelo hitro teče. Sončni žarki se po dobri minuti spet prikažejo izza Lune. Čudovite barve počasi izginejo. Spet nastaja navadna dnevna svetloba. Ljudje še vedno pogledujejo v Sonce, ki počasi postaja večje. Veliko se jih hoče slikati ob našem teleskopa, s katerim projiciramo sliko mrka na zaslon in tudi na majice radovednežev. To bo lep spomin na ta dogodek, ki ga naša generacija ne ho imela več priložnosti opazovati, vsaj iz. Slovenije ne.
MARKO OSOLNIK
To je npr. izdelovanje celotne konjske opreme in drugih izdelkov iz usnja, ki jih jc izdelal Milan Kokalj iz Moravč. Marsikdo sc še spominja mnogih hribovskih rokodelcev in njim v spo min je svoje izdelke pokazal Lojze Ko-kalj-Gmajnarjev iz. Stancc Laz, postopek celotne izdelave košare pa nam je pokazala Barbka Rolar iz Desna. Nekateri teh izdelkov so že prave umetnijo in nc le za praktično uporabo, tako kot npr. čudovite rože iz najlonk Fani Vodnik iz Scnožcti. Gostje iz Krašnje so pokazale, kako se plete kite iz. slame in kaj vse sc da iz teh kit izdelati. To so članice kulturnega društva Fran Maselj Podlimharski in svoje delo predstavljajo povsod po Sloveniji. Nato je sledila nekoliko modernejša obrt, ki povezuje stare in modernejše smeri ročnega izdelovanja, to je izdelovanje kotlov. Okrasne izdelke iz kovin izdeluje Jože Klopčič iz. Dvorij, kateremu v hladno kovino uspe vdahniti obilo lepote. Na razstavi ste si lahko ogledali tudi miniaturo mlina, ki jc prav veselo ropotala, izdelal jo je Srečko Vidcrgar iz, Dvorij. Za malce nostalgije po verjetno pozabljeni spretnosti ste si lahko ogledali celotno šuštarsko - čevljarsko orodje za ročno izdelavo čevljev.
V avli kulturnega doma so članice društva podeželskih žena pripravile dobrote iz krušne peči; kruh ter potico. Ni pa manjkalo tudi peciva in krofov,
V kulturnem programu sta nas najprej s poskočno vižo pozdravila harmonikarja Dušan in Grega, sledili sta dve pesmi ljudskih pevk, ki se vsako leto
Nekaj o DPM Moravče
ičlansko ekipo vanjem z zvez; iz.lična tekmovi
trnja, pr zlasti nt
idnik te
regij-ke po-editve netnb-i pred-
Društvo podeželske mladine Moravče trenutno šteje 51 članov. Spomladi smo se skega tekmovanja na kvizu Mladi in kmetijstvo. Z letošnjim letom smo pričeli s sod deželske mladine (ZSPM). ki povezuje vsa društva podeželske mladine in organizir in srečanja ter poučne seminarje. Vseh teh dejavnosti sc poskušamo v čim večjem števi nih seminarjev, na katerih se marsikaj naučimo. Naš član, Igor Vidcrgar, je tudi podpr stavnik regije Ljubljana z Zasavjem, predsednik ZSPM jc Danijel Rihlaric iz Maribr
Polcg tega se udeležujemo tekmovanj v kmečkih igrah. Tako smo letos tekmovali v Hotcdrščiei, Rovtah, v Ribnici ter na Izlakah.
Poleg manjše pomoči Občine Moravče, za kar se najlepše zahvaljujem je edini dnhodek, ki nam omogoči delovanje društvo, dobiček kmečkega praznika ter vseh naših članov. Sredstva sc potrebujejo za organiziranje sestankov, udeleževanje seminarjev, iger in ostalih srečanj, organizacijo strokovne ekskurzije v jeseni ler še za mnoge druge stvari.
Poleg finančne in na zunaj opazne dejavnosti društva je tu še najpomembnejši del. To je druženje mladih na podeželju, ki sc znamo ceniti stvari, ki so jih mnogi, ne le listi iz mesta, ampak tudi iz podeželskih vasi, že pozabili, P. J.
zberejo prav z namenom, da nam polepšajo kmečki praznik. Pele so ob spremljavi citrarja Rada Kokaljn ler nato šc oh spremljavi tria Dušana Cerarja. Sledila je folklorna skupina iz Mengša, ki nanije zaplesala Ta potrkano in Mengeški ples. Marsikoga so ob plesu žc zaskrbeli podplati, da bi tudi sam že zaplesal, kar pa je sledilo v nadaljevanju popoldneva.
V kmečkih igrah je tekmovalo šest ekip: ekipe iz društev podeželske mladine Moravče, Kamnik ter kar dve iz Blagovice. Nato smo imeli še mlado ekipo iz Izlak ter ekipo iz občinstva, v kateri so člani uspešno sodelovali, čeprav so se zbrali naključno. Tekmovali so v zlaganju kopice sena v kozolec, ki nam gaje posodil Janez Prašnikar. Pri ocenjevanju seje upošteval čas, izgled zloženega sena v kozolcu in kako je tekmovalka pograbila.
Tekmovalca sta lahko svojo moč in spretnost pokazala pri »pajsanju« hloda, ki gaje bilo potrebno prestaviti za eno dolžino hloda. Zanimiva jc bila igra, ko so poleg hoje s hoduljami in štu-paramo vlekli vino po cevki navzgor. Tudi tu seje upošteval čas ter višina na cevki. Sledilo jc skakanje z. žaklji (dekle in fant v enem žaklju). Hoja s smučmi jc bila tokratna igra presenečenja. Vsi trije tekmovalci so stali na smučeh, tako daje bila tekmovalka na sredini obrnjena nasaj z zadnjim tekmovalcem ves čas hoje v plesni drži, kar jc zelo otežkočilo žc tako zapleteno hojo. Neodločen rezultat jc »omogočil« še šesto igro v vlečenju vrvi z.a najboljši dve ekipi. Zmago so slavili domačini, druga je bila ekipa Blagovica 1, trelja pa ekipa iz občinstva.
Za družabni del popoldneva je poskrbel ansambel Bratov Poljanšek. Prvi rundi plesa jc sledila še podelitev na* grad vsem tekmovalnim ekipam.
Društvo podeželske mladine Moravče se vsem sodelujočim, ki so nam pomagali, da je bil praznik uspešen, najlepše zahvaljujem. Posebno pa se za hvaljujcino vsem obiskovalcem, brez katerih bi bil ves naš trud zaman in upamo, da se naslednje leto vidimo na kmečkem prazniku v Moravčah.
P. J.
Mladi iz SLS povabili Miroslava Trbovca
Pogovor z državnim sekretarjem
Na povabilo mladih Slovenske ljudske stranke se je v sredo, I. septembra 1999, udeležil okrogle mize v Moravčah državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Miroslav Trbovc. Župan občine Moravče, Matjaž Kočar, je najprej predstavil občino in izrazil zadovoljstvo nad doseženim v prvih štirih letih nove občine, še posebno na področju komunalne infrastrukture. Predstavil je dejavnast na posameznih področjih delovanja občine in pohvalil bogato delovanje na področju ljubiteljske dejavnosti, kamor je vključenih tudi veliko mladih.
Damjan Medved, predsednik mladih Slovenske ljudske stranke, je povedal, da so se mladi odločili za take oblike sodelovanja z občinami predvsem zato, ker lahko na tak način pomagajo občinam, da imajo direktne stike z državnimi funkcionarji in tako lahko dobijo odgovore na vprašanja iz prve roke. Menil je, da so mladi v Sloveniji preveč pasivni, premalo sodelujejo pri odločanju o svoji usodi oz. 0 zadevah, ki so bistvenega pomena za mlade. Po njegovem mnenju je pomembno tudi društveno in športno udejstvo-vanje mladih. Svoje izkušnje je izmenjal tudi s predstavnikom Društva podeželske mladine Moravče in predstavnico Dekliškega pevskega zbora Moravče ter apeliral na pripravo takih programov društva, ki bodo zanimivi za čim širši krog mladih. V moravsko društvo je vključenih 60 mladih, žal pa ni nikogar iz samega centra Moravč. Sicer so člani društva aktivni, vsako leto pripravijo odmevni kmečki praznik, udeležujejo se regijskih in republiških tekmovanj in neprestano izpopolnjujejo svoje znanje ter na kvizih dosegajo lepe uvrstitve.
Pogovor je tekel tudi o zapletenih postopkih pri pridobivanju vseh potrebnih dokumentov za urejanje statusa kmetij odprtih vrat, ki so še kako zanimive za območje naše občine, saj je ena od perspektivnih dejavnosti prav razvoj turizma (kmečkega, pohodniškega, lovskega, ribolovnega).
Državni sekretar Miroslav Trbovc je na kratko predstavil organiziranost Ministrstva za obrambo, šc posebno je predstavil področje zaščite in reševanja, kamor sodi tudi 1396 prostovoljnih gasilskih društev in 13 poklicnih gasilskih društev. Delovanje moravske gasilske zveze je predstavil Franc Bizilj, ki ima na področju gasilstva dolgoletne izkušnje. Predstavil je organiziranost zveze, se pohvalil s 600 člani in 5 prostovoljnimi gasilskimi društvi, v katerih jc vključenih več kot 150 mladih, kar je zelo razveseljivo. Članstvo predstavljajo tako moški kot ženske in so kot gasilci nosilci različnega dogajanja na posameznih območjih. Velik poudarek dajejo izobraževanju članstva in sodelovanju s sosednjimi društvi v regiji. Razveseljivo je, da mladi gasilci dosegajo zelo lepe rezultate na različnih tekmovanjih in so zavzeti za gasilsko delovanje. Kot na marsikaterem področju, tudi na tem primanjkuje denarja, da bi lahko realizirali vse zastavljene naloge. Da ima moravsko gasilstvo dolgoletno tradicijo, priča tudi jubilej PGD Moravče, ki prihodnje leto slavi stoto obletnico delovanja.
S. v.
Tabor urejajo tudi dekleta.
Taborniki ob reki Kolpi
Del avgustovskih dni so taborniki rodu Moravske doline preživeli tia letnem taborjenju ob reki Kolpi. Izbrali so taborni prostor v vasi Žaga v prelepi obkolpski dolini pod gradom Koslel lik ob hrvaško-slovcnski meji.
Z optimizmom so se podali na pot in upali, da bo sonc no in suho vreme posušilo razmočene in blatne bregove reke Kolpe. Še v mesecu juliju Kolpa poplavlja in s svojih bregov odganja vse tedaj taboreče.
V oblačnem vremenu seje na pot podalo okoli 30 tabornikom, ki so z osebnimi vozili in s tovornjakom, ki gaje vozil Franc Peterka, že v zgodnjem dopoldnevu prišli na taborni prostor. Prvi pogled na taborni prostor ni bil nič kaj lep. Poti in travnik so bile razmočene, deloma tudi razrite, voda jc bila kalna, visoka in mrzla. Po malici so se razdelili v delovne skupine in začeli urejati tabor. Fini so uredili poti, drugi so postavili kuhinjo, jedilnico, vvc in nazadnje postavili šotore. Ko so sc tisti dan zbrali ob tabornem ognju, so bili utrujeni, vendar z izgledom tabora zadovoljni. Tudi v naslednjih dneh so šc urejali in dopolnjevali taborni prostor, a so že začeli s programom. Vsak dan je bilo veliko zanimivosti. Pripravili so nekaj zanimivih tekmovanj, kjer so se tekmovalci pomerili v taborniških spretnostih: streljali so z lokom, zračno puško in fračo, metali pikado in met na koš, veslali kanu, se plazili po blatnem jarku, vezali vozle in še kaj.
Spoznavali so tudi okolico. Podali so se na večurni pohod in spoznali bližnje in daljne vasi in grad Kostcl. Mlajšim bo gotovo ostalo v spominu dvodnevno bivakiranje. Mlajši taborniki so si pod vodstvom svojih vodnikov pripravili bivališče iz naravnih materialov, ognjišče, si pripravili jedi, postavili stražo ter skrbeli za zdravo življenje v naravi.
Tudi večeri so bili zelo zanimivi. Ob tabornem ognju so se zabavali s šaljivimi igrami in kvizom, igro Iskanje ranjencev. Manjkala nista taborniški krst in poroka, veliko so prepevaii, tako da ob času za spanje, kar niso hoteli v šotore.
Večini taborečim bo verjetno ostal v najlepšem spominu raft po Kolpi. V organiziranih skupinah so se peljali po srednjem toku reke čez brzice in srečno prispeli v tabor. Strah pred slabim vremenom je bil odveč. Preživeli so prijetne dni v novih krajih ob reki Kolpi, kjer so spoznali njeno okolico, zanimivosti in kjer so okrepili medsebojne prijateljske vezi. BOJANA DORIČ
Naša generacija
Dobri časi ne padejo z neha. Dobre čase si lahko naredimo sami, vendar ne z denarjem in tehniko. Le dobri ljudje delajo dobre čase: če vlada dobrohotnost; če molči nasilje, če se blaginja deli; če se ljudje imajo radi; če se najde prostor tudi za kakšno rožo
in čas za prijazno besedo. (Phil Bosmans)
V petek, 18. 6. 1999, smo si nekdanje sošoke in sošolci vzeli čas za prijazno besedo. Po 30. letih smo se zopet srečali v kraju, kjer smo preživeli svoje otroštvo in si nabirali svoje znanje v Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah.
Ob 20. uri smo sc začeli zbirati v domači gostilni Kavka in prepoznavati drug drugega. Čas je spremenil nagajive dečke v šarmantne gospode in sramežljive deklice v samozavestne gospe. Z veseljem in nestrpnostjo smo čakali naslednjega prišleca in kar tekmovali, kdo bo koga prej prepoznal. Nekateri se nismo videli celih 30 let, saj nas je veter po osnovni šoli raz.ne-sel na vse strani Slovenije, pa tudi čez mejo. Vsak jc ob prihodu dobil latvi-co iz gline s slovenskim etnološkim vzorcem - valovnico, ki smo si jo razložili kot vzpon in padec, ki gaje vsak od nas v teh letih verjetno kar večkrat doživel. Za latvice je velikodušno poskrbel naš sošolec. Od 64 povabljenih nekdanjih učencev, sc nas jc udeležilo 32, od 5 povabljenih učiteljev pa 3. Dva sošolca sta bila med nami prisotna v »pisni obliki«. Sošolec, ki živi v Ameriki, je poslal elektronsko pošlo in nam zaželel prijeten večer in na-
zdravil kar preko inlcrnela. Tudi sošolka, ki živi v Zagrebu, nam je pisala in nam zaželela vse najlepše. Tako so nam njune želje polepšale sam začetek srečanja.
Po skupni zdravici smo povedali drug drugemu kaj o sebi, kaj delamo in kje živimo. Tako smo spoznavali naše različne poklice in značilnosti krajev, kjer živimo. Zanimale so nas pred vsem izletniške točke in dobre gostil ne. Ob teh predstavitvah, ki so temeljile bolj na šaljivi osnovi, smo se dodobra nasmejali. Sošolka, kije slašči-čarka, nam je spekla tudi torto in jo opremila s 30. svečkami.
Pri predstavitvah smo se malo dlje ustavili pri naših treh sošolcih, ki so postali župniki. Marsikdo izmed nas jih je kaj šaljivega vprašal, a so fantje vprašanja dobro »prestali«. S svojo simpatičnostjo so zelo popestrili naš večer.
Po večerji smo nadaljevali s pogovori. Koliko spominov jc privrelo na dan! Nato je sledil ples. Ob kasetah in ob živi glasbi smo se zasukali in ugotovili, da šc nismo za staro šaro. Trije sošolci so izmenično zaigrali na harmoniko in zanimivo bi bilo pogledati v staro spričevalo, koliko so imeli oceno iz. glasbene vzgoje. Tokrat so se pokazali kot pravi glasbeni talenti.
Proti jutru smo sc počasi razhajali. Najvztrajnejši smo si ob sošolkini kavi na njenem domu malo opomogli, da smo lahko pospremili domov šc. sošolca in pri njem doma ob pesmi in igranju harmonike zaključili naše srečanje.
Srečanje je minilo skoraj tako hitro kot sončni mrk in ostalo nam bo prav tako v nepozabnem spominu.
MIRA SMRKOU (PIRC)
r
PABREKZMffiE
Ne tako!
Nov vpadi ji v prornelni znak, ki ga lahko vidimo vsak dan, ko se vozimo ali hodimo po lokalni cesti Vrhpolje-KraSce-Moravčc.
Znak predstavlja začetek naselja Vrhpolje. In glej skušnjavo: »Nekdo sije dovolil in poškodoval znak, kot se vidi na priloženi fotografiji.« Vas ni več uradno Vrhpolje, ampak samo še Vrhpol. Kje so odgovorni, za ureditev znakov?
Navlaka
ali spomenik!
Ob cesti Moravče-Hribce Vrhpolje žc nekaj časa počiva v miru neuporaben PRALNI STROJ. Močno ga je že pokrilo trava in veje, vendar ga ne bo moglo nikoli povsem zakrili. Ta navlaka jc videli kol ekološki spomenik, saj nedaleč slran vodi moravska planinska pot. Prav bi bilo. da bi posvetili okolju večjo pozorttOSl in ne bi v gozdove odlagali odpadkov, temveč bi se posluževali javnih smetišč. Zabeležil in foto: J. NOVAK
stran 1 7
ŠPORT
Domžalčani - gostitelji mednarodne nogometne tekme
Prva slovenska zmaga
V torek, 17. avgusta 1999, je bila na nogometnem stadionu v Športnem parku Domžale nogometna tekma med mladima reprezentancama Slovenije in Albanije. Mlada slovenska reprezentanca je z rezultatom 3:1 dosegla prvo kvalifikacijsko zmago, s svojo igro pa po mnenju poznavalcev nogometa ni preveč navdušila. Tekmo si je ogledalo nekaj sto ljubiteljev okroglega usnja.
Po končani tekmi je za vodstvo Nogometne zveze Albanije županja Cveta Zalokar Oražem skupaj z g. Rudijem Za-vrlom, predsednikom Nogometne zveze Slovenije, pripravila sprejem, katerega so se udeležili tudi najožji člani Nogometne zveze Slovenije.
Mladi napadalec Lavrič (v sredini) je bil med najbolj nevarnimi nogomctaSi mlade slovenske reprezentance. Poleg podaje Pckiču. ki je dosogel dva gola, je v 56. minuti na podajo Ceha drugič zatrcsctl albansko mrežo, (sliko levo)
Sprejem za košarkarje
Cibona gostovala v Domžalah
Ker Košarkarski klub llclios Domžale v letošnjem letu ni sodeloval na tradicionalnem turnirju Zavarovalnice Triglav za Pokal Domžal, je v domžalski hali gostovala Cibona, ki jo vodi nekdanji najboljši slovenski košarkar Vinko Jelovac. V lepi tekmi so bili gostje boljši, za prijetno vzdušje pa je po končani tekmi poskrbela županja. Igralec in vodstvi obeh ekip je povabila na sprejem, kjer so ji košarkarji Cibonc v spomin izročili klubsko zastavico, darilo Občine Domžale pa je prejel trener Vinko Jelovac.
TK Standox Domžale
Slovenian junior open 1999
V Domžalah smo bili tudi letos gostitelji največjega mladinskega turnirja pod okriljem mednarodne teniške zveze III. Njegovi rezultati štejejo za svetovno jakostno mladinsko računalniško lestvico, že četrtič pa ga je ob pomoči številnih sponzorjev in pokroviteljstvom Občine Domžale odlično organiziral domači Teniški klub Standox Domžale. Na njem je sodelovalo 80 fantov in
70 deklet i/, dvanajstih držav, ki so igrali na igriščih gostiteljev, in Spin cen-teru in na igriščih Teniškega centra TEN TliN. Zmagovalci, med katere so se v prajšnjih letih uvrstili Katarina Srebotnik, Tina Pisnik in domači Igor Ogrinc. so postali: Matjaž Jurman
in Katarina Alberti (Nemčija) med posamezniki, med dvojicami pa so mednarodni mladinski prvaki postali par Matjaž Jurman - Andraž Jovanovič med mladinci in Tatjana Mlakar - Nina Žlendcr med mladinkami.
Kot smo lahko prebrali, je SLOVENIAN JUNIOR OPEN za naš na-
raščaj enako, kot je SLOVENIAN OPEN za članski tenis. Tradicionalni turnir za svetovno mladinsko lestvico ITF (do 18. leta) je tudi letos po menil veliko priložnost za tiste naše mlade igralke in igralce, ki si prizadevajo za čim boljšo uvrstitev v svetovnih razsežnostih, saj so jo zelo dobro izkoristili - tako sodelujoči igralci in igralke z odličnimi uvrstitvami kot Teniški klub Standox Domžale z izvrstno organizacijo.
o. u.
Nogomet v Domžalah
Po pričakovanjih
Po uvodnih 5. krogih Si mobil lige je stanje na prvenstveni lestvici v večini po napovedih. Vodi stari (novi?) prvak Maribor PI-, na začelju je novinec Fernterm Pohorje, preseneča pa uvrstitev drugega novinca Dravograda na drugo mesto. Razočaral sta ekipi III I si Gorica in Korotana, ki zaostajata za rezulati iz prejšnje sezone. Domžalski prvoligaš je trenutno na zelo solidnem 9. mestu s štirimi točkami (zmaga, remi, trije pora/i; gol razlika 5:14), kar je pričakovano glede na neugoden razpored, kije zelo podoben (istemu iz prejšnje sezone. V klubu je prišlo do nekaterih sprememb. Odšli so I ls-nik, Ladević, Durukovič, II.hI/m in I i si*, Vlciiii« pa je odšel na služenje vojaškega roka. Novinci pa so Pinto! (Sarajevo, Iskra), kadit (Jadran Poreč), Kalini«' (Hajduk), Razdrli (Živila Triglav), Kostič (Slovan Slavija), Vončina (Kamnik), Nalili ((soriške Opekarne) in Lah, kije bil posojen tretjeligašu iz Doba. Z Izjemo Mihe Vončine so prav vsi mladi igralci in prav to je usmeritev domžalskega prvoligaša v tej in naslednjih se/onah.
V prvem krogu je 1900 gledalcev videlo dve različni /godbi na tekmi proti »evropskemu« Mariboru. Prvi polčas se jc končal /. vodstvom domačih, koje v polno zadel Protega, a v nadaljevanju je po nckalerih menjavah trenerja 1'i.imiiIs.iij.«. v režiji Bozu in pjuranovica dr Žavni prvak dosegel sum zadetke in ni koncu zasluženo slavil v domžalskem Športnem par ku. Kljub polni mreži M DotnZak niso razi r: a rale. saj Maribor jc le Maribor. Sledilo jc gostovanje pri ajdovskem Primorju, ki sojo rume-no-modri izgubili kar s .VI. Koncept igre jim jc p<xlrl b v drugi minuli Bcgič. koje presenetil vratarja Klcsnika. Ool Mraka za /.nižanje izida na 2:1 je vlil kanček upanja, vendar so doma Čini hitro dosegli Še tretji gol in tekma seje dokončno nagnila v korisl Primorja, ki jc v nadaljevanju tekme doseglo Se dva zadetki u za
ncsljivo zmago. V tretjem krogu jc prišla prva zmaga za varovanec trenerja Petroviča, in sicer z 1:0 so ugnali Muro. V težki tekmi so Domžale z golom Protege, ki jc letos izjemno strelsko razpoložen, zasluženo vknjižile prve tri točke, kljub lemu da so nekaj časa igialc l igrali Km manj. saj jc Cvijanovič pordečel. Omeniti velja M uspešen debul Vratarji 1'itilola in poživitev igre v napadu po vstopu /tiniča. ki jc bil dvakrat blizu zadetka, a jc bil tokrat vratar Mure Nemec uspešnejši. Tudi naslednji krog so Domžalčani odigrali pred svojimi navijači, ki se jih jc zbralo približno enako kot prejšnji krog (700-K(X>), in sicer proti velenjskemu Rudarju. Varovanci Braneta Oblaka so sc predstavili s »tekaškim« nogometom in preko iznajdljivega Vidojcviča in hitrega Lavriča prežah na protinapade. Domačini so vseskozi držali ravnotežje
in malo jc Žc dišalo na remi. a so gostje po dveh identičnih predJožkili i/ prekinitev zadeti in de sel minut pred koncem je bilo ze marsikaj jas-no. Tretji gol v mreži nemočnega Pintola. ki ga jc zabil Jcrmaniš, pa jc posledica razredčene obrambe domačih, ki so vse karte v zadnjih minutah vrgli v napad, a tokrat žal brc/, uspeha. Pravi obliž na rano pa jc prinesel naslednji krog. ko so Domžalčani osvojil točko v »infarkt« tekmi na Prevaljah. Igralci Korotana, ki Še vedno »lovijo« prvo zmago v prvenstvu, so imeli več od igre priložnosti, vendar so prvi prišli v vodstvo rumeno-modri, ko jc Kušarjev predložek v 44. minuti Mrak z glavo preusmeril za hrbet nemočnega vratarja Srage. V drugem polčasu so bile priložnosti na obeh straneh (Sulcjmani, Protega. Struna dvakrat), a so Korošci izenačili po spretno izvedenem strelu Gorana Joliča v 81. minitu. In ko so Že vsi pričakovali mirno delitev točk. je že po izteku 90 minul v polno zadel Tiganj in Korotan jc bil na pragu prve letošnje zmage. A da sc nogomet igra do zadnjega sodnikovega žvižga, jc dokazal tokrat odlični Kušar in po samostojni akciji nekaj sekund pred koncem pnnescl veselje Dom-žalčanom. Točka, ki so si jo igralci Domžal z izjemno borbeno igro zaslužili, jc pomembna tudi i/ psihološkega vidika, saj jc velik stimulans pred prihajajočimi tekmami Naslednji nasprotnik jc zadnje uvrščeno Fcrotcrm Pohorje, ki je nasprotnik po meri. saj Domžale potrebujejo drugo letošnjo zmago za mimo nadaljevanje v »zlati sredini«. Torej 12. septembra vsi v domžalski Športni park. da napolnimo Štadion in spodbujamo naše fanlc. sa| mesto Domžale, kjer ima nogomet izjemno bogato tradicijo, potrebuje in zasluži prvoligaša!
GREGOR BERLEC
Nova tekmovalna sezona 1999/2000
Košarkarski klub Helios Domžale
Košarkarski klub Helios obstaja že 5(1 let in je vsa leta dosegal zelo odmevne rezultate tako v bivši Jugoslaviji kot tudi sedaj v Sloveniji, klub odlikuje delo / nemi generacijami košarkarjev, saj tako mlajši pionirji, ki šele stopajo na košarkarsko pot, kot člani že vrsto let spadajo v sam vrh slovenske košarke. Spomnimo se samo Igranja članov v drugi državni jugoslovanski ligi, finalnega turnirja mladincev v Dom Žalah, ko so bili Domžalčani vice prvaki Jugoslavije, državnih pionirskih prvakov Slovenije, vse t« kaže, da se v Domžalah res igra vrhunska slovenska košarka.
V klubu je izdelan model dela in selekcioniranja od najmlajših starih 7 let pa do članske ekipe Heliosa. V domžalskem okolišu se dela na vseh devetih osnovnih šolah v dveh starostnih kategorijah, v kamniškem okolišu pa enako na šestih osnovnih šolah. Skupaj je aktivnih kar 43 ekip pod mentorstvom 27 trenerjev skupaj 655 mladih košarkarjev.
V košarko pa niso vključeni samo mladi košarkarji, trenerji, sodniki, temveč tudi drugi in sicer psihologi, fizioterapevti, zdravniki, snemalci, statistiki...
Kljub izpadu i/ I. lige v lanskem letu so košarkarji na povabilo slovenske košarkarske zveze sprejeli izziv igranja v 1. A košarkarski ligi - LIGI KOLINSKA.
V novi sezoni bo večino mladih igralcev do 20 let iz. domžalskega kluba, kjer so bili tudi vzgojeni. Vrste domžalskega ligaša so okrepili: povratnika v moštvo -iz Polzele Rado Trifunovič ter iz sosednjega kluba Lastovk Marjan Košak in še novi tujec Belorus Alcksej Leskhevich, ki je podpisal pogodbo za štiri leta. Edini Ncdomžalčan v ekipi pa bo Samo Plev-nik.
V klub se je po nekaj mesečni odsotnosti s trenerske klopi vrnil Lado Gorjan, ki je za pomočnika vzel Toma Vavpetiča, ki se po daljšem času spet vrača v trenerske vode, kjer je že bil uspešen.
Letos bodo za člansko ekipo košarkarskega kluba Helios igrali: TRIFUNOVIČ DUŠAN - KAPETAN EKIPE 32 LET 197 CM
TRIFUNOVIČ RADO - 26 LET 202 CM KOŠAK MARJAN - 26 LET 185 CM PLEVNIK SAMO - 34 LET 188 CM ALEKSEJ LESKHEVICH - 21 LET 204 CM ŽERAK DOMEN - 20 LET 203 CM ŠAGER MATEJ - 20 LET 195 CM ZALOKAk MIHA - 19 LET 205 CM ZAVODNIK BORIS - 19 LET 192 CM JANŽA AUAŽ - IX LET 185 CM NOVAK BINE - 18 LET 193 CM DIMIC SANDI - 18 LET 204 CM VANJAK MARJAN - 18 LET 198 CM JvlARKOVIČ DARKO -18 LET 196 CM
Razpored tekem članske ekipe v sezoni 1999/2000:
11.9. NOVO MESTO - KRKA : HELIOS
18. 9. DOMŽALE - HELIOS : KRAŠKI ZIDAR
25. 9. ŠKOFJA LOKA - LOKA KAVA : HELIOS
2. 10. DOMŽALE - HELIOS : POLZELA 9. 10. LJUBLJANA - UNION OLIMPIJA : HELIOS
16. 10. ZREČE - ROGLA ATRAS : HELIOS
27. 10. DOMŽALE - HELIOS : TRIGLAV 30. 10. LAŠKO - PIVOVARNA LAŠKO : HELIOS
Vse tekme, ki bodo odigrane v Domžalah, bodo v Hali komunalnega centra ob
19. uri.
Cilj članske ekipe je obstanek v ligi in zagotovitev stalnega košarkarskega in prvoligaša v Domžalah
S sezono so že pričeli mlajši pionirji in starejši pionirji, ki so z lahkoto premagovali svoje nasprotnike, kar kaže, da se obeta ponovno izredno uspešna tekmovalna sezona mlajših starostnih kategorij.
Šola košarke:
Vpis bo in že poteka vsak dan med 15.30 in 17. uro v prostorih košarkarskega kluba v Domžalah. Tam boste dobili podrobnejše informacije.
Domžalskim košarkarjem želimo čim bolj uspešno sezono, kar lahko privabi tudi številne gledalce, kateri pripomorejo k še večji in bolj učinkoviti ter zanimivi igri.
Košarka v Domžalah si zasluži večje pozornosti, kajti v 50-ih letih, kolikor obstaja klub, le-ta svojih ljubiteljev ni razočaral, razen v lanski sezoni, vendar pa igralci kot tudi trenerji obljubljajo, da bodo domžalski Spon dostojno zastopali tako na slovenski kot tudi mednarodni ravni. Na to kaže tudi uspešna organizacija kvalifikacijskega mednarodnega košarkarskega turnirja v okviru mednarodne košarkarske zveze FIBE Passarella - batna
Košarkarji, torej srečno!
URBAN ŽNIDARŠIČ
7. mednarodni šahovski turnir v pospešenem šahu v Moravčah
Šahisti v Moravčah
V nedeljo. 5. septembra, jc bil v dvorani Kulturnega doma Moravče v organizaciji Športnega društva Moravče I. mednarodni šahovski lurnir.
Šahisti iz Avstrije, Hrvaške. Italije. Bolgarije. Jugoslavije. BiH in Slovenije so se potegovali za nagradni sklad v skupni vrednosti prek 2G0.(XX).(X> SIT. Žc pri prijavi udeležencev turnirja je bilo razvidno, da bo le-ta zelo močan. Med udeleženci sta bila 2 velemojstra. 10 mednarodnih mojstrov, 7 mojstrov FIDE. 6 nacionalnih mojstrov itd.
Glavni organizator. Alojz Ccrar. jc s svojimi sodelavci uspel pripraviti turnir, ki je po svoji tek movalni vsebini, kakor tudi po organizacijski pla-
TELOVADNO DRUŠTVO DOMŽALE
Počitnice so minile in kot vsako leto. tudi letos pričenjamo z vadbeno sezono 1999/2000 in sicer s I. OKTOBROM letos po naslednjem UPNIKU
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALti
(Šlandrove brigade) - telovadnica
Ponedeljek:         članice od 19.30 do 20.30
Torek:                člani od 20.30 do 22.00
Četrtek: pionirji-pionirke   od 18.00 do 19.30
V to vrsto sc lahko vključijo tudi otroci od četrtega leta dalje po
predhodnem dogovoru.
OSNOVNA ŠOLA VENCL1A PERKA
Domžale - telovadnica
Torek: člani in članice
OSNOVNA ŠOLA OLGE AVBELJ
Domžale - odbojka
Sreda: člani in članice
od 19.00 do 20.30
od 20.00 do 21.00
Vse občane, ki si želijo rekreacije in napraviti kaj koristnega zase. vabimo v naše vrste telovadbe, še posebno pa vabimo tudi na lepo vzdrževano in vabljivo TRIM STEZO vsakogar, ki si želi ob napornih dnevih sprostitve za svoje telo in dušo!
TVD Partizan Domžale
Državno atletsko prvenstvo Slovenije
Tri bronaste medalje ža Atletski klub Domžale
V začetku avgusta je bilo v Celju v organizaciji Atletskega kluba Kladi-var državno atletsko prvenstvo za člane in članice, v okviru katerega so letos prvič pripravili tudi državno prvenstvo za člane in članice do 23. leta. Prvenstva seje udeležilo tudi osem atletov iz Atletskega kluba Domžale: Bojana Hoslnik, Tomaž Kušar, Matija Narobe, Erika Pirnat, Jože Pirnat, Meta Pungerčar, Bojana Vojska, Dušan Zaje. Domov so sc vrnili s tremi bronastimi medaljami, in sicer so jih osvojili: Jože Pirnat v metu diska. Bojana Vojska v teku na 400-metrov ovire ter štafeta 4x100 metrov, v kateri so tekle: Bojana llostnik. Erika Pirnat, Meta Pungerčar ter Bojana Voj ska. Bojana Hoslnik je med članicami do 23. leta v teku na 100 in 200 m osvojila bronasti tne dalji, enako pa je med mlajšimi članicami tretje mesto v teku na KM) ovire, kjer je popravila osebni rekord, zasedla Hojami Vojska.
S tem je bila letošnja atletska sezona sklenjena in po krajšem počitku se bodo atleti že začeli pripravljali na novo - olimpijsko atletsko sezono.
Članice štafete Atletskega kluba Domžale 4x100 m, ki so osvojile
V. V. bronasto medaljo.
ti dokazal, daje bila odločitev Športnega društva
0 organizaciji turnirja pravilna
Začetek turnirja je hil pospremljen s pozdravnimi besedami podžupana občine Moravče Romana Cerarja, kateri jc tudi simbolno začel turnir s prvo potezo, /a uvodnim pozdravom podz.upa na jc sledil kratek kulturni program, v katerem je sodelovala Pihalna godba Moravče. Mnski pevski zbor in prvak slovenske opere Franc Javornik Skupaj I hčerko prof. Ano-Marijo sta kot domačina s svojim nastopom dala lep prispevek h kulturnemu uvodu na nedeljski Šahovski prireditvi. Omeniti je potrebno, da sc je poleg generalnega sponzorja Občine Moravče vključilo veliko podjetij, ustanov, zasebnikov in ne nazadnje ozvoče-valca prireditve, ki so podprli lurnir.
Vsem se organizator lepo zahvaljuje in se priporoča Ze za naslednjo prireditev.
Na koncu prispevka bi rad poudaril, da je vCa-sih potreben samo začrtan cilj, volja in skupen dogovor, kako izpeljati prireditev in uspeh prav gotovo ne izostane.
S svojim programskim prispevkom umetni-kov in kulturih skupin. Kulturnega doma. sponzorjev in vseh ostalih sodelavcev, ki so z združe nimi močmi storili tudi nekaj za promocijo nafic občine.
To je prava pot. kar dokazuje tudi organizacija
1 mednarodnega šahovskega turnirja.
M. KOKAU
Posredujemo pri nakupu in prodaji privatizacijskih delnic podjetij (Helios, Tosa-ma, Belinka. Krka,...)
in skladov (Maksima. Arkada, Triglav, ...)
Pokličite nas, uredimo vam vse.
RBM, d.o.o..
Dunajska 21 Ti. nad.), Ljubljana,
novi tel. št.: 13-68-512, 13-68-589.
Pirueta 99
Organizacijsko in tekmovalno uspešno
(na izmed tradicionalnih športnih prireditev, ki že vrsto let popestri poletne dni v našem mestu, je PIKI ijKTA 9*. odprto pr w nsi\u v umetnostnem ko-talkanju. katerega so se poleg slovenskih klubov udeležili tudi kotalkarji i/ Hrvaške, Italije in Nizozemske. Prijazni gostitelji Kotalkarski klub Pirueta Domžale je pripravil prijetno športno tekmovanje, katerega pomemben del je bilo tudi druženje več deset mladih kotalkarjev v okolici len Tena. Tekmovalci so se pomerili v 12 kategorijah in prikazali veliko znanja in dobrih sko kov, elegantnih korakov, številne gledalce in gledalke pa so navdušili z lepi mi kostimi, prijetno glasbo in dobrino koreografijami. KK Pirueta pa je ob tej priložnosti, tudi ob pomoči sponzor jev, pripravil dobro gostinsko pomiri bo. srečelov in zagotovil tudi možnost nakupa rekvizitov, ki so nujni za umetnostno in hitrostno kotalkanje.
Ob konuu so pripravili prisrčno slovesnost, v kateri so ve predstavile njihn ve plesne skupine, ki so se v letošnji se zoni uspešno predstavljale ludi na medna Krilnih lel movanjih v Evropi. Najboljšim so podelili priznanja in medalje, vsi tek movalci so prejeli praktične nagrade. Še posebej pa so se s spominskimi plaketami spomnili tudi vseh soxtelujoČih klubov, sodnikov ter drugih, kj so prispevali k us pešm organizaciji in izvedbi tekmovanja
Kratko poročilo končujemo / najbolj suni željami za uspešno prihodnjo no tekmovalcev Kotalkarskcga kluba Pi rueta lei seznamom dobitnikov medalj domžalskih tekmovalcev in tekmovalk na letošnjem odprtem prvenstvu v umrl nosi nem kotalkanju PIRUETA W: cicibankc: drugo mesto Urška Kučman. KK Pirueta
kadeti prvo mesto Matjaž Ivančič. KDK Domžale
mlajši mladinci: prvo mesto Bla* Ravni kar. KK Pirueta
mladinke: prvo mesto Aleksandra Mohar. KDK Domžale
drugo rnesto Tatjana VrhovŠek, KDK Domžale
o. u.
Zanimiva anketa o znanju plavanja
Pred krulkim smo v reviji SPORI MlADIII prebrali obširno analizo plavalnega opismenjevanja v šolskem letu IWX/W, kije zajela večino osnovnih šol v naši republiki Med številnimi podatki smo našli tudi številki1 o plavali ih oz. neplu valeih v miših osnovnih šolah Med tem ko osnovne šole Venelja Perku. Preserje pri Radomljah in Roje niso bile preverjene, lahko pri ostalih treh naših OS ugotovimo, da je nuj vel' plavalcev na OŠ Domžale (92,6%), tej šob sledi OŠ Rodicu (HH,0%). medtem ko je na OŠ Dob 7H,2% plavalcev. V tabeli o podat kih za celotno občino pa snui lahko prebrali, da je v obilni Domžale med preverjenimi utr m i petih, šestih in sedmih razredov H5,4'ii uren mi plavaleev. kurje v primerjavi s preteklim šolskim letom (10.1 ne plavalcev) slabši odstotek, pa pre-eej boljši kot v šolskem letu /WV 96. ko je bilo med preverjenimi učenci 2l'li neplavalcev
V. v.
\\W\ll
SPORT
stran
18
Spet v družbi najboljših
OŠ Domžale tudi v prihajajočem šolskem letu stopa s svojimi igralci in plesno-navijaško skupino v novo sezono šolske košarkarske lige.
Po dveh uspešnih sezonah na kratko osvežimo spomin. Igralkam in igralcem se je do sedaj vedno uspelo prebiti do šestnajstine finala. Še posebej smo ponosni na našo plesno navijaško skupino, ki se je v pretekji sezoni odlično uvrščala na plesnih tekmovanjih. Sestavni del projekta Šolske košarkarske lige (ŠKL) so namreč tudi plesne skupine in skupine navijačev, ki na tekmah ŠKL spodbujajo košarkarje in košarkarice. To je njihova osnovna naloga, vendar imajo te skupine tudi svoja tekmovanja, finalno pa skupaj s košarkarji v Hali Tivoli. Skupine so se najprej pomerile na območnem tekmovanju v Slovenskih Konjicah. Udeležilo se gaje 36 skupin v štirih kategorijah, v finale seje uvrstilo enajst najboljših. Med njimi tudi plesna skupina Sove iz OŠ Domžale z drugim mestom. Na zaključni prireditvi v Ljubljani, ki ste jo lahko spremljali v neposrednem prenosu preko televizijskih sprejemnikov, so Sove osvojile četrto mesto.
OŠ Domžale se še posebej zahvaljuje Zavarovalnici Triglav, ki je izvedbo tekmovanj domžalskih tekmovalcev gmotno podprla ter Košarkarskemu klubu Helios, ki je v času tekem ŠKL odstopil svojo športno dvorano. Z zanimanjem pričakujemo nadaljevanje ŠKL. saj je predvsem plesna skupina dokazala, da sodi v krog najboljših skupin osnovnih šol v Sloveniji. U. G.
! t * t
jgtat HAT- ■
iiniaii
r rL' w 9
Nogometno srečanje Elektroin-stalacije Skočaj - Zlato Polje
Da preizkusi razsvetljeno igrišče v Zlatem Polju tudi ekipa zaposlenih delavcev samostojnega podjetnika KI. instalacije pri gospodu Milanu Sko-čaju iz Vira, ni zgolj naključje, ampak je bila to uresničena načrtovana zamisel obeh ekip.
Že leta 1995, ko smo pričeli z deli na igrišču, je g. Skočaj prispeval svoj delež pomoči Š. D. Zlato Polje, tokrat pa nam je omogočil izvesti razsvetlitev, tako da občasno uporabljamo asfaltno ploščad tudi v večernih urah. Moram poudariti, daje bilo to delo opravljeno tudi s pomočjo občine Lukovica, z dogovori z. g. To-
mažem Cerarjem. Poletni večer, katerega smo določili za srečanje, je bil kot nalašč za nogometno igro; te seje poleg zaposlenih udeležil tudi šef g. Milan Skočaj z ženo, na srečanju pa smo imeli priložnost pogovora tudi z direktorjem Termita iz. Moravč, g. Petrom Jarfežičem.
Tekma je bila zelo korektna, obe
ekipi sta prikazali lep nogomet, polno razburljivih scen, ter vrsto dinamičnih akcij. Za nekaj časa je na mesto vratarja vstopil tudi šef, ter z. dobrimi obrambami dokazal, daje še vedno vešč z žogo, da še vedno živi z. duhom športnika, kot je v mlajših letih.
Sicer pa sc je srečanje spremenilo v družabni in prijateljski klepet, katerega smo bili vsi veseli. Ob koncu Itaj izrazim zahvalo članov Š. D. Zlato Polje, g. Skočaju in pa občini Lukovica za razumno pomoč, s katero smo obogatili in polepšali zlatopolj-sko igrišče.
T. HABJANIČ
Košarkarski turnir v Žejah
FIZIOTERAPIJA ZRNEC,
Dragomelj 44A, 1230 Domžale, tel. 16-26-736
poleg svoje redne fizioterapevtske ponudbe vabi na sledeče strokovne programe telesne vadbe:
TELESNA VADBA ZA PREPREČEVANJE OSTEOPOROZE IN ZA HRBTENICO: vadba ob glasbi je namenjena ljudem srednjih let in ljudem z občasnimi težavami s hrbtenico;
TELESNA VADBA ZA HRBTENICO: izbrane vaje s kratkimi predavanji so namenjene ljudem, ki imajo pogoste težave s hrbtenico:
PREVENTIVNA TELESNA VADBA: vadba je namenjena ljudem, ki želijo ob glasbi z zmernim tempom povečati telesno sposobnost na področjih gibljivosti, moči in vzdržljivosti;
Vaje bodo potekale ob sredah zvečer na OŠ Domžale, Bistriška 19, in ob ponedeljkih zvečer na OŠ Dolsko. Ponovno se bodo začele 4. in 6. oktobra 1999. Za informacije in prijave pokličite na telefon 16-26-736.
Prijazno vabljeni!
V številnih medijih smo lahko ves vikend od 20. do 22. avgusta spremljali, kako so Domžale s svojim znamenitim pokalom trenutno središče košarke v Sloveniji. Vendar v Domžalah o košarkaški tekmi ni bilo ne
_ duha ne sluha. Več sreče bi morda
imeli v Ljubljanski Hali Tivoli ali pav nedeljo popoldan, 22. avgusta, v Žejah pod Sv. Trojico.
Tam je namreč od 15. ure dalje potekal razburljiv košarkarski turnir, na katerem sc je med seboj pomerilo osem ekip in prikazalo svoje obvladovanje žoge ter fizično pripravljenost.
Domačinom, ki premoremo veliko energije in zanimivih idej, s pomočjo katerih
	-1
	:%. aaB v-BHLijaM
	
£ .<•§■ PESI	
	
JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, GYANA, BHAKTI, KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov.
VPISUJE V
ZAČETNO VADBO JOGE
Izoblikoval gaje indijski učitelj Paramhans Swami Maheshwarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju« vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. Rezultati redne vadbe so:
* sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah
* izboljšanje zdravja in počutja
* povečana sposobnost koncentracije
* samozavest in spokojnost
* osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti
* samospoznanje
V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in sc težko zberejo. Vse, ki se nam želite pridružiti, vabimo k vpisu od 27. 9. do 13. 10. 1999. DOMŽALE:
STARA OŠ VENCUA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE
KAMNIK:
OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 21. URE
smo že do sedaj pripravili in izpeljali kar nekaj zabavnih prireditev, seje tokrat pogled ustavil na improviziranem košarkarskem igrišču pri domu gasilskega društva Žeje - Sv. Trojica. Pod košem, ki so ga posamezniki iz Žej z veliko dobre volje postavil pred nekaj leti na lastne stroške ter ga do sedaj tudi že dvakrat obnovili, se mladi in malo manj mladi vztrajno zbirajo in izpopolnjujejo svoje košarkaško znanje. Zato smo sc odločili, da je nastopil čas za preverjanje tega.
Po nekaj posameznih medsebojnih pogovorih se je sestal organizacijski odbor za t.i. Vaški turnir Žeje '99, ki si je zadal nalogo, da pripravi tekmovanje v različici popularnega »streetballa«. Malo zatem sta to razglašala tudi plakata v Žejah in v Dobu.
Da je vsaka športna prireditev, četudi zgolj »vaška«, kar lep logistični zalogaj, smo se lahko prepričali vsi, ki smo sodelovali pri izvedbi. Z nekaj črtami je betonska ploščad, sicer namenjena plesu ob veselicah, vsaj za silo postala podobna (premajhnemu) košarkarskemu polju. Priskrbeti je bilo potrebno pokale za najboljše, poskrbeti za ozvočenje in glasbeno spremljavo ter za hudo žejo, ki je neizogibna v vročem dnevu tako za tekmovalce kot za gledalce.
Uro pred uradnim pričelkom tekme je bil čas za prijavo tričlanskih ekip z možnimi rezervami. Kar takoj se jih je prijavilo sedem s člani od blizu in daleč. Oh prijavi ekipe je bilo potrebno izbrati tudi vodjo ter si nadeti naziv, bolj ali manj duhovito se je to tudi zgodilo. Opazili smo lahko, da je pri izbiri naziva pri večini prevladal lokalni patriotizem.
Ker smo bili organizatorji omejeni s časom in predvsem z edinim igralnim poljem, smo se odločili za tekmovanje po izločilnem sistemu v eni sami absolutni kategoriji. Za idealno izpeljavo izločilnega sistema bi bila potrebna šc osma ekipa, zato se je ta tudi hitro in dobesedno ad hoc sestavila.
Preden seje začelo zares, jc bil še čas za javno predstavitev ekip in skupinski posnetek vseh udeležencev. Številni gledalci, ki so se zbrali ob igrišču, in presenečeni mimoidoči, ki so se ustavili in se jim priključili, so tako lahko »poznali: Šesto floto, zbrano z Gorjušc, Laz in Račnega vrha, ekipo Brezovica z najmlajšimi člani in prej omenjena osma ekipa Sv. Trojica. Sledile so ekipe, v katerih so se domačinom priključile okrepitve
od drugod: Staroselci in ekipa I7B iz Žej, ekipa Dob, Konfin - pro s fanti iz Domžal ter ekipa Zgornja Brezovica.
Sledilo je žrebanje parov prvega kroga, ogrevanje, nato pa so se zvrstili štirje zanimivi zaporedni dvajset minutni spopadi. Sv. Trojica jc klonila pred Staroselci, Šesta flota je bila premočna za Dob. Vsi smo lahko uživali ob igri, ki stajo prikazala Zg. Brezovica in Konfin - pro. Ognjevit in hkrati izjemno eleganten spopad je bil napoved, da smemo v Žejah pričakovati še kaj več kot zgolj povprečno košarko - zmagala pa jc ekipa Zg. Brezovica. Ekipa 17B jc nato porazila še ekipo z Brezovice.
Sledil je drugi krog, kije hkrati predstavljal polfinalc turnirja. Gledalci so sc medtem že prelevili v navijače in so na vas glas spodbujali vsak svoje favorite. Šesta flota jc bila boljša od Staroselcev, Zg. Brezovica pa od I7B. Po nekaj minutnem premoru jc bila na vrsti tekma za 3. mesto; dobila jo je ekipa I7B. Natojc nastopil še vrhunec turnirja: finalna tekma med Šesto floto in Zg. Brezovico. V ogorčenem boju, kjer so člani obeh ekip prikazali kar nekaj lepih potez, je Zg. Brezovica z, zaključnim »allcv-upohV potopila Šesto floto z rezultatom 21:7 in tako osvojila turnir Žeje '99.
Pokale najboljšim jc podelil predsednik organizacijskega odbora Ivan Grubij. Za tretje mesto ga je prejela ekipa I7B v sestavi Vine Mcrcla. Primož Mahkovcc in Boštjan Mahkovec, Pokal za drugo mesto so prevzeli člani Šeste flote: Mitja Pctrič, Aleš Rožič, Marjan Smolnikar in Simon Smolnikar. Veliki zmagovalni pokal pa so prejeli Franc (Jostič, Iztok Mrgole, Tomaž Trtnik in Matjaž Erčul iz ekipe Zg. Brezovica.
Na koncu so bili zadovoljni vsi: gledalci, organizatorji in predvsem zmagovalci. Mnogi so izražali pohvale požrtvovalnim organizatorjem in si zaželeli šc več podobnih turnirjev. Zagotovo bodo, če ne prej, pa drugo leto. Vsekakor pa jc bil turnir lep in resen opomin ter klic k večjemu razumevanju predvsem Občini Domžale in ustreznim ustanovam, ki ob velikih vsotah denarja, ki ga sicer namenjajo za šport, prevečkrat pozabi jo na bolj odmaknjene kraje. Tako niti v Ža-jah niti v drugih vaseh ni ustreznih športnih objektov, kljub temu da igramo dobro košarko.
tekst & folo: ROK RAVNIKAR
Hokejist, ki ve, kaj hoče
Matic na poti v NHL
Hokejist Matic Kralj, rojen v letu 1983, doma v Ihanu, je letošnje počitnice preživel doma. Po zaključku hokejske sezone v Kanadi konec aprila seje vrnil v Slovenijo, v teh dneh pa ž.e drsa za ploščkom v novem klubu SARNIA v Ontariu v bližini ZDA, v bližini vrste klubov, članov, NHL lige.
Ampak to jc sedanjost, katere začetek je bil petletni fantič, ki seje v Hokejskem klubu Olimpija podil s hokejsko palico in že tedaj vedel, da bo hokej pomemben del njegovega življenja. Sprva, ko so bili treningi bolj redki, ga jc v Ljubljano vozil oči. Ko jc bilo treba na led vsak dan, je to dolžnost sprejel ata Lojze in jo vestno opravljal več kot deset let. Ob tem ni bil le vnukov spremljevalec in najglasnejši navijač, temveč tudi tehnični vodja ekipe, ki je tudi zaradi odlične igre mladega Matica Kralja uspešno nastopala na različnih turnirjih. Njegova dolgoletna želja, da bi hokej igral v Kanadi ali Ameriki, se je uresničila v lanskem letu. V hokejskem kampu pa ga je opazil znani hokejist Rudi Hiti in mu svetoval, naj poizkusi v enem od kanadskih mladinskih klubov, v kateri igrajo hokejisti do 21. leta. Kljub mladosti Matic ni imel težav, postal je član napada v klubu Akvvasasne v bližini Montreala in kot edini Slovenec v ekipi dosegel povprečno en zadetek oz. podajo na tekmo. V 40 tekmah jc to skupaj zneslo 44 uspešnih podaj oziroma zadetkov. Posebej pa seje izkazal na enem od turnirjev za novince, ko je bilo treba zadeti označen del hokejskega gola. Med 40 udeleženci in s tremi zadetki od štirih je bil Matic najboljši. Tri tekme na tedne, izreden študij v dopoldanskem času, zlasti računalništva in angleščine, popoldne trening jc njegov vsakdan, ki ga preživlja pri eni izmed prijaznih kanadskih družin. Vmes je šc čas za TV, za klepet s prijatelji, vse drugo je hokej. Matic je ta šport vzel tako zares, da ob koncu sezone ni imel problemov in si je s selitvijo v klub Sar-nia zagotovil igranje v višji mladinski ligi ter možnost udeležbe na »draftu« (naboru), ko si bodo hokejski klubi, ki igrajo v najmočnejši kanadski (polprofesionalni) mladinski ligi, izbirali nove igralec. Od tam do NHL pa ni več daleč. »Moje delo je, da dobro igram,« pravi, za drugo poskrbi klub.
V Kanadi se Matic počuti zelo dobro, čeprav pogreša dom. Med hokejisti ima veliko prijateljev, s katerim se dobro razume. Pogoji so zelo dobri. Za ekipo skrbijo trije trenerji, imajo maserja, dobro opremo in odlične možnosti za trening. Ko so mu ob lanskem prihodu na letališču ukradli opremo, ga v novem klubu niso nič spraševali, dobil je novo opremo in igral. Pri nas je drugače, pravi, pri nas te najprej vprašajo, če boš plačal članarino, potem lahko igraš. Stroške za opremo pokrivaš sam, tudi igranje na turnirjih so morali so-
Pokal za Matica Kralja, najboljšega igralca in strelca na tumir|u na Nizozemskem, kjer so sodelovali klubi iz osmih držav.
financirati starši, pomagala pa je tudi domžalska županja in Matic se ji za pomoč iskreno zahvaljuje. Kanadski klub mu pokrije vse stroške, sani si mora plačati letalsko vozovnico, če želi obiskati domovino, nekaj žepnine pa si je preskrbel kar sam z delom v eni od športnih trgovin. Rad igra za reprezentanco Slovenije, njen član je bil že večkrat, in tipa, da ho poklican vanjo. Pa ne le v mlajšo, temveč bi rad zaigral med mlajšimi člani. Z letošnjim letom je povezan še en izmed njegovih uspešnih nastopov. Na turnirju na Nizozemskem, kjer so ig rali hokejisti iz osmih držav, je bil razglašen za najboljšega igralca in Strelca turnirja ter dobil pokal.
Kanada postaja Maticu hokejska domovina, v kateri bo, o tem trdno prepričan, dosegel svoj cilj: zaigrati med igralci NHL lige in postati pro fesionalni hokejist. Na tej poti mu ob strani stojijo vsi domači, pa tudi ma-nager, kanadski Slovenec, s katerim sc moj sogovornik dobro razume. Prva sezona je bila zanj, kot novinca v kanadskem klubu, kjer so v večini igralci starejši od Matica, super. S trdnim delom in tudi odrekanji je prestopil stopnico proti cilju, ki jc vsak dan bližje. Na poti do NHL pa Matic Kralj ne misli le na športno plat svojega življenja, temveč upa, da bo na njej čas tudi za redni študij. I Ivala za pogovor, Matic, in srečno v Kanadi!
V. VOJSKA
Združene igre narodov
Kolesarji so se ustavili tudi v Domžalah
Združene igre narodov so organizacija mladih za mir in razumevanje v Evropi in v drugih delih sveta. Začele so se septembra 1989 v Avstriji in se s padcem »železne zavese« razširile v druge srednjeevropske države. Letos se je na začetku junija sedaj že deseti Festival Združenih iger odvijal hkrati v petih državah, med njimi tudi v Izoli.
Del omenjenih iger je tudi Kolesarska turneja Združenih narodov 1999. Te sc udeležujejo mladi iz različnih držav. Njihova naloga je uresničevanje temeljnih vrednot Združenih iger narodov, med katerimi so spoštovanje, strpnost in razumevanje možnosti za rast in razvoj, skupno delo in ustvarjanje, kjer sta igra in zabava vsaj tako pomembna kot resno razmišljanje in koncentrirano delo.
Kolesarska turneja seje letos začela v Gradcu, nato pa so sc kolesarji mimo Maribora in Zreč pripeljali tudi v našo občino, kjer jim je dobrodošlico izrekla domžalska Županja.
Sprejema seje udeležila tudi izolska županja ga. Breda Pečan, saj je Obči na Izola članica Združenih iger narodov, Mladi kolesarji so v svoji pred-
siaviivi poudarili, da je njihov cilj ne le promovirati kolesarjenje preko mej kot izjemnega orodja za razvoj razumevanja med ljudmi v Evropi, temveč predvsem sodelovanje, skrb drug
za drugega, saj se zavedajo, da sc človeških vrednot kot siti strpnost in razumevanje, lahko naučimo samo skozi osebno izkušnjo z. drugimi ljudmi Po krajšem postanku in prenočevanju so se kolesarji odpeljali proti končnemu cilju, ki je letos Pula. V.
stran
19
ZNANJE Ji POJ DO USPEHA.
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
VVINDOVVS, WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU...
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Tel./faks 713-660
Ugodnosti: E-po*ta: clip@clip-domzale.si
-10% popust nudimo za skupine
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom ft.
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja       \l I p povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
SIMAX
Možnost plačila na več obrokov!
TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO
Masljeva 11, Domžale Tel. 721-656, 722-691
prodaja nadomestnih rez. delov UGODNE CENE PNEVMATIK za vse tipe vozil MICHELIN & SKLEBER & SAVA
- menjava in centriranje pnevmatik
- zavorne ploščice LUCAS, sklopke LUK
- akumulatorji BOSCH, TOPLA
145/80-13 MXTTL 155/70-13 MXTTL 165/70-13 MXTTL 175/70-13 MXTTL 195/50-15 PILOT
6.700,00 SIT 7.350,00 SIT 9.000,00 SIT 9.000,00 SIT 13.760,00 SIT
Zavod za izobraževanje odraslih
CONTINUA, DOMŽALE
vpisuje v verificirana programa poklicno tehničnega izobraževanja:
a) strojni tehnik
b) ekonomsko komercialni tehnik Izobraževanje se bo začelo 20. septembra.
Inf. dobite po tel. 061 773-592 in 041 583-245.
CONTINUA od 1993
SPOROČILA
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
Tehnični mentor: VLADO PARADIŽNIK, 5. DAN
VABI K VPISU NOVE ČLANE(ICE) IN PIONIRJE V ZAČETNE TRENINGE KARATEJA 2.9.-21.9.1999
DOMŽALE
STARA OŠ VENCLJA PERKA Ljubljanska c. 58 TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE
RODICA
OŠ RODICA - ODDELEK JARŠE (STARA ŠOLA) Kettejeva 13 TOREK IN ČETRTEK OD 18.30 DO 19.30
DOL PRI LJUBLJANI
OŠ DOL PRI LJUBLJANI
Videm 17 TOREK IN ČETRTEK OD 16.30 DO 17.30
Čestitka
Dragi in ljubljeni mami
MARIJI DREMELJ
iz. Dragomlja za njen okrogli življenjski jubilej in god iskreno čestita in seji najlepše zahvaljuje za njen trud in ljubezen v želji za trdnejše zdravje, osebno srečo iti poseben Božji blagoslov njen hvaležni SIN SAŠO
RENAULT
AUTOSET - SETNIKAR
DRAGOMELJ 26, DOMŽALE
TEL.: 1627-111, 1627-222
Odprto: pon.-pet od 8. do 18. ure sobota od 8. do 13. ure
Izredno ugodno:
- Če ste lastnik vozila, kije starejše od 10 let, se oglasite v našem salonu, kjer vam bomo ob nakupu novega vozila renault ponudili 200.000 SIT.
Lastnik morate biti vsaj 6 mesecev. Vozilo mora biti registrirano.
- Ob nakupu megana (razen scenica) po sistemu staro za novo (v račun vzamemo vozilo, ki ni starejše od 9 let) vam nudimo 150.000 SD7 popusta.
V DOMŽALAH
V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA
OPTIKA
Helena Dolinšek
Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436
odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
.lavno komunalno podjetje Prodnik bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem času. ki bo potekal v občini Domžale od 20. in 24. 10. 1999
Akcija jc namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov i/, gospodinjstev, ki morajo bili ini dan rednega odvoza do 5, ure zjul raj postavljeni poleg zaboj nika.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno lako ludi ne avtomobilski deli in akumulatorji. Poleg tega
med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala in vej od odrezanega drevja, oziroma živih meja.
KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE
Kinološko društvo Domžale vabi lastnike mladih psov. starih od 8 tednov do 6 mesecev, ne glede na
pasmo, da se udeležijo
srečanja - male šole
na društvenem vadbišču za Sumberkom. Namen srečanja jc, da se mladi psi navadijo druženja z drugimi psi, da se s tem prepreči bojazljivost ali napadalnost do drugih psov in ljudi in. da se praktično prikaže pravilen pristop k igranju s predmetom, kar jc zelo pomembno pri vzgoji in pri nadaljnjem šolanju psa, Icr privajanju na okolico. Prvo srečanje bo brez psov v prostorih društvenega doma za Sumberkom v četrtek, 23. septembra 1999 ob 17. url, kjer bodo lastniki seznanjeni s pravilno prehrano, vzgojo in zdravstveno zaščito psov. Tega predavanja se lahko brezplačno udeležijo tudi občani, ki še nimajo psa, pa si tega nameravajo kupiti in potrebujejo nasvet o pasmi ali izbiranju mladiča. Praktično delo s psi se bo pričelo v sredo, 29. 9. 1999 ob 17. uri, na društvenem vadbišču. Vsak udeležence male šole naj poleg psa prinese s seboj še njegovo najljubšo igračo in hrano (brikete) za stimuliranje psa pri delu. Tečaj bo potekal ob sredah ob 17. uri, in sicer štirikrat zaporedoma. Cena-tečaja je 5000 sit. V pričakovanju na srečanje z vami in vašim štirinožnim prijateljem vas pozdravljamo s • KINOLOŠKIM POZDRAVOM
tel. 711-037 od 8.-9. ur
informacije: i in od 12.-13. ure ali 041-579-089 •
Komisija zii šoki nje
Hribar
Betki v slovo
Vsi bomo enkrat ztispnli. v miru počivali vsi, delo za zmeiaj končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite, zvonite lepo, zvonite domov...
Tudi Belki Hahjan sn /apeli zvonovi, tisli zvonovi, s katerimi jc ludi ona zvonila, saj je bila mežnarica v
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006
Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980
Domžalah in pomočnica pri raznih
c 11-1 i 11 v domžalski fari. Pomagala je že pri g. Bcrniku. Že lela 194 I in potem 4 I let pOVTStl jc sama skrbela Za vse potrebno pri pripravi na prvo obhajilo prvoobhajancev. Pomagala je pri krasitvi cerkve, pečenju peciva in pri učenju otrok. Že kot majhna deklici se je sama naučila brati, da bi lahko brala priljubljenega Zamorčka. Iz. njega ji jc mama brala razne novi ce .Moških misijonarjev. Zgodbe otrok iz te daljne dežele so jo tako pre-sunilc. da jc želela postati učiteljica - misijonarka. Tako bi laže pomagala tem otrokom. Toda božja volja jc bila drugačna. Postala je misijonarka v svojem domačem kraju. V tovarni Toko je delala 37 let, še prej je bil njen lastnik Zoran, ki ji je zaupal odgovorna dela. Na vsa ta leta je imela lepe in tudi težke spomine. Štednje predvsem med vojno. Zgodilo seje. da so hoteli zažgati tovarno. Ona pa |c sla v štab in jih prepričala, kako je tovama vseni potrebna. V zapiskih opisuje, kako ji je bilo hudo. ko se j« morala upokojiti. Pripovedovala je, da se ni mogla predstavljati, kako bo potem brez svojega dela, ki ga je opravljala kol vodja skladišča. Niti si ni mogla predstavljali, kako bo zdržala brez svojih sodelavcev, s kateri-
mi je bila v lepih odnosih. Kaj bo počela, seje spraševala.
Dela ji ni zmanjkalo, saj je šla za gospodinjo h g. Drolcu v Staro Cerkev pri Kočevju in nato še g. Razin-gerju, s katerim je odšla Se v Veleso-vo. Bolezen jo je že močno ovirala pri dchi. Vse jc hotela opravili najbolje in ker tega ni več zmogla, je šla nazaj na svoj dom. Tam je z velikimi napori ostala do leta 1993, dokler ni odšla v Dom počitka v Domžalah.
Betka je bila 38-krat peš na Brezjah. Vedno je romala iz Domžal. Štirikrat celo sama. V svojih zapiskih opisuje to pot, ki je bila vedno prekratka, ker je imela na poti za veliko
Monsa,d
0.0.
Slovenska 26,1234 Mengeš
tel.: 737-498
ABSORBA TON in TON JUTRANJKA FARLIN
BABY JOE BLOGGS od 6 mesecev do 3 let od ti do 8 let od 10 do 16 let od o do 12 let od 6 do 14 let od o do 2 let od o do 2 let otroška oprema: VOZIČKI, H0JCE, POSTELJICE, STAJCE posteljnina
copatki od o do 23 številke
SALOR od 2 do 14 let
BEAR F0X od 6 mesecev do 8 let
NUK dude, steklenice itd. x. PAMPERS
X       • IGRAČE BABY, BORU FARLIN.
S tem oglasom imate pri vaših nakupih pri nas 5% popuste 5 " Delovni čas: od ponedeljka do petka od «/-13*
in od I5h-i9h sobota od 9*-t2*.
Otroški
TAJCE A ^LWk
I   m\ mJ £\
POPUST N
ljudi molit in toliko povedati in potožiti božji Materi. Vera v Boga in Marijo ji je dajala moč, daje vse težave z. nasmehom premagovala. Sklepna revma ji je povzročila velike bolečine. Bila pa je izredno bistra in je do zadnjega sledila dogajanju v domovini in po svetu. Tudi v zadnjih minutah življenja, dokler je bila med nami, je pričevala. Marsikdo, ki se je prišel poslovil od nje, je dejal: »Ta pa je svetnica!«
Želimo ji miren počitek pri Njem, kamor si je vse življenje želela in živela za to. Naj ji bo lahka ljubljena slovenskazemlja.
ŽUPNIJSKA KAR IT A S
Veliko motaš pretrpeti, da to spoznanje pridobiš kdor hoče ljubiti, živeti, ta mora poljubiti krit
Srečko Kosovel
IN MKMORIAM
FRANC KOKALJ iz Dragomlja
Teden dni po Velikem šmarnu smo se pri pogrebni maši v prenovljeni šcntpavclski cerkvi in na pokopališču lepo poslovili od pokojnega Franca Kokalja, po domače Kovačkovega ata iz Dragomlja.
Zapustil nas je v 87. letu starosti. Visoki starostni jubileji so slovesnosti za redke izbranec, staranje in štetje lel pa jc naša skupna slabost. To je najbolj trden privilegij naše nečimrnosti: nihče ne slega roke po njem. razen smrti seveda. Tu smo z najvišjimi dostojanstveniki čislo in do konca enakopravni.
Pokojni Franc je v svojem življenju večkrat poljubil križ, pa naj omenim
»samo« smrt njegove hčerke Marije in še prej njegove žene Marijce, ki je izhajala iz zelo ugledne Mavenške rodbine.
Pokojnik, naj navedem samo tri stvari; je bil v Dragomlju posebnost v pozitivnem pomenu besede. Prvi je imel avtomobil v Dragomlju in sicer Opel modre barve, torej najstarejši avtomobil v vasi; ter ga je prodal za simbolično ceno. ker je s tem pomagal nekomu v stiski. Ne vem. kdaj bo imel Drage imel) tako praktičnega človeka, kakor je bil pokojni Franc. Tudi mladi ga ne bodo pozabili za njegov korekten in ljubezniv odnos.
Skratka: njegovo življenje sta prepletali dve niti: delo in povezanost s Cerkvijo. Nekateri poznamo nemški izrek, ki pravi: Dve življenjski opori se v življenju nikoli ne prelomita: molitev in delo se imenujeta.
Po njegovi poti stopajo ludi hči Francka ter sinova Marjan in Franci.
Dragi Kovačkov ata, trenutek ne bi imel tega čudovitega sijaja, če ne bi bil pripet na temno ozadje smrti, ki pa ga je Kristus osvetlil s svojim vstajenjem, ki je poroštvo tudi za naše vstajenje, torej tudi za Vaše.
Hvala. Kovačkov ata, za Vaš zgled dela in vere ter Bog Vas blagoslovi.
IVČEK KEPIC
SPOROČILA
stran
V zadnjih dneh avgusta so nam člani Slovenskega društva SLOVENIJA Ruti iz Švice, s katerimi Občino Domžale veže več kot 20-letno sodelovanje, sporočili žalostno vest. da je umrl
IVO PERCIC,
nekdanji predsednik SI) Slovenija Ruti,
; katerim smo pred skoraj dvajsetimi leti orali ledino na področju skupnega sodelovanja.
Hvala Ti. spoštovani Ivo. za prvo pobudo in vse naslednje, ki so naše sodelovanje ohranile do danes.
Prijatelji iz Občine Domžale
ZAHVALA
Ob smrti drage
ANGELE NAKRST
Planjavčeve mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vsem dobrim ljudem, ki ste nam stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo pevcem in g. Francu Horvatu za poslovilni govor ter g. župniku za lepo opravljen pogreb.
Še enkrat iskrena h\ala vsem in Bog vam plačaj.
V si njegovi
VSI BOMO ENKRAT ZASPALI,
V MIRU POČIVALI VSI, DELO ZA VSELEJ KONČALI,
V HIŠO OČETOVO ŠLI. TAKRAT ZVONOVI ZVONITE...
V topli avgustovski nedelji seje od nas tiho in mimo poslovil naš dragi mož. ata in stari ata
JOŽECEGLAR
s Škrjančevega
Hvala vsem in vsakomur posebej za spoštljivo slovo na radomeljskem pokopališču.
Hvaležni: žena Milka ter sinova Kohert in Milan z družinama
V SPOMIN
Osemindvajsetega avgusta je minilo tri leta, ko nas je tragično zapustila naša ljuba žena, mama, babica in prababica
999
TONČKA KOKALJ
iz Domžal, Kojska cesta 9
Hvala vsem, ki seje še spominjate, ji prinašate cvetlice in prižgete svečko na njen prerani grob.
Vsi njeni
Naj ji bo lahka slovenska zemljica.
Zaman je bil tvoj trud, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja!
ZAHVALA
Kljub (ežki holc/.ni smo skupaj s teboj upali v
Ozdravitev, a upanje je bilo zaman. Z bolečino v srcu smo se mnogo prezgodaj, v 61. letu starosti, poslovili od mojega dragega moža, našega ata, dedka, bratranca, svaka in zeta
MARJANA LOGARJA
iz Depale vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, druge darove in svete maše. Zahvala vsem domačim in sosedom za fizično pomoč. Posebna zahvala dr. Mariji Slarbek. paironažnima sestrama gospe Vidi Čeh in gospe Majdi Puklavec. Zahvala gospodu kaplanu za obisk na domu in lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla za lepe pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi prijateljem iz Vodic ter gasilcem iz Depale vasi in Stoba. Hvala vsem, ki ste Marjana v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi: žena Marija, sin Sašo in Uroš z družinama.
Po tem življenju ne ostane to,
kur smo zbrali, temveč listo, kar smo dali.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša ljuba mami
ŠTEFANIJA JOGER
roj. Lavrin z Rodice
Ob boleči izgubi naše mami se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja, darovane maše in Domnu za lepe poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očka, brata, strica, zeta in svaka
STANETA KVASA
avtoprevo/.nika iz Preseri j
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Lepa zahvala Pogrebnemu zavodu Domžale   Kondradu Vrbaniiiču, pevcem za izbrane žalostinke. Tišini, gospodu župniku Lojzetu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Slavka, sinova Sandi in Borut ter drugi sorodniki
Ni smrt, kar nas loči, in življenje ni, kar druii nas. So vezi močnejše. Brez. pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
ZAHVALA
V 95. letu je tiho odšla tja, kjer ni solza in ne trpljenja, naša mama. stara mama in prababica
IVANA RAVBAR
rojena FLIS
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze ustnega in pisnega sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se dr. Mojci Zaje Krašcvee za zdravniško pomoč.
Zahvala tudi gospodu župniku Tonetu Perčiču.
Vsi njeni
Oh, kako boli, odkar te več med nami ni. Hiša prazna je in pusta, ker tebe v njej več ni. Ker zelo smo te ljubili, nikoli le ne bomo pozabili.
ZAHVALA
Ob prezgodnjem slovesu od naše ljubljene žene, mamice, hčerke, sestre, tete
ZORKE FICKO
z Vira pri Domžalah
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču
in ministrantom za lepo opravljen obred, oktetu Tosama za zapete žalostinke, govornici za poslovilne besede, praporščakom ter trobentaču. Vsem in vsakomur posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala!
Žalujoči:
mož Tone, hčerka Sandra, sin Zoran, ata, mama, bratje z družinami in ostalo sorodstvo.
mm
Narava v tišino se je ogrnila, solza je tiho kanila na dlak uspelo ubežati ti ni usodi, jutri čakali le bomo zaman...
ZAHVALA
Z življenjem, ki gaje imel tako rad, je izgubil boj naš dragi mož, oče, stari oče in tast
ZDRAVKO LAUTAR
iz Zgornjih Jarš
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter nam v žalosti stali ob strani.
Hvala ZZB, GEA Oljarna Domžale. Rl) Bistricu in vsem, ki sle ga imeli radi.
Vsi njegovi
A dan je silni moral priti, ločitve dan, oj dan solzan, ko treba hilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. S. Gregorčič
ZAHVALA
V sedemdesetem letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož. oče, stari ata. brat in stric
ANTON BRNOT
s Količevega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom, bivšim sodelavcem Lip Radomlje za izrečena sožalja. cvetje, sveče. sv. maše ter vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin. Hvala g. Milanu Velepcu, njegovemu prijatelju, ki mu je znal prisluhniti v težkih trenutkih in ga razvedriti. Zahvaljujemo se tudi osebnemu zdravniku dr. Milanu Bankotu za vso moralno in zdravniško pomoč, gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ni te več na vrtu ne v hiši,
nič več se tvoj glas ne sliši.
Sledi ostale so povsod
oil dela tvojih pridnih rok.
če lučko na grobu upihnil bi vihar,
a v naših snih jo ne bo nikdar.
ZAHVALA
BOm i!    ^ bolečino v srcu smo se poslovili od naše skrbne žene, hčerke, mami in stare mame
LOJZKE BURKELJCA
iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in s tem dokazali kako ste jo imeli radi. Posebna zahvala velja tudi župniku Janezu Jarcu Za lepo opravljen pogrebni obred, ter Olgi Florjančič za poslovilne besede, ter Kranjskim pevcem za ganljivo petje. Hvala tudi dr. Ivu Pevcu in dr. Olgi Ložar, ter zakoncema Lipovšek i/ Rov, ter Majdi Lipovšek i/. Radomelj. Še enkrat vsem hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
v petinosemdesetem letu starosti nas je zapustil dobri oče. dedek in pradedek
IVAN HRIBAR
iz Prcloga pri Ihanu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala gasilcem, narodnim nošam, ZB, pevcem, g. župniku in vsem za lepe poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! (tdprle noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat 'ka.
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre mame
ANI ŠUŠTAR
roj. Hribar iz Zahoršta pri Domžalah
se iz vsega srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, duhovniku, znancem ter vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrazili sožaljc, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni najbližji
Odšel si.
a v naših srcih boš vedno z nami.
ZAHVALA
V enainsedemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil dobri mož. skrbni ali. slari ala, bral in stric
JOŽE DOLINŠEK
(•upokojeni mizar
Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in našega dragega Jožeta pospremili na njegovi zadnji poli ter se poklonili njegovemu spominu.
Vsi njegovi
mm*- "**
i
ZAHVALA
K večnemu počitku smo pospremili 28. julija 1999 v Domžalah
BETKO HABJAN
p. d. Kibčevo Betko
Zahvajujemo se osebju Doma počitka v Domžalah, kjer je preživela zadnja leta svojega življenja. Zahvala velja vsem tistim, ki sle jo med boleznijo razveseljevali Z obiski, novicami, zanimivim člivom in raznimi drugimi pozornostmi. Hvala duhovnikom g. Balonu, g. Drolcu, g. Razingcrju, g. Juvanu in g. kaplanu Damjanu za opravljeno sveto mašo in poslovilni obred, cerkvenim pevcem z organislinjo g. prof, Marijo Holzer in slobljanskim pevcem, ki so polepšali zadnje slovo. Hvala za svete maše, cvetje in sveče. Bog povrni Vsem. ki sle jo spremljali l zadnjemu počitku.
Vsi njeni
V SPOMIN
Petega septembra mineva leto dni, odkar je nenadoma odšla od nas naša dobra mama, babica, prababica
ROZALLJA KVEDER
roj. Šinu a Španova mama i/ Prevoj
Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke ter seje spominjate, iskrena hvala.
Vsi njeni!
	Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez. pomena zanje so razdalje, kraj in čas. 26. avgusta je minilo lelo dni, odkar nas je zapustila naša draga
	
ZOFIJA ŽUČKO Vsem, ki seje spominjale, obiskujete njen prerani grob in prižigate sveče v njen spomin, iskrena hvala. Mož Franci ter hčerki Mojca in Te ja	
ZAHVALA
V dvaindevetdesetem letu starosti nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil naš dragi ata. slari ata in stric
VTNCENC KRIŽMAN
Pavletov ata s Sela pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena
sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Hvala patronažnima seslrama Kristini in Martini, negovalki Mariji, g. Čampi za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, Juretu za zaigrano Tišino, organizaciji ZB za besede slovesa in spremstvo s prapori ter vaščanom za pomoč pri pogrebni svečanosti. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Mi
Saj ni rečeno da le ni, čeprav tvoj smeh se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, za vedno boš med nami Ti
V spomin
SAŠKU
(1975-1997) Tvoji:
mami Dani, ati Lojze, bratec Matej, mama in ostali
Zastale tvoje pridne so roke. ustavilo se dobro je srce. Počivaj v miru tam, kjer ni solza in ne trpljenja.
ZAHVALA
V petinosemdesetem letu starosti je po dolgem trpljenju umrl moj mož. brat in stric
JOŽE FLORJANCIC
z Blagovice
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala zdravnici dr. Ličina, vsemu zdravstvenemu in drugemu osebju Doma upokojencev v Domžalah, ki sle štiri leta lepo skrbeli za Jožeta. Hvala gospodoma župnikoma Jožetu Vrlovšku m Lojzetu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala članom Gasilskega društva iz Blagovice za spremstvo in g. Matjažu Markovšku za poslovilni govor. Pevcem se zahvaljujemo za lepo petje. g. Bojanu Bogataju za prijazne obiske v Domu upokojencev. Društvu vojnih invalidov za lep venec in praproščakom. Zahvaljujemo se pogrebni službi za njihove usluge. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki sle Jožeta spremili na njegovi zadnji poti.
žena Klara
Pomlad je na tvoj vrt prišla, čakala je, da prideš ti, se i sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni!
Minilo je lelo žalosti od smrti naše drage žene. mame. stare mame, tašče in tete
MARIJE SUŠNIK
iz Vose nad Blagovico
Vsem. ki seje spomnile v molitvi in spoštovanju, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni
Na tvojem vrtu spel rot'ce cveto, a ne tako lepo, a ne tuko lepo kol nekoč...
V SPOMIN
Štirindvajsctega avgusta je minilo leto dni, odkar je umrla naša
MINKA BURGAR
iz Domžal
Hvala vsem, ki jo ohranjale v lepem spominu, postojite ob njenem grobu ali ji morda prižgete svečko.
Vsi njeni
Ljubil si polje, družino, hišo, naravo. A ti ne veš. kako to boli. ko le med nami več ni, in se tvoj glas ne sliši!
V SPOMIN
Petindvajsetega avgusta je minilo žalostno leto, ko si nas za vedno zapustil, naš dobri mož, oče in dedi
JOŽE ERZAR
s Pšate 2
Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi
V naših srcih ti naprej živiš,
zato pol nas vodi tja,
kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami živi-
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v šestinšestdesetem letu starosti zapustil dragi mož. oče. brat in stari oče
GAŠPER OREHEK st.
i/. Prikernice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje. darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Ni mi ž.al preeutih nori. saj veš, kdo ob lehi bedi. Življenje lako si ljubila, a zdaj si ga, ž.al, .upiislila. Dom oslal brez tebe je prazen, a v mislili ne greva nnra.rii
V grobu se boi odpočila in na hudo bolezen pozabila.
Veš, kdo k lehi ho hodil, ti svečke in rožice nosil? V mislih se lam pogovorila in li me boš tolažila. Saj lako se ne bova ločila, ker kmalu se bova zdi inln
ZAHVALA
V enainšesldeseleni letu starosti nas je DO hudi bolezni zapustila naša draga žena. mami. mama, sest m. sestrična in svakinja
ANTONIJA RADEJ
roj. Mohar, i/. Zaboršta pri Domžalah
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in druge darove. Zahvaljujemo se njeni /dravnici dr. Mojci Zaje. osebju dializnega oddelka KC iz Ljubljane m osebju z Onkološkega instituta KC Ljubljana. Posebna zalivala družinam Obervvaldcr, Vidcrgar in Vidcrgar i lit? za njihovo pomoč v zudnijh dneh njenega življenja Enako tudi dežurnim zdravnikom in palronažni službi ZD Domžale. Hvala gospodu kaplanu Štihu za lep cerkveni obred, pevcem Kvinteta Gorenjci in kolektivu podjetja Univerzalc Domžale. Hvala vsem. ki sle jo v lako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
Ne jokajte mi mojem grobu, lj- tiho k njemu pristopite. Spomnite se. kako trpel sem. In večni mir mi zaželite.
V 74. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož. oče, ata, brat in stric
FRANC CERAR
1926-1999 Kvandrov France, borec Gubčeve brigade
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam v teh zadnjih trenutkih njegove poti stali ob strani.
Iskrena hvala dr. Dež.manu ter sovaščanom za pomoč pri pogrebni svečanosti Hvala g. Vinku Čampi za lep cerkveni obred, darovalcem cvetja, sveč ter darov za sv. maše. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru z Vrhpolja, gospodu Petru Pirnatu in mag. Mariji Klopčič, moškemu f>evskemu zboru iz Moravč za zapete žaloslinke. gasilcem PGD Vrhpolje. Društvu čebelarjev za ganljive besede slovesa, Juretu za lepo zaigrano Tišino ter gospodu Jožetu Kvedru in Organizaciji ZZB NOV Moravče ter g. Tonetu Peterki za ganljive besede slovesa. Hvala Pošti Slovenije P. E. Ljubljana in častnemu spremstvu s prapori. Iskrena hvala za pisna in ustno izrečena sožalja ter številno spremstvo dragega pokojnika na njegovi poti v večni dom. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njegovi
7Xmf — *
mrttmm
SPOROČILA
stran
Kuhinje »Novi modeli«
(Svetovnega proizvajalca kuhinj)
Liiz Karantania
- Kuhinje - POZOR - Promocijska cena dobavitelja (76 modelov); izdelava po meri
- Jedilnice: programi iz uvoza
- Dnevni regali v barvi hrasta, češnje, bukve.
- Sedežne garniture - novi programi
- Spalnice in otroške sobe
■■m
model GIANA
RAPID
(po elementih)
model GRETA
Vse to v salonu Liiz Karantania:
Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130 -77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15. do 19. ure.
RODI\		PEUGEOT
SERVIS, PRODAJA J		
Rova 3a
1235 Radomlje
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT
Z novim Peuaeotom
v novo tisočletje -
brezplačno!
prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319
... novi 306 Husky združuje udobje in varnost
Peugeot 306 HusIjv je posebna serija avtomobilov z izjemno serijski opremo. Zlasti pomemben je vftob nivo vgrajene varnosti za zimsbe razmere, ^aj ima Peugeot 306 Husbv že serijsbo: •5. generacijo zavor ABS,
- sprednje meglenbe,
- halogensbe žaromete,
- po višini nastavljiva sprednja varnostna pasova s pirotehničnimi zategovati. ■ električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali.
novi ugodnejši kreditni pogoji
VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE
JANA, ^ f
DOMŽALE RADOMLJE TRZIN IHAN
KRTINA JARŠE
INFORMACIJE IN PRIJAVE tel.: 814-397, gsm: 040/225-054
PRIPRAVITE SE NA ZIMSKE RADOSTI
smu
brušenje ' muci.
ZELENI V*A*I*
SERVIS ŠPORTNE OPREME JURE PODGORŠEK, s.p.
Tel.: 061/714-083 GSM: 041/535-977
DRUŠTVO MIHAELOV.SEJEM
lil      • in sponzor ».      OBČINA MENGEŠ
V \vs:>y/   j i
vljudno v,"
W 7 f\
MIHAELOV SEJEM- L
v Men<)Su,     /   f i f®fB>
vpeWfc?.4.9.1993.««il3;«rM«!l«: /
v.sObeto. 25.9,1999'""' ./ in nedeljo. ?0 9. 1999
M t ( V
Kadar';ptiair\\$emo, »e veselimo, ali smoj žil<Wni,)brez Mengeške godbe ,e>e v IpeMpu fekoraj nič ne zgodi.
*\    'Jif- 'f I
„ ■;.;,115-l«t(lfca.'MEN<5EŠK.E GODBE
m
w w
€>€>
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1 230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13.-19. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13.-19. ure
Četrtek od 13.-19. ure
Petek od 9.-12. ure
ISKRENA HVALA
Gospodu Rajku Podobniku iz Trzina in njegovi ženi se za takojšnje vračilo najdene denarnice /, večjo vsoto denarja na ploščadi pred Sporom Domžale iskreno zahvaljujeva.
Habjanova iz Domžal
VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE
- kompletne adaptacije kopalnic
- zamenjava odtočnih cevi
- polaganje keramičnih ploščic
- popravilo in čiščenje bojlerjev
PERIN
INŠTALACIJE, d.n.o.
Tel./faks: 728-601, GSM: 040-219-400 Radomlje
fl%0%0%
Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4B, DOMŽALE Zg. Stranje 1A, STAHOVICA
TEL.: N. C.: 061/720-020 TEL.: 061/827-030. 827-035
TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/827-045
FAKS: 061/713-288 e-mail: st@sam.si e-mail: dom@sam.si http://www. sam.si
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO V MESECU SEPTEMBRU VAM PO AKCIJSKIH CENAH NUDIMO:
>■ STREŠNIKE BRA M A C >■ PROVA VODE HA UMITA
s- HIDRO IN TERMO IZOLACIJE TIM-a, IZOLIRKE in    >- OPEKO WlENERHERGER OPEKARNE ORMOŽ
ERAGMATA >- TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA
>■ APNO, CEMENT ASORTIMANA
IZKORISTITE AKCIJSKE CENE, KI SO NEKATERE CELO NIŽJE, KOT PRED HJVEDBO I)A VKA'NA DODANO VREDNOST
VSAK TOREK, OD 17. DO 19. URE BREZPLAČNO SVETOVANJE NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM
V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure. ob sobotah pa od 7. do M. ure.
V SAMU NISI NIKOLI SAM
Internet: WWW.SAM.SI
GP-pltE5traded.o.o./^
1236 TRZIN, Blatnica 3A
KURILNO OLJE
VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA
061 / 162-18-16 061 / 162-22-40
PREPRIČAJTE SE!
KURILNO OUE ODGOVARJA VSEM EVROPSKIM
STANDARDOM. VSEBNOST ŽVEPLA POD 0,05%
II Qcfa{bm/p$ IL
CERTIFIKATOM.
... in zeblo vas ne bo ...
JOTI) ll PRODAJA IN ODK	HIT UP VOZIL
Tovarniška 6, Radomlje ©061 727 705; 041 647 510	
Hvala vsem
Zaradi zamenjave dotrajanega ostrešja mi je močno deževje dne 16. 8. 99 zalilo mizarsko delavnico. Ker je voda kljub številni pomoči družinskih članov postala neobvladljiva, sem preko številke 112 to sporočil najprej centru požarne varnosti v Domžalah, od tam pa so alarmirali prostovoljne gasilce iz Do-
ba. Tako so že v nekaj minutah kljub pozni nočni uri na pomoč prišli gasilci:
Milanovič Jure, Vojska Pavle, Grčar Marko, Grošelj Peter in Birk Stane.
Za njihovo požrtvovalnost sem jim zelo hvaležen, saj bi bila škoda brez njihove pomoči bistveno večja.
Dobski gasilci, še enkrat hvala! Dob, 29. 8. 1999       JANI G.
mali oglasi - mali oglasi
SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 1-5, Prćserje (v bližini Kemisa), Delovni čas: od 9.-12. ure in od 15.-17. ure, v soboto: od 9.-12. ure. Tel.: 061/727-897.
Kupim ali najamem stanovanje ali manjšo hišo v I )omž,il.ih ali okolici.
I H.: 06 I 71 1-9 I 4
0609 M 7-149
MAJER
ČREVARSTVO
MIROSLAV MAJHR s.p.
Iščemo trgovko
za delo v trgovini v zimskem času od meseca oktobra do meseca februarja (lahko mlajša upokojenka).
Iščemo tudi več delavk
za delo v proizvodnji za določen čas, primerna starost od 30-40 let.
Telefon: 061 719-590
Instruiram angleši ino za osnov ne in srednje šole. Maja, 721-627.
V Domžalah oddam garažo v na ierh. Tel.: 713-166.
Iščemo varilca, Vsaj tri leta delovnih izkušenj - v okoli« i Dom/al. Tel.: 727-924
V okolici Domžal prodam pol hiše - s trgovino in parkirnim prostorom. Tel.: 714-253, po 16. uri.
Pomagam pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Tel.: 714-978, Romana.
Zaposlimo ključavničarja z znanjem elektro varjenja. Prednost imajo mlajši moški. Tel.: 061/738-488.
Pomagam pri težavah z angleščino in poučujem klavir. Tel./faks: 721 488 (na telelo nu dosegljiva po 16. uri).
PESKAMO kovinske predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejner-ski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: 061/722-056.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157, 040/214-660.
Zaposlimo trgovko živilske stroke, zaželena praksa 2 leti.
Vloge na: Market Dika, Radomlje
SERVIS - TRGOVINA
GREGORIČ
□ REZERVNI DELI - Gorenje, Candy, Bosch
□ GOSPODINJSKI STROJI Gorenje
□ SERVIS BELE TEHNIKE - Gorenje
□ ODKUP IN PRODAJA RABLJENE BELE TEHNIKE
□ KOMISIJSKA PRODAJA
Trgovina od'prta pon.-petek od 14. do 18. ure
ŠOLSKA UL. 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL.(061)714-939 GSM (041)734-688
Društvo izgnancev Domžale
Jesen prinaša sadovi' vsem, ki so spomladi in poleti sadili ali sejali. Žal pa izgnanci sadov svojega trpljenja v pregnanstvu še vedno ne morejo uživati v celoti. Državni zbor še vedno ni obravnaval predlaganega zakona o poplačilu vojne škode. Če bodo poslanci uresničili dane obljube, naj bi se to zgodilo še to jesen.
Vse naše člane, ki še niso vložili oz. dopolnili svojih dokumentov v skladu s spremembami Zakona o žrtvah vojne, naj to storijo čimpreje.
Vsem /(.•luno prijetno jesen in vam sporočamo, da bomo Gorjance, Trdinov vrh in Kostanjevico obiskali 12. oktobra 1999. Vsi prijavljeni bodo o izletu pravočasno obveščeni. D. I.
TOURS ,ATA
Ljubljanska 85, Domžale Odprto vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 711 229,719 230
V ČISTO ZADNJEM TRENUTKU! Teden dni z letalom, polpenz.iun
odhodi: 19. in 26. september s posebnim letalom iz Ljubljane
Bol na Braču. Hotel Elaphusa 39.900 SIT
Supetar na Braču. Hotel Kaktus 39.900 SIT
Hvar, Hotel Amfora 39.900 SIT Teden dni, polpenzion, lastni prevoz
Kukljica. otok Ugljan 19.800 SIT
Ran, otok Rab 22.100 SIT
Mali Losinj, otok LoSinj 26.100 SIT
CIPER TUDI V OKTOBRU! (SEPTEMBER ŽE RAZPRODANO!)
Odhod 4. oktober, 6 dni že od 59.900 SIT
Drugi odhodi v oktobru že od 63.800 SIT (dodatni teden 18.800 SIT) Posebna ponudba na Cipru tudi za GOLF PAKETE!!!
BALI ZA VSAK ŽEPI
14 dni že od 155.750 SIT
Odhod vsako sredo in petek iz Zagreba: letalo. 12x nočitev/zajtrk. 5 izletov po otoku
BALI in LOMBOK!
14 dni že za 203.750 SIT
letalo, 7 x nočitev/zajtrk - Bali. 5 x nočitev/zajtrk - Lombok
Od 15. septembra letalske vozovnice spet po izredno ugodnih cenah
NewYork 65.000,00 Madrid 55.500,00 Tokio 114.400,00 Miami 70.000.00    Kairo       69.000.00    Sydney 169.900,00
LosAngeles 78.000.00   Bangkok 105.500.00    Bombay 99.000.00
Larnaca 48.600.00
TENTOURS je edina pooblaščena agencija med Ljubljano in Celjem ter Kranjem in Zasavjem za prodajo letalskih vozovnic večine svetovnih letalskih prevoznikov.
/,a vsa dodatna pojasnila in za kataloge pokličite II.M Ol RS. tel. 711-229, ali jih obiščite na ljubljanski K5 v Domžalah. Možnost plačila na obroke (5 čekov) ali ugoden kredit TOM + 0% do 9 mesecev.
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107
Popolna izbira bele tehnike f | gorenje
novi modeli hladilnikov raznih barv in oblik
GOTOVINSKI POPUSTI
brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov
■ Novi modeli pralnih stroje«
od 49.430 SIT naprej
Rondtnzai ijski sušili i pt ril.i od 62.013 SIT zamrzovalna omara (7 predalov, 3101) 85.335 SIT
zamrzovalna omara
pBAV|NMLOmNAKnPAPARATo
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
Novi salon OPEL KOSEC DOMŽALE
ODPIRA VRATA
Vozila OPEL sedaj še korak bližje v novem prodajnem salonu OPEL KOSEC na Kamniški 19 v Domžalah.
Pridite in preizkusite vozila OPEL na "dnevih odprtih vrat"
od 13. do 19. septembra!
Ugodnosti: staro za novo • kredit, leasing • servis - mehanične, kleparske, elektrikarske storitve.
Razlog več, da bo vas novi avto - avto OPEL.
avtotehna WD in Kosec, Kamniška 19, Domžale, salon tel.: 716-092, servis tel.: 715-333
Velika izbira pletenin
K NOVIM MODNIM OBLAČILOM - NOVI CEVUI
Oblačila za prosti čas VVAMPUM, THINK PINK, NAVIGARE...
9.790,-
Modna moška oblačila MURA, ELKROJ, TRIKON, RIO, LABOD, NAVIGARE...
*  . j-
8.60O,-
NAPREDEK
0 M i
NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale
9.290,-
10.190,-
V blagovnici Vele so že obnovljeni in preurejeni oddelki z ženskimi, moškimi in otroškimi oblačili, perilom, igračami. V naslednjih dneh pa bo na novem prostoru zaživel tudi športni oddelek. Tako bo do konca septembra zaključena prenova celotnega prvega nadstropja blagovnice Vele. Poleg nove, moderne opreme vas pričakujejo nove kolekcije modnih oblačil za vse priložnosti, med njimi tudi veliko novosti, ki jih doslej zaradi pomankanja prostora ni bilo možno vključiti v prodajni program.
GOVNICA VILI ■ NOVA PODOBA ZA NOVO TISOČLETJE
govnica VELE, Mestni trg 1, Domžale, Tel.: 718-100, delovni čas: od 8:00 do 19:30 ob sobotah do konca septembra do 14:00