Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 51.
V Ljubljani, v soboto 24. septembra 1898.
Letnik III.
„81ove&akl Ll*t“ izhaja v sobotah ob 11. uri dopoludne. - Naročnina jeza Vbe leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane 8 novč. — Doplal pošiljajo se uredništvu »Slov. Lista11 v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in omamila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista11 v Ljubljani. Uredništvo in upravnistvo sta v Ljubljani, Oradlič« itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Cesarjeva zahvala.
Cesar je izdal avojim narodom naslednjo zahvalo:
Mojim narodom!
Največja, najgrozovitejša nesreča je zadela Mene in Mojo hišo.
Moje žene, krasu Mojega prestola, zveste družice, ki mi je bila v najtežjih urah Mojega življenja tolažba in zaslomba, s katero sem več izgubil nego mi je možno izreči — ni več. Strahovita usoda Jo je otela Meni in Mojim na rodom.
Morivčeva roka, orodje brezumnega fanatizma, ki si je postavil za smoter uničiti oi stoječi družbeni red, se je vzdignila zoper najplemenitejšo izmed žena ter v slepem, neomejenem sovraštvu zadela sice, ki ni poznalo nobenega sovraštva ter je bilo samo za dobro.
V brezmejni bolesti, ki pretresa Mene in Mojo hišo, vzpričo nezaslišanega čina, o katerem se zgraža vesoljni omikani svet, seza v prvi vrsti glas Mojih ljubljenih narodov lajšaje k Mojemu srcu.
Ponižno Se klanjajoč božji volji, ki Mi je vsodila toliko in tako nedoumno nesrečo, moram previdnosti izrekati zahvalo za neprecenljivi zaklad, ki mi je ostal: za ljubezen in zvestobo milijonov, ki ob uri trpljenja obdajajo Mene in Moje.
V tisoč znamenjih, iz bližnjih in daljnih krajev, iz visokih in nizkih krogov, se je izražala bolest in žalost za pokojno cesarico in kraljico. V ginljivem soglasju se razlega tožba vseh o neizmerni izgubi kot zvesti odmev tega, kar preveva Mojo dušo.
Kakor Mi spomin Moje iskreno ljubljene soproge ostane svet do poslednje ure, tako Ji je postavljen v hvaležnosti in češčenji Mojih narodov neminljiv spomenik za vse čase.
Iz dna Svojega od žalosti potrtega srca Se zahvaljujem vsem za to novo poroštvo pre-vdanega sočutja.
Ako morajo tudi vtihniti slavnostni glasovi, ki bi se imeli razlegati to leto, vender Mi
ostane spomin na brezštevilne dokaze vdanosti in gorkega sočutja najdragocenejši dar, ki sem ga mogel prejeti.	;.t	r	,,
Skupnost naše bolesti ovija novo, presrčno vez okoli prestola in domovine. Iz neizpremen-ljive ljubezni Svojih narodov ne zajemam samo ojačenega čuta dolžnosti vztrajati v določenem Mi poslanstvu, temveč tudi upanje, da se Mi to posreči.
Molim k Vsemogočnemu, ki Mi je poslal toliko nadlogo, naj Mi da še moči izpolniti ono, h čemur sem poklican. Molim, naj blagoslovi m razsvetli Moje narode, da najdejo pot ljubezni in sloge, ki naj jih osreči in oblaži.
V Schonbrunnu, dne 16. sept. 1898.
Frane Jožef s. r.
Poslanci in narod.
Treba nam je jedenkrat resne besede z našimi gospodi poslanci. Na drugem mestu priobčujemo sklep vodstva kat, politiške „stranke. Ta sklep nam daje povod, da tudi mi označujemo svoje stališče.
Po svoji ideji bi morali biti poslanci zastopniki ljudstva, ki jih je volilo. Vse težnje, vse srčne rane, ves duševni položaj ljudstva bi se moral zrcaliti v poslancih. Oni bi morali biti eksponenti ljudske duše.
Naši poslanci niso bili taki. Kedar se je polegel volilni šum, ko so prenehale borbe, v katerih so načela m obeti švigali na levo in desno, pa je ponehal tudi poslaniški ogenj. Iz levov so postala jagnjeta. Hudi možje so se prelevili nakrat v ulogo vladnih beračev. Trdo ime, a po pravici zasluženo! Naša javnost, katero je vladala izključno vihrava, največ osebnim spletkam služeča žurnalistika, se je po volitvah ubogo malo brigala za poslance. Omenjali: — prijemali in hvalili so se poslanci le s strogo strankarskega stališča. Ta ni naš, torej po njem! Tako je bilo geslo za presojanje njihovega javnega delovanja.
A sedaj so se časi bistveno izpremenili. Ljudstvo se drami in tisti narod, ki v svoji
skrbi za vsakdanji kruh ni kar nič slutil in prav nikjer poznal, da se tolikrat pije na njegovo zdravje in da je njegovo ,ime izbrana hrana raznim spletkarjem, plezavcem, sebičnikom in drugim B voditeljem ki si niti v sanjah ni domišljal, kolikrat se govori o njem, o njegovi sreči, o njegovem napredku, tisti narod, pravimo, se sedaj že precej drugače obnaša. Bere, posluša, misli in tudi — sodi! Ne prisvajamo si preveč časti, če tudi svojemu delovanju pripisujemo kos tega dejstva.
Prva stvar, ki jo čuti naš narod, je nesorazmerje med njegovim položajem in med postopanjem njegovih poslancev. Na vseh mejah propadamo in v središču smo tako slabi, da nas Nemec politično in gospodarsko nadvladuje. Gmotne razmere so vedno gorje, lepih besedij pa ni konca! To vidi naš narod in sodba, ki jo bo izrekel nad politiškimi strankami, ki še sedaj nočejo izpozriati, da smo doslej lovili le slepe miši, bo grozna, toda upravičena.
Obupne so naše razmere. Vse nas bije in naša politika nam tišči usta, da kričati ne moremo. Svojih laških in nemških nasprotnikov niti ne omenjamo, saj je to že tolikrat premleto, da bi bilo vsako opisovanje tega boja brez pomena. Omenjamo pa vlado, tisto vlado, kateri so služili naši poslanci kot zvesti Fridolini od zore do mraka od mraka, do dn6, tisto vlado, kateri so s svojim postopanjem vcepili stalno misel, da mi sploh drugačni, nego vladni, biti ne moremo, tisto vlado, ki nas pa vender prezira, ki nas ne priznava, ki nam dan za dnem deli klofute in ki s tem — vede ah nevede — v smislu naših sovražnikov koplje grob Slovenstvu na jugu.
S frazami se ne izpreminjajo dejstva. Skrivala se je dosedaj naša gnjiloba s tem, da se je povdarjalo, da so naši poslanci v zvezi z drugimi slovanskimi zastopniki. A dejanjski je ta zveza služila jedino le — vladi in sedaj, ko se otvarja državni zbor, se tudi ne govori o ničemer drugem, nego o vladnih interesih. Gre se
Slovensko gledališče.
Gledališka sezona je tu. „Dramatično društvo" je objavilo bogat repertoar, s katerim hoče zadovoljiti občinstvo in pa nalogi, po kateri teži kulturni zavod slovensko gledališča Namen moj ni, uže danes preiskavati, v koliko je dosežen ta namen, ker bodem imel priliko povedati svoje mnenje tekom sezone, ko se bode faktično izvajal ta program. Tudi se nočem uže sedaj pečati s perečim vprašanjem, kaj ovira umetniški razvoj slov. gledališča, povdarjam pa, da se nikakor ne strinjam z dotičniki, ki smatrajo to le denarnim vprašanjem, pa si ne upajo ali pa nočejo izvajati iz tega zaključka konsekvencij.
Povedati hočem le, kako je postopati, da uže pri sedalih razmerah napredujemo. Nade občinstvo se je zelo odtujilo gledališču. V gledališču išče zabave in pa močnih, silnih utiskov, če pa tega ne najde, pa ne pohaja več gledališča, zdi se mu škoda časa in denarja, in zakaj ne bi temu občinstvu, ki vzdržuje gledališče, ustregli! V času sedanjem, ko se bije velik so-cijalni boj, ko je razmerje srednjih in nižjih slojev
vse drugo kot pa sijajno in srečno, ogreva se občinstvo v prvi vrsti za veseli genre iger in potem še le za tragedijo. To značilno dejstvo vidimo pri vseh narodin. Sicer nam pa že obča gledališka zgodovina kaže, kako upravičen del oramatiške umetnosti sta bila že od nekdaj burka in komedija. Kadar imajo pri nas „Lum-paci Vagabund1*, „ Robert in Bertram1*, „Revček Andrejček“ ali „Mamzelle Nitouche", je gledališče razprodano. Širšemu občinstvu ugajajo smele ljubezenske spletke, napete situvacije, da pretepi in pijančevanje, samo, da se smeje, pa joče.
Seveda mora imeti burka vsebino in pa umetniško obliko. Tu pa tiči naloga gledališkega vodstva. To mora imeti samo dober in zdrav ukus, pa zmožnost ta ukus potom gledališča sugerirati občinstvu.
Dejal sem, občinstvo zahteva velikih vtiskov. Te zadobimo pa le takrat, če so igralci svojim ulogam kos, če jih vodi umetniško navdahnjen režiser, ki ume zaokrožiti mejsebojno igro, ki zadene pravo v kostumih in v dekoracijah.
Neizobraženi in umetniški ljudje teže najmanj po iluziji, taki pa mi nočemo biti. Režija
ne sme biti šablonska, brez vsacih principij. Režija mora biti individualna z ozirom na posebnosti in genre iger in igralcev.
Francoskih burk n. pr. naši igralci ne zmorejo. To pa radi tega, ker jim je neznan novi komiški stil. Kje naj si ga pa priuče, ako je najbrž tudi njih režiserju — tuj. Pripraviti se morajo za vsako igro vse drugače, kakor se je to doslej godilo.
Zginiti mora tisto značilno razburjeno hitenje teh priprav, in pa nekako zaspano in mrtvo zadovoljenje s še na pol gotovim, robatim in brezBložnim. Raje manj predstav, pa te točno izvedene in razprodane.
Režiser je (slovenskemu gledaliSču prva oseba, prva in jedina avtoriteta v vseh zadevah tičočih se praktične gledališke umetnosti. Ker je torej od njegove umetniške navdušenosti, zmožnosti in vstrajnosti odvisna kakovost predstav in prospevanje zavoda, razpolagati mora se strani vodstva z vso ono prostostjo, katero potrebuje v dosego teh svojih umetniških namenov in smotrov. Torej potreba je občinstvu priležnib
za nagodbo, proračun, sladkorni davek. V tem je pač malo Slovanstva!
Z vsemi rovarji se je razgovarjala vlada letošnje počitke. Za slovansko krščansko-narodno zvezo se ni zmenil ni kdo, ni žugnil noben čuk. Kar se je pa zasebno — po poslancih — prosilo pri nji, se ni dalo, pač pa se je storilo ravno nasprotno.
Samo po sebi se umeva, da mora biti tudi naša politika požrtvovalna, a žrtev brez namena, brez vsacega povračila, bodi že vender dovolj! S svojimi slovanskimi brati, za njihove pravice morajo se boriti naši poslanci moško in neustra šeno, a iz tega pa še ne sledi, da bi morali za vlado bezljati črez drn in strn. Iz tega ne sledi, da bi morali pozabiti srčne boli umirajočega svojega naroda. In nič manj nego umira naš narod!
Izgubiti nimamo prav nič. Izgubili smo že vse, kar je bilo doslej mogoče in po ti poti, katero smo hodili doslej, bomo še sami sebe izgubili. Zato je pa skrajni Čas, da obrnemo svojo taktiko. Vse stranke so samo z odločnostjo zmagovale! Te odločnosti nasproti vladi, kateri ne moremo v ničemer zaupati, je treba tudi našim zastopnikom. Naš narod, ki se probuja in organizuje, zahteva to odločnost. Poslanci so pa dolžni ubogati njegovo zahtevo.
Kasno se je zgugala katoliško narodna stranka v svojem vodstvu, kasno je izrekla usodno, krepko besedo. A izrekla jo je in zadovoljni smo. Upamo pa, da ta beseda, ki je vzdignila težko moro z naših prsij, ne ostane strankarska, namreč, da se celokupna slovenska delegacija poprime te besede, ki je samo skromen, medel odsvit tega, kar živi v duši celokupnega našega teptanega naroda!
Uredba uradniških plač.
Uredba uradniških plač je dobila Naj višje potrjenje. Z dnem 1. oktobra t. 1. se bode c. kr. uradnikom izplačevala po novem zakonu višja plača. Po postavi z dne 15. aprila 1. 1873. je bila plača sledeče vrejena, in se spremeni vsled za kona dne 1. oktobra 1. 1898:
	1. 1873.	1. 1898.
I. razred:	12,000 gld.	12.000 gld.
u. ,	10.000 „	10.000 „
HI. „	8.000 „	8.000 „
IV. »	7.000 „	7.000 „
	6.000 „	
V. „	5.500 „	6.000 „
	4 500 „	5.000 „
	3.600 „	4.000 „
VI. n	3.200 „	3.600 „
	2.800 „	3.200 „
	2.400 „	3.000 „
VII. »	2.200 „	2.700 „
	2.000 „	2.400 „
	1.800 „	2.200 „
VIII. „	1.600 „	2.000 „
	1.400 „	1.800 „
IX. razred:
X.
1. 1873.	1. 1898.
1.300 gld.	1.600 gld.
1.200 „	1.500 „
1.100 „	1.400 „
1.000 „	1.300 „
950 „	1.200 „
900 »	1.000 „
800 „	1.000 „
700 „	900 „
600 „	800 „
XI.
V 9. 10. in 11. razredu se zviša plača po 4, v ostalih razredih po 5. dovršenih službenih letih. Uradnik zadnjih treh razredov, ako služi v istem razredu 16 let, dobi poleg plače letnih 100 gld doklade, po 20 službenih letih v istem rezredu pa še letnih 100 gld. S 1. oktobrom odpadejo subsistenčne doklade. Posebne službene doklade, emolumenti in deputati se ne spremene. Nova postava spremeni tudi funkcijske doklade. Nespremenjena ostane ta doklada pri ministerskem predsedniku (14.000 gld.), pri ministrih, predsednikih najvišjega sodišča, najvišjega računskega dvora in upravnega sodišča (po 10.000 gld). Večje funkcijske doklade dobivali bodo v 3. razredu sedaj: 1.) Državni namestnik na Češkem 13.000 gld. (dosedaj 10.000 gld.), 2.) v Galiciji 12.000 gld. (dosedaj 9000 gld,), 3.) na Primorskem 10.000 gld. (dosedaj 8000 gld.), 4.) na Štajarskem, Moravskem, Tirolskem in v Dalmaciji po 8000 gld. dosedaj 6000 gld., 5.) na Nižje- in Gornje Avstrijskem po 7000 gld. (dosedaj 5000 gld.) 6.) drugi predsedniki najvišjega in upravnega sodišča, kakor predsedniki nadso-dišča na Dunaju, v Pragi, v Lvovu po 4000 gld. (dosedaj 3000 gld), 7.) predsednik nadsodišča v Zadru 2000 gld. (dosedaj 1000 gld.). 8.) Ostali predsedniki nadsodišč po 3000 gld. (dosedaj 2000 gld.)
V 4. razredu se funkcijska doklada le nekaterim zviša in sicer dobe deželni predsedniki po 5000 gld. (dosedaj 4000 gld.), državni podpredsedniki na Dunaju, v Pragi in Lvovu, podpredsedniki deželne finančne direkcije v istih mestih, generalni direktor tabačne režije in generalni nadzornik železnic po 2000 gld. (do sedaj 1000 gld.). <
Učitelji na državnih srednjih šolah dobe plačo 1400 gld. dve petletnici po 200 gld. in tri po 300 gld. Ravnatelji dobe poleg tega še funkcijsko doklado 500 gld., ki se všteje v penzijo.
Glavni učitelji na državnih pripravnicah imajo isto plačo. Učitelji na vadnicah dobivali bodo 1100 gld., dve petletnici po 100 gld. in tri po 150 gld. Podučitelji po 700 gld.
Učitelji na o brt n ih šolah so uvrščeni v 8. 9. in 10., ravnatelji v 7. izjemno v 6. razred.
Redni profesorji visokih šol so v 6. izvanredni v 7. razredu, odpade pa plača za kolegije.
Podali smo v kratkem načrt nove uredbe uradniških plač. Iz srca privoščimo uradnikom to zboljšanje, saj so se življenske razmere od
1. 1873. do 1. 1898. tako izdatno spremenile, da je bil nižji uradnik v resnici — revež. Zadostovati je moral svojim stanovskim dolžnostim na zunaj, kake so pa njegove notranje razmere, tega ni nihče povprašal, najmanj pa država. Obžalujemo, da se ob istem času ni uredila plača d ržavnih slug. Ti so največji reveži, delati morajo od jutra do mraka pri tako majhni plači, da je prevelika za umreti, a premajhna za živeti. Dandanes sebe in rodbino v mestih in trgih preživeti z 30 do 40 gld. je pa težko. Zaradi tega trdno pričakujemo, da se bode milostni naš vladar tudi spominjal v jubilejnem letu — državnih slug.
Zvišanje plač je moralo priti in vsakdo bode priznal, da je država zopet isti faktor, ki dobi zopet ves ta denar nazaj. Zaslužili bodo vsi slojevi, in v obliki davkov se bo denar zopet stekal v državne blagajne. Toda odločno moramo biti proti temu, da bi se kak davek radi tega povišal, ki bi ljudstvo, sosebno nižje, le količkaj obremenil.
V državnih blagajnicah je več sto milijonov preostankov. Ni treba, da bi se mrtev denar spravljal, denar mora krožiti med ljudstvom, to je pravo obrestovanje. Iz teh blagajničnih preostankov se lahko vsi stroški zvišanja uradniških plač pokrijejo, ne da bi se davek za en krajcar pomnožil. Če se pa že hoče davek zvišati, naj se prične tam, kjer je kaj dobiti: pri bogatinih vpelje naj se potratni davek. (Luxus-steuer). Preverjeni smo, da se dobi na ta način marsikateri milijonček; bogatinom se pa ne bo nič poznalo.
Opozarjamo naše poslance, naj bodo oprezni pri glasovanju o zvišanju davka na sladkor, ker nižje ljudstvo bo pri tem najbolj prizadeto.
Avtonomne dežele in mesta imajo pa tudi svoje uradnike, ki so živeli in še žive v istih slabih razmerah, kakor poprej c. kr. uradniki. Njih položaj je še veliko slabeji, kajti v državi je upanje, da pride uradnik v višji razred, mej tem ko imajo deželni in občinski uradniki že & priori ozko določene meje avanziranja. Krivično bi bilo, ako bi se ti faktorji od merodajnih krogov prezrli.
Cesarica Elizabeta f
Ob splošnem žalovanju avstrijskih narodov so položili preteklo soboto nesrečno cesarico k večnemu počitku. Nobena avstrijska cesarica še ni bila spremljana v grob s toliko ljubeznijo. Vse dunajske ulice, po katerih je bilo določeno, da se bode pomikal sprevod, so bile že od ranega jutra napolnjene ljudstva. Okna so se plačevala od 100 do 500 gld., balkoni celo po 1000 gld. Izmed Slovencev so se peljali k pogrebu dež. glavar kranjski Detela, župan Hribar, štajarskega deželnega glav. namestnik dr. Sernec, podpredsednik drž. zbornice dr. Ferjančič, državni poslanec Robič in še mnogo drugih privatnikov.
iger, izvenredne pridnosti in vstrajnosti igralcev pa dovršene inscenacije.
Ako bode to vodilo onim, kojim je poverjeno vodstvo slov. gledališča, prepričan sem, da ne izostane občinstvo.
*
* *
Otvoritvena predstava je bila: ,0 mikan c i“, slika iz življenja v treh dejanjih, spisal Viktor Leon. Ta se prišteva novi dunajski literarni šoli, katera skuša pod vodstvom Hermana Bahra, vtisniti svojim proizvodom tipičen izraz »avstrijskega* in pa špecijelno »dunajskega". Velik gledališki praktik je in jeden najboljših dunajskih režiserjev. Napisal je že množico iger, operetnih libret, baletov in to sam ali pa v družbi. Sploh je po Dunaju razupit kot dramatiški fabrikant, kateri zalaga s svojimi produkti malone vsa dunajska gledališča. Večina njegovih iger pa doživi usodo jednodnevnic. Z igro BOmikanci“ je dosegel primeroma jako velik uspeh. Posledice napačne otročje vzgoje, neutemeljen ponos brata omikanca napram bratu neomikancu, šiba tako prijetno, da med smehom in solzami, kar nakrat stojimo pri ugodni rešitvi vseh kritičnih odnošajev. Poleg
vsega tega pa ustreže dunajskemu občinstvu posebno še s tem, da na vso moč laska in slavo poje »zlatemu dunajskemu srcu."
Ne, da bi bil posebno iznajdljiv mož, vidi se mu vender, da hoče umevati čas in družbo, v kateri živi. Prisiljenih senzacij se ogiblje, če je pa tu i tam nekoliko afektirano frivolen, ustreči hoče baš s tem velikomestnemu občin stvu. Vsa sestava igre svedoči pa spretno roko dobrega poznavatelja dramatiške tehnike.
Igra bi bila pri nas bolje uspela, ko bi bil zadel režiser povsodi oni dunajski milieu, v katerem se vrši dejanje in katere tudi prelagatelj ni premenil. V prvem in tretjem dejanji se mu to ni posrečilo. Dr. Jožef Mii 11 er (g, A Ve-rovšek) in njegova družina so se vedli, kot bi bili prvikrat v tem stanovanju. Povsodi jim je manjkalo temu milieu primernih izrazov in okreto v. Nihče si ni bil povsem svest, kje mu je stati, kam iti. To pa mora biti pri igralcu elementarno, preiti mu mora vselej »v meso in kri*. Zdelo se mi je torej vedno, kot bi čul igranje orkestra, v katerem godala niso vglašena jednako.
Premalo harmonizacije je bilo občutiti, preveč disonanc.
Drugače so igrali dobro. G. R. Inemann nam je pokazal jasno, da ima dušo, kater,a točno izraža ona čustva, koja želi pisatelj, in pa telo, povsem pokorno ti duši. Igra novoangaževanega igralca g. I. Prejaca me je iznenadila. Nikakor ne maram in ne morem uže danes izreči končne sodbe o njem, povdarjati pa moram, da nam je naslikal tip velikomestnega učitelja glasbe tako prepričevalno, priprosto in resnično, karakteri-zoval ga tako fino, zadel povsodi pravo dinamiko glasu, da so poleg tega mali nedostatki popolnoma zginili.
Pristen dunajski »bakfiš* je bila g. I. Polakova, nadkrilila je s svojo premišljeno igro vse ostale igralke. O novi najivki gospodičini B. Vračko lahko že sedaj trdim, da bode jako poraben član slov. gledališča, le šolati se mora še. O ostalih novih močeh g. R. Deylu in g, VI. Housi spregovorim prihodnjič. Gosp. M. Fe-dyczkowski (profesor Dirnbacher, kipar) je imel klasično masko. Gdč. »šepetalka* pa nam je ves večer glasno pravila, da je za nas Slovence igranje brez nje — utopija. Gledališče ni bilo razprodano.	—m,—
Okolu 4. ure popoludne so se zamolklo oglasili zvonovi ter naznanjali, da se je jel pomikati sprevod iz cesarskega dvorca. Sprevod je otvoril oddelek konjištva. Istemu so sledili dvorni komisarji, dvorni vozovi s cesarskimi služabniki, eskadrona konjištva, komorniki, naj-višja dvorna dama, dvorne dame, vrhni dvor-janik, telesna garda, garda trabantov, pogrebni voz, v katerega je bilo upreženih osem konj, na vozu je bila krsta, a na straneh voza so stopali lakaji, paži z voščenimi bakljami. Na-dalnje spremstvo je sestalo iz arcierov, trabantov in ogerske telesne garde. Sprevod je zaključila stotnija pešcev in eskadrona konjištva. Polagoma se je pomikal sprevod čez »Burg platz“, nMichaeler“ in „Josefsplatz“, po avgu-štinski in Tegetthofovi ulici. Ko se je sprevod pokazal na „Michaelerplatz“, odkrilo se je vse občinstvo in daleč na okolu čulo se je ihtenje in jokanje množic. Pred avguštinsko cerkvijo so se pridružili zastopniki duhovščine in ma gistrata, deželni odbor, uradniki dvornih in centralnih uradov. Členi cesarske hiše in inozemske knežje osebe so zasele prostore, določene jim v kapucinski cerkvi. Pri vstopih je naš cesar pustil vedno prvenstvo nemškemu cesarju. Krsto so postavili v sredo cerkve. Kardinal Gruscha je izvršil slovesno blagoslovljenje. Ko je dvorna kapela zapela „Libero“, ni mogel cesar več pre magati globoke žalosti. Pretresljivo je plakal s princezinjo Gizelo in nadvojvodinjo Valerijo. Nato so prenesli krsto v grobišče. Cesar ji je sledil. V grobišču se je krsta blagoslovila še enkrat, potem pa je višji dvorjanik izročil ključe krste gvardijanu oo. kapucinov. Ko se je cesar povrnil iz grobišča, zapustil je dvor cerkev in s tem je bila završena pogrebna slavnost.
V Ljubljani je v soboto popoludne vse praznovalo. Po ulicah so gorele svetilke. Veliko manifestacijo so priredili slovenski delavci. Okolu 4. ure popoludne so se pomikale dolge vrste delavcev proti stolnici. Zastopane so bile dobro skoro vse tovarne, obžalovati pa moramo, da je tukajšnja c. kr. (!) tobačna tovarna le deloma praznovala. Delavci so stolno cerkev popolnoma napolnili. Sredi cerkve je stal mrtvaški oder, okrašen z vladarskimi znamenji. Po primernem govoru č. g. generalnega vikarja Flisa, molili so delavci sv. rožni venec za dušni pokoj cesarice. Proti šesti uri zbrale so se v cerkvi na povabilo baronice Heinove ljubljanske dame, večinoma črno oblečene. Dolgo časa so tudi one molile za Njo, ki je bila izmed naj plemenitejših žen. Po vseh državah so se te dni vršile božje službe za umrlo cesarico. Bilo je mnogo goreče molitve za nesrečno ženo. Milostni Bog ji dodeli mir in pokoj!
Izvirni dopisi.
Iz Kranja, 23. septembra. Minuli so dnevi, kateri so potisnili v naša srca oni trpki spomin, katerega ne pokrije zlahka pozabljivost, ne nam, in ne poznim rodovom. Zavedamo se, da je bilo tako, ne moremo pa poj miti, ali je bilo to sploh mogoče. Črne zastave, katafalki, žalostno zvonenje, prepadeni obrazi nam silijo nazaj v spomin, kakor zlobni duhovi, a znebiti se jih ne moremo. V uteho nam je le to, da je zadobila nesrečna cesarica mir, katerega je iskala zunaj na svetu, v tihej kapucinskej rakvi, ob strani svojega sina.
V tem bolestnem času hiteli so avstrijski narodi, da svojemu osivelemu vladarju tako krut udarec vsaj nekoliko olajšajo. Takoj v prvem hipu, ko se je raznesla pretresujoča vest, požuril se je vsakdo, da izrazi svoja srčna čutila, svoje sožalje, ter da jih položi pred Naj višji prestol. Mesta, trgi, vasi — vse je hitelo, tekmovalo, da vsaj nekoliko pripomorejo k utehi našega ljubljenega monarha. Čudom se pa čudimo, da odbor mesta Kranja ni utegnil svojo znano pozornost tudi v tem slučaju uveljaviti! Na mestu bi bila izvanredna seja občinskega odbora, a niti tega nismo dočakali. Mi meščani čakali smo, da se nam da prilika v to, a zaman. Ako bi mi meščani po svoji lastni inicijativi ne bili izrazili svojih čustev s tem, da smo razobesili žalne zastave, imelo bi naše
mesto v prvem trenotku lice liki Kočevju! Da, od privatnih oseb so se položili venci na krsto blage vladarice, v kar bi bil občinski odbor v prvi vrsti poklican. Toda, bodimo prizanesljivi. Greh se nam zdi, očitati onemu napake, kateri nas pusti v miru, a tukaj njegov lep izgled ni bil pač na mestu.
Ob Sočinih bregovih. (Izv. dopis 21. sept.) Pred nedavnim časom so primorski listi pisarili o predelski in bohinjski železnici. Umetno agitacijo so nekateri vprizorili proti bohinjski železnici za predelsko. Kako more slo venski list za predelsko agitovati proti bohinjski je nam nerazumljivo. S slovenskega stališča noben slovenski list ne bi smel ogrevati se za predelsko železnico. Ali bo ta združila primorske, kranjske in koroške Slovence kaj ? — Kako so nekateri kratkovidni I
V nedeljo dne 4. t. m. so napravili nekateri posestniki in kmetovalci izlet v Monaster pri Ogleju, kjer se nahajajo vzorni vinogradi Eugenija Ritterja. Vsi izletniki so bili gostoljubno sprejeti. Ogledali so si vzorno uredbo gospo darstva. Na polju, v vinogradih in v hlevu, povsodi so videli, da Ritter obdeluje vinograde in polja po najnovejših pravilih naprednega kmetijstva. Nekaterim je menda predobra kapljica zlezla tudi v glavo in ne le v želodec, zato je prišlo do navadnih neprijetnih prizorov.
Kakor se kaže, se italijanski rudečkarji precej gibljejo v goriški okolici, posebno v Furlaniji. Shod za shodom prirejajo in ljudstvo dražijo. Ker je v Furlaniji zelo razvito kolonstvo, je pač umevno, da so za socijaliste ugodna tla. Italijansko katoliško društvo se tudi oglaša in krščanski socijalizem oznanujejo. Njih glasila sicer pravijo, da se to godi z dobrimi uspehi, toda Slovenci jim posebno ne verujemo, ker pretirujejo, kakor je to sploh navada pri italijanskih listih.
Nekateri pravijo, da so se med katoličani, oziroma duhovniki v Furlaniji, poravnala nespo-razumljenja zaradi zadnjih volitev v državni zbor Kakor znano,. je bila v Furlaniji ogromna večina za dekana Zanetti-ja proti dr. Faidutti-ju. Zadnjega glasilo se je tako daleč spozabilo, da je dekana Zanetti ja vrglo med liberalce, ker ni hotel odstopiti. Zdaj se je pokazalo, da dekan Zanetti ni liberalec, marveč odločen krščanski socijalec, ki pogumno nastopa proti socijalistom. Jeziček ima prav dober, samo škoda, da je Ca-e postave!
Stolnim kanonikom je imenovan preč. gosp. dr. Frančišek Sedej, c kr. dvorni kapelan in vodja v Avguštineju na Dunaju. Konkurenti so bili tudi nekateri stari gospodje. Dotičniki so mislili, da bode po navadi starost odločevala, toda niso pomislili, da to je bilo včasih in da cerkvene določbe zahtevajo pri častnih službah učenih in zaslužnih mož. Vsi se veselijo tega imenovanja in pravijo: Čas je, da pridejo do visokih služb na vse strani sposobni in celi možje. Seve, da Izrael vpije, ker je novoimenovanec Slovenec. Njemu bi bilo vstreženo, da bi bil Prevzvišeni imenoval kakega „invalida" iz Furlanije. Prevzvišeni knezonadškof si je pa s tem imenovanjem pridobil našo hvaležnost.
Iz Črneč pri Spodnjem Dravogradu 19. septembra. (Značajnost naših „libe liških Janezov.*) Že dolgih 12 let se potegujejo pri nas vrli zastopniki ljudstva za slovenski učni jezik v šoli v črnečah Našo šolo obiskujejo izključno le slovenski otroci.
Toda koliko jih je, ki sploh razumeti niso mogli, kako in zakaj bi bila pri nas v čisto slovenskem kraju slovenska šola. A prepričevalni besedi naših vrlih narodnjakov so se morali vender le udati. Sklene se torej pri krajnem šolskem svetu, da se hoče položiti prošnja zaradi pouka na črneški šoli na podlagi materinega slovenskega Jezika. Napravi se tedaj prošnja,	potrdita	jo	oba občinskega	zastopa: v
Tolstem	Vrhu in	v	Libeličah — ali	kakor mi
pravimo, potrdili so jo tudi nemškutarski „libe-liški Janezi". Da	pa	tudi ljudstvo izraai svojo
iskreno	željo, so	se pri tukajšnjih	kmetih in
slovenskih stariših pobirali podpisi za slovensko šolo. Podpisala se je ogromna večina tukajšnih starišev, ki pošiljajo svoje otroke v imenovano
šolo, podpisali so se tudi črneški velikaši in nemškutarji. Tako se je vse lepo uredilo in odposlalo na deželni šolski svet. Še le čez leto dnij je prišel odgovor. Toda kak je bil ta odgovor! Bilo je le vprašanje, ali res še vsi hočejo imeti tako šolo, za katero prosimo, namreč : slovensko. In zdaj se je pokazala značajnost naših „libeliških Janezov". V občini Tolsti Vrh vlada zdaj, kakor je znano, liberalno vladarstvo. Vsi hvalevredni možje so se še enkrat potegnili za pravično stvar, za slovensko šolo. Toda, da vender rešijo svojo nemškutarsko čast, dostavijo še duhovito, kakor se tukaj govori: „Der Unterricht soli jedoch mehr deutsch, als slove-nisch ertheilt werden.“ Seveda ti duhoviti možje hočejo več biti kakor naši drž. ustanovni zakoni, ker § 19. jasno veli, da se nihče ne sme siliti tujega jezika, ampak jezik v javnem življenju je svoboden. Pride pa isto vprašanje tudi na „libeliške Janeze". A kaj so storili ti ljudje, ki so nekoč ugovarjali trditvi, da k njim hodi „Kmetski List“, dasi je to dokazano. Ogromna večina je na grd način preupila čast. gosp. župnika, ki se je potegnil za slovensko šolo. Tako so se očitno pred vsem svetom pokazali kot sovražniki našega ljudstva. Kar so pred kratkim s svojimi podpisi odobravali, ne da bi jih kdo silil, to zdaj tako nesramno preklicujejo proti volji ljudstva. Razume se ta njihov korak, če se pove, da so vsi pod Bkomandou jednega, ki misli, da se mu mora vse klanjati! Možje odborniki, li Vas res ni ljudstvo izvolilo in Vam izročilo svojo oblast, da je zastopate, li res niste samostojni, temveč odvisni od V. Z...!
Ti pa ljudstvo, zapomni si dobro sedanje občinske odbornike, ki te silijo pošiljati otroke v nemško šolo, ki tako tebi na kvar nastopajo in te potiskajo le v večje stiske, ki nočejo, da bi se tvoja mladina tudi res kaj naučila in ne zastonj čas tratila in si po klopeh obleko trgala, ne da bi učitelja umela in učitelji nje. Da se v taki šoli res nič ne more naučiti, to vem iz lastnega prepričanja. Da, plačevati in šolo vzdrževati morate le vi; da bi se pa Vaši otroci v šoli tudi kaj pametnega naučili, tega Vam občinski odborniki ne dovolijo. — Jeli to pravica?! Sklepam pa z besedami mil. gosp. škofa A. M. Slomšeka, ki so rekli:
>Šola pa, ki prava ni,
Je boljši, da je nil<
Politiški pregled.
Cesarjeva zahvala je naredila povsod ugoden vtisek, samo na Ogerskem ne. Madjari ne morejo razumeti, da je prišla tudi na Ogersko zahvala naslovljena »Mojim narodom", ko bi se vender moralo vedeti, da hočejo Madjari slišati samo o jednem, madjarskem narodu. Magistrat v Budimpešti je cesarjevo zahvalo priobčil še-le po 72urnem obotavljanju. V Avstriji se širi iskrena radost, ker je vladar v oklicu zagotovil, da hoče vstrajati ob krmilu državne ladije.
Naš politični položaj. Tlako na tlako so delali doslej naši poslanci vladi, vlada pa se je norčevala iz njih in iz naših zahtev. Tudi razkol je hotela napraviti med slovensko delegacijo, zato je poklicala na posvetovanje ne načelnika „Slovanske krščanske zveze® g. Povšeta, ampak dr. Ferjančiča. Tako postopanje je gotovo krivično. Spoznala je najbrže, da je dr. Ferjančič še nekoliko bolj elastičen, kakor Povše. Treba pa ji je ravno sedaj, ko se gre za nagodbo, mož iz čistega gumija. Zadnji čas je bil, da je neznosnemu političnemu položaju konec naredila ka* toliškonarodna stranka, ki je v četrtek na shodu svojih poslancev izjavila naslednje. Vodstvo ka-toliškonarodne stranke v sporazumu a slov. katoliškimi narodnimi poslanci izreka svoje mnenje: 1. Sedanji politični položaj nujno zahteva izstop slovenske delegacije iz vladne večine in si pridobi s tem faktično svobodo. — 2. Slovenska delegacija naj v bodoče na vse strani neodvisna vse svoje delovanje ureja strogo po svojih načelih. — 3. V vprašanjih narodne ravnopravnosti naj slovenska delegacija tudi v bodoče postopa vzajemno z drugimi slovanskimi strankami. —
4.	Slovenska delegacija ne more glasovati za vladne nagodbene predloge, ker so narodnemu gospodarstvu naših pokrajin na kvar.
SLOVENSKI LIST
*
Rusinski drž. in dež. poslanci so imeli včeraj shod v Stanislavu. Na shodu so se posvetovali tudi o izjavi slovenskih katoliškona-rodnih poslancev. Skoro gotovo se pridružijo slovenski opoziciji.
Tajnim ces. svetnikom sta imenovana ministra Kaizl in Barnreither. Tako poročajo češki listi.
Kmeteko stranko so ustanovili preteklo nedeljo Nemci v Celovcu. Prvo besedo so imeli Rokitansky, Oraš, Kiršner. Stranka bode razte-gala svoje rovanje po vseh planinskih deželah avstrijskih. Koliko bode doaegla v naših deželah, bode odvisno le od delavnosti slovenskih poslancev. Nemškim nacijonalcem nova stranka ni nič po volji, nam pa bode več škodovala nego kričavi Wolfovci.
Wolf je strašil pretekli teden po tržaški okolici. Iskal je zveze z Lahoni. Nemškonacijo-nalci hočejo ustvariti tako zvezo, meneč, da s tem utope tržaške Slovence.
Nagla sodba se je 21. t. m. odpravila v galiških okrajih Novi Sandec in Limanova.
Delavski statistični urad prične, kakor ae poroča z Dunaja, poslovati jutri.
Proti anarhistom bodo vlasti imele konference baje meseca oktobra. Dogovori se vsled incijative italijanske vlade že sedaj vrše.
Nemški cesar je imenoval svojo sestro imejiteljem infanterijskega polka štev. 53. S tem je po svetu napravil precej smehu.
Atentat na italijanskega prestolonaslednika vladni krogi taje. Res pa je, da so bile oblasti v silni skrbi. Tizzija so aretovali že 15. t. m. v Genevi. Caviglija so videli na kolodvoru v Leobnu, a jim je ušel. Vsa proga, po kateri se je prestolonaslednik vozil, sosebno predori, je bila najskrbnejše zavarovana. Res je tudi, da se je italijanski minister Pelloux zahvalil za pazljivost avstrijske policije.
Afera Dreyfuss. Preteklo soboto je francoski ministerski svet sklenil, naj Dreyfussovo zadevo preišče v pravosodnem minis etatvu posebna komisija. Radi tega sta odstopila vojni minister Zurlinden in minister lavu.u uel Tyllaye. Na mesto prvega je stopil mehki general Chanoine, na mesto druzega pa senator Godin. Važen je odstop Zurlindena, ki je bil še pred kratkim pristaš revizije, a se je kot vojni minister prepričal o Dreyfussovi krivdi. Od obsodbe Dreyfussa je bilo na Francoskem že 6 vojnih ministrov. Židje se vesele, a menda prezgodaj, ker se komisija še ni izjavila. Ministerskemu predsedniku Brissonu je židovski sindikat namignil, da lahko postane na slednik Faurejev in seaaj ves gon za revizijo. Da se francoski narod ne da preslepiti, je pokazal pri manevrih pri Moulinu. Faure je bil povsod burno aklamovan, Brissonu pa je vse piskalo. General Zurlinden je imenovan zopet vojaškim guvernerjem v Parizu.
V Carigradu je bila te dni blagoslovljena bolgarska cerkev. Iz Bolgarije so hoteli prirediti v Carigrad poseben vlak, a turška vlada ga je prepovedala, Med Turčijo in Bolgarijo je vsled tega prišlo do precejšnje napetosti Končno je sultan vlak dovolil. Z vlakom se je pripeljalo v Carigrad 500 Bolgarov.
V Algieru so bili v generalni svet voljeni antisemiti.
Na Kreti se nadaljuje razoroževanje Maho-medancev. Pravijo, da imajo Mahomedanci 25000 orožja. Ehdem Paša, turški poveljnik in še nekatere visoke turške osebnosti v Kaneji so dobili od sultana bogate nagrade. V Kaneji je še 452 kristijanov, pred zadnjimi umcrstvi jih je bilo 1000. Avstrija in Nemčija se nočeta pridružiti velevlastim glede odločnega postopanja v uredbi tega vprašanja, obljubili ste pa, da sul tana ne bodete podpirali.
Domače novice.
Afera dr. Gregorič-Koblar. Dosedaj še ni ovržena trditev, da se je ukor g. dr. Gregoriču in g. Koblarju sklenil v deželnem odboru soglasno t. j., da so zanj glasovali: zastopnika narodne stranke Murnik in dr. Tavčar, ki je stvar izprožil, zastopnika katoliško - narodne stranke Detela in Povše ter zastopnik kranjskih
Nemcev dr. Schaffer. Vsi slovenski listi razun »Naroda" so obsodili ta korak dež. odbora. Iz tega je razvidno, da kar se tiče politične svobode, so vsi imenovani gospodje na istem vzvišenem stališču. Dočim pa je odbor »Katoliškega političnega društva11 vzlic svojemu predsedniku poslancu Povšetu, obsodil po zasluženju v imenu cele katoliško - narodne stranke dani ukor, vidimo na drugi strani, da je narodna stranka glede politične svobode še bolj „vzvišena“, nego njena reprezentanta v deželnem odboru, ali pa molči, ker nima nikogar, ki bi v njenem imenu kako izjavo v svet poslal. — O »ukoru" piše »Slovanski svet“: „S1. N.“ dokazuje, daje kranjski dež. odbor še premilostno ravnal z dr. Gregoričem in kuratom Koblarjem. »Slovenec besni kakor blazen, da se mu liki tulečemu dervišu opleta umazani talarček krog nog, in da se mu usta kar pene.“ Tako „mirno in stvarno" razpravlja „Slov. Nar.“ to stvar. Omenjena dež. uradnika sta morebiti ravnala tu pa tam ne taktno, a da sredstvo dr. Tavčarja za pobijanje osebnih nasprotnikov ni pravo, dokazujejo pač soglasne obsodbe v vseh slov. listih. Tudi »'Slov. Nar.“ bi mogli reči z nemško prislovico: »Prijatelj, ti postajaš grob, in to kaže da nimaš prav/ — »Mir" pa pravi: »Pero se nam danes nekako ustavlja, ko moramo tudi mi »Mir“-ovim bralcem poročati o dogodku, ki je pač vse drugo, nego na čast nam Slovencem. Primarij v deželni bolnišnici g. dr. Gregorič in deželni arhivar g. A. Koblar sta sodelovala pri »Slovenskem Listu“, ki brezvstrašno in odkrito razkriva razne rane na našem narodnem telesu. Večkrat je ojstro prijel tudi g. dr. Tavčarja, zaradi njegovega političnega delovanja. Da odbije te napade, zakril se je g. dr. Tavčar za deželni odbor, katerega ud je, in ta je zahteval od imenovanih dveh gospodov, da ali odstopita od »Slovenskega Lista", ali pa izgubita svoji službi. Omeniti moramo, da »Slovenski List" ni grajal deželnega odbornika ampak politika dr. Tavčarja. Tako postopanje deželnega odbora mora vsak trezno misleči človek, katerega š§ ni oslepila strankarska strast, kar najodločneje obsojati. Mislimo, da pač ni greh, ako ima tudi kak deželm uradnik svoje misli in jih odkrito pove! Z, drugimi slovenskimi listi vred moramo toraj postopanje »narodnega" deželnega odbora kranjskega le globoko obžalovati/
Naskok na krščanstvo. Pod naslovom »Slovenskim zgodovinarjem- je prinesel zadnji teden »Slovenski Narod” dva članka, v katerih napada katoliško krščanstvo in hvalisa »pravo krsčanstvo“ t. j. luteranstvo. Pisatelj člankoma je Sl. Kr. Pisana sta članka tako zmedeno in neslano, da bi skoraj mislili na Slanca. A naj ju je pisal kdorkoli, konštatujemo le, da je »Narod" vsprejel članka, v katerih se poveličuje luteranstvo, ki je uvedlo na Slovensko »svetle ideale, čisto bogočastje, bratovstvo in narodni jezik v cerkvi", katoličanstvo pa, „zavist, lakoto m stiskanje kmeta'. Če se še dobi kje kakšen človek, ki pravi, da »Narod" ni sovražen naši ven, naj prečita ta dva članka, predno odpošlje naročnino na ta list. Poleg hudobije je »zgodo-vinar“ Sl. Kr. nasul v članka tudi poln koš neumnosti. Preveč bi bilo odgovarjati na vse, omenimo samo tole: Pisatelj hvali upor kmetov 1. 1573. Ce je luteranstvo res tako dobro, čemu so se uprli kmetje 1. 1573 proti grajščakom, ki so bili takrat večinoma luterani? Da bi bili »najboljši možje", kakor Trubar, uvedli slovenski jezik v cerkev, ni resnica. Uvedli so ga že davno poprej rimski škofje. Tudi je gorostasna laž, da bi bila večina našega naroda kdaj luteranska. »Zgodovinarw Sl, Kr. še videl ni naših zgodovinskih virov. Luterani so bili med Slovenci večinoma le tujci. Tujci so zlorabljali tudi deželni denar v luteransko propagando. V drugem članku se pisatelj posebno poteguje za staro poganstvo med Slovenci. To bi bilo pa res lepo, ko bi sredi krščanskih narodov v Evropi, samo slovenski narodič še dandanes bil paganski! Trdeč, da je krščanstvo pogubno, pravi člankar, »da se deli slovenska zgodovina v dobo pred krščanstvom in v dobo po krščanstvu, ali suženjstvu". No, od tod se vidi, da je prismojenost članka načečkalo človeče, ki ima v svojem
življenju le dve dobi: dobo pred pametjo in dobo po pameti.
Logika, kje si? »Slov. Svet" piše: »Slov. Narod" donaša v št. 200, dd. 3. sept. v uvodnem članku »Pred državnim zborom" razmišljevanja o nagodbi ter prihaja do zaključka: »Te predloge žrtvujejo avstr, koristi gospodarskemu je-dinstvu monarhije . . . vsaj slov. poslanci so vezani po svojih obljubah, da bodo nasprotovali vsaki slabi nagodbi, in vezani so tudi, nasprotovati sploh vsaki nagodbi, dokler vlada ne izpolni naših, na vseslovenskem shodu formuliranih zahtev/ Vse to se je razpeto tiskalo.
5.	sept. zopet v uvodnem članku in zopet razpeto tiskano: »Odklonitev nagodbe je atentat na jedinstveno monarhijo in na njeno stališče v Evro .i . . . Navzlic obračunu,- kateri imamo z vlado, pa se moramo Slovenci, in se mora cela desnica prav v sedanjem trenutku zavedati svojih dolžnosti napram državi in se zavzeti za najvitalnejšo državno potrebo/ — V soboto istina, da je nagodba v tej obliki samomorno podvrženje Ogerski, v ponedeljek fraza, da je ona v isti obliki najvitalnejša državna potreba, v soboto obstrukcija, v ponedeljek vladna stranka,
— to razumi, kdor more. V dveh dneh tolik razloček v vodilni ideji- kaže pač sijajno poli-tiško prepričanje naših veljakov, t. j. taktika sukanja po vetru.
Slovensko gledališče. Jutri se uprizori češka narodna igra s petjem v 5. dejanjih »Jurčkove sanje", spisal J. K. Tyl. Baš letos praznujejo bratje Čehi 90letnico, odkar se jim je narodil ta znameniti in velezaslužni mož. Kot pisatelj, ravnatelj lastnega potovalnega gledališča in kot politik je v tedanji dobi vplival najvspešnejše na probudo svojega naroda. Bil je pravi narodni apostol, kateremu ostanejo Cehi večno hvaležni. Ker je zajemal snovi svojih dramatskih del iz narodnega življenja ter jih opiral na zgodovinske dogodke ali na ljubke narodne pravljice, so se njegove igre tako priljubile, da se igrajo še sedaj po vsem Češkem z najlepšim vspehom. Prav je torej, da proslavimo tudi Slovenci spomin tega velezaslužnega moža
— Slovana. V »Jurčkovih sanjah" imata glavni ulogi gosp. Vladimir Housa, novoangaževani komik iz Prage kot »Jurček" in naša subreta, gospa »Polakova kot »Katrica". Nedvomno ostane ta za Slovence primerno prirejena narodna igra poslej stalno na gledališkem repertoarju. — V torek dne 27. t. m. ostane gledališče v svrho orkestralne skušnje in druzih priprav za opero »Aido" zaprto. — V četrtek in soboto poje se velika opera „Aidau. — In tendanca skrbela je za sijajno uprizoritev te največje in tudi najtežje Verdijeve opere in nabavila nove dekoracije in nove dragocene kostume. Stroški za msceniranje znašajo blizu 1000 gld. — V vseh ženskih pevskih partijah nastopijo novo engaževane operne sile, tako pnmauona gospica Stroupnicka, altistka gospica Radkiewisz in druga sopranistka gospica Slavenova. Za veliki finale v II. dejanji pomnoži se zbor z nekaterimi člani pev-sktga društva »Slavec/
Pri finančnem ravnateljstvu v TijnhljH.ni še vedno nimajo nedeljskega počitka. Pričakujemo od novega gosp. ravnatelja, da bode blagohotno popravil, kar je g. Plachky z zavleče-vanjem nedeljskega počitka zagrešil.
Za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani se je oglasil občinski odbor na Bistrici pri Pliberku v seji dne lb. t. m. Slava!
G. K. Hoffmeister, doslej učitelj »Glasbene Matice" v Ljubljani, je imenovan učiteljem klavirske šole praškega konservatorija.
Izraz sožalja slovenskega delavstva. V nedeljo ob 10. uri popoludne vršil se je v »Katoliškem Domu" v Ljubljani veličasten shod slovenskega krščanskosocialnega delavstva. Bilo je okolu GOO tukajšnjih delavcev, katerim so se pridružili še zastopniki kršč. soc. delavstva iz Idrije, kašlja, iržiča, Železnikov, Krope, Kamne Gorice. Iz Prage je prišel na shod urednik kršč. soc. »Lidovih Novin" in »Krest’ Demokrata" g. Vaclav Myslivec. Pred shodom je bila sv. maša v nunski cerkvi. V dvorani so delavci bogato okrasih kip cesarice s črnimi preprogami, s pal-
mami in cipresami. Shodu je predsedoval gosp. Ivan Jakopič, podpredsednikom je bil izvoljen g. V. My sli v ec iz Prage, zapisnikarjem g. Ivan Štefč. G. Gostinčar se je v lepem govoru spominjal žalostnega dogodka v Genevi, po-vdarjal, da se vse delavstvo organizuje na temelju krščanskih načel ter končno prebral sožalno in udanostno izjavo presvetlemu cesarju, ki je bila vsprejeta s trikratnimi »Živijo" klici. Zborovalci 80 zapeli cesarsko pesem. Na shod so došle iz-
po robu, pa mu tat še požuga z nožem. V furlanskem Tržiču so proti italijanskim delavcem demonstrovali Furlani. Tega nemški listi ne povedč.
Slovenci v opozicijo! Kako vlada pometa s Slovenci še sedaj, ko potrebuje slovenskih glasov za avstro-ogersko nagodbo, kaže slučaj, da je notarjem v Železni Kaplji na Koroškem — okraj je izključno slovenski — imenovan trd Nemec Valentin Schwarzl. Slovenci že do-
jave slov. kršč. socijalcev iz Celja, Šmarja, Št. volj dolgo gojimo taktiko ponižnosti in molčanja,
Vida pri Zatičini, Idrije, Gorice, Zagorja ob Savi, Križ pri Tržiču, Št. Petra na Krasu, Kamne Gorice, Vitanja, Radeč pri Zid. Mostu, tako, da je bil izraz udanosti vsega slovenskega kršč. soc. delavstva. Dva pozdrava so poslali tudi češki krščanski socijalci, češki gost g. Myslivec pa je zborovalce svaril, naj se varujejo socijalne demokracije, iz katere izzvira fanatični anarhizem.
S »Slava" klici na cesarja se je zaključil si jajni shod.
Iz Kostanjevice se nam piše dne 22. septembra: Danes zadela je našo občino velika nesreča. Zjutraj okoli 9. ure začelo je goreti v Oštrcu, najrevnejši vasi naše občine. Komaj so so si ljudje nekoliko opomogli od lanskega požara, ko je 30. decembra pogorelo devetim gospodarjem, uničil je sedaj ogenj dvanajst hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Kako je ogenj nastal, nikdo ne ve. Kar je bilo pa najhuje, je bilo to, da ni bilo v celi vasi niti kapljice vode. Gasili so z gnojnico, a rešili so prav malo. Ljudje so bili vsi na polji, zato jim je ogenj uničil vse gospodarske pridelke, jednemu samemu okoli 150 mernikov žita. Hiše so bile vse last nina siromakov, torej lesene; zato ni ostalo še od lanskega in od tega požara ničesar druzega, kakor gole peči. Grozen je pogled na uničeno vas. Ker je beda res velika, zato potrkamo na srca usmiljenih ljudij, naj bi pomogli iz tolike nesreče našim ubogim Oštrčanom. Vsak naj manjši dar hvaležno vsprejmemo.
Samonemški poštni pečat ima Leskovec na Kranjskem. Ako kdo ne vrjame, postrežemo z dokazom. Heill
Slovenska šola v Gorici. V šolo, katero je namenilo goriško mesto Podturnom slovenskim otrokom, se je upiaal Jeden sam otrok. Ta odločnost in vstrajnost goričkih Slovencev je pri silila vlado, da je zapovedala goričkemu magi stratu, naj preskrbi primernejših prostorov slo venski šoli. Ker se to ni zgodilo, je vlada slovensko mestno šolo nastanila v prostorih dose danjih »Sloginih" zavodov, a v zagotovljenje pokritja stroškov za to šolo od strani občine, je erar sekvestriral del mestnih dohodkov. V šolo se je upisalo nad 500 otrok.
Deželni zbor gonski se je otvoril dne 19. t. m. Navzočni so bili knezonadškof in vsi slovenski in italijanski poslanci. Po govoru de želnega glavarja, ki se je spominjal pokojne ce sarice, se je sklenilo poslati sožalno brzojavko cesarju. V znak žalosti se je na to seja zaključila. Slovenski poslanci so se vsi udeležili seje deželnega zbora še, ko se je sklenila adresa na cesarja, povodom petdesetletnice. V ostalem ostanejo na svojem dosedanjem stališču.
Shod imajo jutri krščanski socijalci celjski na Paki v Savinjski dolini.
V Trstu se je sv. maše zadušnice po po
a od vlade dobimo vedno brce. Poskusimo z odločnostjo, slabejše nam ne more biti!
Zavod sv. Nikolaja v Trstu pričel je s svojim delovanjem, da-si je urejen še le za silo, kajti nedostaje mu sredstev, da bi mogel že v začetku vse tako urediti, kakor zahteva njegov namen. Upamo pa, da se to dobrodelno podjetje malo po malem ojači, da bode zamoglo vstrezati potrebam brezposelnih deklet. Da nam je ta zavod sila potreben, kaže že to, da se je že več deklet iz Primorja, Kranjskega in Štajerskega priglasilo, med temi tudi take, ki nimajo nikakih sreastev, da bi se preži vile. Kdo naj v takem slučaju obvaruje še nepokvarjena bitja, ako ne primerno zavetišče? Ker pa zavod potrebuje, posebno v začetku svojega obstanka, vsestranske pomoči, se prosijo vsi rodoljubi in rodoljubkinje, da mu priskočijo na pomoč, bodisi da pristopijo kot udje zavoda ali ga podpirati blagovole kako drugače.
Drobne novice. Celjski nemški prvak dr. Janez Stepischnegg je bil obsojen te dni na 150 gid, globe, ker je pri demonstracijah psoval varuhe reda. — Iz Sturija se poroča, da so ondi pri občinskih volitvah zmagali krščanski socijalci.
V Ovčji vasi na Koroškem je pogorelo v noči od 16. do 17. t. m. 40 hiš s cerkvijo. — Deželna vlada kranjska je potrdila načrte za zgradbo hiše in postranskih poslopij na postaji v Kranju.
V spomin cesarici je založil podjetni g. A. Turk, knjigovez na Dunajski cesti v Ljubljani, lepe dopisnice s podobo blage pokojnice in slovenskim besedilom.
Kinematograf (sestav Lumičre) je z električno razsvetljavo in s 30 kvadr. metrov velikimi slikami v steklenem salonu kazine, (vhod skozi vrt), vsak dan ob 5., 6., 7,. 8. in 9. uri zvečer, razun tega v soboto in v nedeljo tudi ob 10., 11. in 12. uri dopoludne in ob 4. uri popoludne občinstvu na ogled. Vstopnina 20 kr. Otroci in vojaki do narednika 10 kr.
Oglas intendance slovenskega gledališča ob-ljubuje, da bode vodstvu slovenskega gledališča zlasti skrb, uprizarjati drame slovanskega izvora, dalje klasične drame, znamenita in našim razmeram prikladna moderna dela in kolikor možno izvirne slovenske drame. Izmej novih izvirnih slovenskih dramskih del so vodstvu slovenskega gledališča doslej na razpolago: »Cesar Friderik na Malem gradu", romantična igra v 1 dejanju. V slaven spomin cesarju Francu Jožefu za 50letni jubilej Njegovega vladanja. Spisal dr. Anton Medved. »Jakob Ruda", drama v 3 dejanjih spisal I. C. »Za pravdo in srce", žaloigra v 6 dejanjih spisal Ant. Medved; BRendezvous“, veseloigra v 2 dejanjih, spisal Bistran; „Težke verige", žaloigra v 3 dejanjih, spisal Jos. Knafiič; „Sosedje", drama s predigro in v 3 dejanjih, spisal Silvin; „Rokovnjači“, narodna igra v 4
BOmikanci", drama v 3 dejanjih, spisal Viktor Leon; „Sama med seboj", veseloigra, spisal L. Fulda; BKmet milijonar", romantična igra v 3 dejanjih, spisal Ferd. Raimund; „Na kotu", narodni igrokaz v 4 dejanjih, spisala M. Schmidt in H. Neuert; »Vaški podobar", narodna igra v
5 dejanjih, spisala L. Langhofer in H. Neuert;
,Kinematograf", veseloigra v 3 dejanjih, spisal Osk. Blumenthal in Gust. Kadelburg; .Zakleti princ", gluma v 4 dejanjih, spisal J. pl. Plotz; ,1848—1898", jubilejna igra, spisal Ferd. Maier-feld; „Naš Franc", jubilejna igra, spisala Antony
6 Gross; »Tri pare črevljev", slika iz življenja s petjem, spisal K. Gorlitz in »Vojni načrt", zgodovinska kabala v 4 dejanjih, spisal J. pl. Werther. V novi operni repertoar so poleg prejšnjih oper doslej vzprejete opere: »Stara pesem", uglasbil Viktor Parma. »Pikova dama", uglasbil ruski skladatelj Čajkovsky, »Lohengrin", uglasbil Rik. Wagner, »Aida“, uglasbil G. Verdi, »Klariča na vojaških vajah", opereta v 4 dejanjih, uglasbil Roper, »La Mascotte", opereta v 3 dejanjih, uglasbil Ed. Audran. Operne predstave bodeta vodila kakor doslej režičer Josip Nolli in g. kapelnik Hilarij Benišek. Za alt in mezzosopranske uloge je angaževana gdč. Vanda Radkievvicz.
udeležilo celih 7. — »Edinosti" se je pretekli teden prodalo 35.000 izvodov! — Radi nesreče v cesarski rodovini bodo 4. oktobra ladijo za uničevanje torpedov »Cesar Karol VI." pri sv. Roku spustili v morje brez običajnih slovesnosti).
Laški delavci postopajo, kakor se »Soči" po-
Društva.
Pravila »Naše straže11 nam je poslal društveni t. č. načelnik g. Povše s prošnjo, da jih natisnemo. Mi smo to že davno storili. Želeli bi, da bi vender slavno načelništvo dalo na kak drug način glas od sebe in postalo malo dela v-nejši, da ne zaspi na straži.
Moško pevsko društvo „Kranj“ imelo bode jutri dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih »Slov. bralnega društva" v Kranji svoj ustanovni občni zbor. Pripravljalni odbor.
Načelstvo »Centralne posojilnice sloven-Bke“ v 8. št. objavlja svojih »Izvestij" oklic za ju-bilejsko dobrodelno zalogo slovenskih in istersko-hrvatskih posojilnic in vabilo na naročbo za glasila slovenskih in istersko-hrvatskih posojilnic in hranilnic. »Zadruga", list za narodno gospo-spodarstvo bode izhajal enkrat v mesecu ter stal 2 gld. na leto oz. 1 gld. za posojilnice-za-družnice »Centralne posojilnice". Doposlana nam oklica priobčimo prihodnjič.
kojni cesarici od 54 laških občinskih svetnikov dejanjih, spisala x + y. Izmej slovanskega re-
pertoarja so pripravljene za vprizoritev: »Zajec", veseloigra v 3 dejanjih, ruski spisal I. I. Mjas-nickij; »Klub samcev", veseloigra v 3 dejanjih, poljski spisal M. Balucky; »Povratek", drama, hrvatski spisal Stergij [pl. Tuoič; »Rojstvo Gospoda", otroška igra v 3 dejanjih, češki spisal dr. Burian; »Sedem ga vranov", čarobna pravljica,
roča 8 Pohorja na Stajarskem, tako »mirno", da	češki spisal Adolf Brazda in »Jurčkove sanje",
SO oblasti dale razglasiti po vsej dolini, da naj	pravljica s petjem, češki spisal I. K. Tyl. Izmej
se ženske čuvajo ter pazijo, da ne bodo hodile	dramskih del drugega izvora so pripravljena:
posamezno, da se kje ne pripeti nesreča. Pa	»Hamlet", žaloigra v 6 dejanjih, spisal W. Sha-
tudi moškim ni varno hoditi brez orožja. Poštni	kespeare; »Sappho", žaloigra v 6 dejanjih, spisal
voz, ki vozi med Dravogradom in Velenjem,	F. Grillparzer; »Emilija Galotti", žaloigra v 6 de-
mora baje spremljati žandarm z nabito nsanico,	janjih, spisal E. G. Lessing; »Sovražnik svojega
ker so ga že nekekrati napadli, pa tudi sadeži	naroda", drama, spisal H. Ibsen; »Jernej,Turazer“,
na polju niso varni pred temi tatinskimi ro-	drama v 3 dejanjih, spisal Filip Langmann;
kami. Celo tako drzni so, da jemljejo teleta in	»Gosp. ministerijalni ravnatelj", veseloigra v 3
prašiče iz hlevov in če se jim gospodar postavi | dejanjih, spisala Aleks. Bisson in Ferd. Carre;
Razne stvari.
Cesarici v spomin je cesar že ustanovil Elizabetin red. Prva ga je dobila grofica Sztaray. Na Dunaju nameravajo graditi spominsko cerkev, ki bi nosila ime cesarice. Nižjeavstrijska dobrodelna društva bodo v ta namen ustanovila dobrodelni zavod. Obč. svet v Badnu je v ta namen že daroval 1000 gld. Nadvojvoda Ludwig Viktor, kot protektor - namestnik družbe »Rude-čega križa" priporoča, da se v bodoči jubilejni cerkvi, ki se bode gradila na Dunaju v spomin vladanja Nj. Veličanstva cesarja, postavi tudi kapelica, ki bode ljudstvo spominjala grozne nesreče. Moravski deželni odbor je sklenil vsako leto ob obletnici cesaričine smrti 20 ubogim moravskim družinam darovati po 100 kron. Hrvatje bodo nabirali za dobrodelni fond in se ne bodo udeležili pri nabiranju za spomenik v Budimpešti. V Budimpešti se bode zgradil nunski samostan z votivno cerkvijo.
Najnovejši »Kalender fiir den kath. Clerus“ je naredil našega prevzvišenega škofa dr. Jegliča za — Korošca, kajti on piše: dr. Jeglič, Furstr bischof geb. in Vigaun (K a r n t e n).
Prvi češki penzijonat za dekleta v Pragi pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Prage se je ustanovil pod predsedstvom g. Ane Podlipne. Namen mu je odgajati gojenke v na* rodnem, humanitarnem in družabnem oziru, Gledalo se bo na dobro čtivo, poseben zdravnik bo skrbel za higijenične zadeve, vsak meseo se bodo vršili čajevi večeri, kjer bodo gojenke same sodelovale s petjem, glasbo in deklamacijami ter se učile družabno vesti. Uradni jezik je češki. Poučevalo se bo tudi v tujih jezikih. Brez nadzorstva gojenke ne bodo nikdar. Vzprejemale se bodo v popolno in polovično oskrb. Prve plačajo mesečno po 50 gld., druge pa po 30 gld.
Natančneje informacije in „Domači red“ se na zahtevanje pošlje. Otvori se penzijonat te dni. Naslov: Prvi, češki dekliški penzijonat v Pragi, ŽitnžL ulice 25. — Vzprejemljejo se deklice češke ali druge slovanske narodnosti in krščanske vere, ki obiskujejo mestno višjo dekliško šolo ali kako drugo češko strokovno učilišče v Pragi.
„Bohmerwaldbund“ — društvo analogično »Siidmarki" — je imelo svoj občni zbor v Ka-šperskych Hor&ch. Načelovali so »Germani": Taschek, Watzlawick, notar Nowotny, Smola . . Podružnic je priraslo 6 novih, vseh je 306; Članov štejejo 28.000. Dohodkov je bilo 11.739 gld. 39 kr. Ne da se tajiti, da se nemško občinstvo zelo zanima za to društvo, ki deluje na škodo Čehom.
Socijalno-demokratični poslanec Berner,
žid, se vozi po čeških krajih in pridiguje če škemu narodu narodnostni mir — napram lakomnim Nemcem in avstrijski vladi. Bolj prav bi naredil Berner, ko bi šel na severno češko Nemcem to stvar oznanjevat; kajti tem je narodnostni mir še popolnoma neznan pojem. Toda od socijalno-demokratičnega poslanca Ber-nerja, bivšega nemškega burša, bi bilo odveč kaj tacega zahtevati. Mari naj bi raje šel razlagat svoj narodnostni mir »Arbeiter Zeitung-i", katera naj se, če ji je kaj za pravico kakega naroda, oglasi za pravične slovanske zahteve.
V čeških Budejovicah bode 1. 1900. samo češka razstava, kjer bodo razstavili svoje trgovske, obrtne in gospodarske izdelke le Čehi. Tako se bode pospeševalo geslo „Svoji k svojim"; natančno se bo zvedelo, kakšnih pridelkov od tujcev ni treba kupovati. Načelnikom je izvoljen znani voditelj budejoviških Čehov dr. Avgust Zatka.
Avstrija podpira nemške šole v Turčiji, za češko na Dunaju pa nima denarja. — V Solunu je nemška šola. 1897 je imela 202 učencev, od teh 51 po »narodnosti" Nemcev, med njimi ±9 Židov. Nemčija ji je popreje podeljevala podporo, a jo je ustavila, — le Avstrija jo še vedno podpira.
Kneipov spomenik. Začetkom meseca septembra so odkrili v rojstnem kraju prel. Kneippa, v Stefansriedu, spomenik. Slovesnost se je vršila zelo svečano.
Za češko gledališče na Dunaju agitujejo dunajski Čehi.
Socijaldemokratična poštenost. Demo-kraška bolniška blagajnica v Toplicah na Češkem je falirala. Primanjkljaja je nad 4000 gld. Knjige so zapečatene. Sodrug Selinger je pod ključem. To ni prvi slučaj v socijaldemokratični stranki.
Na vsedijaškem shodu v Val. Meziriči je
govoril o točki »češki dijak in češki delavec" jako dobro jur. Bass. Obsodil je v svojem govoru poleg drugega socijalno demokracijo in nje nastop v državnem zboru, nje mednarodnost, katere ne razume, preziranje zaslug Palackega. »Češky D61nfk“ piše: »Inteligente, kakor je Bass, znamo ceniti, obžalujemo pa, da jih ne vidimo bojevati se med delavstvom. Tako se pa di-jaštvo sicer vedno izraža za vzajemnost z de lavci, v praksi pa se še ne druži z njim." Do stavljamo: Ali je na Slovenskem kaj drugače? Morda toliko, da kak list, ki pove na vse strani resnico, obsojajo, češ, ta nas napada! —
„Jedinstvo“ poživlja hrvatske odlične politike, naj se zbero v nekak klub, katerega naloga bodi, informovati ruske, češke, francoske, angleške liste o hrvatskih razmerah. Madjari se ničesar bolj ne boje, nego javnosti. Tudi slovenskim politikom ostaja toliko časa, da bi lahko stvorili tak klub.
Hrvatska akademična mladina v Spletu
je sklicala na 5. sept. sestanek akademikov in abiturijentov iz srednje Dalmacije v namen organizacije hrvatskega dijaštva. Na dnevnem redu je bilo: 1.) O položaju, nalogi in bodoči organizaciji hrv. akademikov v Dalmaciji. 2.) Katera vseučilišča obiskuješ? 3.) O zagrebškem vseu čilišču. 4.) Dijaštvo napram ljudski prosveti.
Politehnika v Varšavi se je 15. t. m. v navzočnosti kneza Imeretenskega slovesno otvo-
rila. Poljsko in rusko prebivalstvo se je po gen. guvernerju zahvalilo ruskemu carju.
Kmečki arteli so poseben, specifično ruski znak socijalne organizacije na Ruskem. Izvira so čisto patrijarhalnega. Življenje samo je prisililo ruskega kmeta, da bi se izvršujoč raznovrstna dela združeval s svojimi sosedi. Že v 13. stoletji so ruski kmetje skupaj lovili divjačino in ribe (tako zvane družine). Polagoma pa se je to razširilo i na druge stroke. Sčasoma se je začel ruski zakonodavec zanimati za to organizacijo. Ustanovila se je posebna komisija pod predsedstvom Mihnevičevim, da bi sestavila kodifikacijo artelov, in je res že izdelala normalni štatut zanje. Arteli so one družbe delavcev, ki začasno ali stalno delo ali tudi najrazličnejše obrti izvršujejo tako, da vsak član sodeluje na račun artela in je vzajemno porok za premoženje vseh članov. To poroštvo ima neizmerno vrednost, ker daje artelom skoro neomejeno za upanje. Arteli se ustanavljajo ustno ali s pismeno pogodbo pred notarjem ali konečno na podlagi pravil, katera pa se morajo predložiti krajnemu gubernijskemu uradu v potrditev. Arteli si lahko nabavljajo zemljišča, hiše in druge nepremakljivosti. ustanavljajo tovarne in izvršujejo trgovino. Člani so lahko polnoletne osebe obeh spolov, a samo če osebno delajo v artelu. Arteli imajo lahko svoj kapital, ki ga lahko izdajo le s privoljenjem vseh članov. Razloček med arteli in kooperativnimi društvi z.ihodne Evrope je le ta, da so si vsi člani ravnopravni in jednako deležni voditve artela in da so vsi člani solidarno poroki drug za drugega. Ker je v ruskem mužiku močno razvito teženje po patriarhalnem življenju in skupnem delu, arteli jako lepo procvitajo.
Spomenik carja Aleksandra II v Moskvi je veličastno delo, na katerem se je delalo 7 let,. Stoji nasproti čudovskemu samostanu ob Kremlsk&m vrtu, na desni mu je carski grad, na levi Nikolajeva palača. Srednja zgradba nosi kupolo, pod katero je kip carja Aleks. II v naravni veličini; tej ob straneh so galerije. Ku polo nosi 16 krasnih stebrov. Podnožje spomeniku je iz jednega samega ogromnega kosa granita. Galerije imajo v 33 medaljonih podobe ruskih vladarjev od Vladimira Svetega do Nikolaja I. Te podobe z mozajiki, izgotovljene so v Benetkah. Ves kapital za spomenik je znašal 1,877.667 rubljev.
Slovani v Ameriki. Avstrijskih Slovanov se je ogromno izselilo v Ameriko. Že 1. 1895. se jih je naštelo nad 100.000. Imajo že mnoge lastne naselbine. Čeških naselbin živi v Chicago 8000, v Minesotti 3000, v Missouri 2000, v Ne braski 10.000, v New Yorku 100.000, v Ohio 21.000, v drugih državah v manjšem številu. S Kranjskega se je kakih 50.000 oseb izselilo v Severno Ameriko. V Brazilijo se je izselilo več nego 11.000 oseb iz Avstrije, mej temi 5000 maloruskih in poljskih kmetov. Število poljskih izseljencev znaša v južni Ameriki do 20.000 oseb; v državi Parana živi nad 75.000 Poljakov. V Argentiji je kakih 25.000 avstrijskih izseljencev, največ dalmatinskih Hrvatov. — V Ameriki izhaja 33 čeških časopisov. Čeških, poljskih in slovenskih društev je v St. Louisu 45. V Chicagu je 57 avstro-ogerskih društev, večinoma čeških in poljskih, 8 čeških, 10 poljskih cerkev in poljski narodni muzej.
Proti zobobolu pomaga, če je res, voda, katero naj se drži v ustih na oni strani, kjer boli zob, toliko časa, dokler ne postane gorka. Pri prvih porabah bode zobobol hujši, potem pa poneha. To zdravilo je »iznašel" neki bavarski zdravnik ter sedaj po časopisih razglaša, da gotovo pomaga.	______
Najnovejše vesti.
Pripravljalni odbor za vseslovensko delavsko slavnost je imel včeraj zvečer sejo ter je sklenil, da priprave za slavnost, ki se bode vršila v majniku, takoj nadaljuje. Obrača se tem potom še jedenkrat do vseh društev, ki so se doslej oglasila, da ustanove nekak fond, ki bi zadoščal za potovanje v Ljubljano tudi takim, ki bi se sicer slavnosti ne mogli udeležiti. Odbor se nadeja, da bode na ta način mogoče pripe-
ljati v Ljubljano delavske pevske zbore, ki po vsej Sloveniji tako vrlo dramijo slovenske delavce. Pripravljalni odbor je stopil takoj v zvezo s hrvatskimi in češkimi delavskimi društvi ter je že prejel zagotovilo, da bodo prihodnje leto hrvatski in češki delavci prihiteli na slavnost v večjem številu, nego bi bilo to mogoče tekoče leto. Hrvatsko in češko delavstvo pride v Ljubljano s svojimi zastavami. Odbor bode povabil na slavnost tudi poljske krščanske socijalce.
Slovensko gledališče. Na sinočno predstavo franoske veseloigre »Gospod ravnatelj", ozremo se prihodnjič v podlistku.
Iz Gorice- se poroča, da je katehet na mestni dekliški šoli, don Alojzij Tomsih, imenovan kanonikom ondotnega metropolitanskega kapitelja.
„Naši straži" je pristopil kot redni ud g. Iv. Kavčič, v Radgoni. Dotični znesek je poslal našemu uredništvu. Somišljeniki, agitujte da novemu diuštvu prično naraščati člani, kakor nam narašča nevarnost.
»Glasbena Matica'1 v Ljubljani išče učitelja in koncertanta za glasovir. Plača: dve leti 1200 K, potem 1400 K. Upravičenje do pokojnine. Nadure v šoli I GO K, potem 2 K. Petletnice a 200 K. Pogoj: Znanje kakega slovanskega j ezika. Služba stalna. Nastop službe takoj. Opremljene prošnje na »Glasbeno Matico" v Ljubljani.
Izvrševalni odbor desnice je imel včeraj sejo. Seji je prisostvoval tudi Povše, kateremu se je ihun opravičeval, da ga je prezrl, ker še ni vedel, da je načelnik »Slov. kršč. narodne zveze". Sklenilo se je izreči sožalje cesarju. Klubi večine naj v državnem zboru volijo dosedanje predsedstvo. Razpravljalo se je o položaju napram slovenskim poslancem, ki nameravajo iti v opozicijo. Današnji jutranji dunajski listi javljajo, da so se slovenski poslanci že zopet precej udali desnici in lepim besedam grofa Thuna. Bodemo videli!
Državni zbor se bode, kakor se čuje, otvoril z izjavo cesarjevo, katero bode prebral mini-sterski predsednik.
Ali naj Slovenci gremo v opozicijo?
^Edinost pravi, da trdi včerajšnji »Mattino": Grof Thun se je izjavil, da je povsem dobro obveščen o izgredih ter da je raz videl iz došlih mu poročil, da večina napadenih italijanskih delavcev so avstrijski poda. niki, zbok česar, da je še bolj obžalovati izgrede. (Res pa je, da so s slovenskimi delavci Furlani demonstrovali proti Italijanom katerih je mnogo zaprtih radi razžaljenja Veličanstva. Opomba uredništva). Dohajanje delavcev iz italijanskega kraljestva da ne more preprečiti, ker pogodba, obvezna za obe strani, zagotavlja svobodo emigracije. Vlada je odločena postopati z vso strogostjo proti voditeljem in udelež-nikom na takem preganjanju Italijanov ter je izdal a potrebnih navodil toliko grofu Goessu kolikor baronu Heinu. Energiji teh dveh gospodov je izrekel grof Thun vso hvalo".
Poljska ljudska stranka bode v državnem zboru stala v odločni opoziciji. Tako je na nekem shodu izjavil poslanec Stapinski.
Nov italijanski konzul pride v Trst, in sicer grof Bernard Lambertenghi, dosedanji konzul v Basfiji na Korsiki. Sedanji jim menda ni več dosti radikalen.
„Fremdenblatt“ poroča, da je vojno mini-sterstvo dalo izdelati načrt za povišanje plač častnikom vojske. Povišanje bi bilo izdatno zlasti za stotnike. Davkoplačevalci se bodo pač lepo zahvalili za tako neopravičeno povišanje plač Častnikom. Ali stroški militarizma še niso dovolj visoki? Slovenski poslanci naj se nameram vojnega ministerstva odločno upro!
Na Kreti so včeraj ustaši zopet streljali na Angleže. Krivce so zaprli, ter se bodo postavili pred angleško vojno sodišče.
Kitajski cesar je izročil vse vladarske pravice svoji materi cesarici vdovi. Cesarica je prijazna Rusom, njenega sina so pa večkrat izrabljali Angleži. Ustaja v Kini se širi.
Simpatija in ljubezen.
(Dopis iz delavskih krogov.)
Slovenskim delavcem ostanejo prej kakor slej vse naSe simpatije.
(»Slov. Narod« Stev. 205—1898.)
I.
Kadar se pri nas vrši bodisi političen ali nepolitičen shod, ali kaka narodna slavnost in se je pri tem pozabilo kaditi in proslavljati „narodovo" kliko, na čelu ji doktor šefredakter »Naroda", vselej takrat se potakne to glasilo vmes in se riba ali ob osebe ali stvar. Pri tem poslu mu ni vodilo korist slovenskega ljudstva, pač pa ali zavist, ali mržnja ali pa osebni politični interes voditeljev takozvane »narodove" stranke. Take pojave lepe duše nahajamo v „Narodu“ ob priliki slovesne otvoritve »Narod nega doma" v Celji, ob priliki lanske slavnosti »Ljubljane", ob shodu slovenskih notarjev in advokatov v Ljubljani in najnovejši čas tudi glede vseslovenskega shoda krščansko-socijalnih delavcev, ki se je imel vršiti v Ljubljani, 18 septembra, a bil vsled smrti cesarice preložen. Povsod jeden in isti izvir »Narodove" nevolje: izvestna gospoda si domišlja, da je središče slovenskega sveta in da se mora vse slovensko gibanje vršiti le okrog njih in le za nje. Sami so na narodnem, gospodarskem in socijalnem polji nedelavni, zahtevajo pa, da se jih povsodi ne samo upošteva temveč v prvo vrsto stavi, da se jim kadi in se jih slavi.
So pa zopet na svetu zlobni ljudje, ki nočejo poznati osebnega kulta, ki presojajo narodne može po delu, ne po imenu, katere jim je narodna dobrovoljnost nadela v prejšnih letih, in na te zlobne ljudi izliva od časa do časa svojo nevoljo in srd glasilo Malovrha in njegovega prijatelja dr. Tavčarja.
V soboto dne 10. septembra zakadil se je »Slov. Narod* za premembo v krščanske soci-jalce in pod naslovom „Revija krščansko - soci-jalne vojske “ zverižil dolgo vrsto fraz, in drznih trditev brez vsakih dokazov. Delavstvo slika ta članek kot neomikano, nerazsodno maso, katero vedejo krščansko-socijalni voditelji v zanjke klerikalizma in v boj proti liberalizmu »Slov. Naroda", proti liberalizmu, kateremu se ima delavstvo za vse dobro zahvaljevati!! Ta »prvi" slovenski list pa ima konečno še to brezobraz-nost, da se, ko je naslikal delavsko ljudstvo kot nevedno, neomikano maso, pri kateri ima najsu-roveji kričač prvo besedo, da se temu delavskemu ljudstvu še laska in slini, češ »slovenskim delavcem ostanejo prej kakor slej vse njegove simpatije." — Ej gospoda slavna! pokličimo vam vaše simpatije, ki jih gojite in ste jih gojili do delavstva, nekoliko v spomin. Ne vseh, preveč jih je!
Ko so slovenski delavci imeli praske s protislovensko, židovsko-nemško socijalno demokracijo na različnih shodih, bila je vaša simpatija, — če ni bilo i to hinavstvo — na strani socijalne demokracije. Za nas je imel „Narod" dosledno le psovke in zasramovanje. Celo v sodni dvorani, ko se je vršila pravda proti nekaterim Slovencem, ki so bili navzoči v »Zvezdi" kot gledalci pri protiburševski demonstraciji, je vodja one klike, ki se nam danes slini s svojimi »simpatijami", namreč dr. Tavčar kot zagovornik z ovaduškimi vprašanji in pripomnjami valil kamenje na slovensko delavstvo, češ to so tisti nemirni elementi, ki ne dopuste, da bi se pruske barve šopirile po slovenski Ljubljani, med tem ko je bil že dan po demonstraciji njegov »Slov. N ar odu pisal, da so demonstracije zasnovali in izvršili krščanski socijalci. Vstajale so v svo bodni duši »Narodove" klike vesele nade, da bode železna roka barona Heina ugonobila njej nadležno krščansko socijalno gibanje. To so simpatije »Narodove" do slovenskih delavcev, da kliče »oper nje po policiji, ali vender si upa tako gorostastno neresnico zapisati celo v ime slovenske inteligence. Ima li saj navidezno pravico do tega? Nikakor! Izvestno je, da vsa iz-venkranjska inteligenca odklanja »Narod", izvestno pa je tudi, da se velik del slovenske posvetne inteligence na Kranjskem ne identifikuje z .Narodom." —
Pa »Narod" in njegova klika nima do nas ■ samo simpatij, ona nas celo ljubi. Čujte, kaj piše »Narod" dalje o nas! »Če tudi stoje v taboru nam sovražne stranke, naši bratje so vender in zato jih spremlja na vseh njihovih potih naša bratska ljubezen." Da se ta »Narodova" fraza prav razume, moramo dodati nekoliko komentara.
Slovensko delavstvo je politiško prikrajšano. Nima volilne pravice ni v deželne zbore, niti v občinske zastope. Tudi volilna pravica za državno zbornico je jako omejena. Prosili in zahtevali smo opetovano volilno pravico v občinski svet ljubljanski. Naše peticije potovale so — v arhiv. Niti sam nekdanji demokrat župan Iv. Hribar, ni se zmenil za naše peticije, dasi je bil to izrecno obljubil. Ko je stavil dr. Majaron predlog za razširjenje volilne pravice v mestno zbornico tudi na delavce — padel je predlog pod klop. Molče so ga zagrebli, od dnev nega reda so ga odstavili za županovanja demokrata Ivana Hribarja. Tako se kaže vaša bratska ljubezen v dejanji!
Znano in še nepozabljeno je nadalje, kako je dr. Tavčar kot poročevalec o peti kuriji za državno zbornico zavračal govor posl. Iv. Hri-bar-ja, takrat ki je še igral ulogo slovenskega demokrata in ognjevito govoril za volilno pravico in sicer občo in jednako volilno pravico. Dr. Tavčar pa je že takrat zametal tisti »posebni krompir", ga je bil s svojim govorom ki spekel posl. Hribar sebi in delavcem.
Svoj čas, n. pr. za Taaffejeve volilne reforme, bil je »Narod" ves vnet za občno in jednako volilno pravico že iz samega interesa za obstanek slovenskega naroda. Lansko leto pa, pisal je zoper nekako peto kurijo v deželni zbornici kranjski, češ klerikalci bi prišli v večino.
To samo kos komentarja o vaših simpatijah in bratski ljubezni do delavcev v politiškem oziru.
 .. i/.,.,————
Razstava Germovih slik v Rudolfinu.
Mnogo se je že govorilo in tudi pisalo o krasni razstavi slik našega vrlega rojaka Germa. Mnogo truda in žrtve je stalo, predno se je razstava mogla pokazati, kakršna je in g. J. Germu gre popolno priznanje za njegov obili trud. Želimo mu najboljšega uspeha, da bi se mu vresničila njegova želja in da bi prodal svoje zanimive slike.
Pri nas se le redkokdaj pripeti, da napravi kak umetnik večjo razstavo svojih slik; vsaj zdaj vže lep čas ni bilo nobene.
Opuščanje enacih izložb privedlo nas je tako daleč, da je pri našem ljudstvu plemeniti čut za lepo umetnost, skoro bi rekel otrpnil. Pogoste razstave bi bile pač za naše ljudstvo dober pripomoček k naobraževanju, za slikarje in sploh umetnike pa lep spodbudek k napredovanju in umetnosti. Tudi od naših mlajših akademikov pričakujemo, da se prikažejo v javnosti.
Žal, da imamo žalostno izkušnjo, da naši mladi slikarji na pol izvežbani zapuščajo ali so primorani zapustiti umetniški zavod, ker jim primanjkuje temeljito sredstev v dokončanje potrebnih študij. Nekaterim se posreči dobiti kako službo risarskega učitelja. Z umetnostjo je potem zelo pri kraju.
Tudi pri našem rojaku g. Germu smo jed-nacih mislij: trebalo bi mu še mnogo skrbnih študij, da bi mu bilo mogoče tekmovati z inozemskimi umetniki. Naš borni narod ne more umotvorov tako plačevati, kakor drugi imoviti narodi, a storil bi pač lahko nekoliko več.
Ne maramo dajati strokovnjaku navodil, ne čutimo se v to poklicane. Dovoli naj se nam pa, da nekoliko ocenimo Germove slike in študije natančneje ter zabeležimo nekaj glavnih potez, opuščajoč tiste navadne fraze, katere smo vže itak preveč vajeni slišati.
Vtis razstave nam je splošno jako ugajal. Oglejmo si stvari nekoliko bolj na drobno.
Ostanimo takoj pri prvi sliki (1) »Čitajoča deklica,." Slikar nazivlja to »študijo*, za nas je vže gotova slika in sposobna za vsak salon. Da je slikar tu uporabljal toliko tapete, je sicer originelno, a vtis ni pravi, Deklioa je dobro ri-
sana in splošno se lahko reče, da je Germ dober risar.
Št. 3, skica nam ne more ugajati, ni isti-nita, v naravi so barve bolj harmonične, posebno zelena tu preveč kontrastituje. Nasprotno nam pa 9. portretna študija kaže slikarja mojstra. Ta glava primerja se lahko s Holbeinovimi portreti, tako vestno je delana. Modulacija in in-karnat sta izborna, sploh napravi slika nepozabljiv vtis. Kar se študij tiče, je najboljše delo. Uho na senčni strani se nam ne zdi v proporciji. Pri tej sliki je g. Germ pokazal, da zna slikati, kar se pri nekaterih druzih ne more trditi. Oglejmo si takoj njegov lastni portret. Skoro se nam dozdeva, da kolorita ni dobro pogodil. Zakaj si je napravil tako rujavo lice, (neprozorno senco) nam ni umevno. V modernih atelirjih je taka senca nemogoča. Tudi risanje je vzlic prizadevanju in trudu nekako prepovršno in tako precisno in karakteristično, kakor pri zgoraj 6menjeni študiji. Ozadje ima jako nesimpatičen in za sliko nepriličen ton. Cela slika nam napravi nekako leseni vtis. Roka s paleto je dobra. Portret 8. iz Prage je ukusno aranžiran, študija sv. Aleša je prepovršna bodisi v koloritu, bodisi v potezah.
»Pri mrtvem dečku", študija (23), zakaj ravno pri mrtvem, vsaj se mu rudečica na obrazu vender še pozna, toraj še ni mrtev, bolje »pri bolnem dečku", kar bi bilo bolj mogoče, a polna lica? — boji pri materi, kakor dečku, kažejo malo presličen ton. »Prijatelj živalic" (študija). Zakaj slikar to tako nazivlje? In ozadje! Oglejmo si glavo natančneje, dozdeva se nam pač malo karakteristična, vse preokroglo. In barva? Tudi roka je v barvi in risbi popolno ženska, toraj ne harmonuje z menihom, katerega nam umetnik tu predstavlja.
Sploh smo opazili, da g. Germ moške obraze preveč okroglo modeluje brez običnih značilnih potez, katerih smo vajeni videti pri moških obrazih. Poglejmo mlado nežno obličje ženske in obraz moža, kak velikansk razloček! Pri ženski okrogla fino zalita lica, lepe ovalne poteze, sploh lepe forme. Opazimo li to tudi pri moškem? Tu je vse bolj trdo, čokasto, posameznosti nam padejo poprej v oči nego pri ženski. Dobimo pri Germovih portretih enake razlike? Nili vse prejednako, bodisi moški, bodisi ženski obraz.
Pri portretih je glavna stvar istinitost in karakteristika. Kako vender slikar portretist Lenbach to eminentno karakterizuje! Tudi življenja pogrešamo pri Germovih delih. To je vender skoro glavni faktor pri obraznih študijah. Konečno bodi omenjeno, da se nam zdi ona zelena barva, katero umetnik tako prepogosto uporablja, nekako čudna in neistinita. Zakaj je vender tako rumenozelena. Želeti bi bilo, da se take izložbe večkrat uprizorijo, in zanimanje med občinstvom bode rastlo. Upati je tudi, da se dobe meceni, kateri bodo storili svojo dožnost, in kot voditelji naroda dali podpore mladim umetnikom sploh, pa tudi g. Germu, ki je pokazal s to razstavo, da ima za slikarstvo lep talent.
'ntf,	rtn rfo'rftf rfn 'rffif rm
JtžM SSL »Sl.
jfcšr SLOVENCI! -S*
Pristopajte k „Naši straži“, da se bode mogel koncem tega meseca sklicati ustanovni shod.
‘Ustanovniki plačajo enkrat za vselej vsaj 50 Kr. in razdele lahko svoje plačevanje na pet let po 10 Kr. Redni udje plačajo vsaj po 1 Kr. na leto.
Društva in zadruge morajo plačevati svoje letne doneske, katerih svota se razmeram primerno dogovori z načelstvom. Svota ne sme znašati manj nego 10 Kr.
Prijave in darove sprejemajo vs i slovenski časopisi.
„Slovenski List“ se prodaja v Šte-fetovi prodajalnici pred škofijo in Podrekar j e vi prodajalnici na sv. Jakoba trgu. Posamezne številke so po 8 kr.
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glina te snovi
od najpriprostejših do najfinejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
  Cene nizke. =	8	(62-23)
i
I
VIZITNICE
priporoča
J. Blasnikova tiskarna
Prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
ol
Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kelihov, svečnikov, kandelabrov, lestencev itd., prodam 20°/, nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlačenje, po-srebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.	49	(30—8)
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Leop. Tratnik,
pasar-srebrar,
Ljubljana, sy. Petra cesta št. 27.
Ivan Kregar,
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode,
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, poleg Alojzij evišoa,
priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in podpirateljem domače umetnosti v najnatančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, kelihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, križev ua. . 20(13)
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
f
Trnkoczjja ustna voda
steklenica 50 kr.
Trnkoczjja
prašeLaZObe
škatljica 30 kr.
kakor tudi
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specialitete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila
parfumerije itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani	27	(12—10)
lekarniške tvrd.ke:
Ubald pl. Trnk6czy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnk6czy na Dunaju, Margarethen,
L Dr. Oton pl. Trnk6czy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt,
r"^^
Pošijjatev z obratno pošto.
Popolna razprodaja.
A. Zagorjanova trgovina s knjigami in papirjem
nahaja se sedaj
v Ijubljani v Gospodskib ulicah št. 7 v točeni hiši.
Razprodaja se na drobno in debelo vsa zaloga: knjige, pisarniški in pisemsti papir, kasete, albume, spominske, vpisne in poslovne knjige, učila, risne in pisne potrebščine, fakture, zavitke, vizitnice itd. itd.
pod tvorniško ceno.	82 (3-3)
Priporoča se za obile naročbe p. n. občinstvu v mestu in na deželi, zlasti gg. trgovcem, pisarnicam, šolskim vodstvom in dijakom početkom šolskega leta.__________________________
KMXXXXXKKKKXKKKXKKXtt«XXKXK*
g	Zarezano strešno opeko	*
J*	(Strangfalz-Dachziegel)	K
* prešano opeko za zid *
* navadno opeko za zid *
39	ponujata	££
*	po	izdatno znižanih cenah	II
»Knez & Supančičg
* tovarna za opeko v Ljubljani. *
*U**UUUUH*U*XUUUU*UU*UUM***
Udano podpisana si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da je v svoji lastni hiši
¥ Prešernovih ulicah štev. 52
otvorila
!! Sl	Sl
VJ
n
m
M
^ ter se bode trudila slav. občinstvo z dobrimi mrzlimi in gor-^ kimi jedili, kakor tudi s posebno dobrim vinom in vrhniškim ^ pivom postreči.
81 (4-4)
Spoštovanjem
Marija Borštnik.
Pred kratkim ustanovljena
Prvič:
ostanejo kavi vsi neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
drugič:
pridobi kava, po tem načinu žgana, v velikanski meri na ukusu,
San Paolo
jj
1-60.
Jeglič & Leskovic
Jurčičev (Prešernov) trg št, 1,
#
#>
#
#
#
#
i
Kave ni treba doma žgati!
»Delniška družba za žganje kave
na Reki
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opravičeno uživa „svetovno slavo“, kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno:
katera svoj st ?a jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izjav najslovitejših kemikov potrjuje zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako jo kupi za poskušnjo.
Priporočamo troje finih, izbranih m priljubljenih vrst:
Portoriko kilo gld. 2-20,
Java	„	„	1‘80,	75	(12-7)
Odgovorni urednik .SvitosUvBreskvHi:	Udajatelj; Konsoroij ,Slov«nsb«g» Li*t»,“ Tiaek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani’