Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ANALIZA POTREB GOSPODARSTVA OŽJE GORIŠKE PO KADRIH, IZOBRAŽEVANJIH IN USPOSABLJANJIH NAROČNIKI: Občina Brda, Občina Kanal, Občina Miren-Kostanjevica, Mestna občina Nova Gorica, Občina Renče-Vogrsko in Občina Šempeter-Vrtojba IZVAJALEC: LUNG - Ljudska univerza Nova Gorica Cankarjeva ulica 8, 5000 Nova Gorica Avtorica: Mojca Špacapan Urednica: Nada Uršič Debeljak (ur.) Odgovorna oseba: Nada Uršič Debeljak, direktorica LUNG Tehnično urejanje: Barbara Fajdiga Perše, Nada Uršič Debeljak, Mojca Špacapan Oblikovanje in prelom: GAF LAB, Rok Bezeljak s. p. Analiza se je pripravljala od julija 2023 do decembra 2023. Besedilo analize ni lektorirano. Izdala Ljudska univerza Nova Gorica Nova Gorica, december 2023 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 178042115 ISBN 978-961-94097-2-5 (PDF) 2 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih KAZALO KAZALO ........................................................................................................................................... 4 UVOD ............................................................................................................................................ 10 1. METODOLOGIJA ..................................................................................................................... 12 1.1. ANALIZA DOKUMENTACIJE .................................................................................................................. 12 1.2. SPLETNI VPRAŠALNIK ZA PODJETJA ..................................................................................................... 13 1.2.1. Potek raziskave na podlagi spletnega vprašalnika: ...................................................................................... 14 1.3. TELEFONSKI POGOVORI ....................................................................................................................... 14 1.4. OBLIKOVANJE VZORCA ........................................................................................................................ 14 1.5. ZAJETI VZOREC: DELEŽ PODJETIJ PONUJA PRIMEREN VZOREC ZA ANALIZO ....................................... 15 1.6. RAZISKAVA POKRIJE SKORAJ POL ZAPOSLENIH NA OŽJEM GORIŠKEM ............................................... 15 1.7. GLAVNE DEJAVNOSTI: GORIŠKA REGIJA versus RAZISKAVA ................................................................ 16 1.7.1. Glavne dejavnosti podjetij v goriški regiji .................................................................................................... 16 1.7.2. Glavne dejavnosti podjetij v raziskavi ......................................................................................................... 16 1.8. VRSTA IZOBRAZBE ZAPOSLENIH V ANKETIRANIH PODJETJIH .............................................................. 17 1.8.1. Delež zaposlenih glede na vrsto izobrazbe ........................................................................................................... 17 1.9. DELEŽ ZAPOSLENIH PO STAROSTNIH SKUPINAH ................................................................................. 18 1.10. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI PRIČUJOČE ANALIZE ...................................................................... 18 2. DEMOGRAFIJA, KI VPLIVA NA RAZVOJ GOSPODARSTVA......................................................... 19 2.1. NEKAJ OSNOVNIH DEMOGRAFSKIH PODATKOV O GORIŠKI IN OŽJI GORIŠKI ...................................... 19 2.2. GORIŠKA REGIJA DRUGA NAJSTAREJŠA V SLOVENIJI, OŽJA GORIŠKA ŠE STAREJŠA ............................ 20 2.3. NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA GLOBOKO POD SLOVENSKIM POVPREČJEM ............................... 21 2.4. SELITVENA GIBANJA KAŽEJO NA CENTRALIZACIJO SLOVENIJE ............................................................ 21 2.5. POVEČEVANJE NOTRANJIH SELITEV, A NE NA GORIŠKO ..................................................................... 21 2.5.1. Na ravni ožje Goriške slika nič bolj spodbudna ........................................................................................... 22 2.6. ŠTEVILO IN DELEŽ PREBIVALCEV PO IZOBRAZBI .................................................................................. 23 2.7. DELOVNA REGIJA, DELOVNE OBČINE .................................................................................................. 23 2.7.1. Visoka stopnja delovne aktivnosti na goriškem in ožjem Goriškem ............................................................ 23 2.7.2. Občini Brda in Kanal na dveh diametralnih koncih ...................................................................................... 24 2.7.3. Šempeter-Vrtojba med najbolj delovnimi občinami v Sloveniji .................................................................. 24 2.7.4. Največ zaposlenih v kmetijstvu v občini Brda .............................................................................................. 25 2.7.5. Število samozaposlenih na račun zaposlenih pada povsod, razen v MONG ................................................ 25 2.7.6. Povsod, tudi v občini Brda, pada število samozaposlenih v kmetijstvu ....................................................... 26 2.7.7. Manj delovno aktivnih mladih odraslih od slovenskega povprečja ............................................................. 26 2.7.8. Brezposelnost ožje Goriške nižja od povprečnega deleža brezposelnih oseb v Sloveniji ............................ 26 4 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 3. PONUDBA IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA ODRASLIH NA GORIŠKEM.......................................... 28 3.1. NA RAVNI SLOVENIJE ........................................................................................................................... 28 3.2. NA RAVNI GORIŠKE REGIJE IN PROSTORA OŽJE GORIŠKE .................................................................... 28 3.2.1. Regija, ki ponuja najmanj programov IUO glede na število odraslih v regiji ............................................... 28 3.2.2. Dve tretjini podjetij izbira lokalno ponudbo izobraževanja zaposlenih ....................................................... 28 3.2.3. Pregled raznih izobraževanj za odrasle ....................................................................................................... 29 3.2.4. Nova Gorica kot središče izobraževalne ponudbe izobraževanja odraslih za ožjo Goriško ......................... 30 3.3. MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V BLIŽNJEM ČEZMEJNEM PROSTORU Gorice (IT) ................. 31 3.4. VKLJUČENOST ODRASLIH V FORMALNO/NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE (na ravni Slovenije) .......... 32 3.5. KAJ NAM SPOROČAJO TRENDI VPISA V FORMALNE PROGRAME IO ZA OŽJO GORIŠKO ..................... 33 3.5.1. Srednješolsko izredno izobraževanje odraslih ............................................................................................. 33 3.5.2. Višješolsko izredno izobraževanje .............................................................................................................. 33 3.5.3. Visokošolski programi ................................................................................................................................. 34 3.6. NEFORMALNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH ............................................................................. 35 3.6.1. Programi usposabljanja in izpopolnjevanja za delo ..................................................................................... 36 3.6.2. Trendi gredo v smeri čim večje prehodnosti izobraževalnega sistema, uporabe mikrodokazil .................. 36 3.6.3. Vključevanje brezposelnih v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja .............................. 37 3.7. PODPORNE DEJAVNOSTI V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH ..................................................................... 38 3.7.1. Svetovalna dejavnost kot del javne mreže v IO ........................................................................................... 38 3.7.2. Svetovalna dejavnost v IO kot povezava s trgom dela ................................................................................ 38 3.8. ODNOS PODJETIJ DO IZOBRAŽEVANJ IN USPOSABLJANJ ZAPOSLENIH ............................................... 38 4. TRG DELA ............................................................................................................................... 42 4.1. TRANSFORMACIJA DELOVNIH MEST JE TU .......................................................................................... 42 4.2. TRG DELA IN DELOVNA SILA ................................................................................................................ 42 4.3. TRG DELA IN GOSPODARSTVO ............................................................................................................. 43 4.4. HITRI PREGLED NEKATERIH TRENDOV GOSPODARSTVA NA OBMOČJU OŽJE GORIŠKE ...................... 44 4.4.1. Ožja Goriška prispeva skoraj 60 % vseh gospodarskih družb na goriškem .................................................. 44 4.4.2. Trend hitro rastočih družb ožje Goriške glede na področja podoben kot na ravni Slovenije ...................... 45 4.4.3. V letu 2022 zmanjšan dobiček gospodarskih družb goriške ........................................................................ 46 4.4.4. Največ (29 %) neto čistega dobička regije so ustvarile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ............................................................................................................................................. 46 4.4.5. Struktura družb, razvrščenih glede na velikost, ostaja podobna kakor v predhodnem letu. ...................... 47 5. GORIŠKA MED OBMOČJI Z NAJVIŠJIM DELEŽEM DEFICITARNIH POKLICEV .............................. 48 5.1. EU IN SOOČANJE S STALNIM POMANJKANJEM DELOVNE SILE ........................................................... 48 5.2. 60,3% DELODAJALCEV GORIŠKE REGIJE PRIČAKUJE NADALJNJE TEŽAVE PRI ISKANJU KADRA ........... 48 5.2.1. Goriška regija na 2. mestu med regijami po deležu poklicev v primanjkljaju .............................................. 49 5.2.2. Ožja Goriška s primanjkljajem več kot tisoč delavcev v gospodarskih panogah .......................................... 49 5.2.3. Delodajalci ožje Goriške izpostavljajo največje primanjkljaje kadra s področja proizvodnje ...................... 50 5.2.4. Delodajalci ožje Goriške najbolj izpostavljajo splošni problem pomanjkanja kandidatov ........................... 50 5.2.5. Delodajalci ožje Goriške primanjkljaje na kritičnih področjih rešujejo tudi s tujo delovno silo ................... 51 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 5 5.2.6. Formalno (do)izobraževanje odraslih kot način pridobivanja ustreznega kadra ......................................... 52 5.2.7. Napovedi pričakovanih potreb po profilih kadrov s strani delodajalcev v gospodarstvu ............................ 53 5.2.8. Delodajalci ožje Goriške pričakujejo najmanjšo porast povpraševanja po izdelkih in storitvah v Sloveniji . 53 5.2.9. V roku 3-4 let se bo med delodajalci v gospodarstvu ožje Goriške iskalo največ kadra s področja informatike in računalništva, elektrotehnike in strojništva. V roku 5-10 let je na prvem mestu kader s področja elektrotehnike. ............................................................................................................................................ 53 5.3. UKREPI, KI SE JIH DELODAJALCI V GOSPODARSTVU POSLUŽUJEJO ZA ISKANJE IN ZADRŽANJE KADROV ............................................................................................................................................... 54 5.3.1. UKREPI »SKRITEGA« TRGA DELA – Delodajalci ožje Goriške se največ poslužujejo ukrepa zagotavljanja možnosti za napredovanje delavcev v podjetju (strokovno in dohodkovno). ............................................. 54 5.3.2. Kakšne potrebe delodajalcev v gospodarstvu se odražajo na odkritem trgu dela ...................................... 56 6. BAZENI POTENCIALNE DELOVNE SILE ..................................................................................... 59 6.1. BREZPOSELNI IN DRUGI NEAKTIVNI ..................................................................................................... 60 6.1.1. Zaradi nizkega deleža brezposelnih oseb slednjih ne moremo uvrščati med potencialno delovno silo kot odgovor na problem pomanjkanja kadrov ožje Goriške .............................................................................. 60 6.1.2. Drugi neaktivni ............................................................................................................................................ 61 6.2. MLADI IN HITRO RAZVIJAJOČI SE TRG DELA ........................................................................................ 62 6.2.1. Preoblikovan trg dela in vstopanje nove generacije .................................................................................... 62 6.2.2. Mladi kot delovna sila ................................................................................................................................. 63 6.2.3. Možnosti zgodnjega vključevanja mladih na trg dela .................................................................................. 63 6.2.4. Spodbude za mlade pri odločanju za deficitarne poklice ožje Goriške ........................................................ 65 6.2.5. Podporne organizacije za mlade pri sprejemanju kariernih odločitev ........................................................ 67 6.2.6. Kako pa se odločajo mladi? ......................................................................................................................... 68 6.3. STAREJŠI KOT DELOVNA SILA ............................................................................................................... 71 6.3.1. Priprave prilagojenih kariernih načrtov za zaposlene, starejše od 45 let .................................................... 72 6.3.2. Medgeneracijsko sodelovanje in prenosi znanj - spodbujanje dvosmernega mentorstva .......................... 73 6.3.3. Vloga izobraževalcev odraslih ključna pri spodbujanju ohranjanja aktivnosti učenja delovno aktivnih starejših ....................................................................................................................................................... 73 6.4. TUJA DELOVNA SILA............................................................................................................................. 74 6.4.1. Na območju ožje Goriške prevladuje nižje kvalificirana tuja delovna sila ................................................... 74 6.4.2. Izdana dovoljenja, soglasja in profil tuje delovne sile v ožji Goriški ............................................................ 75 6.4.3. Prehajanje delovne sile v čezmejnem prostoru ožje Goriške ...................................................................... 76 7. SPRETNOSTI IN TALENTI ZA TRG DELA PRIHODNOSTI ............................................................. 77 7.1. GORIŠKA MED REGIJAMI Z VEČJIM DELEŽEM KARIERNO MANJ USPEŠNIH ODRASLIH ....................... 77 7.1.1. Splošno doseganje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih nižje od pričakovane ................................................................................................................................................. 77 7.2. USKLAJENO DELOVANJE INSTITUCIJ PODPORNEGA OKOLJA in LOKALNE SKUPNOSTI ZA ZADRŽEVANJE IN PRIVABLJANJE VISOKO KVALIFICIRANEGA KADRA .......................................................................... 77 7.3. ČRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV IZ KOHEZIJSKIH IN DRUGIH SKLADOV POMEMBNO ZA RAZVOJ OŽJE GORIŠKE V NAPREDNO IN PODPORNO OKOLJE ZA USTVARJANJE VISOKO KAKOVOSTNIH DELOVNIH MEST TER PRIVABLJANJE VISOKO KVALIFICIRANE DELOVNE SILE ....................................................... 78 7.4. NEUJEMANJE IZOBRAZBE S POTREBAMI TRGA DELA IMA NA POSAMEZNIKE NEGATIVEN UČINEK ... 78 7.5. KAKO LAHKO POMANJKANJE USTREZNO KVALIFICIRANEGA KADRA VPLIVA NA RAZVOJ PODJETIJ IN RAZVIJANJE KATERIH KOMPETENC LAHKO NA RAZVOJ VPLIVA POZITIVNO ....................................... 79 6 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 7.5.1. Katere kompetence prihodnosti so ključne na evropski ravni..................................................................... 80 7.5.2. Podjetja ožje Goriške pri iskanju kadrov najvišje vrednotijo sposobnost prilagajanja ter sposobnost reševanja problemov in konfliktov, najnižje medkulturno kompetenco. .................................................... 80 7.5.3. Podjetja ožje Goriške pri svojih zaposlenih najbolj opažajo potrebo po razvijanju digitalne pismenosti, še posebej se ta potreba izkazuje pri starejših zaposlenih .............................................................................. 81 7.5.4. Kar 23,3 % podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, je izrazilo, da njihovi zaposleni ne potrebujejo dodatnega usposabljanja. .............................................................................................................................................. 82 7.5.5. Podjetja najvišje ocenjujejo potrebo po izpopolnjevanju kadra s področja ekonomsko-komercialnih znanj, komunikacije ter organizacije in vodenja .................................................................................................... 82 7.5.6. Vključevanje manj kvalificiranega kadra v procese razvijanja kompetenc .................................................. 83 7.5.7. Bistvenega pomena je upoštevanje metodoloških posebnosti oblikovanja izobraževalnih programov za odrasle ......................................................................................................................................................... 83 7.6. UMEŠČANJE IZOBRAŽEVALNIH NAČRTOV V RAZVOJNE STRATEGIJE PODJETIJ ................................... 84 8. PRIPOROČILA ......................................................................................................................... 85 8.1. IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH GLEDE NA NJIHOV PROFIL PREKO PARTNERSKO OBLIKOVANIH PROGRAMOV ....................................................................................................................................... 85 8.2. PRESTRUKTURIRANJE DELOVNIH MEST IN NALOG ZA CELOTNO VERTIKALO ..................................... 86 8.3. NEFORMALNI PROGRAMI ZA ZAPOSLENE PO CELOTNI VERTIKALI ...................................................... 86 8.4. PRILAGAJANJE PROGRAMOV ZA NIŽJE KVALIFICIRANO DELOVNO SILO ............................................. 86 8.5. SPODBUJANJE DO-IZOBRAŽEVANJA ALI PREKVALIFIKACIJ NIŽJE KVALIFICIRANEGA KADRA ZA PRIDOBITEV FORMALNE IZOBRAZBE ZA DEFICITARNA PODROČJA ..................................................... 87 8.6. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI INTEGRACIJI OBSTOJEČE IN POTENCIALNE TUJE DELOVNE SILE 87 8.7. VKLJUČEVANJE ZAPOSLENIH TUDI V PROGRAME PRIDOBIVANJA SPLOŠNIH KOMPETENC ................ 88 8.8. SPODBUJANJE IN PRILAGAJANJE DELOVNIH MEST STAREJŠIM ........................................................... 88 8.9. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI OBVEŠČANJU O MOŽNOSTIH TER SPODBUJANJU ZA VKLJUČEVANJE V VŽU ZAPOSLENE V MAJHNIH IN MIKRO PODJETJIH ................................................ 89 8.10. VZPOSTAVITEV MEHANIZMA ZA SPREMLJANJE TRENDOV PREHAJANJA DELOVNE SILE V ČEZMEJNEM PROSTORU ........................................................................................................................................... 89 8.11. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI AKTIVACIJI TISTIH BREZPOSELNIH IN AKTIVNIH, PRI KATERIH NI OSTALIH PREPOZNANIH TEŽAV, KI ONEMOGOČAJO AKTIVACIJO ....................................................... 89 8.12. MEDNARODNO POVEZOVANJE V PRILAGAJANJU TRGA DELA MLADIM ............................................. 89 8.13. RAZVOJ ČEZMEJNEGA OKOLJA ZA PRIVABLJANJE MLADIH DRUŽIN IN (MLADIH) TALENTOV ............. 90 8.14. MEDNARODNO POVEZOVANJE V RAZVIJANJU KOMPETENC PRIHODNOSTI ....................................... 90 8.15. VZPOSTAVITEV LOKALNE MREŽE ZA KARIERNO USMERJANJE MLADIH .............................................. 91 8.16. ZGODNJE PREDSTAVLJANJE POKLICEV IN TRGA DELA ZA VKLJUČEVANJE MLADIH ............................. 92 8.17. VKLJUČEVANJE IZOBRAŽEVALNEGA NAČRTA V RAZVOJNO STRATEŠKI PROGRAM PODJETIJ ............. 92 8.18. PODPORA VELIKIM PODJETJEM Z USTREZNO PROMOCIJO PROGRAMOV, KI SE FINANCIRAJO Z JAVNIMI SREDSTVI .............................................................................................................................................. 93 8.19. SODELOVANJE IN MEDSEBOJNE OBVEŠČANJE O PONUDBI PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH ............................................................................................................................................ 93 8.20. NUJNOST RAZVIJANJA MEDKULTURNE KOMPTENCE NA VSEH RAVNEH ............................................ 94 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 7 9. ANALIZA PO POSAMEZNIH OBČINAH ..................................................................................... 95 9.1. OBČINA BRDA ...................................................................................................................................... 95 9.1.1. Demografija občine Brda ............................................................................................................................. 95 9.1.2. Delo v občini Brda ....................................................................................................................................... 97 9.1.3. Srednješolski vpis v občini Brda ................................................................................................................... 98 9.1.4. Podjetja v občini Brda .................................................................................................................................. 98 9.1.5. Odgovori iz podjetij iz občine Brda .............................................................................................................. 99 9.2. OBČINA KANAL .................................................................................................................................. 106 9.2.1. Demografija občine Kanal ......................................................................................................................... 106 9.2.2. Delo v občini Kanal .................................................................................................................................... 108 9.2.3. Srednješolski vpisi v občini Kanal .............................................................................................................. 109 9.2.4. Podjetja v občini Kanal .............................................................................................................................. 109 9.2.5. Odgovori iz podjetij v občini Kanal ............................................................................................................ 110 9.3. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA ......................................................................................................... 117 9.3.1. Demografija občine Miren-Kostanjevica ................................................................................................... 117 9.3.2. Delo v občini Miren-Kostanjevica .............................................................................................................. 119 9.3.3. Srednješolski vpis v občini Miren-Kostanjevica ......................................................................................... 120 9.3.4. Podjetja v občini Miren-Kostanjevica ........................................................................................................ 120 9.3.5. Odgovori iz občine Miren-Kostanjevica ..................................................................................................... 121 9.4. MESTNA OBČINA NOVA GORICA ....................................................................................................... 128 9.4.1. Demografija mestne občine Nova Gorica .................................................................................................. 128 9.4.2. Delo v občini MONG .................................................................................................................................. 130 9.4.3. Srednješolski vpisi v občini MONG ............................................................................................................ 131 9.4.4. Podjetja v občini MONG ............................................................................................................................ 132 9.4.5. Odgovori iz podjetij iz občine MONG ........................................................................................................ 133 9.5. OBČINA RENČE-VOGRSKO ................................................................................................................. 140 9.5.1. Demografija občine Renče-Vogrsko .......................................................................................................... 140 9.5.2. Delo v občini Renče-Vogrsko ..................................................................................................................... 142 9.5.3. Srednješolski vpisi v občini Renče-Vogrsko ............................................................................................... 143 9.5.4. Podjetja v občini Renče-Vogrsko ............................................................................................................... 144 9.5.5. Odgovori iz podjetij iz občine Renče-Vogrsko ........................................................................................... 145 9.6. OBČINA ŠEMPETER-VRTOJBA ............................................................................................................ 151 9.6.1. Demografija občine Šempeter-Vrtojba ..................................................................................................... 151 9.6.2. Delo v občini Šempeter-Vrtojba ................................................................................................................ 153 9.6.3. Srednješolski vpisi v občini Šempeter-Vrtojba .......................................................................................... 154 9.6.4. Podjetja v občini Šempeter-Vrtojba .......................................................................................................... 155 9.6.5. Odgovori iz podjetij občine Šempeter-Vrtojba .......................................................................................... 156 10. PRILOGE (TABELE S PODATKI) .............................................................................................. 162 10.1. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI .............................................................................................................. 162 Tabela 1: Gospodarske družbe in podjetniki v goriški regiji in v analizi ........................................................................ 162 10.2. DELOVNA AKTIVNOST IN IZOBRAZBA ................................................................................................ 163 Tabela 2: Po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta: Slovenija in ožja Goriška ............................................... 163 8 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Tabela 3: Po starostnih skupinah in občinah prebivališča ............................................................................................ 164 Tabela 4: Delež delovno aktivnega prebivalstva po starostni skupini med vsemi delovno aktivnimi ........................... 164 Tabela 5: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po statusu aktivnosti – leto 2022 ............................................................. 164 Tabela 6: Delovne migracije v občine zunaj prebivališča v letih 2021 in 2022 ............................................................. 165 Tabela 7: Tuja delovna sila po zasedenih delovnih mestih v ožji Goriški ...................................................................... 165 Tabela 8: Število vpisanih v IO glede na občino in institucijo, ki izvaja formalne programe IO .................................... 166 10.3. GOSPODARSKE DRUŽBE IN SAMOSTOJNI PODJETNIKI ...................................................................... 167 Tabela 9: Število gospodarskih družb (po velikosti) v občini ........................................................................................ 167 Tabela 10: Delež gospodarskih družb po velikosti glede na vse na ožjem Goriškem .................................................... 167 Tabela 11: Število samostojnih podjetnikov (po velikosti) v občini .............................................................................. 167 Tabela 12: Delež samostojnih podjetnikov po velikosti glede na vse v OG .................................................................. 168 Tabela 13: Število zaposlenih v GD in S. P. znotraj OG ter število in delež iz anket ...................................................... 168 Tabela 14: Hitro rastoča podjetja (HRP) v občinah ožje Goriške................................................................................... 168 10.4. DEMOGRAFIJA ANKETIRANIH PODJETIJ ............................................................................................. 169 Tabela 15: Število zaposlenih v anketiranih podjetjih v razmerju glede na vse zaposlene znotraj ožje Goriške .......... 169 Tabela 16: Glavne dejavnosti (po SKD 2008) v podjetjih, sodelujočih v raziskavi ......................................................... 169 Tabela 17: Delež zaposlenih v anketiranih podjetjih po starostnih skupinah ............................................................... 170 Tabela 18: Delež zaposlenih v anketiranih podjetjih glede na raven izobrazbe ........................................................... 170 Tabela 19: Vrste izobrazb po skupinah – po abecedi .................................................................................................... 171 Tabela 20: Delež podjetij, ki so zaposlovala v zadnjih dveh letih .................................................................................. 171 Tabela 21: Delež podjetij, v katerih je vsaj enemu zaposlenemu prenehalo delovno razmerje ................................... 172 Tabela 22: Delež podjetij, ki so se v zadnjih dveh letih soočala s problemom iskanja ustrezne delovne sile ............... 172 Tabela 23: Ukrepi za zaposlovanje novih kadrov znotraj anketiranih podjetij ............................................................. 172 Tabela 24: Pomembne kompetence novih kadrov ....................................................................................................... 173 Tabela 25: Pomembnost izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ........................................................................... 173 Tabela 26: Letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih ................................................................................ 173 Tabela 27: Zaposleni na izobraževanjih ........................................................................................................................ 174 Tabela 28: Izobraževanja vezana na kompetenco ........................................................................................................ 174 Tabela 29: Razlogi, da podjetja ne pošljejo svojih zaposlenih na izobraževanja ........................................................... 174 Tabela 30: Dejavniki za napotitev zaposlenih na izobraževanje ................................................................................... 175 Tabela 31: Izobraževanje za dvig ravni izobrazbe ......................................................................................................... 175 Tabela 32: Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence ......................................................................... 175 Tabela 33: Neformalne oblike izobraževanja za pridobivanje dodatnih znanj ............................................................. 176 Tabela 34: Potreba po znanju tujih jezikov ................................................................................................................... 176 Tabela 35: Sofinanciranje izobraževanj zaposlenih ...................................................................................................... 177 Tabela 36: Izbira lokalnih ponudnikov pri izobraževanju zaposlenih ............................................................................ 177 Tabela 37: Razlog za izbiro drugih (ne-lokalnih) ponudnikov ....................................................................................... 177 Tabela 38: Sodelovanje podjetij pri oblikovanju novih programov izobraževanj ......................................................... 177 11. PRILOGE Vprašalnik: Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanju in usposabljanju ...................................................................................................................... 178 12. VIRI ...................................................................................................................................... 190 12.1. LITERATURA IN ELEKTRONSKI VIRI ..................................................................................................... 190 12.2. ZAKONODAJA IN (INTERNI) DOKUMENTI: ......................................................................................... 194 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9 UVOD Globalizacija in umetna inteligenca na različna področja družbe prinašata spremembe, na katere se odzivajo gospodarstvo, izobraževanje in trg dela. Danes se družba sooča s procesi, ki od zaposlenih zahtevajo vseživljenjsko učenje (VŽU), razvijanje splošnih in specifičnih kompetenc, zato, da lahko sledijo zahtevam spreminjajočih se delovnih mest in poklicev. Ta proces vpliva na delodajalce in delojemalce. Na drugi strani se družba sooča z demografsko sliko, ki v širšem evropskem prostoru že nekaj let vpliva na zniževanje števila mladih, ki vstopajo na trg dela (delež delovno aktivnih mladih ožje Goriške je nižji od slovenskega povprečja) ter večanje generacije starejših (ožja Goriška s posebej visokim deležem starejšega prebivalstva), ki, v primeru Slovenije in tudi ožje Goriške, sorazmerno hitro izstopajo iz trga dela. Slednje vpliva tudi na težave v razvoju gospodarstva, sploh tehnološko zahtevnejših delovnih mest. Po drugi strani pa številčnost manj zahtevnih delovnih mest in razvoj področij, ki ta mesta nadalje ustvarjajo, lahko povzročata zaviranje razvoja regije. Obmejno področje ožje Goriške je vse od postavitve prvih industrij doživelo močne gospodarske transformacije, ki so vplivale in do neke mere še vedno vplivajo, na razvoj območja ožje Goriške na več nivojih. Zavedanje, da je potrebno za rast perspektivnih podjetij ustvarjati visoko kakovostno bivalno okolje, je prisotno. Hkrati pa je potrebno zagotavljati spodbudna okolja, ki so privlačna za mlade ter domačo in tujo visokokvalificirano delovno silo. Enega ključnih pomenov ima zagotavljanje delovne sile, ki je aktivna v okolju, s posebnim poudarkom na nižje kvalificirani delovni sili oz. sili, ki zaseda nižje kvalificirana delovna mesta. Nuditi jim je potrebno možnosti različnih izobraževanj in usposabljanj, ki bodo spodbudno vplivala na njihovo aktivnost na trgu dela, jih spodbudila k pridobivanju znanj in veščin za trg dela prihodnosti (pripravljenost na preoblikovanje delovnih mest in delovnih nalog). Različne raziskave namreč nakazujejo, da v kolikor v okolju prevladuje nižje kvalificirana delovna sila, ki ni dovolj aktivna, oz. zaseda nižje kvalificirana delovna mesta, lahko pomembno zaustavlja celovit razvoj lokalnega območja. Prav zato se Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih, ki jo je pripravila Ljudska univerza Nova Gorica po naročilu občin ustanoviteljic, osredotoča tudi na iskanje možnosti, kako omenjeno skupino delovne sile opolnomočiti z razvijanjem novih kompetenc, z dokvalifikacijami in prekvalifikacijami. Predvsem pa ugotovitve nakazujejo, da je potrebno vlagati v ozaveščanje delodajalcev o smiselnosti vlaganja v nižje kvalificiran kader ter slednjega na primeren način motivirati in vključevati v programe, ki odgovarjajo njegovim specifikam. Goriška je namreč regija, za katero se pričakuje, da bo v letu 2024 med regijami z največjim deležem poklicev v primanjkljaju (deficitarnih poklicev). Pri tem se pozornost namenja spodbujanju izobraževanja, prekvalifikacij in usposabljanj za področja, ki so na območju Goriške v primanjkljaju. Analiza se osredotoča na različne »bazene« potencialne delovne sile (starejši, mladi, tuja delovna sila, brezposelni in neaktivni) in njihove specifike. Organizacije, ki so pomembne za razvoj potencialne delovne sile, loči na: • podporno okolje za ustvarjanje, zadrževanje in privabljanje visoko kvalificirane delovne sile (usklajeno delovanje institucij znanja, raziskav in razvoja ter podpornega okolja - ŠC Nova Gorica, Univerza, PTP, MIC, Xcenter idr.) ter • podporno okolje za usposabljanje, prekvalifikacijo in izpopolnjevanje večinoma nižje kvalificirane delovne sile, tuje delovne sile ter tudi delovno aktivnih starejših (okolje organizacij za izobraževanje odraslih, kot so Ljudska univerza Nova Gorica, Šolski center MIC, Zavod za zaposlovanje v sodelovanju z različnimi zunanjimi izvajalci idr.). Poleg tega se analiza osredotoča tudi na delodajalce v gospodarstvu ter skuša najti možnosti za nadgradnjo sodelovanja in povezav pri motiviranju (delodajalcev in delovne sile) za vključitev v skupno razvijanje v lokalnem okolju prepoznanih potrebnih programov izobraževanj (formalnih in neformalnih) ter usposabljanj. 10 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Namen analize je skozi: • pregled trendov globalnega trga dela in delovne sile, • pregled relevantnih demografskih podatkov, • pregled stanja trga dela in gospodarstva ožje Goriške, • ugotavljanje neskladij na trgu dela, potreb delovno aktivnega in neaktivnega prebivalstva ter delodajalcev v gospodarstvu, • obstoječo izobraževalno ponudbo (izvajalci in programi) v izobraževanju odraslih ožje Goriške, • pregled trendov vključevanja v izobraževalne programe (tako redne kot izredne oblike) mladih in odraslih ožje Goriške, • pregled ponudbe podpornih organizacij na področju razvoja kadrov in njihovemu usposabljanju v gospodarstvu, • vlaganja podjetij v izobraževanja svojih zaposlenih ter potreb po določenih splošnih in poklicnih kompetencah, ki jih imajo podjetja, ugotoviti • morebitne priložnosti in možnosti, ki bi lahko vplivale na ustrezno ponudbo izobraževanj in usposabljanj za podjetja in njihove zaposlene (s sodelovanjem lokalne skupnosti, podjetij in izobraževalnih organizacij), • podati priporočila, ki bi lahko lokalni skupnosti pomagala pri spodbujanju razvoja okolja, ki je/bo vplivalo na razvoj nižje in visoko kvalificiranih kadrov, • podati priporočila za podjetja, da bi lahko s pomočjo le teh lažje pridobivala ustrezen kader oz. bi lahko svoje zaposlene usposabljala za potrebe hitro spreminjajočih se delovnih mest. Analiza potreb gospodarstva po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih lahko pripomore k poglobljenemu seznanjanju lokalnih skupnosti, gospodarstva in izobraževalcev s podatki socio-ekonomskih dejavnikov, ki specifično vplivajo na splošno in poklicno specifično kompetentnost kadrov na trgu dela. Prav tako lahko pripomore k razvijanju ustreznih ukrepov in strategij za opolnomočenje okolja s kadri, ki bodo pomembno pripomogli k razvoju regije, skladno s hitro spreminjajočimi se potrebami (bodočega) trga dela. Ugotovitve in priporočila analize lahko predstavljajo podlago za načrtovanje in izvedbo različnih ukrepov lokalnih skupnosti, izobraževalnih organizacij, pa tudi delodajalcev, za zagotavljanje potrebnega kadra v gospodarstvu obravnavanega področja ter za skupen razvoj in zagotavljanje ustrezne ponudbe za do-izobraževanje in usposabljanje kadrov. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 11 1. METODOLOGIJA Analizo je pripravila strokovna ekipa Ljudske univerza Nova Gorica. Potekala je od konca julija 2023 do decembra 2023. K sodelovanju pri pripravi raziskave se je povabilo različne organizacije tako s področja izobraževanja odraslih kot tudi podporne organizacije za razvoj kadrov in gospodarstva ožje Goriške, različne kadrovske agencije, študentske servise, zaposlitvene portale, lokalne univerze in fakultete ter nacionalne agencije za mednarodne projekte Erasmus+. Pri izdelavi raziskave se je upoštevalo podatke in gradiva tistih organizacij in agencij, ki so se na naš poziv k sodelovanju v raziskavi odzvale. Zaradi specifičnosti predmeta raziskave in zaradi možnih nesporazumov je nujno izpostaviti tudi zapis območij, ki jih raziskava zajema. In sicer, glede na sprejete standarde in v skladu z zapisom Ajpesa in Statističnega urada Republike Slovenije, se statistično regijo goriško povsod zapisuje z malo, medtem ko se »politično tvorbo« šestih občin Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica, Mestne občine Nova Gorica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba, ki sestavljajo t. i. ožjo Goriško, zapisuje z veliko začetnico, ker gre za lastno ime. Torej, ožja Goriška z veliko, goriška regija pa z malo začetnico. Za večjo preglednost besedila in jasnost rezultatov raziskave, se ožjo Goriško v poročilu pogosto zapisuje s kratico OG. Imena občin ostajajo v polni verziji imena, edino v generiranih tabelah in grafikonih so imena občin skrajšana za lažje postavljanje tabel in grafikonov. Tako občine z daljšimi imeni postanejo: Miren-Kostanjevica = MIR-KOS, Mestna občina Nova Gorica = MONG, Renče-Vogrsko = REN-VOG in Šempeter-Vrtojba = ŠEM-VRT. V sklopu raziskave se je podatke zbiralo na različne načine: 1.1. ANALIZA DOKUMENTACIJE Pri zbiranju in analizi podatkov se je izhajalo iz primarnih in sekundarnih virov. Analizirala se je obstoječa dokumentacija /mednarodne, nacionalne in lokalne raziskave, poročila/ in podatki, ki so se pridobili z analizo številčnih elektronskih virov (spletnih strani relevantnih institucij, spletno objavljenih poročil, člankov, raziskav, analiz idr.). Za podatke se je zaprosilo Zavod RS za zaposlovanje (posebej zaprošeno na OS Nova Gorica ter Centralne službe); Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (iz baze CEUVIZ: Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanja), Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije; Statistični urad RS, Upravno enoto Nova Gorica ter AJPES (baza FI=Po). Opravljeni so bili razgovori s predstavnikom zaposlitvenega portala Mojedelo.com ter pridobljena statistika objavljenih delovnih mest za namen analize; pogovor s strokovno ekipo e-Študentski servis, ki je posebej za namen priprave analize izdelala poročilo o študentskem delu; pogovor s predstavnico agencije Manpower ter direktorico portala Optius.com. Daljši razgovori so bili opravljeni z direktorico ZRSZ OS Nova Gorica ga. mag. Tanjo Cink ter z v. d. direktorice Severno Primorske Gospodarske zbornice, Nova Gorica ga. Jano Kragelj Ličen. S strani MVI smo pridobili izpise o vpisih dijakov, s stalnim bivališčem v ožji Goriški, na srednješolske in višješolske redne programe v Sloveniji; izpis iz baze CEUVIZ o vpisih odraslih v izredne srednješolske in visokošolske programe v Sloveniji. S strani MVŠZI se je pridobilo izpis vpisov študentov s stalnim bivališčem v ožji Goriški na različne fakultete v Sloveniji. S strani Fakultete za uporabne družbene študije in Univerze v Novi Gorici smo pridobili informacije in poročila o vpisih izrednih študentov v njihove programe ter tudi o razvoju novih programov, vključevanju v lokalno okolje ter povezovanju s trgom dela. Uporabila so se strokovna poročila Andragoškega centra Slovenije (ACS), LAS - Lokalna akcijska skupina, RRP Severne Primorske, Svetovnega gospodarskega foruma, Projekta VŽU Preboj 2021-2023, Ajpesa, različne regijske razvojne strategije in dokumenti, različna poročila. Pri iskanju podatkov o zaposlovanju prebivalcev iz ožje Goriške v ožjem čezmejnem prostoru so se navezali stiki s FURS, ZZZS, SURS, patronat INAS. 12 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Poiskalo in pregledalo se je gradiva spletnih strani in dostopnih poročil številnih izobraževalnih organizacij ožje Goriške, podpornih organizacij za razvoj kadrov ter gospodarstva (združenj …). Natančnejše informacije o pregledanem in obdelanem gradivu so v Virih, objavljenih ob koncu dokumenta. 1.2. SPLETNI VPRAŠALNIK ZA PODJETJA Izdelan je bil spletni “vprašalnik”, z določenim segmentom povzetim po raziskavi LU Ajdovščina iz leta 20161. STRUKTURA VPRAŠALNIKA Vprašalnik je razdeljen na različne sklope. 1) Prvi sklop se nanaša na demografijo in dejavnost podjetij: a. podatki o številu zaposlenih; b. število zaposlenih v podjetju glede na starost; c. število zaposlenih glede na raven izobrazbe oz. glede na pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK); d. število zaposlenih glede na vrsto izobrazbe. 2) Drugi sklop preučuje zaposlovanje v podjetjih v zadnjih dveh letih. Delodajalce smo povprašali o: a. zaposlovanju v zadnjih 24 mesecih; b. prenehanju delovnih razmerij v zadnjih 24 mesecih; c. problemu iskanja ustrezne delovne sile in na katerih področjih. 3) Tretji sklop se nanaša na kadrovanja novih zaposlenih. Podjetja so odgovarjala o: a. zaposljivosti kadrov v naslednjih 3 do 4 letih; b. zaposljivosti kadrov v naslednjih 5 do 10 letih. c. katere kompetence pričakujejo pri izbiri kandidatov; d. katera znanja pričakujejo pri izbiri kandidatov; e. katere ukrepe izvajajo pri pridobivanju novih kadrov. 4) Četrti sklop se ukvarja s tematiko izobraževanj in usposabljanj zaposlenih: a. kako pomembno ocenjujejo izobraževanje in usposabljanje zaposlenih; b. ali imajo letni načrt izobraževanja in usposabljanja; c. ali so svoje zaposlene napotili na kakšno izobraževanje; d. na katere kompetence so se izobraževanja nanašala; e. če jih niso poslali, zakaj jih niso; f. dejavniki za napotitev zaposlenih na izobraževanja; g. potreba po izobraževanju za dvig ravni izobrazbe. 5) Zadnji sklop se je nanašal na dodatna usposabljanja pri lokalnih ponudnikih: a. katere vrste kompetenc; b. katera dodatna znanja; c. ali podpirajo sofinanciranje izobraževanj zaposlenih; d. ali izbirajo lokalne ponudnike za dodatna usposabljanja; e. če ne, zakaj ne; f. ali so pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki pri novih programih. 1 Jamšek Furlan, A., Mermolja, E. (2016). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 13 1.2.1. Potek raziskave na podlagi spletnega vprašalnika: Raziskava je potekala od konca julija 2023. Vprašalnik je bil posredovan podjetjem z ožje Goriške v začetku septembra 2023. Analiza vseh pridobljenih odgovorov je potekala v prvi polovici novembra 2023. Vprašalnik se je najprej postavilo v odprtokodni aplikaciji 1KA2 za spletno anketiranje, Centra za družboslovno informatiko, Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, in se ga nato preko generirane spletne povezave poslalo podjetjem po e-pošti. Naslove se je predhodno pridobilo iz Ajpesove spletne baze podatkov. Kmalu po prvih odzivih delodajalcev se je v vprašalniku sprostilo nekaj obveznih odgovorov, da bi se podjetjem olajšalo izpolnjevanje. Še enkrat se ga je na iste naslove poslalo v začetku oktobra. V naslednjem koraku se je v navezovanje stikov s podjetji vključila Severno Primorska Gospodarska zbornica Slovenije, vprašalnik pa je bil še dodatno prilagojen, da bi se čim več delodajalcev odzvalo. Gospodarska zbornica je nato osveženi vprašalnik posredovala podjetnikom še preko svojih kanalov. 1.3. TELEFONSKI POGOVORI V začetku oktobra se je delodajalce preko telefona spodbujalo k izpolnjevanju vprašalnika. Nekateri so izrazili željo, da to storijo kar v telefonskem pogovoru; takih je bilo približno 2,0 % vseh podjetij. Telefonski pogovori so ponudili dragocen vpogled v to, kaj se še v podjetjih dogaja. Veliko informacij, ki so jih z nami delile sogovornice in sogovorniki (ti so se raztezali od direktorjev družb, do vodij kadrovskih pisarn, tajništva in računovodij), je bilo glede na že prispele odgovore na spletni vprašalnik, pričakovanih, a so pogovori ponudili globlje informacije, ki jih vprašalnik ni mogel zajeti. Ko je v telefonskih pogovorih prišlo do »saturacije«, ponavljanja odgovorov in mnenj iz podjetij različnih dejavnosti in različnih občin, se je telefonske odgovore prenehalo izvajati. 1.4. OBLIKOVANJE VZORCA V raziskavi smo upoštevali podjetja, ki so bila navedena v bazi Ajpesa (uporaba portala Fi=Po)3, glede na registrske in finančne podatke za leto 2022 (vseh tistih podjetij, ki so na Ajpes oddala svoja poročila za leto 2022). Po tej razvrstitvi je bilo na območju ožje Goriške registriranih 3.271 podjetij. Od tega 1.894 gospodarskih družb in 1.377 samostojnih podjetnikov. Med slednje niso všteti »normiranci« oziroma samostojni podjetniki z normiranimi stroški in normirano obdavčitvijo, saj ne oddajajo letnih poročil. Glede na Ajpesove razpoložljive registrske in finančne podatke v aplikaciji Fi=Po, se je nabralo podjetja glede na kategorije: status (aktivne), občina (Brda/Kanal/Miren-Kostanjevica/Nova Gorica/Renče-Vogrsko/Šempeter-Vrtojba), leto oddanega poročila, vrsta podjetja (gospodarska družba/samostojni podjetnik), velikost (mikro/majhna/srednja/velika). Sklicujemo se na te podatke, kjer je to drugače, to posebej izpostavimo. Podatke o podjetjih v celotni goriški statistični regiji za leto 2022 pa se je uporabilo iz Ajpesove publikacije (spletno objavljen PDF) z naslovom »INFORMACIJA o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v goriški regiji v letu 2022«.4 V večini primerov se navajajo podatki iz Ajpesove spletne aplikacije Fi-Po, o občinah in regiji pa s spletne aplikacije Statističnega urada Republike Slovenije.5 Kjer se v poročilu navajajo podatki iz omenjene Ajpesove publikacije (in ne iz Ajpesove spletne aplikacije), je to ustrezno označeno. 2 Vir: 1KA. (2023). 3 Vir: AJPES. (2023a). 4 Vir: AJPES. (2023b). 5 Vir: SURS. (2023). 14 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 1.5. ZAJETI VZOREC: DELEŽ PODJETIJ PONUJA PRIMEREN VZOREC ZA ANALIZO Vprašalnik je bil poslan na 3.271 elektronskih naslovov gospodarskih družb in podjetij. Prejeli smo 586 odgovorov oziroma od (povprečno) 17,9 % vseh podjetij ožje Goriške, pri čemer so bila na občinski ravni najbolj odzivna podjetja iz občine Miren Kostanjevica, saj se je odzvala skoraj četrtina vseh podjetij v občini. Sledijo podjetja iz občine Kanal (21,1 %) in občine Brda (19,0 %). Iz ostalih občin se je na občinski ravni oglasilo okoli 17-odstotkov vseh podjetij. (Tabela spodaj) OBČINA PODJETJA PREJETI OBČINSKI % MED ŠTEVILO PODJETIJ V % ANKETIRANIH ODGOVORI IZ VSEMI PREJETIMI OBČINI (po Ajpesu)6 PODJETIJ PO OBČINE ODGOVORI IZ OG POSAMEZNIH OBČINAH BRDA 40 6,8 % 211 19,0 % KANAL 32 5,5 % 152 21,1 % MIR-KOS 53 9,0 % 226 23,5 % MONG 336 57,3 % 1.963 17,1 % REN-VOG 42 7,2 % 237 17,7 % ŠEM-VRT 83 14,2 % 482 17,2 % OŽJA GORIŠKA 586 100,0 % 3.271 17,9 % Pričakovano so največji delež med vsemi prejetimi odgovori predstavljala podjetja iz občine Nova Gorica, in sicer 57,3-odstotni delež vseh odgovorov (336 od 586 prejetih odgovorov). Sledila so podjetja iz občine Šempeter-Vrtojba, ki predstavljajo 14,2 % vseh odgovorov izmed 586 anketiranih podjetij. Najmanjši delež je predstavljala občina Kanal s 5,5 % vseh prejetih odgovorov. (Tabela spodaj) OBČINA PODJETJA % MED VSEMI PREJETIMI % PODJETIJ ZNOTRAJ OG ODGOVORI IZ OG (po Ajpesu)7 BRDA 6,8 % 6,5 % KANAL 5,5 % 4,6 % MIR-KOS 9,0 % 6,9 % MONG 57,3 % 60,0 % REN-VOG 7,2 % 7,2 % ŠEM-VRT 14,2 % 14,7 % OŽJA GORIŠKA 100,0 % 100,0 % Glede na siceršnje obstoječe razmerje števila podjetij med občinami ožje Goriške ponuja raziskava vzorec, primerljiv s terenom. (Tabela zgoraj) Na primer, vzorčni delež občine Brda znaša 6,8 % vseh prejetih odgovorov, podjetja v Brdih pa tudi sicer predstavljajo 6,5 % vseh podjetij ožje Goriške. Tudi pri občinah Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in MONG pride do precej ujemajoče razporeditve glede na siceršnji delež podjetij znotraj ožje Goriške. Manjše ujemanje je le pri občinah Kanal in Miren-Kostanjevica. Kljub odstopanjem je moč sklepati, da je v raziskavi zajet primeren vzorec podjetij. Tudi sicer se je pri vseh odgovorih vprašalnika, ne glede na to, ali so podjetja odgovorila na vsa vprašanja ali ne, pokazal podoben delež. 1.6. RAZISKAVA POKRIJE SKORAJ POL ZAPOSLENIH NA OŽJEM GORIŠKEM Predvsem je bolj kot vzorec zajetih podjetij pomemben vzorec zajetih zaposlenih oziroma kadrov, saj po številu vseh podjetij v OG prednjačijo mikro podjetja, z majhnim številom zaposlenih, pogosto tudi z nobenim ali s samo enim ali dvema zaposlenima. Le število in delež podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, ni dovolj za analizo potreb po kadrih in izobraževanju, saj se potreba po kadrih in izobraževanju veliko bolj kaže pri večjih zaposlovalcih in je zato podatek, koliko oseb podjetja, ki so se odzvala, dejansko zaposlujejo, bolj poveden podatek za zajetje vzorca potreb po kadrih in izobraževanju. 6 Vir: AJPES. (2023b). 7 Vir: AJPES. (2023a). Preračuni LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 15 Tako, na primer, je za celotno goriško regijo v Ajpesovi publikaciji naštetih 25.669 zaposlenih za leto 20228. V spodnji tabeli so navedeni vsi zaposleni po obravnavanih občinah in sicer glede na gospodarsko družbo in samostojne podjetnike. V občini Brda je bilo, na primer, leta 2022 zaposlenih 340 ljudi v družbah in podjetjih, ki so oddala letno poročilo. V raziskavi o ožji Goriški pa podjetja iz Brd, ki so odgovorila na vprašalnik, zaposlujejo 187 ljudi. Raziskava je tako zajela vzorec 55 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih občine Brda. Največji vzorec (66,6 %) raziskava zajame v občini Šempeter-Vrtojba, kjer anketirana podjetja zaposlujejo 2.384 zaposlenih od 3.582 vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih v občini. Najmanjši vzorec pa v občini Kanal (19,0 %). V podjetjih, ki so odgovarjala na naša vprašanja, se je sicer število zaposlenih raztezalo od 0 zaposlenih oseb (le 3 take primere smo imeli), z 1 zaposlenim (10 podjetij) in vse do podjetja s skoraj 2.000 zaposlenimi. OBČINA ŠTEVILO ŠTEVILO SKUPNO ŠTEVILO % ZAPOSLENIH PRI PODJETJA ZAPOSLENIH V ZAPOSLENI ŠTEVILO ZAPOSLENIH V ANKETIRANIH PODJETJIH GOSPODARSKIH H PRI S. P. ZAPOSLENIH ANKETIRANIH GLEDE NA ŠTEVILO DRUŽBAH (po V GD IN S. P. PODJETJIH ZAPOSLENIH V OBČINI (po Ajpesu)9 Ajpesu)10 BRDA 266 74 340 187 55,0 % KANAL 611 96 707 134 19,0 % MIR-KOS 672 72 744 182 24,5 % MONG 7.326 627 7.953 3.812 47,9 % REN-VOG 1.398 95 1.493 479,25 32,1 % ŠEM-VRT 3.449 133 3.582 2.384 66,6 % OŽJA GORIŠKA 13.722 1.097 14.819 7.178,25 48,4 % 1.7. GLAVNE DEJAVNOSTI: GORIŠKA REGIJA versus RAZISKAVA Raziskava je preverjala tudi glavno dejavnost gospodarskih družb in podjetij glede na Standardno klasifikacijo podjetij (SKD 2008).11 Za primerjavo vzorca med prejetimi odgovori z vsemi podjetji na ožjem Goriškem ni na voljo posameznih podatkov po dejavnostih po občinah. Primerjava v poročilu zato temelji na Ajpesovih podatkih o dejavnostih v gospodarskih družbah in med samostojnimi podjetniki v goriški regiji.12 1.7.1. Glavne dejavnosti podjetij v goriški regiji V goriški regiji med gospodarskimi družbami v kar četrtinskem deležu prevladujejo podjetja v dejavnosti trgovine; vzdrževanje in popravila motornih vozil (25,2 %), teh je med samostojnimi podjetniki »le« 13,8 %, saj pri samostojnih podjetnikih, tudi v četrtinskem deležu, prevladujejo podjetja s področja gradbeništva (24,4 %). Glede na skupno povprečje (med gospodarskimi družbami in samostojnimi podjetnik) gre največji delež zopet dejavnosti trgovine; vzdrževanje in popravila motornih vozil (19,6 %), nato gradbeništvu (17,1 %), predelovalnim dejavnostim (14, 3%) in strokovnim, znanstvenim in tehničnim dejavnostim (12,1 %), gostinstvu (8,2 %) ter prometu in skladiščenju (6,5 %). Ostale dejavnosti se v povprečju vrtijo od 0,1 % do največ 3,1 %. 1.7.2. Glavne dejavnosti podjetij v raziskavi V raziskavi so podjetja v največjem deležu (17,4 %) odgovarjala z »Druge dejavnosti«, kar je veliko več v primerjavi s siceršnjim deležem glede na Ajpes (1,3 % za GD in 11,1 % za SP), a gre visoko število pripisati tudi (pre)hitrim odgovorom, saj je bilo opaziti tudi zmotne odgovore glede na druge opise podjetij, predvsem pri dejavnosti »trgovine; vzdrževanje in popravila motornih vozil«, kjer prihaja morda do mišljenja, da je dejavnost namenjena izključno trgovini motornih vozil in zato podjetja, ki se ukvarjajo z drugimi trgovinami, niso izbrala te možnosti. In obratno. 8 Vir: AJPES (2023b); str. 32. 9 Vir: AJPES (2023b); str. 32. 10 Vir: AJPES (2023b); str. 43. 11 Vir: Braunsberger, F., Hlavaty, M., Schlamberger, N., & Stevanovič, S. (2010). 12 Glej Priloga, str. 163, Tabela 1 in v AJPES (2023b); str. 33 in 44. 16 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Če pustimo »druge dejavnosti« ob strani, potem je zaporedje glavnih dejavnosti med analiziranimi podjetji primerljivo s stanjem v goriški regiji, saj je največje število odgovorov šlo dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (11, 7 %), nato gradbeništvu (10,9 %), enak delež predelovalni dejavnosti ter strokovnim, znanstvenim in tehničnim dejavnostim (8,7 %), gostinstvu (6,5 %), informacijskim in komunikacijskim dejavnostim (7,4 %) in prometu in skladiščenju (3,9 %). V analizi je bilo beležiti tudi visok odstotek družb in podjetij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in lovom, gozdarstvom in ribištvom (3,9 %), kar gre pripisati odgovorom iz občin, kjer imajo višji delež samozaposlenih na področju te dejavnosti. 1.8. VRSTA IZOBRAZBE ZAPOSLENIH V ANKETIRANIH PODJETJIH Pri vprašanju glede vrste izobrazbe zaposlenih v podjetju, se je malenkost zataknilo, saj so nekateri, ki so odgovarjali, namesto vrste izobrazbe (na primer, ekonomska, zdravstvena, računalniška, itd.) navajali stopnjo izobrazbe (na primer, srednja poklicna šola, gimnazija, univerzitetni inženir, ipd.). Iz takih odgovorov zato ni bilo mogoče potegniti natančnih zaključkov, katero vrsto izobrazbe imajo ti zaposleni. Da bi se vendarle dobilo podatke iz odgovorov, se je v skupnih rezultatih upoštevalo večino odgovorov in se jih razdelilo na različne skupine.13 1.8.1. Delež zaposlenih glede na vrsto izobrazbe Glede na odgovore, je v podjetjih, ki so bila vključena v raziskavo, največ zaposlenih s strojno izobrazbo (skoraj tretjina vseh), sledi ekonomska izobrazba (skoraj 22 %). Na tretjem mestu je bila končana ali nedokončana OŠ, in sicer v skoraj 18 %, kar gre pripisati velikim podjetjem, ki v večjem številu zaposlujejo tudi nekvalificiran kader. Nato je, precej nižje, sledila trgovska/poslovodna/komercialna izobrazba (6,6 %), računalniška (3,6 %), elektro (3,3 %) in zdravstvena (3,1 %). Ostale so predstavljale manj kot 3 % zaposlenih. Kljub temu, da je bilo med podjetji v raziskavi tudi vsaj 6,5 % podjetij z gastronomsko-gostinsko-turističnega področja, je bilo v njih zaposlenih s tako vrsto izobrazbo le za vzorec – 2,2 %, kar tudi potrjuje, da se v gostinstvu zaradi splošne krize s kadri zaposluje veliko ljudi brez poklicne izobrazbe. Najmanj zaposlenih v analiziranih odgovorih pa je imelo izobrazbo s področja kmetijstva (0,4 %) in avtoservisa (0,2 %). A ta majhen % kot tudi majhen % gradbene izobrazbe (1,4 %) gre pojasniti s tem, da se nam je odzvalo 13 Seznam tako nabranih skupin je mogoče videti v Prilogi, na strani 172, Tabela 19. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 17 zelo malo podjetij s področja kmetijstva, vzdrževanja vozil in gradbenih podjetij (kljub večkratnim pozivom). Razlog naj bi bil, kot so večinoma pojasnili, v zunanji, terenski naravi dela, zaradi česar nimajo možnosti dlje reševati vprašalnika na računalniku. 1.9. DELEŽ ZAPOSLENIH PO STAROSTNIH SKUPINAH 3,7% 19,3% 14,0% 13,9% 22,9% 26,2% 15-24 let 25-29 let 30-39 let 40-49 let 50-54 let starejši od 55 let Starost zaposlenih v podjetjih, ki so sodelovala v raziskavi, je primerljiva z deležem starostne strukture delovno aktivnega prebivalstva ožje Goriške. Prevladuje delež zaposlenih v starostni skupini 40-49 let, tej sledijo zaposleni v starostni skupini 30-39 let. Najmanjši delež zaposlenih predstavljajo zaposleni v starostni skupini 15-24 let. 1.10. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI PRIČUJOČE ANALIZE Prednost te analize se kaže v tem, da je močno podprta s podatki, pridobljenimi s strani polovice vseh zaposlenih v gospodarstvu na območju ožje Goriške, s čimer ponuja vpogled v stanje kadrovanja ter razvijanja kadrov. V času hudega pomanjkanja kadrov in negotove gospodarske prihodnosti na vseh ravneh - mednarodni, državni, regionalni in lokalni, taka analiza prinaša nujen in informativen prerez stanja na terenu, pridobljenega preko analize številnih podatkov, raziskav in dokumentov ter mnenj gospodarstvenic in gospodarstvenikov z dolgoletnimi izkušnjami. Analiza zajema velik vzorec podjetij in še večji vzorec obstoječih kadrov, s čimer ponuja bogat vir informacij za vse deležnike. Analiza izpostavi pomembnost sodelovanja in vzajemne pomoči pri naslavljanju problema – delodajalcev, delojemalcev, izobraževalcev ter lokalne skupnosti. Ponuja podrobna priporočila, pripravljena prav na primeru ožje Goriške, za ožjo Goriško in njenih šest občin. Njena pomanjkljivost se je najbolj pokazala pri vprašalniku, ki se je nekaterim podjetjem zdel zamuden, prepodroben, zaradi česar je del informacij izpadel. Zagotovo je analiza dobra popotnica za naprej - za pripravo še kakšne raziskave, a bolj kvalitativne: še več osebnih pogovorov z izkušenimi podjetniki lahko ponudi dodatno dimenzijo v skupnem iskanju vzrokov, posledic in rešitev stanja na območju ožje Goriške. 18 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 2. DEMOGRAFIJA, KI VPLIVA NA RAZVOJ GOSPODARSTVA 2.1. NEKAJ OSNOVNIH DEMOGRAFSKIH PODATKOV O GORIŠKI IN OŽJI GORIŠKI Demografski podatki Slovenija, Goriška, ožja Goriška14 KAZALNIK SURS, POVRŠINA V PRIMERJAVA S ŠTEVILO PRIMERJAVA S GOSTOTA 2023 km2 SLOVENIJO PREBIVALCEV SLOVENIJO NASELJENOSTI SLOVENIJA 20.271 / 2.116.972 / 104,5 GORIŠKA 2.325 11,5 % 118.436 5,6 % 51 BRDA 72 97. 5.590 96. 77,7 KANAL 147 41. 5.213 101. 35,6 MIR-KOS 63 109. 5.100 103. 81,3 MONG 280 10. 32.034 9. 114,6 REN-VOG 30 181. 4.384 117. 148,7 ŠEM-VRT 15 205. 6.175 87. 412 OŽJA GORIŠKA 507 / 58.496 / 145,0 • Goriška vključuje 13 občin, ožja Goriška pa 6 občin. • Z njenih 2.325 km2 površine, je Goriška tretja največja regija v državi in obsega približno 11,5 % Slovenije. Ožja Goriška pa s 507 km2 predstavlja 22 % celotne Goriške. • Po številu prebivalcev (118.436) je Goriška regija med vsemi dvanajstimi regijami na 7. mestu (za Obalno-Kraško - 119.056 in pred Pomursko - 114.104), kar predstavlja le okrog 5,6 % vsega prebivalstva v Sloveniji. Ožja Goriška pa z 58.496 prebivalcev predstavlja polovico vsega prebivalstva na Goriškem. • Na kvadratnem kilometru Goriške površine prebiva v povprečju le 51 prebivalcev oziroma kar pol manj od slovenskega povprečja. Ožja Goriška pa je v primerjavi s celotno Goriško v povprečju trikrat bolj gosto poseljena (145 prebivalcev na km2). • Goriška predstavlja primer tipične poselitve Slovenije (razpršenost in redkost poselitve). Med 13. občinami izstopata : o občina Šempeter-Vrtojba (412/km2) kot primer zgoščenega prebivalstva v večjem urbanem središču, ki vpliva tudi na višjo gostoto poseljenosti na ožjem Goriškem. o in občina Kanal (35,6/km2) kot primer reliefno razgibanega območja s slabšimi naravnogeografskimi razmerami in prometno težje dostopnega območja. • Mestna občina Nova Gorica ima največ prebivalstva (32.034) v regiji, ki hkrati predstavlja več kot četrtino vsega prebivalstva na Goriškem; sledi ji Ajdovščina s 16,7 %. Na ožjem Goriškem predstavlja MONG skoraj 55 % vsega prebivalstva. • Občini Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko sta po površini na repu Slovenije med vsemi 212-imi občinami (205. in 181. mesto). Imata pa ti dve občini precej višjo gostoto naseljenosti (412/km2 in 148,7/km2). • Občina Kanal ima najmanjšo gostoto naseljenosti med občinami bivše skupne občine Nova Gorica. 14 Vir: SURS. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 19 2.2. GORIŠKA REGIJA DRUGA NAJSTAREJŠA V SLOVENIJI, OŽJA GORIŠKA ŠE STAREJŠA Starost prebivalstva Slovenija, Goriška, ožja Goriška15 PREBIVALCI ŠTEVILO POVPREČNA DELEŽ DELEŽ INDEKS INDEKS INDEKS PREBIVALCEV STAROST MLAJŠIH STAREJŠIH STARANJA STARANJA STARANJA OD 15 let OD 65 let M Ž SLOVENIJA 2.116.972 44 15,0 % 21,4 % 142,9 121 166,1 GORIŠKA 118.436 45,5 14,8 % 24,1 % 162,5 138,7 188,1 BRDA 5.590 46,1 14,7 % 24,7 % 168,4 151,7 186 KANAL 5.213 46,7 13,6 % 24,8 % 181,6 149,1 217,5 MIR-KOS 5.100 45,3 15,0 % 23,4 % 156 139,6 174,8 MONG 32.034 45,9 14,1 % 24,7 % 175,6 146,3 206,7 REN-VOG 4384 46,4 14,2 % 25,3 % 177,4 165,5 188,8 ŠEM-VRT 6.175 46,6 14,3 % 26,0 % 182 151,4 215,8 OŽJA 58.496 46,2 14,3 % 24,8 % 173,5 150,6 198,3 GORIŠKA • Povprečna starost prebivalcev na Goriškem je 1,5 leta nad državnim povprečjem (45,5 let). Na ožjem Goriškem pa je prebivalstvo še starejše: v povprečju 46,2 let. • V povprečju je na Goriškem starost žensk za 3 leta višja od starosti moških. • Goriška je na drugem mestu med slovenskimi regijami po deležu prebivalcev starih nad 65 let. Ožja Goriška v povprečju po deležu ne zaostaja, oziroma ima celo nižji delež mlajših od 15 let (le 14,3 %). • Vse obravnavane občine na ožjem Goriškem so po povprečni starosti prebivalcev starejše od državnega povprečja, najstarejša je Kanal. • Najmlajša je občina Miren-Kostanjevica, saj je pod goriškim povprečjem glede starosti prebivalstva in primerljiva po slovenskem deležu mlajših prebivalcev. • Občina Kanal ima med občinami na ožjem Goriškem najnižji delež mlajših prebivalcev (13,6 %) in drugi najvišji indeks staranja (181,6). • Indeks staranja je v letu 2023 v Goriški regiji dosegal eno najvišjih vrednosti (162,5 starejših oseb nad 65 let, na vsakih 100 oseb, mlajših od 15 let ). Povprečni indeks je na ožjem Goriškem še višji: 173,5. (v primerjavi z državo: 30 več starejših na 1000) • Najvišji indeks staranja v obravnavanih občinah imata občini Kanal in Šempeter-Vrtojba, najnižjega pa občina Miren-Kostanjevica. • Občina Kanal ima izrazito razliko v indeksu staranju med spoloma (najvišjo), občina Renče-Vogrsko pa najnižjo razliko. 15 Vir: SURS. 20 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 2.3. NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA GLOBOKO POD SLOVENSKIM POVPREČJEM Naravni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška, v letih 2019-202216 NARAVNI PRIRAST NA 1000 PREBIVALCEV 2019 2020 2021 2022 POVPREČJE 2019-2022 SLOVENIJA -0,6 -2,5 -2 -2,3 -1,9 GORIŠKA -2,4 -2,6 -2,8 -4,1 -3,0 BRDA -3,4 -5,9 -4,4 -7,1 -5,2 KANAL -3,2 -1,5 -5 -6,3 -4,0 MIR-KOS 2 2,4 3 0 1,9 MONG -2,9 -3,8 -2,9 -4,5 -3,5 REN-VOG -5,7 -4,8 -3,9 -12,1 -6,6 ŠEM-VRT -1,4 -1,4 -1,3 -1,3 -1,4 OŽJA GORIŠKA -2,4 -2,5 -2,4 -5,2 -3,1 • Goriška regija in ožja Goriška, vsako leto negativno presegata povprečni slovenski naravni prirast. • V letu 2022 je bil Goriški prirast (-4,1) skoraj še enkrat nižji od slovenskega povprečja (-2,3), na ožjem Goriškem pa celo še za petino nižji (-5,2). • Povprečni naravni prirast občin ožje Goriške je, razen v primerih občin Miren Kostanjevica in Šempeter Vrtojba, precej pod slovenskim povprečjem. • Le občina Miren-Kostanjevica beleži pozitiven naravni prirast, ki pa je upadel v letu 2022 za 3 točke. • Najslabši naravni prirast med občinami na ožjem Goriškem, in tudi v primerjavi s slovenskim povprečjem, ima občina Renče-Vogrsko, kjer je bilo v zadnjih štirih letih na 1000 prebivalcev v povprečju skoraj 7 več umrlih oseb kot rojenih otrok, leta 2022 celo 12. 2.4. SELITVENA GIBANJA KAŽEJO NA CENTRALIZACIJO SLOVENIJE Medobčinske in medregijske selitve predstavljajo pomemben faktor razvoja, saj pospešijo neenakomeren in posledično slabši družbeni razvoj posameznih območij, saj se običajno odseljuje mlado, bolje izobraženo prebivalstvo. Zato območje, od koder se izselijo, nazaduje, napreduje pa območje, kamor se priselijo. Na privlačnost določenega mesta, občine, regije za pri-selitev vplivajo: 17 • Boljša infrastruktura • Dostop do storitev • Cena nepremičnin • Gospodarski dejavniki (možnost zaposlitve). Najpogostejši razlog pa je ekonomske narave: večja izbira (boljših) služb z višjimi plačami.18. Pozitiven med regijski selitveni prirast so v zadnjem desetletju prikazovale le štiri regije. Dve med njimi (Pomurska in Posavska) predvsem na račun »Covidnih selitev«.19 Predvsem se zgoščajo selitve v obalno-kraško regijo in osrednjeslovensko. Pred nekaj leti si je več kot tri-četrtine vseh slovenskih selitev za cilj izbralo osrednjeslovensko regijo s prestolnico.20 Osrednjeslovenska statistična regija je sicer tudi edina, ki ima presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih prebivalcev.21 2.5. POVEČEVANJE NOTRANJIH SELITEV, A NE NA GORIŠKO V Sloveniji se je v letu 2022 število priselitev povečalo za polovico (največ na račun državljanov Ukrajine), odselitev pa upadlo. Opazen pa je bil dvig notranjih selitev – skoraj za petino večji (18 %) kot leta 2021, pri čemer 16 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 17 Vir: GIS. (2021). 18 Vir: Žlogar, M. (2018). 19 Vir: SURS. 20 Vir: GIS. (2021). 21 Vir: SURS. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 21 je večina selitev (83 %) bila usmerjena v drugo občino, ostale pa v drugo naselje znotraj iste občine. Skoraj polovica vseh notranjih selivcev je bilo starih 20 do 39 let. 22 Goriška je v zadnjih dveh letih na repu, kar se tiče selitvenega prirasta, saj je bila v obeh letih šele na 9. mestu izmed 12. regij.23 2.5.1. Na ravni ožje Goriške slika nič bolj spodbudna Slika je še manj spodbudna ob primerjavi šestih obravnavanih občin v ožji Goriški, saj v štiriletnem povprečju beleži za kar petino nižji selitveni prirast (3,8) od povprečja v goriški regiji (4,7). A je slika po posameznih občinah bolj pestra. Skupni selitveni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška, v letih 2019-202224 2019 2020 2021 2022 POVPREČJE 2019-2022 SLOVENIJA 7,8 8,7 1,2 7 6,2 GORIŠKA 6,1 6,5 1,2 5,0 4,7 BRDA 6,2 10,3 3,0 -0,9 4,7 KANAL 1,3 -1,3 -1,7 -0,6 -0,6 MIR-KOS 3,4 6,4 6,7 3,6 5,0 MONG 5,7 3,1 2,0 11,1 5,5 REN-VOG 9,8 8,0 2,1 14,1 8,5 ŠEM-VRT 10,7 1,3 -18,5 4,4 -0,5 OŽJA GORIŠKA 6,2 4,6 -1,1 5,3 3,8 • Ožja Goriška beleži za kar 40 % nižji skupni selitveni prirast od povprečnega slovenskega skupnega selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev (6,2). • Tudi celotna goriška regija v zadnjih štirih letih beleži v povprečju za tretjino nižji skupni selitveni prirast (4,7) od slovenskega (6,2). • Večina občin znotraj ožje Goriške posamezno beleži višji selitveni prirast v štiriletnem povprečju od goriškega povprečja. A skupno beležijo nižjega. • Nadpovprečen prirast namreč zrušita občini Kanal in Šempeter-Vrtojba z zelo negativnim selitvenim prirastom na račun odselitev: -0,6 in -0,5. • Najvišji povprečni skupni selitven prirast beleži občina Renče-Vogrsko (8,5), za kar četrtino višjega od slovenskega (6,2). • Tako kot na ravni Slovenije in goriške regije, je tudi pri mnogih občinah ožje Goriške opazen pri-selitveni poskok v letu 2020 in od-selitveni padec v 2021 – kar gre pripisati Covidnim začasnim preseljevanjem med občinami. • Zelo visok poskok prirasta v letu 2022 beležijo Miren-Kostanjevica (z 2,0 na 11,1), Renče-Vogrsko (z 2,1 na 14,1) in Šempeter-Vrtojba (-18,5 na 4,4). Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba zaradi priselitev iz tujine (vojna v Ukrajini), Renče Vogrsko pa tudi na račun med-občinskih priselitev.25 Selitveni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška – leto 202226 NARAVNI PRIRAST SELITVENI SELITVENI SKUPNI SELITVENI SELITVENI SKUPNI NA 1000 PRIRAST S PRIRAST MED SELITVENI PRIRAST S PRIRAST MED SELITVENI PREBIVALCEV TUJINO OBČINAMI PRIRAST TUJINO OBČINAMI PRIRAST SLOVENIJA 1,2 0 1,2 7 0 7 BRDA -2,5 5,5 3 -2,1 1,2 -0,9 KANAL -0,2 -1,5 -1,7 1 -1,5 -0,6 MIR-KOS 1,6 5,1 6,7 3 0,6 3,6 MONG 2,5 -0,5 2 12,1 -1 11,1 REN-VOG 4,1 -2,1 2,1 5,5 8,6 14,1 ŠEM-VRT 0,6 -19,1 -18,5 7 -2,6 4,4 OŽJA GORIŠKA 1,0 -2,1 -1,1 4,4 0,9 0,6 22 Vir: Razpotnik, B. (2023). 23 Vir: SURS. 24 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 25 Vir: SURS. 26 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 22 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 2.6. ŠTEVILO IN DELEŽ PREBIVALCEV PO IZOBRAZBI27 Spodnja tabela prikazuje število in delež prebivalcev starih 15 ali več let, glede na doseženo formalno izobrazbo po podatkih iz leta 2022. Delež oseb z dokončano osnovno šolo ali manj je v goriški regiji (20,80 %) za 12 % višji od slovenskega povprečja (18,50 %). Med občinami v ožji Goriški ima najvišji delež oseb z dokončano OŠ ali manj občina Renče-Vogrsko (20,80 %), ki ji sledi občina Brda (20,10 %). Najnižji odstotek pa ima občina Kanal (16,20 %), za kar četrtino nižji delež od povprečja na Goriškem. Goriška regija ima delež izobraženih s srednješolsko izobrazbo (43,3 %) nižji od slovenskega povprečja (44,5 %), precej pa slovensko povprečje presega občina Kanal, ki ima najvišji delež oseb s SŠ izobrazbo med vsemi občinami v OG (53,4 %). Glede na višje in visokošolsko izobrazbo izstopa občina Kanal z najnižjim deležem (17,1 %) med vsemi občinami ožje Goriške. Najvišji delež ima občina Šempeter-Vrtojba (24,50 %), ki ji sledi MONG (22,6 %). ŠT. OŠ ali % SŠ % VIŠŠ & % SKUPAJ % PREBIV. MANJ VISŠ SLOVENIJA 2.116.972 391.268 18,50 % 941.724 44,50 % 456.250 21,60 % 1.789.242,00 84,50% GORIŠKA 118.436 24.610 20,80 % 51.318 43,30 % 24.672 20,80 % 100.600,00 84,90% BRDA 5.590 1.124 20,10 % 2.576 46,10 % 1.099 19,70 % 4.799,00 85,80% KANAL 5213 843 16,20 % 2.784 53,40 % 892 17,10 % 4.519,00 86,70% MIR-KOS 5100 996 19,50 % 2.288 44,90 % 1.042 20,40 % 4.326,00 84,80% MONG 32.034 6.323 19,70 % 13.719 42,80 % 7.242 22,60 % 27.284,00 85,20% REN-VOG 4384 912 20,80 % 1.957 44,60 % 861 19,60 % 3.730,00 85,10% ŠEM-VRT 6175 1.098 17,80 % 2.680 43,40 % 1.512 24,50 % 5.290,00 85,70% 2.7. DELOVNA REGIJA, DELOVNE OBČINE Slovenija se po stopnji prostih delovnih mest uvršča na 7. mesto,28 nad EU povprečjem, leta 2022 pa je bila vsaka druga delovno aktivna oseba v Sloveniji medobčinski delovni migrant, njihovo število pa se je celo povečalo.29 Število zasedenih delovnih mest se je po treh letih v nekaterih prevladujočih dejavnostih v 3. četrtletju leta 2023 prvič zmanjšalo (najbolj v predelovalnih dejavnostih in dejavnosti prometa), v večini dejavnosti pa se izkazuje povečanje števila zasedenih delovnih mest. 30 Povpraševanje po novi delovni sili je v 3. četrtletju ostalo na visoki ravni. Največje povpraševanje je v gradbeništvu, skoraj isto tudi v predelovalnih dejavnostih. 2.7.1. Visoka stopnja delovne aktivnosti na goriškem in ožjem Goriškem Leta 2021 je bila stopnja delovne aktivnosti na Goriškem 69,3-odstotna oziroma kar tretja med vsemi regijami. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 17,2 % odhajalo na delo drugam, največ (60,7 %) v osrednjeslovensko regijo oziroma 5.125 delovno aktivnih oseb. 31 Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na drugo mesto – za osrednjeslovensko (10,3 %). 27 Vir: SURS. 28 Vir: SURS. 29 Vir: SURS. 30 Vir: SURS. 31 Vir: SURS. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 23 Stopnja delovne aktivnosti Slovenija, Goriška, ožja Goriška, leta 2021-202232 STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI 2021 2022 SLOVENIJA 66,7 68,6 GORIŠKA 69,3 N/A BRDA 67,5 68,6 KANAL 65,6 68,7 MIR-KOS 67,7 69,3 MONG 68,6 71 REN-VOG 68,9 70,2 ŠEM-VRT 69,8 73,7 OŽJA GORIŠKA 68,0 70,3 2.7.2. Občini Brda in Kanal na dveh diametralnih koncih Na ožjem Goriškem je bilo leta 2022 skupaj 49.948 prebivalcev, starih 15 ali več let. Največji delež gre na občino MONG (54,6 %), najmanjši pa na občino Renče-Vogrsko (7,5 %). V letu 2022 so bili najbolj aktivni v starosti nad 15 let33 v občini Brda (55,2 %), v občini Kanal pa najmanj (52,5 %), ki ima tako tudi največ neaktivnih prebivalcev starih nad 15 let. Občina Brda ima tudi največ zaposlenih med prebivalci starimi nad 15 let (53,0 %), občina Kanal pa najmanj (49,3 %). Največ brezposelnih je beležila občina Kanal (3,3 %), kar je za 10-odstotkov nad povprečjem ožje Goriške, najmanj pa občina Brda (2,2 %). Tudi pri upokojencih gre podobno: največji delež v občini Kanal (35,5 %), najmanjši pa v Brdih (32,9 %). Edino pri deležu učencev, dijakov in študentov se slika malce spremeni. Resda ima spet občina Kanal najmanjši delež le-teh v svoji občini (6,2 %) v primerjavi z ostalimi, a največjega ima MONG (7,0 %), ki sicer tudi dviga povprečje te skupine v ožji Goriški. Sicer pa se je leta 2021 celotna statistična regija goriška ponašala z največjim številom študentov na 1.000 prebivalcev (38) in s tem bila ob boku osrednjeslovenski. Uvrstila pa se je tudi v skupino regij z največ diplomanti: leta 2021 jih je imela 8 na 1.000 prebivalcev.34 2.7.3. Šempeter-Vrtojba med najbolj delovnimi občinami v Sloveniji Mobilnost delavcev na območju Slovenije in posledično ugotavljanje delovnih tokov med posameznimi teritorialnimi enotami, kot so na primer občine, upravne enote in statistične regije, spremlja kazalnik Indeks delovnih migracij. Intenzivnost delovne migracije je odvisna od stopnje družbeno-gospodarske razvitosti, načina oz. gostote poselitve, razporejenosti zaposlitvenih središč in navsezadnje tudi od dobre prometne infrastrukture. Indeks delovnih migracij v odstotkih prikazuje odstopanje od povprečja (100,0). Kar pomeni, da če ima občina/upravna enota/regija indeks 100,0, potem imajo vsi delovno aktivni prebivalci, ki imajo tu stalno prebivališče, tu tudi delovno mesto in obratno.35 Glede na vrednost tega kazalnika se posamezne teritorialne enote delijo na Delovne občine in Bivalne občine, znotraj njih pa na stopnje od zmerno delovnih do izrazito delovnih in od šibko bivalnih do izrazito bivalnih. 32 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 33 Več v Prilogi na strani 165, Tabela 5. 34 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 35 Vir: Zaletel, M. (2016). 24 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Kategorije občin po delovnih in bivalnih indeksih36 Delovne občine (upravne enote, regije): Indeks delovne migracije Izrazito delovne 116,0 ali več Zmerno delovne 96,0–115,9 Bivalne občine (upravne enote, regije): Šibko bivalne 76,0–95,9 Zmerno bivalne 56,0–75,9 Pretežno bivalne 36,0–55,9 Izrazito bivalne 35,9 ali manj Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev (zato v zgornji tabeli vrednost »116,0 ali več«) in imajo torej presežek delovnih mest za 16 točk. Šempeter-Vrtojba se je konec leta 2022 uvrstila med 17 takih občin na Slovenskem (od 212-ih vseh), kot edina izmed vseh občin na ožjem Goriškem. Imela je približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini.37 Leta 2021 je bilo na ravni Slovenije 55,1 % delovnih migrantov, ki delajo zunaj občine prebivališča, ter 44,9 % delovno aktivnega prebivalstva, ki delajo v svoji občini. Leta 2022 pa je to razmerje znašalo 55,2 in 44,8.38 Na ožjem Goriškem imata tako edino občini MONG in Šempeter-Vrtojba delovno migracijo nad indeksom 100,0. Kar pomeni, da MONG spada med zmerno delovne občine (več zaposlenih v občini, kot je delovnih mest, torej, prihaja več delavcev v občino iz drugih občin, kot domačinov odhaja delat drugam), Šempeter-Vrtojba pa je izrazito delovna občina, ki je imela leta 2021 indeks 225,6, leta 2022 pa še višji, 227,3. Torej, je vsak dan prihajalo v občino dvakrat več zaposlenih kot je bilo delovno aktivnih z bivališčem v občini. Vse ostale občine na ožjem Goriškem imajo ta indeks veliko nižji. Večina občin ima podobno visok delež delovnih migrantov, edino občina MONG še se vrti okoli sredine (45,6 % jih dela drugje, 54,5 % pa jih dela v svoji občini), kar je tudi razumljivo, glede na velikost občine in število podjetij (1.963) kot tudi število zaposlenih (7.326). Najnižji indeks delovne migracije ima občina Brda (43,5 v 2021 in 44,4 v 2022) – torej ima občina veliko manj delovnih mest, kot v njej biva delovno aktivnih prebivalcev. V občini Brda kar 71,9 odstotkov zaposlenih odhaja delat drugam in le 28,1 odstotkov jih dela v svoji občini. 2.7.4. Največ zaposlenih v kmetijstvu v občini Brda39 A je treba opozoriti, da je v občini Brda veliko (najvišje, pravzaprav) število samozaposlenih med vsemi občinami na ožjem Goriškem in sicer največ v kmetijstvu. Ker so kmetje izvzeti iz statistike delovnih migracij, so razmerja glede delovnih migracij tudi zato drugačna. Če bi šteli vse samozaposlene kmete, ki vsak dan ostajajo v občini, potem bi bil indeks tistih, ki delajo v občini svojega bivališča, precej višji. Na ožjem Goriškem je med vsemi zaposlenimi 87,4 % zaposlenih in 12,6 % samozaposlenih, pri čemer je med temi ena petina samozaposlenih v kmetijstvu. V večini občin v OG se delež samozaposlenih vrti med 10 do 19 %. Na ožjem Goriškem je med vsemi zaposlenimi 87,4 % zaposlenih in 12,6 % samozaposlenih, pri čemer je med temi ena petina samozaposlenih v kmetijstvu. V večini občin na ožjem Goriškem se delež samozaposlenih vrti med 10 do 19 %. 2.7.5. Število samozaposlenih na račun zaposlenih pada povsod, razen v MONG Delež samozaposlenih v vseh letih rahlo pada v vseh občinah na ožjem Goriškem na račun večanja števila zaposlenih oseb. Razen v občini MONG, kjer je v zadnjih treh letih delež samozaposlenih rahlo naraščal (11,3 %; 11,5 %; 11,6 %), delež zaposlenih pa padal (88,7 %; 88, 5; 88,4 %). 36 Vir: Zaletel, M. (2016). 37 Vir: Brnut, N. (2023) v SURS. 38 Več v Prilogi na strani 166, v Tabeli 6. 39 Več v Prilogi na strani 164, v Tabeli 2. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 25 Občina Brda ta delež visoko presega, saj ima v povprečju najvišji delež samozaposlenih med vsem delovno aktivnim prebivalstvom (42 %) v primerjavi z drugimi občinami na ožjem Goriškem in štirikrat višji od slovenskega povprečja. 2.7.6. Povsod, tudi v občini Brda, pada število samozaposlenih v kmetijstvu40 Med samozaposlenimi je v občini Brda skoraj dve tretjini samozaposlenih oseb v kmetijstvu, a število le-teh v zadnjih letih pada (336, 329 in 321; od leta 2021 do avgusta 2023 je število padlo za 5 %). V ostalih občinah na ožjem Goriškem poleg občine Brda izstopa še Šempeter-Vrtojba, kjer je bilo leta 2023 samo 5,8 % samozaposlenih in med temi samo 3,6 % v kmetijstvu. V vseh občinah pa v zadnjih treh letih, kljub konstantnem naraščanju števila vseh zaposlenih, število zaposlenih v kmetijstvu rahlo, a konstantno, pada. 2.7.7. Manj delovno aktivnih mladih odraslih od slovenskega povprečja41 Delež delovno aktivnega prebivalstva mladih v starostni skupini 15 do 24 let iz ožje Goriške (3,7 %) je za 20 % manjši kot je slovensko povprečje (4,6 %) (izjema je MONG, kjer je delež le za 7 % nižji od slovenskega povprečja). Najnižji delež ima občina Brda (35 % pod slovenskim povprečjem). Delež je nizek tudi med mladimi v starostni skupini od 25-29 let (za 13 % nižji od slovenskega povprečja). Nižji delež ostaja v naslednji starostni skupini delovnih aktivnih 30-34 let (8 % nižji od slovenskega povprečja). Slovensko povprečje doseže ožja Goriška šele v starostni skupini 40- 44 let, ki vse do skupine 60+ ostaja nad slovenskim povprečjem. Slednje je moč razložiti s podatkom, da je ožja Goriška z vidika prebivalstva »staro« območje. Skupina v starosti 45-49 let je skupina z največjim deležem delovno aktivnih odraslih v ožji Goriški (7 % večji delež od slovenskega povprečja za to starostno skupino). Najvišji delež delovno aktivnih med mladimi oziroma med starimi 15 do 24 let beleži občina MONG (4,3 %). Občina Kanal pa najnižji odstotek delovno aktivnih nad 60 (5,7 %).42 Na primeru občine Brda pa je npr. vseh delovno aktivnih 2.342 oseb, od tega je tri odstotke takih, ki so stare med 15 in 24 let in 8,1-odstotkov takih, ki so stare več kot 60. To je sicer tudi najvišji delež delovno aktivnih nad 60 let v občinah ožje Goriške in tudi precej višji od slovenskega povprečja. Ta visok delež gre najbrž pripisati samozaposlenim v kmetijstvu. 2.7.8. Brezposelnost ožje Goriške nižja od povprečnega deleža brezposelnih oseb v Sloveniji Delež brezposelnih oseb (BO) na ravni Slovenije je bil septembra 2023, 4,7 % na ravni občin, na ravni upravnih enot pa 5 %. Upravna enota Nova Gorica je imela delež BO 3,3 %. Gledano na občine ožje Goriške, je imela septembra 2023 najnižji delež BO občina Brda (2,4 %), sledi ji občina Miren-Kostanjevica (3,1 %), Renče-Vogrsko 3 %, MONG 3,4 %, Šempeter-Vrtojba 3,7 % ter občina Kanal s 3,8 %.43 Brezposelnost mladih (15-24 let) je kar v treh občinah višja od regijskega povprečja (predvsem Šempeter-Vrtojba), v skupini 25-29 let izstopa Nova Gorica (4,8 %), nad slovenskim povprečjem je občina Šempeter-Vrtojba (5,6 %). Najmanj brezposelnih je v starostni skupini 50-54 let. V tej starostni skupini pa je največ delovno aktivnega prebivalstva ožje Goriške. Med brezposelnimi prevladujejo ženske (na ravni države, regije in ožje Goriške). Na ravni regije je razlika med spoloma manjša kot na ravni države, enako velja za občine Brda in Nova Gorica. Največji razpon je v občinah Renče-Vogrsko in Šempeter pri Gorici. 40 Več v prilogi na strani 164, v Tabeli 2. 41 Več v prilogi na strani 165, v Tabeli 4. 42 Vir: SURS. 43 Vir: ZRSZ. (2023j). 26 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih V občini Nova Gorica in Renče-Vogrsko prevladujejo brezposelne osebe z OŠ ali manj. Za celotno območje ožje Goriške je najvišji delež BO z OŠ ali manj (33 %), z nižjo in srednjo poklicno šolo 20 %, srednjo strokovno/splošno/tehniško 24% in visokošolsko 23 %. Po področju izobrazbe prevladujejo BO z izobrazbo osnovne in splošne izobraževalne smeri (OŠ ali manj, splošni izobraževalni programi) s 40 %; sledijo jim poslovne in upravne vede, pravo (19 %) ter tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (17 %). 44 44 Poročilo prejeto s strani ZRSZ OS Nova Gorica s stanjem na dan 31.10.2023, november 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 27 3. PONUDBA IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA ODRASLIH NA GORIŠKEM 3.1. NA RAVNI SLOVENIJE Na ravni Slovenije se je v letu 2022/2023 izvajalo 2.687 programov neformalnega izobraževanja za odrasle (največ programov učenja tujih jezikov, informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabe računalnika idr.). Izvajalo jih je 160 izvajalcev izobraževanja. Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) izvaja 38 izvajalcev, skupaj pa izvajajo 176 različnih programov za preverjanje in potrjevanje NPK. Programe formalnega izobraževanja za odrasle izvaja 141 organizacij, skupaj izvajajo 1.013 programov: 48 % teh programov je namenjenih srednjemu strokovnemu, 28 % srednjemu poklicnemu izobraževanju odraslih.45 Podatki za šolsko leto 2022/2023 v Sloveniji odražajo povečano število izvajalcev izobraževanj in učenja odraslih (IUO) v primerjavi s prejšnjimi osmimi šolskimi leti. Prav tako se sorazmerno povečuje število programov IUO, ki prihaja na raven pred epidemijo (tj. leto 2018/2019). 3.2. NA RAVNI GORIŠKE REGIJE IN PROSTORA OŽJE GORIŠKE Goriška je po številu izvajalcev IUO na 8. mestu med regijami v Sloveniji (v regiji je 9 izvajalcev)46. Po številu vključenih odraslih v programe IUO pa je regija nadpovprečno na 3. mestu med 12-imi regijami (Slovenija 6.701 odraslega prebivalca; Goriška 11.178 odraslega prebivalca). 3.2.1. Regija, ki ponuja najmanj programov IUO glede na število odraslih v regiji Po podatkih, objavljenih na portalu Kam po znanje, je Mestna občina Nova Gorica (MONG) med občinami, ki ponujajo programe IUO, na 8. mestu po številu programov (tj. 8 od 59-ih občin).47 Po podatkih SURS in interpretaciji podatkov s strani ACS pa je Goriška regija tista, ki ponuja najmanj programov IUO glede na število odraslih v regiji; št. odraslih (977) na program izobraževanja in učenja (103); slovensko povprečje je 484 odraslih na program izobraževanja in učenja. Po številu programov IUO je na 9. mestu med 12. regijami. Omeniti velja, da je Goriška tudi regija, ki ponuja najmanj programov IUO s področja pridobitve digitalnih vsebin (pričakuje se sicer, da se bo v šolskem letu 2023/2024 to zaradi novih projektov spremenilo). 3.2.2. Dve tretjini podjetij izbira lokalno ponudbo izobraževanja zaposlenih V raziskavi, ki je bila narejena v okviru priprave Analize potreb Gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih so podjetja z ožje Goriške, ki so odgovorila na vprašanje, ali se odločajo za lokalne ponudnike izobraževanj za odrasle, v dveh tretjinah odgovorila pozitivno, ena tretjina pa da se pri izbiri raje odloči za druge ponudnike. Največ podjetij, kar 100 % vseh, ki so odgovorila z DA, je bilo iz občine Kanal, najmanj pa iz Mestne občine Nova Gorica (53 %).48 45 Vir: Brenk, E. (ur.). (2023). 46 Na dan 29.11.2023 je objavljenih izvajalcev na portalu Kam po znanje naraslo na 11 – vendar ne na območju ožje Goriške (preverjeno dne 9.10.2023). 47 Pri tem velja upoštevati pomembno dejstvo, da npr. Ljudska univerza Nova Gorica (četudi ima sedež v MONG) s svojimi programi pokriva območje 6-ih občin ustanoviteljic, tudi izvajanja potekajo na lokacijah po drugih občinah ustanoviteljicah. 48 Več podrobnosti v prilogi na strani 178, v Tabeli 36. 28 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 3% 33% 37% 44% 67% premalo ponudbe DA ni ustrezne ponudbe NE cenovno ni konkurenčno Tista, ki so odgovorila z »NE«, so odgovorila še na dodatno podvprašanje, zakaj se raje odločajo za druge ponudnike in ne za lokalne, pri čemer so lahko izbrala eno od treh možnosti: »premalo ponudbe«, »ni ustrezne ponudbe«, »cenovno ni konkurenčno«. Več kot polovica vseh podjetij je izbrala odgovor, da je na lokalni ravni premalo ponudbe, 45 % jih je navedlo »neustreznost ponudbe« v lokalnem okolju, le 3 % podjetij (ki so bila sicer le iz občine MONG), pa so razlog za to, da svojih zaposlenih ne pošljejo na izobraževanje k lokalnim ponudnikom, navedla cenovno nekonkurenčnost lokalne ponudbe v primerjavi z drugimi ponudniki.49 3.2.3. Pregled raznih izobraževanj za odrasle IO50 PO VSEBINAH: Na slednje vplivajo raznolike izobraževalne ustanove, kjer poteka IO ter vsebine, ki so prepoznane kot potrebne s strani različnih deležnikov. V primeru javnih razpisov (mednarodnih in nacionalnih) se vsebine v določeni meri oblikujejo glede na določene smernice projektnih razpisov, ki so včasih zelo eksaktne, včasih pa dopuščajo prilagajanje potrebam specifičnega lokalnega okolja (trgu dela, udeležencem izobraževanj, mladim, različnim ranljivim skupinam idr.). Izjemnega pomena je oblikovanje metod izvajanja določenih vsebin, saj so slednje ključne za udeležbo ter za doseganje končnih rezultatov. Gledano na skupine učečih se, ki so predmet dotične analize, se bo ta ukvarjala z vsebinami in prilagojenimi metodami izvajanja programov za mlade, odraslo delovno silo (s poudarkom na nižje kvalificirani), tujo delovno silo in starejše delovno aktivne. IO PO CILJNIH SKUPINAH GLEDE NA POLOŽAJ NA TRGU DELA: Na ravni Slovenije poročilo znotraj dokumenta Pregled ponudbe izobraževanja in učenja odraslih v Sloveniji 2022/2023 51 pokaže, da je velik del vseh programov namenjen zaposlenim odraslim, ki se izobražujejo zaradi zahtev delovnih mest (27 %) - programi za vodilni kader, ki se največ vključuje v izobraževanja, kot tudi za tiste z nizko usposobljenostjo in brez ustreznih kompetenc za delo. Številna usposabljanja so namenjena zgolj zaposlenim v ustanovah in niso del statistike nacionalnega portala Kam po znanje52. Zaposlenim sledi kategorija starejših in nato brezposelnih odraslih. Podatki o strukturi udeležencev IO glede na položaj na trgu dela za prostor ožje Goriške žal do zaključka priprave analize s strani določenih izobraževalnih institucij niso pridobljeni. Tako se lahko navajajo samo podatki udeležencev IO za LUNG. Ciljne skupine udeležencev se spreminjajo glede na programe, ki jih organizacije v določenem obdobju ponujajo. Zaradi specifičnega statusa Ljudskih univerz je njihova ponudba zelo vezana na 49 Več podrobnosti v prilogi na strani 178, v Tabeli 37. 50 IO=izobraževanje odraslih 51 Vir: Brenk, E. (ur.). (2023). 52 Portal na enem mestu združuje informacije o ustanovah in njihovih programih formalnega izobraževanja in učenja za odrasle (objave se redno dopolnjujejo). Kam po znanje. (2023). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 29 nacionalne in mednarodne razpise/projekte ter na tržno dejavnost, ki pa odraža tudi potrebe celotnega trga dela in nasploh družbenih spremenljivk (npr. povečana ponudba slovenskega jezika za tujce zaradi številčnosti priseljencev). SPREMENLJIVKE, KI VPLIVAJO NA VKLJUČEVANJE DOLOČENIH CILJNIH SKUPIN: Glede na možnosti financiranja formalnih izobraževalnih programov s strani štipendijskih shem, programom ZRSZ ter financiranje programov za spodbujanje zaposljivosti se spreminja delež vključenih brezposelnih oseb. Glede na projekte in programe neformalnega večgeneracijskega in medgeneracijskega učenja se spreminja tudi delež starejših udeležencev. Glede na potrebe trga dela in prepoznane dodane vrednosti izobraževanja posameznih zaposlenih in delodajalcev pa se spreminja vključenost zaposlenih v formalne in neformalne plačljive programe izobraževanje/učenja. KDO SO PLAČNIKI PROGRAMOV 53 SAMOPLAČNIKI so večina udeleženci formalnih srednješolskih programov, udeleženci jezikovnih tečajev. PODJETJA izbirajo individualne jezikovne tečaje oz. tečaje v paru; programe za izpopolnjevanje (usposabljanje za računovodje in knjigovodje). Zavod za zaposlovanje RS je v prejšnjih letih financiral usposabljanja za delo Socialni oskrbovalec na domu, usposabljanje za računovodje, NPK preverjanje ter številne neformalne programe za spodbujanje vključevanja na trg dela dolgotrajno brezposelnih oseb. Trenutno v največji meri financira tečaj slovenščine kot drugi jezik, Izpit iz slovenščine na vstopni ravni A1. 3.2.4. Nova Gorica kot središče izobraževalne ponudbe izobraževanja odraslih za ožjo Goriško V MONG so na voljo štirje izvajalci IUO (Šolski center MIC, Šolski center Višja strokovna šola, Gimnazija Nova Gorica in Ljudska univerza Nova Gorica - LUNG). Mestna občina Nova Gorica je poleg Ajdovščine, Tolmina in Idrije ena od štirih občin na Goriškem z izvajalci IUO. Naštete organizacije izvajajo formalne in tudi nekatere neformalne oblike izobraževanja odraslih. Glede na Soglasja k obsegu razpisa za vpis v izredno srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 2023/2024 izobraževanje odraslih54 na ožjem goriškem območju izvajajo naslednji javni zavod in srednji šoli: • Ljudska univerza Nova Gorica (2 poklicna tečaja in 5 srednješolskih/poklicnih programov); • Šolski center Nova Gorica (28 nižje poklicnih, poklicno-tehničnih oz. srednješolskih strokovnih programov in 12 poklicnih tečajev); • Gimnazija Nova Gorica (maturitetni tečaj; gimnazija, športna gimnazija, 2 smeri umetniške gimnazije). • Višješolsko izredno izobraževanje izvaja ŠC Nova Gorica, Višja strokovna šola.. Poleg omenjenih in v uradno statistiko vključenih, različne oblike neformalnega izobraževanja in učenja odraslih v ožji Goriški izvajajo še druge različne ustanove, kot so knjižnica, muzej, razna društva, zasebne izobraževalne organizacije, glasbena šola, zbornice, podjetja idr., ki niso vključene v analizo ACS.55 Upoštevati je potrebno tudi, da se je sploh v in po času epidemija razvila ponudba različnih izobraževanj preko spleta (sploh neformalnih). Izvajalci slednjih prihajajo iz celotne Slovenije ter EU, kar veča ponudbo in omogoča odraslim vključevanja v programe učenja, ki jih statistično ne moremo spremljati za ožje področje (npr. po vključenih v spletne vsebine po občinah). 53 Podatki so analizirani iz Letnih poročil LUNG od 2019 do 2022. Letna poročila ostalih IO nismo našli javno dostopnih. 54 Vir: MVI. (2023). Preračun LUNG. 55 Vir: Brenk, E. (ur.) (2023) 30 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 3.3. MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V BLIŽNJEM ČEZMEJNEM PROSTORU Gorice (IT) Ožji čezmejni prostor obeh Goric ponuja možnosti splošnega in poklicnega formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih zaposlenih in brezposelnih. Obstajajo povezave z organizacijami na slovenski strani (skupne Interreg prijave projektov – področje skupnih centrov za učenje slovenskega in italijanskega jezika, Interreg projekt STUDY CIRCLES - razvijanje čezmejnih študijskih krožkov, razvijanje čezmejne digitalne platforme inpraxi.info ter Erasmus+ projekti). Pomembne so tudi neformalne povezave v smislu sodelovanja na promocijskih prireditvah kot npr. na Paradi učenja v Novi Gorici – TVU56 2023 – kjer so se organizacije iz čezmejnega prostora letos udeležile v največjem številu doslej ter svojo ponudbo izobraževanj za odrasle predstavile odraslim obiskovalcev prireditve v Novi Gorici. Nekaj organizacij v čezmejnem prostoru (dopuščamo možnost, da je ponudba številčnejša): • EnAIP Furlanija Julijska krajina57 je pomembna referenčna točka v regiji na področju usposabljanja in svetovanja za razvoj človeškega kapitala. Programi v Gorici (IT): TEORETIČNO PRAKTIČNO USPOSABLJANJE IN STROKOVNO POSODABLJANJE NACIONALNIH IN MEDNARODNIH STANDARDOV VREDNOTENJA NEPREMIČNIN Gorica; Mladi v prihodnost: Spremstvo k uresničitvi osebnih ali poklicnih življenjskih projektov; Biotska raznovrstnost kot priložnost za 24-urno kmetijstvo; Pretvorba v 24-urno ekološko kmetovanje; Tehnike komuniciranja in prodaje; E-trgovina, spletno trženje in trženje v družabnih medijih; Učinkovitost gospodarskega upravljanja podjetja; Uvajanje inovacij v kmetijsko podjetje; 24 urno vodenje kmetije - Začetek kmetijske dejavnosti. • Organizacija AD Formandum58: Programi izobraževanja odraslih za splošne (jezikovni tečaji, programi digitalizacije idr.) in poklicno specifične kompetence. Čezmejno sodelovanje je v zadnjih dveh letih potekalo tudi z Ljudsko univerzo Nova Gorica preko Erasmus+ mala strateška partnerstva v izobraževanju odraslih. • IAL Gorica (IT)59 je referenčna točka v središču mesta za usposabljanje in strokovno posodabljanje mladih in odraslih. Znotraj centra deluje tudi močno središče za podporo pri razvijanju kariere ter vstopanja na trg dela (tudi s portalom za objave prostih delovnih mest)60. Organizacija se čezmejno povezuje z različnimi organizacijami za poklicno in splošno izobraževanje mladih in odraslih. • ENFAP61 FJK je Nacionalna agencija za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Deluje na področju poklicnega usposabljanja (usposabljanje in profesionalizacija mladih, delavcev, brezposelnih, v katerem koli sektorju in kategoriji dela; Po drugi strani pa ukrepi usposabljanja, pre-usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja za kvalificirane delavce, srednje vodstvene delavce in vodstvene delavce. Različni poklicni profili izhajajo iz skrbne analize in nenehnega posodabljanja sprememb v svetu dela, šol ter potreb podjetij in javnih uprav (tudi Usposabljanje za nove zaposlene - Tečaji usposabljanja za odrasle; Poklicno usposabljanje vajencev; Usposabljanje in usmerjanje brezposelnih - Svetovanje pri usposabljanju in usposabljanju javnih organov; Usposabljanje in usmerjanje mladih podjetnikov; Svetovanje pri usposabljanju in usposabljanju za podjetja, združenja in podjetja; Usposabljanje za trgovske licence - Svetovanje pri usposabljanju in usposabljanju za neprofitni in prostovoljni sektor). Organizacije izvaja tudi (čezmejne) študijske krožke. • Kulturhaus Görz62 je ustanova s ponudbo možnosti učenja številnih tujih jezikov (za vse generacije). Je partner in podporna projekta organizacije v številnih mednarodnih oz. čezmejnih projektih. Organizira tudi festival jezikov v Gorici (IT). Primer dobre prakse čezmejnega sodelovanje je inovativna digitalna platforma INPRAXI.INFO63. Digitalna platforma je nastala v okviru Programa Interreg V-A ITALIJA-SLOVENIJA 2014-2020 Slovensko-italijansko zavezništvo za čezmejno praktično usposabljanje z delom. Partner v projektu je Šolski center Nova Gorica MIC.64 Projekt se nadgrajuje s projektom WBL PRO 2.0 (Erasmus+ KA2)65, ki je nadgradnja digitalne platforme 56 TVU=Tedni vseživljenjskega učenja. 57 Spletna stran organizacije: Enaip Friuli Venezia Giulia - Corsi di formazione. Zadnji vpogled 30.11.2023.. EnAIP. (2023). 58 Spletna stran organizacije AD Formandum - La tua agenzia per la formazione ed il lavoro in Friuli Venezia GIulia. Zadnji vpogled 30.11.2023. 59 IAL FVG. (2023). Spletna stran organizacije GORICA – TRENING NA VAŠEM PRAGU (ialweb.it). Zadnji vpogled 30.11.2023. 60 Spletna stran organizacije Iskanje ponudb | IALweb. Zadnji vpogled 30.11.2023. 61 Spletna stran organizacije Enfap FJG - » Kdo smo. Zadnji vpogled 30.11.2023. 62 Spletna stran organizacije: Kulturhaus Görz (kulturhaus-go.it). Zadnji vpogled 1.12.2023. 63 Dostop do platforme: Inpraxi.info. Zadnji vpogled 1.12.2023. 64 Več na: CB_WBL | Italia Slovenia (ita-slo.eu). Zadnji vpogled 1.12.2023.. 65 Več o projektu na Projekt WBL PRO 2.0 | Medpodjetniški izobraževalni center (scng.si). Zadnji vpogled 1.12.2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 31 inpraxi.info. V čezmejnem prostoru povezuje vse deležnike, ki so del procesa praktičnega usposabljanja - torej dijake, delodajalce in koordinatorje mobilnosti (olajša iskanje in organizacijo čezmejnega praktičnega usposabljanja). Platforma ažurno informira o možnosti poletnega dela, študentskega dela, prakse ter projektnega dela pri podjetjih na obeh strani meje. V pogovoru z organizacijami tekom priprave različnih projektnih predlogov so se oblikovala mnenja, da je še veliko prostora za razvoj skupnih čezmejnih praks, programov in projektov. Prav tako je pomembno spodbujati sodelovanje v skupnih promocijskih dogodkih ter motivaciji učečih se za spoznavanje možnosti na obeh straneh prostora. 3.4. VKLJUČENOST ODRASLIH V FORMALNO/NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE (na ravni Slovenije) Raziskava Izobraževanja odraslih SURS 202266 pokaže, da je bilo v letu 2022 okrog 43 % odraslih (18-69 let) vključenih v IO. Delež vključenih v priložnostno učenje (tj. učenje, ki poteka ob različnih vsakdanjih priložnostih kot npr. branje časopisa, gledanje poučnih vsebin na TV idr.) je veliko večji - 74 % vseh anketiranih odraslih (76% žensk in 71% moških). Raziskava je pokazala, da zanimanje za izobraževanje in učenje s starostjo upada. V skupinah 18-24 let se je izobraževalo 78 % oseb; 25-34 let 46 % oseb; 35-49 let 48 % oseb; 50-64 let 34 % oseb; 65-69 let le še 15 % oseb. V primerjavi z letom 2016 se je delež vključenih najbolj znižal med mladimi v skupini med 25-34 let (za 10 %). Delež vključenih starejših od 50 let v formalno in neformalno učenje je ostal enak. Raziskava je potrdila, da je udeležba v veliki meri odvisna od posameznikove dosežene izobrazbe. Med odraslimi, starimi od 18–69 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo, je bilo v formalno in/ali neformalno izobraževanje vključenih 22 % (za 3 odstotne točke več kot v 2016), med osebami s srednješolsko izobrazbo pa 37 % (za 6 odstotnih točk manj). Med osebami z doseženo terciarno izobrazbo je bilo vključenih 64 % (za 5 odstotnih točk manj). V različne oblike priložnostnega učenja je bilo vključenih 58 % odraslih z največ osnovnošolsko izobrazbo, 70 % tistih z doseženo srednješolsko izobrazbo, med terciarno izobraženimi pa je bilo takih oseb 86 %. 66 Vir: Klanjšek, U. (2023). 32 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Gledano na zaposlitveni status67 je bilo največ vključenih zaposlenih odraslih (33,94 %), od tega moških 36,02 % in žensk 31,71 %. Delež brezposelnih oseb je bil 2,5 % (več žensk kot moških) ter 13,56 % neaktivnih (za 3,5 % več žensk). V formalna izobraževanja je bilo največ vključenih neaktivnih (35,80 %), od tega za cca. 3 % več žensk. Delež zaposlenih je 12,85 %, od tega za cca. 3 % več moških kot žensk (kar lahko povezujemo z do-izobraževanjem za poklicno tehniške poklice). Delež brezposelnih je 1,35 % (enak delež žensk in moških). Vključenost v neformalno izobraževanje je najvišje med zaposlenimi (41,95 %), od tega med moškimi za cca. 2,5 % več kot žensk; brezposelnih je bilo 1,72 % (skoraj enako žensk in moških), neaktivnih pa 6,33 % (2% več žensk kot moških). Delež tistih odraslih, ki se niso vključili niti v formalno in niti v neformalno izobraževanje je med zaposlenimi 30,55 % (6,5 % več ne vključenih moških kot žensk); 3,12 % je brezposelnih oseb – (dober 1 % več žensk kot moških), delež neaktivnih pa 16,33 % - dobrih 5 % več ne vključenih žensk kot moških. 3.5. KAJ NAM SPOROČAJO TRENDI VPISA V FORMALNE PROGRAME IO ZA OŽJO GORIŠKO 3.5.1. Srednješolsko izredno izobraževanje odraslih68 Na ravni Slovenije prevladujejo vpis v programe ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, strojni tehnik in tehnik računalništva, trgovec, programe s področja gastronomije in hotelirstva, bolničar-negovalec in administrator. Glede na podatke pridobljene s strani MVI, se iz analize odraslih udeležencev izrednih programov srednješolskega izobraževanja za območje ožje Goriške lahko ugotovi, da zadnja tri šolska leta prevladuje vpis na program ekonomski tehnik (16,1 %), sledi mu program predšolska vzgoja (8,3 %), trgovec (7,6 %), frizer in elektrikar/elektrotehnik (6,3 %), zdravstvena nega (5 %), gastronomija in turizem, logistični tehnik in strojni tehnik s 4,3 % vpisom. Ostali programi imajo na 3-letni ravni manj kot 4 % vpis glede na vse vpisane v izredne srednješolske programe. Opazen je trend naraščanja vpisa v programe slaščičar, kozmetični tehnik, medijski tehnik, tehnik mehatronike, tesar ter program gimnazije. V obdobju zadnjih treh let je opazen povečan vpis v programe izobraževalnih organizacij na območju MONG (v letu 2021/2022 – 48 %; v 2023/2024 – 53 % vseh udeležencev IO iz ožje Goriške). Povečuje se tudi delež vpisanih v druge izobraževalne organizacije znotraj Goriške regije (5 % rast), posledično se znižuje vpis v programih izven Goriške regije (6% padec v treh letih). 69 Ponovno naraščanje vpisa v programe, ki so v bližini kraja bivanja lahko povežemo tudi s ponovnim izvajanjem programov v učilnicah in ne več preko spleta (tj. na daljavo). Delež udeležencev IO iz šestih občin glede na sedež organizacije izvajanja programa IO.70 2021/2022 2022/2023 2023/2024 IO v MONG 48 % 54 % 53 % GORIŠKA (v MONG + ostali) 52 % 57 % 58 % ostale IO v SLOVENIJA 48 % 43 % 42 % 3.5.2. Višješolsko izredno izobraževanje 71 Višje šole v Sloveniji ponujajo 11 % vseh izobraževalnih programov v IO. Na ravni Slovenije prevladuje vpis v program EKONOMIST, INFORMATIKA IN POSLOVNI SEKRETAR. Na območju v analizi obravnavanih občin višješolske programe izvajata 2 organizaciji: ŠC Nova Gorica Višja strokovna šola (program Mehatronika, Informatika, Upravljanje podeželja in krajine) in zasebnik Lampret Consulting d. o. o. Višja strokovna šola (Ekonomist, Poslovni sekretar). 67 Vir: Izobraževanje odraslih SURS, 2022. Odrasli udeleženci formalnega ali neformalnega izobraževanja po: TIP IZOBRAŽEVANJA, Izvedena dimenzija, ZAPOSLITVENI STATUS, LETO , SPOL. SiteTitle. Zadnji vpogled 1.12.2023. 68 Vir: MVI, izpis iz CEUVIZ, oktober 2023. Preračun LUNG. 69 Glej priloga na strani 167, v Tabeli 8. 70 Vir: MVI, izpis iz CEUVIZ, oktober 2023. Preračun LUNG. 71 Vir: MVI, izpis iz CEUVIZ iz dne 30.9.2023. Preračun LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 33 V luči vključenosti odraslih v programe pridobitve izobrazbe se pri analizi osredotočamo na izredni študij. Prevladuje vpis v programe Mehatronika in Informatika, kar je tudi skladno s potrebami trga dela. Odrasli iz ožje Goriške regije se vpisujejo na program Informatika tudi izven Goriške regije. Precej visok je vpis v program strojništva (ŠC Postojna), Fotografije (ŠC Sežana), na Višjo policijsko šolo program Policist. Višji od povprečja so vpisi na program Ekonomist, na programe Medijske produkcije, Snovanja vizualnih komunikacij in trženja, Gradbeništvo ter na program Velnes različnih višjih strokovnih šol po celotni Sloveniji. V šolskem letu 2022/2023 bistvenih sprememb v usmeritvah odraslih udeležencev v višješolska izobraževanja ni. Po do priprave analize dostopnih podatkih za šolsko leto 2023/2024 se izkazuje povečan vpis na program Logistično inženirstvo (pri različnih izvajalcih v Zahodni kohezijski regiji). VPOGLED V REDNE VPISE VIŠJEŠOLSKIH PROGRAMOV Vključenost študentov v redni študij višjih šol nam nakazuje, kam se mladi usmerjajo ter kakšni kadri se razvijajo na obravnavanem področju. Za leto 2021/2022 podobno kot pri izrednem študiju prevladuje vpis na programe Mehatronika, Informatika in Strojništvo. Višji od povprečja je vpis na program Fotografija, Gostinstvo in turizem, medijska produkcija, Gozdarstvo in lovstvo. V 2022/2023 bistvenih odstopanj od 2021/2022 ni. Se pa ob sicer ne popolnih podatkih (za 2023/2024) nakazuje, da se potencialno lahko zgodi upad vpisa na program Fotografija, Gozdarstvo in lovstvo. Iz podatkov o vpisih in omejitvah v višješolske strokovne programe je razvidno, da se na nivoju države največ oseb odloča za izredne programe Kozmetik in Ustni higienik (omejitve vpisa), v okviru rednih programov pa Mehatronika in Strojništvo (omejitev zavisi glede na šolo). Izjemno visok presežek vpisa je tudi na programu Medijska produkcija Inštituta in akademije za multimedijo Ljubljana. 3.5.3. Visokošolski programi Po podatkih že omenjene Analize ACS (2023, Kam po znanje)72 se 4 % odraslih izobražuje v različnih programih visokih šol (univerzitetni programi, magistrski in doktorski). S strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost , inovacije73 se je pridobilo podatke za vse vpise v višješolske programe in jih skupno analiziralo za potrebe ugotavljanja trendov usmerjanja mladih s stalnim bivališčem v občinah ožje Goriške na nadaljnji študij v Sloveniji. 3.5.3.1. Nova Gorica je univerzitetno mesto. Univerza Nova Gorica Po pridobljenih podatkih s strani UNG74 so v zadnjih treh letih zunanji občani, torej razen redno vpisanih slušateljev, za plačilo opravljali 5 različnih izpitov (in se torej izobraževali za ustrezen predmet), in sicer na študijskih programih Gospodarski inženiring 1. stopnja, Okolje 2. stopnja in Vinogradništvo in vinarstvo 1. stopnja. Letos je minimalen izredni vpis na celotni program Gospodarski inženiring 1. stopnja. Po podatkih o vpisanih rednih študentih na programe UNG75 prevladuje vpis v program Akademije umetnosti (omejitev vpisa), številčen je tudi vpis na program Vinogradništvo in vinarstvo, Gospodarski inženiring. Po primerjavi s podatki pridobljenimi s strani MVZI je približno polovica študentov na omenjenih smereh s stalnim bivališčem v občinah ožje Goriške. UNG v okviru svojega kariernega centra spremlja tudi zaposljivost svojih študentov po končanem študije. Po podatkih študentske pisarne UNG76 lahko sklepamo na visoko zaposljivosti študentov UNG (59,27 % zaposlenih v stroki v roku 12 mesecev po zaključenem študiju; 21,37 % jih študira dalje). Najvišji delež zaposlenih po 12 mesecih je diplomantov Poslovno-tehniške fakultete; največ jih študira dalje iz smeri Fakultete za naravoslovje. 72 Vir: Brenk, E. (ur.). (2023). 73 Vir: Izpis iz nacionalne evidence vpisanih na posamične fakultete pridobljen s strani MVZI, november 2023. Preračun LUNG. 74 Preko elektronske pošte s strani zaposlenih na UNG. 75 Povzeto iz: Dijaški net. (2023). 76 Vir: Leban, A. (ur.). (2023). 34 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Fakulteta za uporabne družbene študije (zasebna) FUDŠ izvaja plačljive in koncesionirane izobraževalne programe (VŠ, MAG, UNI, PODIPLOMSKE programe). Pri pripravi in vpeljavi novih programih sledijo potrebam lokalnega okolja na različnih nivojih: z vpogledom na potrebe študentov, razgovori z mentorji študijskih praks iz zunanjih organizacij, sodelovanje s ključnimi delodajalci (informacije o spremembah v poslovnem svetu, tehnoloških inovacijah in potrebah na trgu dela); Sodelovanje s Svetom zaupnikov (predstavniki gospodarstva, družbenih organizacij in lokalnih skupnosti) za prepoznavanje potreb lokalnega okolja. Na potrebe se odzivajo tudi z vpeljavo novih formalnih in neformalnih izobraževalnih programov: študijska smer Psihosocialno svetovanje v športu. Na potrebe kandidatov so se odzvali z vpeljavo programa Mediji in novinarstvo v praksi ter Menedžment ljudi v organizacijah. Prepoznavajo potrebe po izobraževalnih programih s področja zdravstva ter v tej smeri razmišljajo o možnostih za razvoj programov. Pri vpisu v redni študij je nadpovprečen vpis v program Mediji in novinarstvo (omejitev vpisa). Sledi mu vpis v program Socialni menedžment. Nova Univerza z Evropsko pravno fakulteto (zasebna) Slednja ima tradicionalno številčen vpis v program Pravo (po podatkih MVZI je več ko polovica študentov iz območja ožje Goriške). 3.5.3.2. Trend vpisov študentov iz ožje goriške na fakultete v Sloveniji v letih 2021-202377 Pri pregledu vpisa študentov s stalnim bivališčem na območju ožje goriške, v zadnjih treh študijskih letih, lahko opazimo naslednje trende: Število vpisanih študentov se je v treh letih zmanjšalo za 152 oseb. Skladno s tem se je statistično pričakovano zmanjšal vpis na določene fakultete: Opazen je upad vpisanih na Fakulteto za turistične študije Turistica (-0,4 %), na programe Pedagoške fakultete (UNP) (-1,3 %); v okviru UNL vpisanih v programe Fakultete za elektrotehniko (-0,3 %), Fakultete za farmacijo (0,4%), Ekonomske fakultete (-0,8 %), Fakultete za računalništvo in informatiko (-0,4 %), Filozofske fakultete (- 0,6 %), Fakultete za šport (-0,4 %). Opazen je porast vpisa na UNL programe Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (+0,5 %), Fakultete za matematiko in fiziko (+0,5 %), Medicinske fakultete (+0,5 %), na Fakulteto za dizajn (pridružena članice UNP) (+0,4 %), VIST – Fakulteta za aplikativne vede, Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Vpis na ostale programe fakultet Univerz v Sloveniji ostaja v obdobju zadnjih treh študijskih let bolj ali manj enak oz. odstopanja so manjša kot za navedene fakultete. 3.6. NEFORMALNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH78 Analiza se pri obravnavi neformalnih oblik IO osredotoča le na tiste programe, ki so ključni za odpravljanje nesorazmerij na trgu dela ter za razvijanje kompetenc obravnavane delovne sile, ki so/bodo ključne za njihovo aktivacijo na trgu dela. Neformalne oblike izobraževanj, usposabljanj in učenj vključujejo pridobivanje in razvijanje splošnih in poklicno specifičnih kompetenc. 77 Vir: MVZI, izpis iz evidenc MVZI, november 2023. Preračun LUNG. 78 Neformalni izobraževalni programi za odrasle so programi za: pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti; izboljšanje splošne izobraženosti; medgeneracijsko sodelovanje; spodbujanje aktivnega državljanstva in družbeno odgovornega ravnanja; graditev skupnosti in delovanje v njej; skupnostno učenje, ki omogoča povezanost učenja s spremembami v okolju; trajnostni razvoj; zdrav življenjski slog; ohranjanje in krepitev nacionalne identitete; krepitev kulturne zavesti in izražanja, medkulturnega dialoga in sobivanja različnih kultur ter druge vsebine, ki jih opredeli nacionalni program izobraževanja odraslih. Vir: Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 35 3.6.1. Programi usposabljanja in izpopolnjevanja za delo Na območju ožje Goriške neformalna izobraževanja za potrebe trga dela ter v namen spodbujanja odraslih pri aktivaciji na trgu dela v veliki meri izvajajo (podatki pridobljeni iz različnih internetnih virov, objav): • ŠC Nova Gorica MIC, • Ljudska univerza Nova Gorica, • Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, • Severno primorska Gospodarska zbornica, • Lampret Consulting d. o. o., • različni gospodarski subjekti s sedežem v drugih delih Goriške regije oz. Slovenije (npr. MicroTeam, Veris ...) itd. Pomembna dejavnost so programi usposabljanja in izpopolnjevanja za delo, ki jih na ožjem Goriškem izvajajo številne organizacije. • Izobraževalne organizacije so izvajalke preverjanj različnih Nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK): • Šolski center Nova Gorica, MIC:79 Operater/operaterka na CNC stroju, Pomočnik/pomočnica vzdrževalca v proizvodnji, Rezbar/rezbarka, Teletržnik/teletržnica , Upravljalec/upravljalka strojev v proizvodnji, Vodja delovne skupine v proizvodnji, Vodja projekta, Vodja projektne naloge. • LUNG: NPK Knjigovodja, NPK računovodja, NPK socialni oskrbovalec na domu • Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije: 80 16 različnih preverjanj NPK. • CPU center za poslovno usposabljanje:81 11 preverjanj NPK Ko govorimo o pridobivanju poklicnih kompetenc s pridobivanjem drugih certifikatov in licenc imata močno vlogo: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki pokriva področje izvajanja mojstrskih izpitov ter pripravljalnih seminarjev; Temeljne kvalifikacije za voznike; Priznavanje poklicne kvalifikacije državljanom držav pogodbenic in upravičenim državljanom tretjih držav; različna usposabljanja (serviserjev, voznikov …). CPU center za poslovno usposabljanje ima med izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji posebno mesto, saj s svojo neposredno vezjo z Gospodarsko Zbornico Slovenije uspešno povezuje izobraževalni proces z dinamičnim razvojem gospodarstva. Izvaja 24 poklicnih usposabljanj različnega tipa (pridobitev licenc; izpopolnjevanja …).82 Omeniti velja, da je bila v pogovoru s predstavnikom CPU izpostavljena zelo nizka udeležba oseb s področja ožje Goriške v njihovih programih. 3.6.2. Trendi gredo v smeri čim večje prehodnosti izobraževalnega sistema, uporabe mikrodokazil PRIZNAVANJE NEFORMALNO PRIDOBLJENIH ZNANJ (NPK) Omenjeno je že bilo pridobivanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki so način priznavanja neformalno pridobljenih znanj za opravljanje določenega poklica. Preko preverjanja s strani strokovne komisije, skladno s Standardi in poklicnimi katalogi, posamezniki lahko pridobijo certifikat, s katerim lahko opravljajo določen poklic. V mednarodnem in nacionalnem prostoru pa je priznavanje predhodno pridobljenih znanj izjemnega pomena za prehajanje znotraj izobraževalnih sistemov, za pridobivanje formalne izobrazbe kot tudi za trženje delovne sile preko prepoznanih kompetenc na trgu dela. V IO je v Sloveniji ugotavljanje in dokumentiranje znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju, na podlagi dokumentacij,83 umeščena v javno mrežo v IO. 79 Vir: NRP Slovenija. (2023). 80 Več na: OZS. (2023). 81 Več na: NPK certifikat - CPU. Zadnji vpogled 15. 10. 2023. 82 Vir: CPU. (2021). 83 Svetovalna dejavnost obsega še svetovanje pri: vključevanju v program osnovne šole za odrasle in pri nadaljevanju izobraževalne poti; vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba; vključevanju v neformalne izobraževalne programe za odrasle; samostojnem učenju (ZIO, Objavljen na Zakon o izobraževanju odraslih (pisrs.si). 36 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih V namen pridobivanja in priznavanja kompetenc se s spreminjanjem trga dela razvijajo različni sistemi, predvsem umeščanje različnih mikrodokazil84. V Sloveniji se na splošno na trgu dela še ni najboljše »prijel« sistem Odprtih značk85. Sistem mikrokreditiranja (oz. mikrodokazil)86 se prenaša iz visokotehnoloških podjetij na širše področje podjetništva in izobraževanja. Predstavlja namreč možnost za specializacijo delovne sile na področjih, ki jih delodajalci resnično potrebujejo, omogoča pa tudi učinkovito odpravljanje nesorazmerij na trgu dela87 (delodajalci za odpravo neskladij med ponudbo in povpraševanjem po spretnostih glede na potrebe trga dela; posamezniki potrebujejo prilagodljive in odzivne učne poti za pridobivanje oz. nadgradnjo spretnosti; izvajalci jih uporabljajo za večanje prilagodljivosti, individualizacije programov; osebe lahko hitreje prehajajo med različnimi področji dela, tudi med področji formalne izobrazbe). 3.6.3. Vključevanje brezposelnih v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja Za preprečevanje prehajanja v dolgotrajno brezposelnost, za odpravljanje nesorazmerij med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela ter za opolnomočenje brezposelnih pri gradnji karierne poti ZRSZ izvaja aktivnosti Aktivne politike zaposlovanje. Iz podatkov, ki zajemajo vključenost brezposelnih oseb88 ožje Goriške (podatki pridobljeni s strani ZRSZ OS Nova Gorica) v različne programe je razvidno, da je vključitev v letu 2023 drastično padla. Na slednje nedvomno vpliva majhen delež brezposelnih oseb in njihove specifičnosti, ki onemogočajo ali vključitev ali takojšnjo zaposlitev. Velik vpliv pa ima tudi pomanjkanje finančnih sredstev (ni razpisov, ni projektov). Tako je bilo do septembra 2023 v programe IZO in USPO odraslih vključenih 31 oseb (v letu 2022 pa 391 oseb). Velik delež slednjih je bil vključen v tečaj slovenskega jezika za raven A1 ter v izpit znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. V prejšnjih letih od (2019 do 2022) se je veliko brezposelnih oseb vključevalo v različne oblike IZO in USPO: digitalna pismenost za odrasle ter z digitalizacijo povezana znanja (strokovnjak za digitalni marketing; Učenje/delo na daljavo v MS Teams). Tečaj za slovenski jezik kot drugi in tuji jezik – vstopna raven in izpit za vstopno raven; Podjetniška delavnica; Usposabljanja za voznike različnih kategorij (B-D), usposabljanja za knjigovodska dela, za Varnostnika. Iz podatkov glede na vključenost brezposelnih oseb od leta 2019 do leta 2023 izstopa leto 2021, ko je bilo vključenih 32 % vseh BO (približno 10% več kot v ostalih posamičnih treh letih). V letu 2022 se je največ BO v zadnjih 4-ih letih vključilo v postopek pridobitve NPK - 33% vseh vključenih od 2019 do 2022: prevladuje NPK Varnostnik; sledi Socialni oskrbovalec/oskrbovalka, Računovodja/računovodkinja ter Preizkus znanja in pridobitev temeljne kvalifikacije (TK) za voznika v cestnem prometu za prevoz blaga. Največ brezposelnih se je vključilo v formalni program OŠ za odrasle (50 % vseh vključenih v 4-ih letih). Večje število brezposelnih je bilo aktiviranih na trg dela preko Usposabljanja na delovnem mestu ter tudi preko Delovnega preizkusa (411 brezposelnih od 2019 do september 2023). 84 Mikrodokazilo (Micro-credential) pomeni zapis učnih izidov, ki jih je posameznik dosegel z učenjem manjšega obsega. Učni izidi so ovrednoteni na podlagi pregledno in jasno definiranih standardov. Programi so pripravljeni tako, da opremijo posameznika s specifičnim znanjem, spretnostmi in kompetencami, ki naslavljajo družbene, osebne, kulturne potrebe oziroma potrebe trga dela. Mikrodokazila so last posameznikov, ki jih lahko delijo z drugimi in prenašajo naprej. Lahko so samostojna ali se združujejo v večja. Podprta so s sistemi za zagotavljanje kakovosti in sledijo dogovorjenim standardom v sektorjih (CPI, dostopno na PowerPointova predstavitev (gov.si). Zadnji vpogled 26.11.2023. 85 LUNG je v okviru projekta strateškega partnerstva Erasmus+ KA2 razvijal tudi sistem priznavanje znanj in veščin s pomočjo Odprtih značk. Razvita orodja je uporabljal (uporablja) pri izvajanju razvitega programa za aktivacijo mladih in ostalih iskalcev zaposlitve za vstop na trg dela projekt z naslovom "Entrepreneurship and 21st century skills". Dostop do razvitih orodij na Entrepreneurship and 21st Century Skills (entr21.com). Zadnji vpogled 10.11.2023. 86 Mnoga podjetja trenutno uporabljajo mikrokredite kot način za hitro usposabljanje zaposlenih za nove tehnologije ali nabor znanj, namesto da bi se zanašali na diplomo štiriletne univerze. Velika tehnološka podjetja, kot so Google, Microsoft in IBM, so se aktivno ukvarjala z mikrokreditiranjem prek svojih spletnih tečajev, ki ponujajo značke in potrdila za dokončanje. Ti delodajalci lahko preprosto usposobijo zaposlene tako, da se udeležijo brezplačnih spletnih tečajev za učenje novih veščin, ne da bi pri tem vlagali čas ali denar v najem zaposlenega, ki ni kvalificiran ali bi zaradi pomanjkanja znanja odšel že po šestih mesecih. Več na Mikrokreditiranje: prihodnost izobraževanja | Prometric. Zadnji vpogled 10.11.2023. 87 Več na Uspešno izveden strokovni posvet o mikrodokazilih za potrebe trga dela - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si). Zadnji vpogled 17. 11. 2023. 88 Pridobljeno s strani ZRSZ OS Nova Gorica, oktober 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 37 3.7. PODPORNE DEJAVNOSTI V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH 3.7.1. Svetovalna dejavnost kot del javne mreže v IO Leta 2003 se je na LUNG-u odprlo Svetovalno središče ISIO, ki nudi informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih na Goriškem. Od leta 2021 je svetovanje del javne mreže v IO (skladno z zakonom o IO). Aktivnosti svetovalne dejavnosti se poslužujejo različne skupine odraslih – tako tisti, ki vstopajo v proces izobraževanja zaradi potreb dela, kot tudi tisti, ki jih neformalno izobraževanje pomeni ključen element za vzdrževanje aktivnosti (starejši, brezposelni, različne ranljive ciljne skupine). Izjemnega pomena ima svetovalna dejavnost pri usmerjanju odraslih na njihovi karierni poti ter pri motivaciji za njihovo dokončanje osnovne šole. Iz podatkov delovanja svetovalne službe IO na LUNG89 se da razbrati, da je bilo v letu 2021 16,4 % vseh svetovancev zaposlenih, 52,4 % pa brezposelnih oseb. V letu 2022 se je delež odraslih zaposlenih zvišal na 31 %, brezposelnih pa znižal na 36,62 % vseh vključenih svetovancev. Velik delež predstavljajo starejši. Poleg tega je svetovalna dejavnost v IO, ki vključuje individualno svetovanje, samostojno učenje in ugotavljanje in vrednotenje priložnostno pridobljenih znanj, močno povezana z različnimi organizacijami v okolju (ZRSZ, CSD, Obrtno podjetniška zbornica, Zavod za šolstvo), tudi pri vključevanju na trg dela tistih skupin brezposelnih, ki se na tej poti srečujejo z ovirami. V to skupino nedvomno v večjem deležu spadajo tudi tujci. Svetovalna dejavnost ima posebej pomembno vlogo za spodbujanje aktivacije tuje delovne sile oz. članov njihove pridružene družine. Za omenjeno ciljno skupino izvajamo tečaje/programe slovenskega jezika ter jih tudi preko teh spodbujamo za vključitev v programe digitalnega opismenjevanja, spoznavanja s kompetencami 21. stoletja … 3.7.2. Svetovalna dejavnost v IO kot povezava s trgom dela Ožja Goriška ponuja mnoge možnosti, ki lahko odraslim olajšajo njihove odločitve glede pridobivanja in razvijanja ustreznih kompetenc glede na potrebe trga dela. Pomembno vlogo ima projekt SPOT Goriška90, aktivnost Obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica, ki poleg individualnih svetovanj nudi izjemno podporo v obliki nasvetov na spletni strani ter različnimi neformalnimi predavanji/tečaji/seminarji ter dejavnost Primorskega tehnološkega parka91, ki temelji na spodbujanju razvoja kompetenc podjetništva. Karierno svetovanje se izvaja tudi v okviru MIC (Šolski center Nova Gorica), ki je nepogrešljivo predvsem pri podpori v usmerjanju k pridobivanju poklicno specifičnih kompetenc (formalne in neformalne možnosti), ter Univerze v Novi Gorici in Fakultete za uporabne družbene študije. 3.8. ODNOS PODJETIJ DO IZOBRAŽEVANJ IN USPOSABLJANJ ZAPOSLENIH Podjetja imajo različen odnos do izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, ki vpliva tudi na količino vlaganja kapitala v izobraževanje. Glede na razmere na trgu dela je pomembno zavedanje vodilnih kadrov, da je znanje oz. pridobivanje ustreznih kompetenc ključni dejavnik produktivnosti na trgu dela ter ključno za uspeh podjetij na trgu. Raziskava med podjetji v okviru projekta VŽU Preboj92 je pokazala, da se z vlaganjem v znanje zaposlenih krepi tudi občutek pripadnosti podjetju, poveča pa se tudi motivacija zaposlenih za izobraževanje. Pri oblikovanju izobraževalnih programov, ki bodo ustrezno prilagojeni (vsebinsko in metodološko) posameznim skupinam zaposlenih, je potrebno prepoznavati njihove specifike. 89 Vir: Letna poročila dejavnosti svetovalne službe na LUNG. 90 Več na: SPOT GORIŠKA. (2023). 91 Več na: PTP. (2023). 92 Vir: VŽU Preboj. (2023a) 38 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Hkrati pa je, kot že omenjeno, nujno potrebno prepoznavanje potreb in dodane vrednosti odgovornosti delodajalcev za spodbujanje in ustrezno razvijanje svojih zaposlenih s strani vodilnih kadrov. Ena od ugotovitev raziskave PIAAC93 je, da je izjemnega pomena zavedanje, da posamezniki z manj razvitimi spretnostmi, predvsem v tehnološko bogatih okoljih, zavirajo razvoj regij bolj, kot ga posamezniki z najbolj razvitimi spretnostmi lahko pospešujejo. Pomembno je tudi zavedanje, da so pri vključevanju v IO posebej prikrajšane kategorije z nižjimi spretnostmi, ki delajo v zasebnem sektorju in v mikro podjetjih.94 Naloga delodajalcev, izobraževalcev in lokalne/državne/evropske skupnosti je, da se spodbuja in udejanja možnosti za razvoj ključnih in poklicnih spretnosti po celotni vertikali delovne sile na njim prepoznan ustrezen način. Pri razvijanju fleksibilnih načinov izobraževanj in razvijanja sistemov pridobivanje mikrokreditov je nujno sodelovanje izobraževalcev, vodilnega kadra v podjetjih ter tudi ostalih zaposlenih. V raziskavi, ki je bila narejena med podjetji ožje Goriške v okviru priprave Analize potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih, so delodajalci ocenjevali odnos do izobraževanj in usposabljanj njihovih zaposlenih. Kako pomembno se vam zdi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih (1 = najnižja ocena, 4 = najvišja ocena)?95 Skoraj polovica podjetij (45,8 %), ki so sodelovala v raziskavi, meni, da je 1,7% izobraževanje in usposabljanje zaposlenih zelo pomembno. Največ takih podjetij je v Brdih (kar 70 %), najmanj pa v občini Renče-Vogrsko (21 %). 18,5% 45,8% 2,5 % podjetij pa meni, da ni zares pomembno. 33,8% Podjetja, ki so dala najnižjo oceno pomembnosti izobraževanja in usposabljanja, so bila le iz občine Nova Gorica in Renče-Vogrsko, kjer je bilo takih podjetij 7 %. V ostalih občinah so podjetja dala vsaj oceno 2 (od 4). 1 2 3 4 Ali ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili v kakršno koli izobraževanje? 96 V povprečju dve tretjini izmed vseh podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, je svoje zaposlene napotilo na različna izobraževanja. Najmanj takih 32% podjetij je bilo v občini Šempeter-Vrtojba (50 %), največ in precej nad 55% povprečjem pa v občini Kanal. Ostale štiri občine so bile okrog povprečja. 14% 97 Na vprašanje za tista podjetja, ki so v prejšnjem vprašanju o napotitvi POKLICNO SPECIFIČNE zaposlenih na izobraževanja odgovorila z DA, smo postavili podvprašanje, če so bila izobraževanja vezana na poklicno specifične kompetence, na SPLOŠNE KOMPETENCE splošne kompetence ali na oboje. V povprečju je več kot polovica podjetij OBOJE odgovorila, da so bila izobraževanja vezana na poklicno specifične kompetence, 14 % jih je odgovorilo, da na splošne, tretjina vseh podjetij, sodelujočih v raziskavi, pa je svoje zaposlene napotila na izobraževanja tako za poklicno specifične kot tudi za splošne kompetence. V občini Kanal nobeno od podjetij ni poslalo zaposlenih samo na 36% izobraževanje poklicno-specifičnih kompetenc. V občini Brda pa po drugi strani nobeno od podjetij ni poslalo zaposlenih na izobraževanja za 64% pridobivanje splošnih kompetenc. Je pa največji odstotek podjetij, ki so napotila svoje zaposlene na izobraževanja za pridobivanje zgolj poklicno specifičnih kompetenc, prav iz Brd (83 %). DA NE 93 Vir: Javrh, P. (ur.). (2021). 94 Povzeto po Mirčeva, J. (2020). V: Javrh, P. (ur.). (2021). 95 Več podrobnosti v prilogi na strani 174, v Tabeli 25. 96 Več podrobnosti v prilogi na strani 175, v Tabeli 27. 97 Več podrobnosti v prilogi na strani 175, v Tabeli 28. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 39 Gledano na vse sodelujoče delodajalce skupaj, je največ delodajalcev, ki so napisali vsebino izobraževanj, iz MONG tistih, ki je svoje zaposlene vključilo v izobraževanja za pridobivanje splošnih kompetenc (ki so vezana na kvaliteto opravljanja delovnih nalog in kvalitete dela v kolektivu: s področja marketinga (tudi digitalni), vodenja (vodstvene sposobnosti), komunikacije ter digitalizacije). Na področja slednje je velik delež svojih zaposlenih v usposabljanje vključil tudi večji delodajalec iz občine Renče-Vogrsko. Velik delež delodajalcev zaposlene izobražuje na področju zakonodaje in vodenja financ, kar pa je že bolj poklicno specifična kompetenca. Med odgovori se pojavljajo tudi poklicna usposabljanja: usposobljeni vzdrževalec strojev in naprav; NPK računovodja, usposabljanja za sommelierja, šolanja za upravljanje sistemov, krmilne tehnike, upravljalec sončne elektrarne. Najštevilčnejša pa so interna poklicno specifična izobraževanja. Iz MONG izstopajo podjetja, ki svoje zaposlene izobražujejo s področja marketinga ter računalništva in informatike. Izkazujejo pa se tudi prakse tedenske izmenjave znanja med zaposlenimi, kar bi lahko opisali kot napreden pristop. Če svojih zaposlenih niste poslali na nobeno izobraževanje, ocenite navedene trditve, kateri od razlogov velja za vaše podjetje (1 = najmanj velja, 4 = najbolj velja).98 Izobraževanja se izvajajo v neustreznih terminih. V ponudbi izobraževanj nismo našli ustreznega. Zaposleni niso bili motivirani za izobraževanje. Izobraževanje je povezano s prevelikimi stroški. Nismo imeli potrebe. 1,0 2,0 3,0 4,0 Tista podjetja, ki svojih zaposlenih v zadnjih dveh letih niso usmerila v nobeno izobraževanje in usposabljanje, so podala kot daleč prevladujoč vzrok, da niso imeli potrebe. Drugi najpogostejši vzrok je povezava s prevelikimi stroški, sledi pomanjkanje ustreznih izobraževanj in usposabljanj v ponudbi. Kakšen vpliv imajo po vaši oceni naslednji dejavniki na napotitev zaposlenih na izobraževanje?99 DEJAVNIKI OCENA VPLIVA Potreba po dodatnem usposabljanju. 3,2 Novosti na strokovnem področju. 3,4 Ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja. 3,3 Cena izobraževanja/usposabljanja. 2,9 Trajanje izobraževanja/usposabljanja. 2,8 Termin izvajanja. 2,9 Motiviranost zaposlenih za izobraževanje. 3,2 Ponudba usposabljanj/izobraževanj s strani izobraževalnih organizacij v okolju (informiranje preko 2,7 elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) Starost zaposlenega. 2,2 Dolžina delovne dobe delavca v našem podjetju. 2,2 Drugo: 1,9 Pod drugo opisno: Kakovosten in izkušenj izvajalec izobraževanja. Največji vpliv na napotitev zaposlenih na izobraževanje so novosti na strokovnem področju, hitro jim sledi potreba po dodatnem usposabljanju. Na napotitev pomembno vpliva tudi ustreznost vsebin, ki so znotraj izobraževanj/usposabljanj na voljo ter motiviranost zaposlenih za izobraževanje. Manjši, a še vedno pomemben vpliv imata cena in termin izvajanja programa ter tudi trajanje samega programa. Ponudba izobraževalnih programov v okolju delovanja spodbudi podjetja k vključitvi, hkrati je pomemben učinek informiranja o možnosti preko različnih promocijskih kanalov. Najmanjši vpliv imata starost zaposlenega ter dolžina delovne dobe delavca v podjetju. 98 Več podrobnosti v Prilogi na strani 175, v Tabeli 29. 99 Več podrobnosti v Prilogi na strani 176, v Tabeli 30. 40 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Ali imate v vašem podjetju potrebo po vključevanju zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe?100 Med vsemi podjetji, vključenimi v raziskavo, jih je le 10% navedlo, da imajo potrebo po vključevanju svojih zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni 10% njihove izobrazbe. Večji odstotek se je odrazil le med podjetji v občini Kanal (20 %), manjši oz. ničelni pa v občini Renče-Vogrsko. Znotraj 10 % podjetij, ki imajo potrebo po vključevanju svojih zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni njihove izobrazbe, so podjetja navedla poklice 90% turistični tehnik, kovinar (obdelovalec kovine), gradbeni delovodja, inženir elektrotehnike, gradbeni inženir, elektrotehnik, univ. dipl. ekonomist, DA NE strojni tehnik, inženir elektrotehnike in inženir strojništva. Vprašanje: Ali imate v podjetju svoj letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih? 101 V podjetjih, ki so odgovorila na vprašanje v raziskavi, se je izkazalo, da ima v povprečju le 31% podjetij svoj letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Ta odstotek je najnižji v občini Renče-Vogrsko (14 %), najvišji 31% pa v občini Kanal (40 %). Nad povprečjem vseh šestih občin glede načrta so občine Kanal, Miren-Kostanjevica in Nova Gorica. Zelo blizu je tudi občina Brda (30 %), kar kaže na nekakšno neskladje glede na to, da je tam največ 69% podjetij menilo, da sta izobraževanje in usposabljanje zaposlenih zelo pomembna (70 %). Glede na ugotovljeno bi bilo za razmisliti o načinu, kako podjetja motivirati DA NE in angažirati, da prepoznajo dodano vrednost umestitve izobraževalnega načrta v svoje načrte razvoja podjetja (umestiti načrt razvoja kadrov ter znotraj slednjega izobraževalni načrt). Poudariti velja, da je izobraževalni načrt smiselno snovati skupaj z vsemi zaposlenimi – pomembna aktivnost pri tem so redni letni razgovori, znotraj katerih ima razvoj kompetenc posameznega zaposlenega (ali skladno po skupinah glede na področje dela) pomembno mesto. Da je takšen način vključenosti načrtovanja izobraževanj in razvoja zaposlenih pomemben, lahko sklepamo v povezavi z rezultati raziskave Svetovnega gospodarskega foruma (Prihodnost delovnih mest, 2023) 102 - ločeno za območje Evrope - v kateri je poudarjen pomen izobraževanj in usposabljanj ter mentorstva na delovnem mestu (31 %) ter notranjih izobraževanj po oddelkih (25 %). Zavedanje delodajalcev, da je izobraževanje pomembno in velik del njihova odgovornost se kaže v dejstvu, da bo 94 % sodelujočih v obdobju 2023-2027 samostojno financiralo izobraževanja in usposabljanja, 32 % se bo poslužilo brezplačnih možnosti, sledijo možnosti financirane s strani vlade ter javno-zasebno hibridno financiranje (obe možnosti 19 %). Neizpodbitno dejstvo je, da spremembe v delovnem okolju zaposlene silijo k vsakodnevnemu učenju in prilagajanju - razvijajo se nove tehnologije in novi načini dela. Pomembno je poznavanje možnosti in omogočanje napredovanja z nadgradnjo kompetenc zaposlenega. V primeru manjših podjetij pa je izjemnega pomena vključenost v panožna združenja, saj se preko njih v ustreznih okoljih in za njihove potrebe prilagojeno vsebino in metodo, organizirajo različna izobraževanja. Prav tako je pomembno deljenje dobrih praks in izkušenj med samimi podjetniki. 100 Več podrobnosti v Prilogi na strani 176, v Tabeli 31. 101 Več podrobnosti v Prilogi na strani 174, v Tabeli 26. 102 Vir: WeForum. (2023). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 41 4. TRG DELA 4.1. TRANSFORMACIJA DELOVNIH MEST JE TU Napovedi raziskave srednje in dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2037103 za Slovenijo napovedujejo, da se bo po letu 2027 pričelo skupno število delovnih mest zmanjševati. Največje bodo potrebe po strokovnjakih. Dolgoročno (od 2023 do 2037) bodo nova delovna mesta na voljo samo za strokovnjake, za druge poklice bo zaposlovanje le nadomestne narave. Gospodarstvo bo potrebovalo predvsem terciarno in srednješolsko izobražen kader. Raziskava World Economic Forum, Future of Jobs Survey 2023 (FJS 2023) 104 predvideva, da bo v petih letih več kot 75 % podjetij tehnologijo velikih podatkov in umetne inteligence uporabljajo v svojih procesih. Skladno s tem se pričakuje, da bo skoraj ena četrtina delovnih mest doživela očitne spremembe z vidika delovnih nalog in kompetenc delovne sile, ki bo te naloge opravljala. Predvideva se več ukinjenih delovnih mest kot ustvarjenih novih, iz česar se da sklepati, da podatki lahko pokrijejo 23 % trenutne globalne delovne sile. To so delovna mesta kot npr. referent za vnos podatkov, administrativna dela, računovodje, knjigovodje in plačni referenti, varnostniki, gospodinje, hišniki, blagajniki, prodajalci itd. Najvišja rast delovnih mest pa se pričakuje na področju upravljanja kmetijske opreme, poučevanja; tu so še vozniki tovornjakov in avtobusov, mehaniki, strokovnjaki za razvoj podjetništva, inženirji elektrotehnike, obdelovalci pločevine in konstrukcijskih kovin, oblikovalci in varilci, strokovnjaki digitalne preobrazbe, strokovnjaki za trajnostni razvoj, strokovnjaki za digitalni marketing in strategije. Trendi, ki bodo (v evropskem prostoru) najverjetneje spodbudili preobrazbo industrije in njihov pričakovani vpliv na ustvarjanje delovnih mest, so: vlaganje v spodbujanje zelenega prehoda podjetij (55 %), širša uporaba ESG105 standardov (okoljski, socialni in upravljavski standardi) (51 %), zaradi podnebnih sprememb vpeljane naložbe v prilagajanje delovanja (43 %), povečano sprejemanje novih in mejnih tehnologij (35 %), uporabniki bodo postali bolj glasni za okoljske tematike (31 %), širjenje digitalne dostopnosti (30 %). Negativen vpliv na razvoj delovnih mest pa bo predvidoma imelo večanje življenjskih stroškov uporabnikov (17 %) ter potencialna počasnejša globalna ekonomska rast (50 %). Na razvoj delovnih mest vpliva tehnologija. Največji vpliv se pripisuje analitiki velikih podatkov (57 %), šifriranju in kibernetski varnosti (43 %), digitalnim platformam in aplikacijam (39 %), tehnologiji za izobraževanje in razvoj delovne sile (36 %), e-trgovini in digitalnemu poslovanju (32 %), računalništvu v oblaku (32 %), internetu stvari in povezanih napravah (30 %), umetni inteligenci (npr. strojno učenje) (18 %). 4.2. TRG DELA IN DELOVNA SILA Trg dela v EU, Sloveniji in prostoru ožje Goriške ima nedvomno nekatere skupne trende: spreminjanje poklicnih in sektorskih struktur; zmanjševanje delovno aktivne populacije ter posledično pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile; potreba po večji fleksibilizaciji, povečana z zaposlitvenimi priložnostmi posameznika (povezana je z delovnim časom ter oblikami zaposlovanja) ter delovne organizacije (nenehno spreminjanje in prilagajanje globalnim, nacionalnim ali ožjim smernicam razvoja). Znanja in spretnosti zaposlenih so postala oz. postajajo vedno bolj ključen dejavnik vstopanja na trg dela. Fleksibilnost, odpornost in prilagodljivost zaposlenih postaja ključna kompetenca za zahteve hitro spreminjajočih se potreb delovnih mest in delovnih nalog. Ko se govori o trgu dela v korelaciji z delovno silo, se za lažje razumevanje lahko uporabi opredelitev Ignjatoviča, ki govori o polarizaciji trga delovne sile na interni in eksterni trg: INTERNI TRG delovne sile vključuje tiste zaposlene, ki imajo več priložnosti, da ob delu pridobivajo nova znanja in spretnosti ter si tako izboljšujejo možnosti za obstanek in napredovanje v podjetju. EKSTERNI TRG delovne sile pa je bolj značilen za slabše izobražene zaposlene, ki so sicer na periferiji delovanja družbe – za njih zaposlitev ni 103 Vir: Caprirolo, Gonzalo. (2023). 104 Vir: WeForum. (2023). str.31. 105 Več na: Trajnostni razvoj - SIQ. Zadnji dostop 30.11.2023. 42 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih priložnost za napredovanje, ampak zgolj za preprečitev slabšanja delovnega in socialnega statusa (povzeto po Ignjatovič v Jasmina Mirčeva, str. 75:2020) 106. Trg dela brez obeh skupin delovne sile ne more obstajati. Potrebni pa so ukrepi, da se obe skupini opolnomoči za spremembe na trgu dela ter potrebe delodajalcev. Pri tem je pomembno usklajeno delovanje različnih ključnih podpornih organizacij, zavedanje delodajalcev, da je v zaposlene nujno in vredno vlagati ter skupno sodelovanje z izobraževalci v IO s ciljem oblikovanja ustreznih programov za vse skupine aktivne in neaktivne delovne sile – tj. mlade, starejše, zaposlene in nezaposlene. 4.3. TRG DELA IN GOSPODARSTVO V primeru ožje Goriške MONG v svoji »Trajnostni urbani strategij do 2030«107 smiselno opozarja na potrebo po izboljšanju pogojev za nastajanje, za rast in prihod podjetij, še zlasti v panogah s potencialom rasti. Podjetniško razmišljanje zaradi dostopnih in dobro plačanih delovnih mest v različnih panogah v preteklosti namreč ni bilo potrebno. V preteklih desetletjih je skupno območje »raslo« na uspešnih gospodarskih sistemih, po njihovem propadu pa so se razvile terciarne dejavnosti (logistika in igralništvo). Slednji sta se znašli v težavah in mesto se sooča z izzivi gospodarske preobrazbe. MONG v zadnjih letih izgublja vlogo zaposlitvenega središča. Izguba delovnih mest je posledica gospodarske krize, prestrukturiranja gospodarstva v tranziciji, pandemije ter tudi izgube enega ključnih generatorjev gospodarstva na območju – državne meje (povzeto iz TUS). Po podatkih Razvojne strategije občine Šempeter-Vrtojba 2021-2027108 so za to območje značilni močni dnevni delovni migracijski tokovi ter navezanost na sosednjo Gorico (IT), pa tudi dnevne migracije v Ljubljano. Leta 2021 je bila stopnja delovne aktivnosti na Goriškem 69,3-odstotna oziroma na tretjem mestu med vsemi regijami. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 17,2 % odhajalo na delo drugam, največ (60,7 %) v osrednjeslovensko regijo (5.125 delovno aktivnih oseb). Po deležu delovnih migrantov se je regija uvrstila na drugo mesto.109 Po gospodarskih kazalnikih in visokem življenjskem standardu sicer močno izstopa občina Šempeter-Vrtojba (v letu 2022 se glede na poročilo Ajpesa to nekoliko spremeni)110. Občina je zanimiva z gospodarskega vidika, saj predstavlja vitalen del v povezavi z MONG. Na območju ožje Goriške je potrebna stabilnejša gospodarska osnova, razvoj perspektivnih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Priporočila strokovne skupine projekta VŽU Preboj111 opozarjajo, da je v okoljih, ki so imela nadpovprečen del zaposlenih v predelovalni industriji in gradbeništvu, razlika med dejanskim in ciljnim obsegom kompetenčne delovne sile večji problem kot drugje. Poročilo navaja podatke SURS112, da se kar 60 % takšnih podjetij v procesu digitalizacije sooča s težavo pomanjkanja ustreznih kadrov oz. znanj s teh področij. Poročilo sicer opozarja tudi na problem narave proizvodnih procesov, ki jih ni mogoče hitro prilagajati spremembam v okolju in na pomanjkanje finančnih sredstev; tudi za usposabljanja in do-izobraževanja. Kot rešitev se v takšnih primerih lahko vsaj delno izkažejo sredstva, pridobljena na različnih nacionalnih razpisih (kot npr. Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc), preko katerih se lahko ob sodelovanju s podjetji programe prilagodi specifičnim potrebam, zaposlene pa motivira in vključi v potrebne procese pridobivanja ustreznih kompetenc. Programe se oblikuje na način, da so široko uporabni, a vseeno dovolj panožno specifični. 106 Povzeto iz Mirčeva, J. (2020). str.75-88 V: Javrh, P. (ur.). (2021). 107 Vir: TUSNG (2022). 108 Vir: Občina Šempeter-Vrtojba. (2021). 109 Povzeto iz: https://www.stat.si/obcine/sl/Region/Content/11. Zadnji vpogled 30.11.2023. 110 Vir: AJPES. (2023b). 111 Vir: VŽU Preboj. (2023b). 112 Vir: VŽU Preboj. (2023b). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 43 PODPORNO OKOLJE ZA PODJETNIŠTVO Območje ožje Goriške nudi različne institucije in ukrepe, ki so s strani ekipe, ki je pripravljala RRP Severne Primorske 2021-2027113, prepoznane kot podporne za razvoj gospodarstva: • Javni sklad malega gospodarstva Goriške: razpisi posojil; • Regijske garancijske sheme (v mirovanju); • Programi, ki jih izvajajo občine neposredno. Okolje ima razvite številne programe in javne institucije, ki podpirajo posamezno razvojno fazo podjetij. Ključni so: • Primorski tehnološki park • UNG • Javni sklad malega gospodarstva Goriške • Občine • RRA Severne Primorske • Severno Primorska gospodarska zbornica, Nova Gorica • Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica • Podporne storitve države: SPOT Goriška. 4.4. HITRI PREGLED NEKATERIH TRENDOV GOSPODARSTVA NA OBMOČJU OŽJE GORIŠKE 4.4.1. Ožja Goriška prispeva skoraj 60 % vseh gospodarskih družb na goriškem V raziskavi smo upoštevali podjetja, ki so bila navedena v bazi Ajpes-a glede na registrske in finančne podatke za leto 2022114 (vsa tista podjetja, ki so na Ajpes oddala svoja poročila za leto 2022). Po tej razvrstitvi je bilo na območju ožje Goriške registriranih 3.271 podjetij.115 Od tega 1.894 gospodarskih družb in 1.377 samostojnih podjetnikov. Med slednje niso všteti »normiranci«, saj ne oddajajo letnih poročil. Glede na razpoložljive podatke smo torej upoštevali 3.721 aktivnih družb oziroma podjetij, pri čemer smo upoštevali tudi njihove velikosti (mikro, majhna, srednja in velika). Število gospodarskih družb (po velikosti) v občini. 116 GOSPODARSKE DRUŽBE OBČINA mikro majhne srednje velike SKUPAJ % v OG BRDA 96 11 1 1 109 5,8 % KANAL 46 11 2 1 60 3,2 % MIR-KOS 86 30 2 0 118 6,2 % MONG 1.003 168 16 8 1.195 63,1 % REN-VOG 96 16 5 1 118 6,2 % ŠEM-VRT 235 52 6 1 294 15,5 % OG 1.562 288 32 12 1.894 100,0 % % znotraj OG 82,5 % 15,2 % 1,7 % 0,6 % 100,0 % 113 Vir: PRC. (2022b). 114 Vir: AJPES. (2023a). 115 Ker se podatki po različnih virih razlikujejo, smo uporabili izključno podatke iz Ajpesovih registrskih podatkov, kjer smo podjetja prešteli glede na kategorije: Status (Aktivne), občina (Brda/Kanal/Miren-Kostanjevica/Nova Gorica/Renče-Vogrsko/Šempeter-Vrtojba), leto oddanega poročila, vrsta podjetja (Gospodarska družba/Samostojni podjetnik), velikost (mikro/majhna/srednja/Velika). Sklicujemo se izključno na te podatke. Kjer je drugače, to posebej izpostavimo. Vir: AJPES. (2023a). 116 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. Več podrobnosti v Prilogi na strani 168, v Tabeli 10. 44 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Število samostojnih podjetnikov (po velikosti) v občini. 117 SAMOSTOJNI PODJETNIKI OBČINA mikro majhni srednji veliki SKUPAJ % v OG BRDA 101 1 0 0 102 7,4 % KANAL 90 2 0 0 92 6,7 % MIR-KOS 108 0 0 0 108 7,8 % MONG 762 6 0 0 768 55,8 % REN-VOG 119 0 0 0 119 8,6 % ŠEM-VRT 188 0 0 0 188 13,7 % OG 1.368 9 0 0 1.377 100,0 % % znotraj OG 99,3 % 0,7 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Največ podjetij in gospodarskih družb ožje Goriške prispeva mestna občina Nova Gorica s kar 60 % vseh podjetij, najmanj pa občina Kanal s 4,6 %, ki ima glede na Ajpes 60 podjetij po obravnavanih kriterijih. Med gospodarskimi družbami tako prednjačijo mikro družbe, ki predstavljajo kar 82,5 % vseh gospodarskih družb. Delež velikih predstavlja le 0,6 % vseh gospodarskih družb ožje Goriške. Med samostojnimi podjetniki ravno tako prednjačijo mikro podjetniki, ki predstavljajo 99,3 % vseh. Preostalih 0,7 % predstavljajo majhni samostojni podjetniki. Glede na skupno število vseh gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov na območju ožje Goriške večji delež predstavljajo gospodarske družbe (57,9 %), manjši pa samostojni podjetniki (42,1 %). Pri tem med 3271 registriranimi predstavljajo mikro gospodarske družbe 47,8 % vseh podjetij, sledijo mikro samostojni podjetniki z 41,8 %, majhne gospodarske družbe z 8,8 %, srednje z 1 %, velike z 0,4 % ter majhni samostojni podjetniki z 0,3 %. 4.4.2. Trend hitro rastočih družb ožje Goriške glede na področja podoben kot na ravni Slovenije Število hitro rastočih podjetij v obdobju od 2018-2022 po občinah ožje Goriške118: zap. Občine Število HRP HRP / št.subjektov št subjektov Število Delež v % v % / / / / / / 7 BRDA 213 4 0,1 1,9 44 KANAL 157 5 0,2 3,2 75 MIREN-KOSTANJEVICA 231 7 0,2 3 84 NOVA GORICA 2.030 45 1,5 2,2 183 ŠEMPETER-VRTOJBA 504 19 0,6 3,8 SLOVENIJA 119.710 3.074 100 2,6 GORIŠKA 6.289 158 5,1 2,5 *Občina Renče-Vogrsko ni na seznamu razpredelnice v Ajpesu-u. V MONG in v občini Šempeter- Vrtojba je med hitro rastočimi podjetji cca. 37 % podjetij s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. V MONG jim s 17 % sledi področje prometa in skladiščenja, 15,5 % jih je s področja predelovalne industrije, ter 11 % s področja gradbeništva ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti. V občini Šempeter-Vrtojba s cca. 16 % sledita področji predelovalne dejavnosti in strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter z 11 % področje informacijske in komunikacijske dejavnosti. 117 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. Več podrobnosti v Prilogi na strani 169, v Tabeli 12. 118 Vir: AJPES. (2023c). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 45 V občini Miren-Kostanjevica so hitro rastoča prav tako podjetja s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ter predelovalnih dejavnosti. Podobna je tudi slika v občinah Kanal ter Renče-Vogrsko. Gledano na območje ožje Goriške po številu hitro rastočih podjetij izstopajo podjetja s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil ter predelovalnih dejavnosti. Visoko je število podjetij s področja gradbeništva; prometa in skladiščenja; strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti. Sledijo jim podjetja s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti. Na ravni Slovenije je slika dokaj podobna, le da je na prvem mestu hitro rastočih podjetij področje predelovalne dejavnosti (21,5 %), sledi mu trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (21,3 %), gradbeništvo (13,9 %) idr. 119 4.4.3. V letu 2022 zmanjšan dobiček gospodarskih družb goriške Poročilo Ajpesa120 izkazuje za leto 2022 za eno petino manjši neto čisti dobiček gospodarskih družb na Goriškem. Čisti dobiček nad milijon evrov je v letu 2022 sicer doseglo 45 družb, z izgubo nad milijon evrov pa je poslovalo 11 družb (v letu 2021 le 4 družbe). V družbah je bilo v 2022 zaposlenih 25.559 oseb, kar je 555 več kot leta 2021. Povprečna plača na zaposlenega je bila 1.984 evrov (na ravni gospodarstva republike 2.034 evrov). Družbe Goriške so v letu 2022 poslovale pozitivno, a precej poslabšale rezultate poslovanja glede na predhodno leto. Razlog poslabšanja je pripisati predvsem slabšemu sicer pozitivnemu poslovnemu izidu velikih in srednjih družb. Neto čisti dobiček na ravni regije (v višini 211.762 tisoč evrov) se je v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za dobro petino (22 %) in pomenil kar 1,9 odstotne točke manj v vseh prihodkih (3,6 %) kakor leto poprej (5,5 %). Pridelana čista izguba na ravni regije se je glede na predhodno leto povečala za več kot dvakrat ali za 218 %. Na slabše poslovanje družb regije kažejo tudi kazalniki gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in dohodkovnosti, le število zaposlenih v primerjavi z letom 2021 se je povečalo za 2 %. Tudi na ravni republike so družbe poslabšale rezultate poslovanja glede na leto 2021, a manj kakor družbe goriške regije. 4.4.4. Največ (29 %) neto čistega dobička regije so ustvarile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil Sledijo družbe s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (21 %) in družbe s področja predelovalnih dejavnosti (19 %). Samo družbe v dejavnosti kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva izkazujejo negativen poslovni izid. Med 13 občinami so v letu 2022 kar 64 % neto čistega dobička regije izkazale družbe z območja občin Nove Gorice, Idrije in Kanala. Povečanje neto čistega dobička glede na predhodno leto izkazujejo družbe z območja le petih občin regije (leta 2021 so povečanje izkazale prav vse občine regije). Najbolj se je poslovanje družb izboljšalo v občinah Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Idrija. Najslabše je bilo poslovanje družb v občini Šempeter - Vrtojba, ki izkazuje celo neto čisto izgubo. Občutno slabše je bilo tudi poslovanje v občini Ajdovščina. Prav v teh dveh občinah imata sedež družbi, ki za leto 2022 izkazujeta izgubo preko 20 mio evrov. 119 Več v Prilogi na strain 169, v Tabeli 14. 120 Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je bilo v letu 2022 v regiji na novoustanovljenih 113 družb (11 družb več kot v letu 2021), izbrisanih je bilo 134 družb, (32 družb manj kakor v letu 2021). Med predloženimi podatki tudi ni podatkov iz letnih poročil 42-ih družb, nad katerimi je bil v letu 2022 uveden stečajni postopek (38) in postopek prisilne ali prostovoljne (redne) likvidacije (4). Povzeto iz INFORMACIJA o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v goriški regiji v letu 2022. Vir: AJPES. (2023b). 46 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 4.4.5. Struktura družb, razvrščenih glede na velikost, ostaja podobna kakor v predhodnem letu. Majhne družbe so tiste, ki so se v letu 2022 zaostrenim razmeram poslovanja očitno najbolje prilagodile in ustvarile največ neto čistega dobička, tem sledijo velike in srednje družbe. V primerjavi s predhodnim letom so družbe v vseh velikostnih razredih izkazale neto čisti dobiček. V vseh velikostnih razredih pa je zaznan tudi porast čiste izgube. Kar 73 % čiste izgube je bilo ugotovljene v velikih in srednjih družbah. V treh statističnih regijah v republiki (goriška, posavska in osrednjeslovenska) so družbe v letu 2022 sicer poslovale pozitivno, a precej poslabšale rezultate poslovanja glede na predhodno leto in med temi tremi je prav Goriška regija najbolj poslabšala poslovni rezultat. Ustvarjeni neto čisti dobiček goriške regije pomeni 3,4 % neto čistega dobička v Sloveniji. Med občinami Goriške regije so slabo tretjino ali 31 % neto dodane vrednosti ustvarile družbe občine Nova Gorica Sledijo družbe občine Ajdovščina s 17 % in družbe občine Šempeter-Vrtojba z 11 %. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 47 5. GORIŠKA MED OBMOČJI Z NAJVIŠJIM DELEŽEM DEFICITARNIH POKLICEV Goriška ni izjema v deležu ustrezno usposobljenih kadrov, ki so v primanjkljaju. Je namreč tista regija v Sloveniji, ki prednjači po deležu primanjkljaja ustrezne delovne sile za poklice, ki so prepoznani kot deficitarni. 5.1. EU IN SOOČANJE S STALNIM POMANJKANJEM DELOVNE SILE Pomanjkanje delovne sile ni zgolj problem Slovenije in Goriške regije, ampak stalen problem EU v različnih sektorjih in na vseh ravneh usposobljenosti. Po podatkih UMAR (2019)121 pomanjkanje delovne sile ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti, kvečjemu povprečno 1 % v povprečju leta. Pričakuje se nadaljnje zniževanje registriranih brezposelnih. Poleg tega težavo predstavlja tudi zadrževanje in sploh razpoložljivost visoko kvalificirane delovne sile. Raziskava FJS 2023122 za evropsko regijo pokaže, da delodajalci v gospodarstvu v naslednjih 5-ih letih pričakujejo 46 % neuspešnost pri iskanju ustrezne visoko kvalificirane delovne sile. Kot rešitev vidijo v razvoju »talentov« obstoječe delovne sile (79 %) – torej tudi ugotavljanje in prepoznavanje znanj, talentov in spretnosti – ter zadrževanje že obstoječega kadra (51 %). Stopnja prostih delovnih mest se je lani na ravni EU močno povečala (na 2,9 %). Izzivi trga dela se bodo zaradi demografskih sprememb še povečevali (delovno sposobno prebivalstvo se bo v EU do leta 2030 zmanjšalo za cca. 10 milijonov). Brez usklajenega ukrepanja lahko dosedanji trendi ogrozijo zeleni in digitalni prehod, zmanjša se konkurenčnost EU in oslabi javne storitve na področjih sociale in zdravstva.123 Na ravni Slovenije rezultati srednje in dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2037 napovedujejo124, da se bo do leta 2032 število prostih delovnih mest v Sloveniji zmanjšalo za 8,5 %. Po letu 2027 pa se pričakuje zmanjševanje skupnega števila delovnih mest. Zmanjševanje se napoveduje za vse dejavnosti, še posebej pa za naslednje: predelovalna dejavnost; kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; trgovina, vzdrževanje in popravilo vozil; promet in skladiščenje; finančna in zavarovalniška dejavnost. Postopoma se bodo delovna mesta zmanjševala tudi v gradbeništvu in gostinstvu (napovedi do leta 2037). Dolgoročno se napoveduje, da bodo nova delovna mesta na voljo samo za strokovnjake,125 za druge poklice bo zaposlovanje le nadomestne narave (nadomeščanje upokojitev). Napovedi nakazujejo, da bo gospodarstvo Slovenije potrebovalo predvsem terciarno in srednješolsko izobražen kader. 5.2. 60,3% DELODAJALCEV GORIŠKE REGIJE PRIČAKUJE NADALJNJE TEŽAVE PRI ISKANJU KADRA Več kot polovica delodajalcev na ravni Slovenije se je v prvi polovici 2023126 soočala s pomanjkanjem ustreznih kandidatov. V 80 % primerih so to velika podjetja. Poroča se, da strukturna neskladja na trgu dela ostajajo. Najtežje se najde kader kot npr. vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, zidarji, delavci za preprosta dela v predelovalni dejavnosti, prodajalci, kuharji in natakarji. 55,7 % delodajalcev na ravni Slovenije pričakuje nadaljnje težave z iskanjem kadra. Najvišji delež teh delodajalcev je - gledano zgolj na gospodarstvo – s področja gostinstva, prometa in skladiščenja, gradbeništva. Kar 63 % delodajalcev Goriške regije je imelo težave z iskanjem ustreznega kadra. Iz OS Nova Gorica je največji delež delodajalcev, ki kadra ni iskal (13 %). 60,3 % delodajalcev v prihodnje pričakuje težave z iskanjem delavcev, kar območje OS Nova Gorica uvršča med najvišje v državi. Delodajalci iz OS Nova Gorica so se poleg delodajalcev iz OS Novo mesto najpogosteje soočali s težavami pri iskanju kadrov. 121 Vir: Kajzer, A., Fajić, L. (2019). 122 Vir: WeForum. (2023). 123 Povzeto iz Evropska komisija. (2023a) 124 Vir: Caprirolo, Gonzalo. (2023). str.17-35. 125 Strokovnjaki matematično-naravoslovnih in tehnično-tehnoloških ved; za vzgojo in izobraževanje; za poslovanje in upravljanje idr. 126 Vir: ZRSZ. (2023a). 48 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 5.2.1. Goriška regija na 2. mestu med regijami po deležu poklicev v primanjkljaju Pri določanju deficitarnih poklicev127 ima pomembno vlogo letna raziskava ZRSZ Poklicni barometer128. Za leto 2024 rezultati raziskave napovedujejo primanjkljaj kadra za vrsto poklicev na področjih zdravstvene oskrbe, informacijskih tehnologij, šolstva in gradbeništva. Raziskava kaže, da se veča število tistih poklicev, ki so v primanjkljaju129 in stagnira oz. se znižuje število tistih v presežku. Iz rezultatov raziskave se da razbrati, da se območje delovanja OS Nova Gorica s 118% primanjkljajem uvršča na drugo mesto po predvidenem deležu tistih poklicev, ki so v primanjkljaju (večji primanjkljaj ima samo OS Ljubljana: 121 % primanjkljaj). Na drugi strani pa se pričakuje, da bo OS Nova Gorica v naslednjem letu tista, ki bo imela najmanjši presežek tistih poklicev, ki veljajo za presežne (16 % presežnih poklicnih skupin). 5.2.2. Ožja Goriška s primanjkljajem več kot tisoč delavcev v gospodarskih panogah V sklopu raziskave med podjetji ožje Goriške smo preverjali, za katere poklice so se podjetja iz ožje Goriške soočila s problemom iskanja ustreznih kadrov. Glede na podane odgovore se lahko sklepa na pomanjkanje vsaj 500 delavk in delavcev na različnih področjih. Statistično gledano pa lahko sklepamo na veliko večje pomanjkanje kadrov oz. nekaj več kot tisoč oseb. Raziskava Napovednik zaposlovanja za drugo polovico 2023130 s strani ZRSZ napoveduje, da bodo delodajalci na območju OS Nova Gorica potrebovali 1.629 zaposlitev. Glede na število, ki je bilo izraženo samo na območju ožje Goriške lahko sklepamo, da je realna številka potreb po kadrih v celotni Goriški večja od napovedane. Raziskava ZRSZ med 10 najbolj iskanih poklicev v OS Nova Gorica uvršča naslednje: • delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah, • vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, • delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n., • mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, • strokovni sodelavci za zdravstveno nego, • čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, • varilci, • delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, • kuharji, • bolničarji negovalci v zavodih. 127 Poklice, za katere na trgu vlada pomanjkanje ustrezno kvalificirane delovne sile, imenujemo deficitarni poklici. Delež njihove prisotnosti na trgu dela kaže na neusklajenost delovne sile in potrebe delodajalcev, ki seveda odražajo širše potrebe ožjega in širšega družbenega okolja. Za zagotavljanje ustrezno kvalificirane delovne sile ter pripravljenost na spreminjajoče se potrebe delovnih mest in nalog, so odgovorni posamezniki sami, ustrezna ponudba izobraževalcev, delodajalci, ki sodelujejo z izobraževalci ter podpora lokalne skupnosti (ki sledi lokalnih, nacionalnim in mednarodnim smernicam). 128 Povzeto iz ZRSZ. (2023b). 129 Ko govorimo o predvidenih primanjkljajih na trgu dela, skušamo opredeliti tudi ključni razlog, ki vpliva na to, da je poklic umeščen v kategorijo primanjkljaja. Ločimo štiri ključne razloge: • kandidatov za ocenjevano delovno mesto ni oziroma jih ni dovolj, • kader sicer obstaja, a je premalo usposobljen (nima ustreznih znanj, kompetenc, veščin, izpitov, licenc), zaradi česar imajo delodajalci težave pri iskanju ustreznih kandidatov, • delovne razmere (npr. plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo ipd.) odvračajo kandidate, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih, • strukturni dejavniki (starost, dolgotrajna brezposelnost ipd.) vplivajo na nezaposljivost kandidatov, ki so na trgu dela. Vir: ZRSZ. (2023b). 130 Vir: ZRSZ. (2023a). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 49 5.2.3. Delodajalci ožje Goriške izpostavljajo največje primanjkljaje kadra s področja proizvodnje Z rezultati analize vprašalnika (narejene v namen Analize) se lahko potrdi ugotovljena dejstva, saj med izraženimi področji, na katerih so delodajalci v zadnjih dveh letih iskali kader, tudi tokrat močno prevladuje kader za delo v proizvodnji (40,5 %), sledi mu iskanje profilov s področja strojništva (17,4%), področja elektrotehnike (8,6 %), prevozništva (7,9 %). Sodelujoči delodajalci sporočajo še pomanjkanje šoferjev z izpitom C kategorije, izobraženih mesarjev (ni slovenskih mesarjev), pomanjkanje IT kadra131 na trgu ter kadra s poznavanjem visoke tehnologije, premalo je strokovnjakov za elektroniko, premalo voznikov, premalo kadra s poznavanjem igralništva in znanjem iz igralniške tehnologije. 5.2.4. Delodajalci ožje Goriške najbolj izpostavljajo splošni problem pomanjkanja kandidatov132 Iz strukture poklicnega barometra za OS Nova Gorica ter z upoštevanjem navedenih ključnih razlogov za primanjkljaj na trgu dela se da razbrati, da se za poklice, za katere se predvideva primanjkljaj na območju OS Nova Gorica, v veliki meri izpostavljajo vsi štirje vzroki za primanjkljaj (neustrezna usposobljenost kadra, problem delovnih pogojev, strukturni dejavniki ter tudi problem samega pomanjkanja kadra). 131 Srednja in dolgoročna napoved potreb na trgu dela do 2027 predvideva, da bo Slovenija do leta 2030 potrebovala 5000 novih strokovnjakov vsako leto, diplomantov s področja IKT. Diplomantov in diplomantk s področja IKT je trenutno le 1100 letno, število vpisnih mest pa se na letni ravni povečuje za približno 5%. Vir: Caprirolo, Gonzalo. (2023). str.10. 132 Vzroki za primanjkljaj kadra Poklicni barometer kot ključne razloge za primanjkljaje opredeljuje: • primanjkuje kandidatov – kandidatov ni (predvsem pri zdravstvenih poklicih ter pri voznikih avtobusov in težkih tovornjakov). • premalo usposobljenih kandidatov (strokovnjaki za računovodstvo in revizijo; programerji). • Delovne razmere (čistilci, usmerjevalci in raznašalci, peki in kuhinjski pomočniki). • Strukturni dejavniki. Vir: ZRSZ. (2023c). 50 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih V raziskavi so delodajalci ožje Goriške navajali naslednje razloge za pomanjkanje kadra: ni kadra, ni delovne sile, ni interesa, ni prijav na 47,2 % SPLOŠNI PROBLEM POMANJKANJA KADROV razpisana delovna mesta 47,2 % neprimerni kandidati, neustrezen kader, pomanjkanje 18,0 % PROBLEM POMANJKANJA ZNANJA, KVALIFIKACIJ strokovno usposobljenega kadra na trgu (premalo usposobljeni kadri) neustrezno znanje, ni kvalificiranega kadra, 16,8 % pomanjkanje delovnih izkušenj 34,8 % razpoložljivost ljudi glede na zahtevan urnik dela 3,6 % (splošno) problem (več-)izmenskega dela, dela ob sobotah, 2,2 % začetek pred 6. uro PROBLEM DELOVNIH POGLOJEV problem poznega dela (delavnik do 21. ure), problem 2,2 % izključno popoldanskega dela niso pripravljeni delati v takih pogojih dela 1,1 % nočejo fizično delati 1,1 % 10,1 % nezanesljivost, ni volje do dela 3,3 % PROBLEM KVALITETE ZAPOSLENIH problem izkušenj in odgovornost, zaupanja 1,1 % pomanjkanje prilagodljivosti, neučinkovitost 2,2 % pomanjkanje mladih kadrov 1,1 % 7,7 % Delodajalci ožje Goriške (predvsem preko telefonskih pogovorov za namen priprave analize) izpostavljajo problem večizmenskega dela, dela ob vikendih ter popoldanskega dela, ki odvrača kader v gostinstvu, trgovinah, proizvodnji, čistilce. Pomanjkanje delovne sile za delo skladiščnika povezujejo z odporom do fizičnega dela. Opozarjajo na posebne specifike sezonskega dela. Tudi pri nižje kvalificiranih delih (npr. poklic šoferja) opozarjajo na pomanjkanje poklicno specifičnih kompetenc. Kot problematiko se izpostavlja neznanje tujih jezikov (poudarek pri delovnih mestih na področju hotelirstva, gostinstva). Pod strukturne dejavnike bi glede na že opisano demografsko sliko ter razvojne specifičnosti območja uvrstili visok delež starejših in hitro izstopanje iz trga dela, izseljevanje mladih (predvsem visokokvalificirane delovne sile), pomanjkanje ponudbe visokokakovostnih delovnih mest (kar se sicer v določenih panogah spreminja, npr. področje računalništva in informatike v MONG), geografsko lega samega območja, razvoj gospodarskih panog in trende v zadnjih desetletjih … Delodajalci omenjajo tudi premalo programov poklicnega šolanja (praktična usmeritev) na ožjem Goriškem, kar vpliva, da kader »potegnejo vase« druge regije. 5.2.5. Delodajalci ožje Goriške primanjkljaje na kritičnih področjih rešujejo tudi s tujo delovno silo Raziskava Eurobarometra (2023) 133 na ravni EU nakazuje, da delodajalci občutijo pomanjkanje delovne sile kot: • Zmanjšanje dobička in rasti. • Povečanje stroškov proizvodnje. • Težave pri zagotavljanju kakovosti storitev/izdelkov. Po drugi strani primanjkljaj delovne sile na trgu dela zaposleni najbolj opazijo kot nalaganje dodatnih delovnih obveznosti. 133 Vir: EU. (2023a). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 51 Reševanje problemov pomanjkanja ustreznih kadrov na ravni Slovenije:134 • Vpliv pomanjkanja kadra NA POSLOVANJE PODJETIJ: o Nadurno delo (44,5 %), o Prenašanje dela na zunanje izvajalce (outsourcing) (25,5 %), o Prekvalifikacija oz. dodatno usposabljanje že zaposlenih (23,4 %), o Zavrnitev naročil (20,7 %), o Zmanjšanje obsega proizvodnje ali storitev (15,2 %), o Časovna odložitev načrtovane širitve (12,3 %), o Selitev proizvodnje v tujino (0,3 %), o Pomanjkanje kadra ni imelo vpliva na poslovanje (11,3 %). • Vpliv pomanjkanja ustreznih kadrov NA POSTOPKE ZAPOSLOVANJA: o Podaljšanje postopkov zaposlovanja (52,8 %), o Niso zaposlili nikogar (34,1 %), o Iskanje delavcev v tujini (30,4 %) , o Sprememba, razširitev oz. omilitev pogojev glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj (21,2 %). Kot je razvidno iz analize135 izdanih delovnih dovoljenj in delovnih soglasij, se na območju OS Nova Gorica (območje ožje Goriške) kaže pomanjkanje delovne sile za poklice, ki so med tistimi v največjem primanjkljaju; te delodajalci rešujejo z uvažanjem tuje delovne sile: delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah (cca. 25 % vseh tujih delavcev), nizkih gradnjah (cca. 20 % vseh tujih delavcev), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (cca. 10 %). Po drugi strani pa se je potrebno zavedati zapletenosti mednarodnega povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih - delodajalci velikokrat ne poznajo spretnosti in kvalifikacij pridobljenih v tretjih državah, ne zaupajo vanje. Mnogo delavcev iz tretjih držav pogosto opravlja dela, ki so pod ravnjo njihovih kvalifikacij.136 Zanimivo opažanje je, da so delodajalci preko telefonskih pogovorov izpostavili kot problem njihovo (delodajalcev) neznanje tujih jezikov ter da se nasploh težko prilagodijo pogojem dela tuje delovne sile. Opozarjajo tudi na nezanesljivost tujih kadrovskih agencij, saj se delodajalci posledično težko zanesejo na ustrezno kvalificiranost tuje delovne sile. 5.2.6. Formalno (do)izobraževanje odraslih kot način pridobivanja ustreznega kadra Iz analize vpisov (iz evidence CEUVIZ) odraslih udeležencev izrednih programov srednješolskega izobraževanja, s stalnim bivališčem v občinah ožje Goriške, na formalne programe v celotni Sloveniji, je jasno razvidno, da že zadnja tri šolska leta prevladuje vpis na program ekonomski tehnik (16,1 %), sledi mu program predšolska vzgoja (8,3 %), trgovec (7,6 %), frizer in elektrikar/elektrotehnik (6,3 %), zdravstvena nega (5 %), gastronomija in turizem, logistični tehnik in strojni tehnik s 4,3 % vpisom. Ostali programi imajo na 3-letni ravni manj kot 4% vpis glede na vse vpisane v izredne srednješolske programe. Dejavnikov, zakaj že vsa leta prevladuje vpis na programe ekonomski tehnik, je lahko veliko. Obe organizaciji za IO, ki delujeta na območju ožje Goroške, ta program tudi ponujata. Tudi pestra izbira različnih delovnih mest, ki jih lahko oseba po končanem šolanju zasede, je nedvomno motivacija za tiste odrasle udeležence, ki niso še prepričani, kakšno delo bi želeli opravljati (nereguliranost delovnih mest na tem področju dela). V kolikor pa izbrano smer šolanja primerjamo s Poklicnim barometrom 2023 za OS Nova Gorica lahko prepoznamo, da poklic Ekonomist spada med presežne poklice. Pozitivna ugotovitev primerjave omenjenih podatkov in Poklicnega barometra pa je, da je velika večina srednješolskih programov, ki jih izbirajo udeleženci IO s stalnim bivališčem na območju ožje Goriške, usposabljanja za poklice oz. zasedbo delovnih mest, ki so v primanjkljaju. Pomembno dejstvo, ki ga je potrebno na tem mestu izpostaviti je, da zgolj zaključeno srednješolsko izobraževanje ne pomeni neposredne zaposljivosti na določenem delovnem mestu. Na problematiko določene skupine visoko izobraženega kadra, ki pa nima uporabnega znanja, opozarjajo tudi delodajalci ožje Goriške v okviru izvedenih telefonskih pogovorov. 134 Vir: ZRSZ. (2023c). 135 Na podlagi podatkov pridobljenih s strani Centralne pisarna ZRSZ, september 2023. Preračun LUNG. 136 Več na: Evropska komisija. (2023c). 52 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Poklicni barometer 2023 za OS Nova Gorica nam tudi pokaže, da je pomanjkanje delavcev tudi pri poklicih, za katere oseba potrebuje zgolj usposabljanja (in ne pridobitev formalne izobrazbe) ali certifikate NPK oz. licence (varilci, vozniki avtobusov, upravljalci žerjavov, dvigal ...). Se pa pri analiziranju razlogov za primanjkljaj pri marsikaterem od teh poklicev izkazuje problem delovnih pogojev, kar pa ni rešljivo z dodatnimi usposabljanji in izobraževanji potencialnih delavcev, temveč je tu potrebna aktivacija delodajalcev. Na ravni ožje Goriške se v luči vključevanja odraslih v srednješolsko poklicno izobraževanje na kratek rok ne pričakuje opaznega prestrukturiranja kadra za področja dela, ki spadajo na področje deficitarnih poklicev. Se pa lahko pričakuje prestrukturiranje odraslih s pridobivanjem neformalnih znanj in izkušenj ter predvsem uvažanje in zaposlovanje tuje delovne sile. Gre namreč za področja, kjer se tuja delovna sila največ zaposluje. 5.2.7. Napovedi pričakovanih potreb po profilih kadrov s strani delodajalcev v gospodarstvu Na ravni Slovenije se napoveduje rast zaposlenosti za 2,7 %.137 Najbolj pozitivne so napovedi v gradbeništvu, gostinstvu, poslovanju z nepremičninami ter drugih tovrstnih dejavnostih. Iz analize zaposlitvenih oglasov portala Mojedelo.com lahko razberemo, da se področja potreb ožje Goriške tudi spreminjajo. V ospredju je področje trgovine (v primerjavi z 2021 narašča), računalništva in programiranja (zelo izstopa območje MONG). Visoko ostaja tudi področje strojništva, metalurgije in rudarstva ter transporta, nabave in logistike. V procesu priprave Trajnostne urbane strategije MONG (TUS MONG, 23-27:2022) so bile kot perspektivne dejavnosti prepoznane: Poklicno-tehnične in logistične storitve, Energetika, Biotehnologija, Kreativne industrije, Zdravstvene in socialno-varstvene storitve, Turizem in šport. Kot perspektivne panoge pa strategija navaja IKT tehnologijo, Energetiko, Kreativne industrije, Poslovno-tehnične in logistične storitve, Zdravstvene in socialne storitve in šport ter poudarjeno potrebo po celostnem aktiviranju poslovnih in degradiranih urbanih površin za razvoj podjetniških dejavnosti.138 5.2.8. Delodajalci ožje Goriške pričakujejo najmanjšo porast povpraševanja po izdelkih in storitvah v Sloveniji V raziskavi ZRSZ139 več kot ½ delodajalcev v prihodnjega pol leta ne pričakuje sprememb v povpraševanju po njihovih izdelkih in storitvah. Skoraj 30% delodajalcev pričakuje okrepitev dejavnosti, slabih 10% pa pričakuje poslabšanje. Po panogah so najbolj optimistični delodajalci iz panoge gostinstva in gradbeništva. Upad pričakujejo delodajalci s področja prometa in skladišča, predelovalnih dejavnosti, trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil. Najmanjši delež anketiranih140 pričakuje porast povpraševanja po izdelkih in storitvah v OS Nova Gorica (23,1 %). Omeniti velja, da je največja skupina delodajalcev, ki na to vprašanje ni odgovorila, iz OS Nova Gorica (10,8 %). Na območju OS Nova Gorica je pričakovana rast zaposlenosti za 0,2 % manjša (2,5 %) od slovenskega povprečja (2,7 %). 5.2.9. V roku 3-4 let se bo med delodajalci v gospodarstvu ožje Goriške iskalo največ kadra s področja informatike in računalništva, elektrotehnike in strojništva. V roku 5-10 let je na prvem mestu kader s področja elektrotehnike. Podjetja, ki so izpolnila vprašalnik v okviru analize, sporočajo, da bodo v časovnem obdobju 3-4 let zaposlovala naslednje kadre (skupaj 318 delovnih mest): 11,6 % vseh potrebnih kadrov je s področja informatike in računalništva, sledi področje elektrotehnike (10,4 %), strojništva (9,1 %), poklici s področja projektnega vodenja, raziskovalci in razvojni kadri (7,9%), kader na področju marketinga in stikov z javnostjo (6,3 %), gradbeništva (5,7 %), področje oblikovanja kovin/orodjar/ključavničar 137 Vir: ZRSZ. (2023g). 138 Vir: TUSNG (2022). 139 Vir: ZRSZ. (2023a). 140 Vir: ZRSZ. (2023c). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 53 (4,7 %), enak delež imata kader z naravoslovno tehnično izobrazbo ter kader v proizvodnji (3,1 %). Največ delodajalcev bo zaposlovalo kader za delovna mesta, ki zahtevajo vsaj srednjo strokovno izobrazbo (33,1 %), sledi kader za delovna mesta z vsaj srednjo poklicno izobrazbo (28,4 %) ter nato kader za poklice, za katere je potrebna najmanj nižja poklicna izobrazba (19,1 %). Sodelujoči delodajalci sporočajo, da bodo v obdobju 5-10 let potrebovali kader za naslednja delovna mesta (skupaj 448 delovnih mest): 12,7 % kader za delovna mesta s področja elektrotehnike, sledijo raziskovalci naravoslovno tehnične smeri (8,7 %), prodajalci (7,6 %), kader s področja strojništva (6,7 %), informatike in računalništva (6,3 %), projektne vodje (4,9 %), podporni kader (4,5 %), kader s področja mehatronike (4 %), ekonomije (3,8 %), proizvodnje (3,1 %), obdelovanja kovin/orodjarji (2,9 %), gradbeništva (2,7 %), skladiščniki, strugarji in varilci (vsi 2,2 %). Ostala področja so izražena v manj kot 2 % vseh izraženih potreb. 5.3. UKREPI, KI SE JIH DELODAJALCI V GOSPODARSTVU POSLUŽUJEJO ZA ISKANJE IN ZADRŽANJE KADROV 5.3.1. UKREPI »SKRITEGA« TRGA DELA – Delodajalci ožje Goriške se največ poslužujejo ukrepa zagotavljanja možnosti za napredovanje delavcev v podjetju (strokovno in dohodkovno). Na evropskem nivoju je raziskava FJS 2023141 (WEF 2023) pokazala, da so na prvih štirih mestih naslednji ukrepi: podjetja v 52 % spodbujajo zadrževanje visoko kompetentnega kadra (talentov) tako, da spodbujajo razvoj njihove kariere ter postopke za njihovo napredovanje, sledi zagotavljanje učinkovitih prekvalifikacij in izpopolnjevanj (34 %), povišanje plač (33 %), boljše osmišljanje delovnih nalog ter njihovih učinkov (24 %). V raziskavi, narejeni med podjetji v projektu VŽU Preboj142, so podjetja naštela naslednje ukrepe, ki se jih poslužujejo za iskanje in zadržanje ustrezne delovne sile: • prizadevanja za boljšo uporabo talentov v podjetju (npr. mobilnost osebja ali rotacija delovnih mest), • več naložb v usposabljanje, • povečanje privlačnosti delovnih mest v smislu finančnih in/ali nefinančnih koristi. Znotraj raziskave za pripravo analize se je delodajalce povprašalo, katerih ukrepov se poslužujejo za iskanje in zadržanje kadrov. Rezultati kažejo, da se v največji meri poslužujejo ukrepa zagotavljanja možnosti za napredovanje delavcev v podjetju (strokovno in dohodkovno) (39,50 %), posebej skrbijo za izboljševanje pogojev dela (37 %), zagotavljajo kvalitetno mentorstvo pri praktičnem izobraževanju/študentskem delu dijakov in študentov (28,67 %). Zagotavljanje možnosti za izobraževanje kot ukrep za zadržanje kadrov se je uvrstilo šele na 5. mesto s 23,83 % (največ pri podjetjih s sedežem v MONG – 36 %). 141 Vir: WeForum. (2023). 142 Vir: VŽU Preboj. (2023a). 54 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 55 13 % podjetij je navedlo, da se (poleg navedenih) poslužuje še drugih ukrepov. Med temi so se mnogi ukrepi tematsko prekrivali, zato smo jih zbrali v štiri glavne skupine: DRUGO (skupine) POSAMEZNI UKREPI KADRI IZ TUJINE • Zaposlovanje tuje delovne sile (iz BiH in Srbije) • Pridobivanje kadrov iz tujine • Pridobitev akreditacije za zaposlovanje filipinske delovne sile • Oglaševanje v tujini PARTNERSTVA • Partnerstvo za kadre – projekt s PRC Posoški razvojni center • Sodelovanje z agencijami za iskanje kadrov • Mentorstva pri zaključnih delih na fakultetah KORISTI ZA ZAPOSLENE • Višanje plač • Skrajšanje delovnega časa za iste dohodke • Razumevanje za vse, kar se dogaja zaposlenim v zasebnem življenju • Odprtost za rešitve • Fleksibilnost v vsem • Polni regres, božičnica, nagrade • Odlični delovni pogoji • Drseč urnik • Lepi prostori • Topla malica, kavice • Team-buildingi OSTALO • Drugi prijemi • Zaposlovanje po priporočilu Nekaj delodajalcev ožje Goriške je v telefonskih pogovorih izpostavilo iskanje kadrov preko priporočil in poznanstev (predvsem v gostinstvu). Pri zaposlovanju iz tujine se omenja tuja delovna sila iz Srbije in BiH na področju logistike in transporta; iz Nepala, Pakistana in Filipinov za dela s področja oblikovanja kovin; v trgovini in gostinstvi pa tudi delovna sila iz Italije (z znanjem slovenskega in italijanskega jezika). V hotelirstvu pa se nekateri delodajalci težave s pomanjkanjem delovne sile lotevajo z uporabo umetne inteligence (utemeljujejo, da je manj stroškov in je bolj zanesljiva za nekatera dela). Ukrepi, ki veljajo posebej za pridobivanje mladih kot delovne sile, so označeni kot najmanj uporabljeni; najmanj podjetij je odgovorilo, da se poslužujejo senčenja na delovnem mestu, malce več pa Dnevov odprtih vrat za OŠ in SŠ. V obeh primerih so podjetja, ki so navedla ta dva ukrepa, bila le iz občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Podjetja iz drugih občin teh dveh ukrepov niso navedla. Le malo podjetij se udeležuje zaposlitvenih (7,7 %) in kariernih sejmov (7,2 %). V navezavi z zavedanjem delodajalcev, da so mladi pomembna delovna sila, ki je je na trgu vedno manj, se kot pozitiven in nadpovprečen izkazuje ukrep zagotavljanja kvalitetnega mentorstva pri praktičnem izobraževanju/študentskem delu dijakov in študentov. 5.3.2. Kakšne potrebe delodajalcev v gospodarstvu se odražajo na odkritem trgu dela Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela 143 od 13. 04. 2013 niso več potrebne objave prostih delovnih mest. Tako so podatki o objavah prostih delovnih mest za celoten trg dela vedno bolj razdrobljeni. Objave namreč predstavljajo zgolj odkriti trg dela, ki se statistično lahko analizira preko pridobivanja podatkov s strani ZRSZ ter zaposlitvenih portalov (za analizo nam je podatke posredoval največji zaposlitveni portal v Sloveniji MojeDelo.com, na katerem pa prosta delovna mesta objavljajo tudi drugi portali in kadrovske oz. zaposlitvene agencije). Po besedah predstavnika omenjenega portala se objave prostih delovnih mest v gospodarstvu koncentrirajo na plačljivih portalih, medtem ko se objave s strani javnih institucij, podjetij, ki zaposlujejo delovno silo iz tujine ter manjših gospodarskih subjektov, ki se ne poslužujejo plačljivih oglaševanj, koncentrirajo na ZRSZ. Skladno s tem se tudi področja objavljenih prostih delovnih mest razlikujejo glede na mesto njihove objave. 143 Vir: Zakon s spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). 56 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 5.3.2.1. Na ravni Slovenije prevladujejo potrebe po kadrih v predelovalnih dejavnostih Za področje celotne Slovenije podatke o prostih delovnih mestih z metodo “strganja podatkov z internetnih objav” pridobiva tudi SURS, vendar slednji niso regijsko ločeni. Po podatkih SURS144 je na ravni Slovenije največ objavljenih prostih mest (po SKD dejavnostih – primerjava 3. kvartal leta 2022 in 2023) za področje predelovalne dejavnosti, sledi gradbeništvo; trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (narašča); druge raznovrstne poslovne dejavnosti; gostinstvo; promet in skladiščenje; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; izobraževanje; zdravstvo in socialna varnost. Na ostalih področjih je število prostih mest pod 1000. Število zasedenih prostih delovnih mest je največje na področju predelovane dejavnosti, sledi trgovina, popravila in vzdrževanje motornih vozil; izobraževanje, gradbeništvo, zdravstvo in socialna varnost, promet in Skladiščenje. Na ostalih področjih je zasedenih delovnih mest pod 50.000. 5.3.2.2. Ožja Goriška z 22 % vseh objavljenih prostih delovnih mest v gospodarstvu Za analizo prostih delovnih mest odkritega trga dela v gospodarstvu je pomemben pregled prostih delovnih mest največjega zaposlitvenega portala Mojedelo.com, na katerem oglašujejo tudi druge zaposlitvene agencije. Po podatkih portala MojeDelo.com145 je bilo v letu 2022 na območju ožje Goriške objavljenih 22 % vseh prostih delovnih mest v Sloveniji. Številka se je v primerjavi z letom 2021 zvišala za 3 %. Do septembra 2023 pa je bil delež vseh objav že 18 %. Skladno s prostorsko in demografsko sliko obravnavanega območja je bilo največ prostih delovnih mest na prostoru ožje Goriške razpisanih na območju MONG (63 % v 2022), sledi občina Šempeter-Vrtojba (27 %), Kanal (10 %), Renče-Vogrsko (0,5 %), Miren-Kostanjevica Kostanjevica in Brda. Leto Skupno Skupno število Nova Gorica Renče- Kanal Miren- Brda Šempeter- objave število oglasov za Vogrsko Kostanjevica Vrtojba oglasa oglasov občine 2021 48846 949 19% 587 4 82 3 0 277 2022 65169 1444 22% 907 7 147 4 1 385 20232 51558 936 18% 637 34 91 3 1 197 5.3.2.3. Največ objavljenih prostih delovnih mest s področja trgovine in proizvodnje, MONG v veliki prednosti na področju računalništva in informatike Glede na področje delovnega mesta je z največ oglasi v letu 2021 prevladovalo področje strojništvo, metalurgija in rudarstvo (15 %) (MONG, Šempeter-Vrtojba, Kanal); sledi področje proizvodnje (11 %) (MONG, Kanal), računalništvo in programiranje (10,6 %) (močno prevladuje MONG); elektrotehnika, elektronika in telekomunikacije (10 %) (MONG, Šempeter-Vrtojba) ter transport, nabava in logistika (10 %); trgovina (9,6 %). V letu 2022 se področje objave oglasov prostih delovnih mest zelo poveča na področju trgovine (15 %) (prevladuje MONG), sledi področje proizvodnje (13 %) (prevladuje Kanal, Šempeter, Vrtojba in nato MONG); transport, nabava in logistika (12 %) (MONG, Šempeter-Vrtojba); računalništvo in programiranje (9,8 %) (močno prevladuje MONG); elektrotehnika, elektronika, telekomunikacija (9,5 %) (Šempeter-Vrtojba, MONG) ter strojništvo, metalurgija, rudarstvo (9,1 %) (MONG; Šempeter-Vrtojba, Kanal). Podatki do konca septembra 2023 kažejo, da na prvem mestu po področjih ostaja trgovina (14 %), enaka vrednost oglasov je za področje računalništvo in programiranje (14 %) (na obeh področjih močno prevladuje MONG); sledi področje proizvodnje (12 %) (Kanal, Šempeter-Vrtojba, MONG); strojništvo, metalurgija, rudarstvo (10 %) (MONG, Šempeter-Vrtojba, Kanal); transport, nabava in logistika (8,8 %) (MONG, Šempeter-Vrtojba). 144 Vir: Delovna mesta (originalni podatki, SKD 2008) po: MERITVE, SKD DEJAVNOST, ČETRTLETJE. SiteTitle (stat.si). Zadnji vpogled 30.11.2023. 145 Vir: Podatki s portala MojeDelo.com pridobljeni po elektronski pošti s strani odgovorne osebe portala MojeDelo.com. Oktober 2023. Preračun LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 57 5.3.2.4. Po nazivih delovnih mest prevladuje potreba po kadrih za enostavnejša dela - prodajalcih in proizvodnih delavcih. Pregled oglasov na zaposlitvenem portalu MojeDelo.com po nazivih delovnih mest146 za obdobje 2021-2023 nam pokaže, da močno prevladuje potreba po kadrih za enostavnejša dela - prodajalcih in proizvodnih delavcih. Sledijo delovna mesta skladiščnik, razvijalec programov, voznik (kamiona, tovornjaka, osebnega avtomobila), delavec na strojih, komercialist, delavec na CNC strojih, natakar, oblikovalec kovin, poštar, informatik, programer.NET, projektant/konstruktor, administrator in administrator baz podatkov, elektroinženir, diplomiran inženir strojništva, mesar, svetovalec v prodaji, tehnik vzdrževanja, programer C#. V letu 2022 in 2023 se kaže porast oglasov za nazive delovnih mest inženir mehatronike, električar, front-end-razvijalec, kuhar, mizar, operativni tehnolog, programer PHP, projektant (konstruktor), referent prodaje, WEB programer, tj . visokokakovostna delovna mesta, predvsem s področja računalništva in informatike. Po podatkih ZRSZ so v oktobru 2023 na območju OS Nova Gorica147 prevladovali oglasi za prosta delovna mesta s področja Izobraževanja, gradbeništva in predelovalne dejavnosti. Hitro jim sledi področje Zdravstva in socialne varnosti. 148 Četudi s strani ZRSZ niso razpoložljivi podatki za območje ožje Goriške, lahko razlike razberemo v področjih objav prostih delovnih mest na ZRSZ in zasebnem portalu. Kljub različni ciljni skupini oglaševalcev pa je na obeh nivojih oglaševanja visoko področje predelovalne dejavnosti oz. proizvodnja. Na ravni Slovenije se napoveduje rast zaposlenosti za 2,7 %. Najbolj pozitivne so napovedi v gradbeništvu, gostinstvu, poslovanju z nepremičninami ter drugih tovrstnih dejavnostih. Iz analize zaposlitvenih oglasov portala Mojedelo.com lahko razberemo, da se področja potreb ožje Goriške tudi spreminjajo. V ospredje prihaja področje trgovine (v primerjavi z 2021 zopet narašča), računalništva in programiranja (zelo izstopa območje MONG). Visoko ostaja področje strojništva, metalurgije in rudarstva ter transporta, nabave in logistike. 146 Vir: Preračun LUNG. 147 Vir: ZRSZ. (2023a). 148 Vir: ZRSZ. (2023e). 58 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 6. BAZENI POTENCIALNE DELOVNE SILE Različne analize in raziskave potrjujejo, da je za Slovenijo značilno relativno pozno vstopanje na trg dela in zgodnje izstopanje s trga dela. Istenič in Sambt (2019)149 ugotavljata, da življenjsko obdobje, ko ljudje v povprečju več proizvedejo kot porabijo, sovpada z delovno aktivnostjo prebivalstva. Leta 2012 je to obdobje znašalo 32 let in je bilo celo za sedem let krajše kot leta 1983, čeprav se je pričakovana življenjska doba povečala za več kot osem let. V letu 2012 so namreč mladi v zaposlitev vstopali občutno pozneje kot leta 1983, hkrati pa je starost ob umikanju s trga dela ostala približno enaka. To se tudi danes kaže v relativno nizkih stopnjah delovne aktivnosti mladih in starejših, kjer je največ dodatne potencialne delovne sile. Stopnja aktivnosti je v Sloveniji relativno visoka v osrednji starostni skupini (30–54 let) in je med najvišjimi v EU, kar kaže na razmeroma malo možnosti za povečanje participacije prebivalstva v tej starostni skupini. Stopnja aktivnosti med mladimi in starejšimi pa je precej nižja kot v osrednji starostni skupini, kar pomeni, da so deleži neaktivnih oseb v teh starostnih skupinah večji, tudi v primerjavi z EU.150 Za ožjo Goriško velja najvišja stopnja delovno aktivnega prebivalstva v starostni skupini 45-49 let. Najvišje odstopanje od slovenskega povprečja pa se v pozitivno kaže v skupini 50-54 let (ter ostaja nadpovprečno vključno s starostno skupino 60+), v negativno pa najbolj v skupini delovno aktivnih starih med 25-29 let. Raziskava srednjih in dolgoročnih napovedi potreb trga dela v Sloveniji do leta 2037151 potrjuje zgoraj navedene ugotovitve, saj izpostavlja, da je število slovenskih državljanov, ki se prvič vključujejo na trg dela, nižje od števila novih upokojencev in enkrat manjše od števila delovne sile, ki jo potrebuje trg dela. Potrebe trga dela tako v vedno večjem deležu zapolnjuje tuja delovna sila (po podatkih citirane raziskave je v letu 2022 bilo v Sloveniji 19.000 oseb s prvo zaposlitvijo državljanov Slovenije, 27.000 pa tujih državljanov). Podatki za leto 2023 (do 3. meseca) kažejo, da je bilo povpraševanje po delovni sili v sektorju Trgovina, vzdrževanje in popravilo vozil; Predelovalni dejavnosti ter Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo v celoti pokrito s tujimi delavci; v 80% pa so potrebe pokrite v sektorju Gradbeništva ter prometa in skladiščenja.152 Ponudba dela se bo še naprej zmanjševala in omejevala gospodarsko rast Bazeni potencialne delovne sile ožje Goriške so naslednje skupine: • Brezposelni in drugi neaktivni • Mladi • Starejši (delovno aktivni) • Tuja delovna sila 149 Povzeto iz dr. Alenka Kajzer, Lejla Fajić (ur.). (2019.) 151 Vir: Caprirolo, Gonzalo. (2023). 152 Vir: Caprirolo, Gonzalo. (2023). Dokument na str. 8 citira vir SURS, preračuni MDDSZ. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 59 6.1. BREZPOSELNI IN DRUGI NEAKTIVNI153 6.1.1. Zaradi nizkega deleža brezposelnih oseb slednjih ne moremo uvrščati med potencialno delovno silo kot odgovor na problem pomanjkanja kadrov ožje Goriške Stopnja registrirane brezposelnosti ožje Goriške Trend, ki traja že daljše obdobje (in ne velja samo za Goriško regijo in Slovenijo) je, da brezposelnost upada. V zadnjih letih se je ob ugodnih gospodarskih razmerah močno povečalo število zaposlenih, število brezposelnih pa se je približalo zgodovinsko nizkim ravnem. Stopnja brezposelnosti, ki je najpogostejše osnovno merilo obsega prostih kapacitet na trgu dela, se je po ocenah znižala pod dolgoročno raven (t. i. naravno stopnjo brezposelnosti), kar je eden od pokazateljev omejene ponudbe na trgu dela. 154 Na tem mestu je potrebno brezposelne osebe ločiti na neposredno zaposljive, zaposljive z dodatno aktivnostjo ter zaposljive z intenzivno/poglobljeno podporo. Podatki ZRSZ (oktober 2023)155 za ožjo Goriško kažejo, da prevladuje skupina, zaposljiva z intenzivno/poglobljeno podporo (46%), sledi ji skupina zaposljivih z dodatnimi aktivnostmi (40%). Neposredno zaposljivih je manjšina brezposelnih (14%). Kljub nizki ravni brezposelnosti pa je delež dolgotrajno brezposelnih (več kot eno leto) sorazmerno visok. Za obravnavane občine je povprečje dolgotrajno brezposelnih 37 %. Izstopata občini Brda (27%) ter Miren-Kostanjevica (46%). Takšnim osebam s trajanjem brezposelnosti kopni človeški kapital in se zmanjšuje verjetnost za ponovno zaposlitev, narašča pa tveganje za izstop s trga dela v neaktivnost. Na tem mestu imajo ključno vlogo aktivna politika zaposlovanja (APZ)156, ki pa je odvisna od sredstev, ki jih zanjo namenja država, pridobivanja sredstev preko razpisov ter stopnje angažiranosti deležnikov. Iz statističnih podatkov ZRSZ o BO po trajanju brezposelnosti157 (ob primerjavi daljšega obdobja podatkov) je tudi razvidno, da imajo med osebami brez zaposlitve relativno najvišjo verjetnost prehoda v delovno aktivnost tisti, ki so šele pred kratkim postali brezposelni (kratkotrajno brezposelni) in tisti, katerih zaposlitev je ogrožena, medtem ko imajo dolgotrajno brezposelni in predvsem nekateri neaktivni (najbolj izrazito upokojenci) nižjo verjetnost ponovnega vstopa na trg dela. Izjema so sicer osebe v izobraževanju, ki šele vstopajo na trg dela, zaradi česar je njihova zaposlitvena verjetnost v primerjavi z drugimi kategorijami oseb visoka. Verjetnost, da se oseba zaposli, se razlikuje skozi čas, a ostaja relativna razvrstitev skupin po višini zaposlitvene verjetnosti razmeroma nespremenjena.158 Delež brezposelnih oseb glede na starostno skupino (ZRSZ, OS Nova Gorica): 15-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60 let Mladi Starejši Starejši let let let let let let let let ali več (15-29 let) (50 let ali več) (55 let ali več) SLOVENIJA 8,1 5,1 4,2 4,1 3,8 3,5 3,6 6,4 9,4 6,1 5,9 7,5 GORIŠKA 4,8 4 2,6 2,8 2,7 2,4 2,2 4,2 6,9 4,3 3,9 5,2 BRDA 6,6 4,1 2,9 2,5 2,7 1,4 0,6 2,8 3,1 4,8 2 2,9 KANAL 4,5 4 4 3,8 4,4 3,4 1,7 3 8,1 4,2 3,3 4,5 MIR-KOS 2,3 3,4 4,1 4 3,4 3,2 1,5 4 3,9 3,1 2,9 3,9 MONG 4,3 4,8 3,2 3 2,6 3 2,6 3,9 6,3 4,6 3,9 4,8 REN-VOG 6,8 2,5 1,6 4,4 3,1 1,9 1,9 4,1 5 3,8 3,3 4,3 ŠEM-VRT 7,1 5,6 3 2,4 3,3 1,6 2,2 3,6 7,3 6 3,9 5,1 Brezposelnost je v Goriški statistični regiji in tudi na območju ožje Goriške nižja, kot je povprečje za Slovenijo. 153 V oceni obsega prostih kapacitet poleg brezposelnih štejemo neaktivne, ki so razdeljeni v sledeče skupine: i) neaktivne osebe, ki so na voljo za delo, vendar ga zaradi izgube motivacije ne iščejo, ii) osebe, ki se trenutno izobražujejo in bodo v bližnji prihodnosti vstopile na trg dela, iii) upokojene osebe in iv) ostale neaktivne osebe, med katere spadajo tudi tisti, ki iščejo delo, vendar ga zaradi različnih razlogov ne morejo takoj sprejeti (na primer bolniška, skrb za bližnjega itd.), mladi, NEET itd. Povzeto iz dr. Alenka Kajzer, Lejla Fajić (ur.). (2019). 154 Povzeto iz dr. Alenka Kajzer, Lejla Fajić (ur.). (2019). 155 Podatki ZRSZ OS Nova Gorica na dan 31.10.2023, (november 2023). Zadnji vpogled 30.11.2023. 156 Vir: ZRSZ. (2023h). 157 Podatki pridobljeni s strani ZRSZ OS Nova Gorica, oktober 2023. 158 Vir: ZRSZ. (2023e). 60 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Glede na statistično regijo je moč razbrati, da je brezposelnost mladih (15-24 let) kar v treh občinah višja od regijskega povprečja (predvsem Šempeter-Vrtojba), v skupini 25-29 let izstopa Nova Gorica (4,8%), nad slovenskih povprečjem je občina Šempeter-Vrtojba (5,6%).159 Najmanj brezposelnih je v starostni skupini 50-54 let. Med brezposelnimi prevladujejo ženske (na ravni države, regije in ožje Goriške). Na ravni regije je razlika med spoloma manjša kot na ravni države, enako velja za občine Brda, Nova Gorica. Največji razpon je v občinah Renče-Vogrsko in Šempeter pri Gorici. BO po spolu (avgust 2023): moški ženske SLOVENIJA 4,3 5,5 GORIŠKA 3,1 3,6 BRDA 2,4 2,6 KANAL 3,5 4,0 MIR-KOS 3,0 3,7 MONG 3,4 3,6 REN-VOG 2,7 3,6 ŠEM-VRT 3,1 3,9 BO po izobrazbi (september 2023) OŠ nižje, srednje srednje tehniško, strokovno, visokošolsko izobrazbo Skupaj ali manj poklicno izobrazbo splošno izobrazbo prve, druge, tretje stopnje SLOVENIJA 15.007 11.416 11.617 7.959 45.999 GORIŠKA 536 397 435 347 1.715 BRDA 14 9 19 16 58 KANAL 27 21 19 20 87 MIR-KOS 13 23 17 19 72 MONG 164 96 123 104 487 REN-VOG 26 9 14 10 59 ŠEM-VRT 28 13 29 35 105 V občini Nova Gorica in Renče-Vogrsko prevladujejo brezposelne osebe z OŠ ali manj. Za celotno območje je delež z OŠ ali manj 33%, z nižjo in srednjo poklicno šolo 20%, srednjo strokovno/splošno/tehniško 24%, visokošolsko 23%. Po področju izobrazbe prevladujejo osnovne in splošne izobraževalne smeri (OŠ ali manj, splošni izobraževalni programi) (40%); sledijo jim Poslovne in upravne vede, pravo (19%), ter Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (17%). 160 V kolikor te podatke primerjamo z iskanimi kadri (primanjkljaji), se lahko na določenem nivoju kaže neujemanje. Iz tega lahko sklepamo, da določen kader (četudi v primanjkljaju) ostaja v evidencah zaradi morebitnih drugih razlogov: 1. obstajajo prepoznane ovire za prehod v delovno aktivnost (zdravstveno stanje, ženske priseljenke in neznanje slovenskega jezika idr.) 2. problem delovnih razmer na področju dela (večizmensko delo, delo čez vikend idr.) 3. neustrezna usposobljenost in /ali neustrezne usposobljenosti (primanjkljaj določenih potrebnih kompetenc, izkušenj), kar so tudi možni vzroki za nastale primanjkljaje znotraj potencialno ustrezne delovne sile na trgu dela. 6.1.2. Drugi neaktivni Dodatno ponudbo delovne sile je možno pridobiti tudi z aktivacijo oseb, ki ne participirajo na trgu dela; teh je največ med mladimi in starejšimi. Mladi, ki niso zaposleni, niti niso vključeni v izobraževanje (NEET), predstavljajo potencial za povečanje ponudbe delovne sile. 160 Vir: ZRSZ OS Nova Gorica na dan 31.10.2023, november 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 61 Delež NEET161 je bil v Sloveniji v letu 2022 v starostni skupini 15-29 let 8,5 %. Večji delež v tej kategoriji je žensk (9,9%), kar kaže na določene neizkoriščene možnosti za povečanje participacije na trgu dela zlasti pri ženskah, ki se soočajo z večjimi težavami pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev kot moški. V starostni skupini med 25-29 let je namreč delež žensk kar 11,5%. To je povezano s povpraševanjem delodajalcev po profilih s srednjo poklicno in strokovno izobrazbo ter diplomantih tehničnih področij, kjer je v izobraževanju vpisan bistveno višji delež moških kot žensk. Starejši (ki niso več delovno aktivni) bi lahko z daljšim ostajanjem v delovni aktivnosti ali s ponovnim vstopom na trg dela prispevali k večji ponudbi dela.162 /več v poglavju možnosti aktivacije starejših/ 6.2. MLADI IN HITRO RAZVIJAJOČI SE TRG DELA 6.2.1. Preoblikovan trg dela in vstopanje nove generacije Digitalizacija ima že nekaj let precejšen vpliv na spreminjanje nam poznanih poklicev ter na nastajanje novih. Predvidevanja, kaj nas čaka v roku 10 let, so lahko samo okvirna, saj niti strokovnjaki, ki se s tem profesionalno ukvarjajo, zaradi prehitrih sprememb težko predvidijo, kako se bo trg dela spreminjal. Kar pa se že dogaja in se bo še bolj intenzivno je, da sodelovanje človeka z umetno inteligenco ter robotizacija in digitalizacija delovnih procesov korenito spreminjajo način dela, zahtevane kompetence zaposlenih ter interdisciplinarnost delovnih mest in delovnih nalog. Tako se za mlade, ki še niso na trgu dela, predvideva, da bodo v svoji karieri zamenjali več delovnih mest ter se izobraževali/usposabljali/izpopolnjevali za več poklicev. Slednje se v določeni meri dogaja že sedaj, saj se v ospredje postavlja koncept projektnega dela in delovnih nalog (tudi znotraj posameznega delovnega mesta, delodajalca) in ne več standardiziranih delovnih mest. Mladi danes delo vidijo drugače, spreminjajo se vrednote in potrebne kompetence. V povezavi s tem se na vrh lestvice kompetenc prihodnosti uvrščajo odpornost (rezilienca), kreativnost, prilagodljivost, digitalna pismenost, trajnostno etično delovanje idr. Skladno s tem tudi raziskava Future of Jobs Survey (FJS 2023) (World Economic Forum 2023)163 sporoča, da je bila prihodnost dela zaradi posledic pandemije (Covid-19) tako rekoč ponovno izumljena. Raziskava, ki je bila narejena med mladimi iz 45-ih držav je pokazala, da mladi danes delo vidijo drugače. Med svoje prioritete so uvrstili: boljše plačilo, večjo transparentnost, pravičnejšo obravnavo s strani delodajalcev, ravnovesje med delom in življenjem ter boljše možnosti za rast. Izjemna prioriteta pri izbiri službe je »well-being« (dobro počutje). Zavračajo službe, ki niso nagrajujoče in imajo toksično delovno atmosfero, kulturo, nerealistične delovne obremenitve in mentaliteto stalne razpoložljivosti. Svoje delo želijo osmisliti na način, ki je pravi za družbo, ljudi, za planet; pričakujejo plačan odmor, mentalno podporo, mentorstvo na delovnem mestu; pričakujejo tudi to, da je njihovih vodilnim mar zanje in za njihovo delo. Podobni odgovori so tudi rezultat ankete Študentskega servisa “Mladi in trg dela”164, ki pokaže na prihajajoče spremembe v delavnikih, ki jih mladi pričakujejo in bodo (so) postale realnost trga dela. Mladi bi najraje namreč delali hibridno (delno od doma, delno v prostorih delodajalca) - ampak še vedno v manjši meri kot to velja v svetu; večina bi se zaposlila preko pogodbe za nedoločen čas, pričakuje se plača vsaj 1.500 EUR neto. Mladim se zdi pomembno, da bodo imeli na delovnem mestu možnost napredovanja, varnost zaposlitve ter da bodo vzpostavljeni dobri odnosi v kolektivu. Pomembno se jim zdi prilagajanje dela svojemu zasebnemu življenju; svoboda z vidika postopkov in načina dela, urejeno uvajanje in mentorstvo. Pomemben jim je tudi ugled podjetja, pri katerem delajo. V raziskavi FJS 2023 se nadalje pokaže, da mlade inspirira vodilni kader, ki je sočuten, pristen in samo zaveden. Kot uspeh podjetja prepoznajo socialni in ekonomski nastop – podpiranje razvoja kariere, razvijanje spretnosti mladih zaposlenih, promoviranje kulture fleksibilnosti in izvajanje dobrega počutja na delovnem 161 Vir: Eurostat. (2023). 162 Vir: Kajzer, A., Fajić, L. (2019). 163 Vir: WeForum. (2023). 164 Vir: e-Študentski Servis. (2022). 62 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih mestu. Raziskava je tudi pokazala, da je danes mladim izjemnega pomena transparentnost ter globalna ozaveščenost delodajalca. Mladim ljudem je mar za prihodnost planeta, hkrati pa so realistični, odporni, razumejo moč učenja. Želijo izzivati sami sebe, raziskovati tveganja in težave tako, da razvijajo odpornost na delovnem mestu. Sami sebi postavljajo izzive in se hitro prilagajajo na potrebe. Vse to so kompetence prihodnosti. Iščejo delodajalce, ki ponujajo zaposlenim možnost učenja, strokovnega razvoja in usposabljanja. 6.2.2. Mladi kot delovna sila Slovenija in tudi Goriška velja za okolje, v katerem mladi dokaj pozno vstopajo na trg dela. Mladi ožje Goriške iz starostne skupine 15-24 let predstavljajo 3,7% delovno aktivnega prebivalstva, v starostni skupini 25-29 let pa 8,2% delovno aktivnega prebivalstva. Obe skupini delovno aktivnih mladih sta precej pod slovenskim povprečjem (4,6% in 9,4%). Med mladimi je pozno vstopanje na trg dela prisotno predvsem zaradi njihove visoke vključenosti v srednješolsko in terciarno izobraževanje, ki je v Sloveniji bistveno večje kot v drugih državah EU. Poleg šolajoče se mladine, ki predstavlja bodočo delovno silo, pa so možnosti za pridobivanje dodatne delovne sile po nekaterih ocenah tudi z mladimi, ki niso zaposleni niti vključeni v izobraževanje165 – NEET166. 6.2.3. Možnosti zgodnjega vključevanja mladih na trg dela Ko govorimo o vstopu mladih na trg dela (po dopolnjenem 15. letu starosti) imamo v mislim različna delovna razmerja (npr. prostovoljstvo, dijaška obvezna delovna praksa, vajeništvo, delo preko študentskega servisa, redna zaposlitev …). 6.2.3.1. Študentsko delo Za razumevanje sistema študentskega dela danes smo za namen priprave analize k sodelovanju povabili več študentskih servisov. Na ponudbo za sodelovanju pri pripravi Analize ter prošnji za posredovanje podatkov o objavah in zasedbah študentskih del se je odzval e-Študentski servis, ter nam pripravil poročilo o študentskemu delu nasploh ter objavah študentskih del na območju ožje Goriške preko njihove agencije: • 70% študentskega dela se opravi poleti. • Mladi v povprečju opravljajo študentsko delo pri 5-ih različnih delodajalcih in v enem letu v povprečju pridobijo 2 meseca in pol pokojninske dobe. • ŠTUDENTI iščejo bolje plačana dela, delo pri uglednih delodajalcih, strokovna dela v smeri šolanja, ki vodijo do morebitne zaposlitve. • DIJAKI iščejo predvsem bolj enostavna dela; dekleta zanimajo tudi dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo tudi po težjih fizičnih delih (npr. selitve), saj v kratkem času lahko zaslužijo več oz. se odločajo za dela v proizvodnji. Za študente, bolj izkušene in starejše dijake so na voljo tudi zahtevnejša, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing ), dela v gostinstvu in turizmu. • DELODAJALCI ponujajo predvsem dela v prodaji in delo s strankami, strokovna dela z različnih področij (računalništvo in programiranje, elektrotehnična dela, projektiranje, prevajanje, digitalni marketing), dela v gostinstvu in turizmu, fizična dela (npr. vrtnarska dela, pakiranje, deklariranje). Veliko od teh del, ki jih iščejo delodajalci, je deficitarnih in težko najdejo kandidate tako na trgu rednih zaposlitev kot med dijaki in 165 Vir: Kajzer, A., Fajić, L. (2019). 166 V Sloveniji so ob koncu leta 2023 odobrena sredstva Iniciative ALMA. Izvajalec ZRSZ, mreža EURES: namen projekta je svetovanje za transnacionalno mobilnost delovne sile, zlasti mladih, preko storitev EURES, torej mreže, ki med drugim skrbi za izmenjavo informacij o prostih delovnih mestih in nudi iskanje po naloženih življenjepisih. Projekt omogoča osredotočenost na uporabnike storitev z zagotavljanem hitrih in kakovostnih digitalnih storitev EURES, povezovanje institucij na trgu dela z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja, torej partnersko sodelovanje na nacionalni in evropski ravni, transparentnost, kot je dostopnost prostih delovnih mest na portalu EURES, ter krepitev strokovnosti svetovalcev EURES. Odobrena evropska sredstva se nanašajo tudi na izvajanje iniciative ALMA, kar bo prispevalo h kakovostnemu usposabljanju in pridobivanju kompetenc udeležencev na delovnem mestu v tujini. Prednostno bo to omogočeno dolgotrajno brezposelnim mladim – NEET, torej osebam, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Končni cilj je, da se jim zagotovi socialna vključenost in da najdejo svoje mesto na trgu dela. Projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi, bo z izvajanjem mreže EURES in iniciative ALMA povečal zaposlitvene možnosti številnim mladim na širšem trgu dela in s tem prispeval k zmanjševanju brezposelnosti. Poleg tega bo mladim – prioritetno dolgotrajno brezposelnim omogočil tudi nadaljnje izobraževanje in vključevanje v širšo družbo. Več na: Evropska sredstva za večjo zaposljivost mladih - Evropska sredstva. Zadnji vpogled 30. 11. 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 63 študenti. Objavljena dela ne predstavljajo vseh študentskih del, saj se dijaki in študentje za delo zmenijo z delodajalci tudi na druge različne načine (ne le preko objavljenih oglasov). • PONUDBA ZA OŽJO GORIŠKO: na območju ožje Goriške delodajalci ponujajo največ167 administrativna dela, pomoč pri prodaji, receptorska služba, delo v proizvodnji, blagajnik, pakiranje, dostava hrane, pomoč uporabnikom, delo na bencinskem servisu, strežba. • Študentsko delo je MOST do rednih zaposlitev. SPREMINJANJE ODNOSA DELODAJALCEV DO MLADIH, KI POSTAJAJO POMEMBEN KADER ZA DEFICITARNE POKLICE. Na področju študentskega dela se je v zadnjih 5-10 letih zgodilo veliko korenitih sprememb. Tudi v tem segmentu trga dela se kažejo posledice velikih demografskih sprememb v družbi, ko so generacije, ki se upokojujejo, večje od tistih, ki vstopajo na trg dela. To se opaža tako, da število mladih, ki lahko opravljajo študentsko delo, upada. Po podatkih MSSSZEM je od leta 2018 do leta 2022 število opravljenih ur študentskega dela upadlo za 42%.168 Vpliv na zmanjšanje števila tistih, ki lahko opravljajo študentsko delo, pa gre tudi na račun ureditve šolske in visokošolske zakonodaje na področju študentskih servisov (enotne evidence vpisa, podražitev študentskega dela). 169 Omenjeno pa ima tudi pozitivne učinke, in sicer v spreminjanju odnosa delodajalcev do mladih kot pomembnega kadra. Ga. Vesna Miloševič Zupančič v svojem članku “Kaj želijo mladi od delodajalcev?”170 opozarja, da danes delodajalci preko študentskega servisa kadrujejo na dolgi rok. Med njimi vlada velika konkurenca za mlad kader na trgu dela. In posledično se spreminja tudi pomembnost odnosa delodajalca do mladega zaposlenega kadra že od prvih stikov dalje. e-Študentski servis je 2022 med mladimi (starimi v povprečju med 15 in 24 let) izvedel anketo “Mladi in trg dela” 171, v kateri so mladi pomembnost študentskega dela ovrednotili takole: 1. PRIDOBIVANJE IZKUŠENJ MED ŠOLANJEM 2. FINANČNI RAZLOGI 3. POMEMBEN KORAK K SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI 4. IZGRAJEVANJE ODNOSOV IN KOMUNIKACIJE Zdi se jim tudi pomembno, da lahko preizkusijo več delodajalcev in več del. Mnogim mladim takšno delo omogoča študij, saj si ga s tem sami financirajo. Tako kot rezultati omenjene ankete tudi raziskava o študentskem delu Ninamedia (2022) pokaže, da se več kot 60% mladih po diplomi oz. zaključku dela preko študentskega servisa zaposli pri delodajalcu oz. eni izmed organizacij, kjer so prej opravljali študentska dela (povzeto po Miloševič Zupančič). Kar 80% sodelujočih mladih je prepričanih, da jim je delo pomagalo pri spoznavanju trga dela, podjetij in organizacij ter delovnih nalog. Povpraševanja po dijakih in študentih je vedno več, saj s tem, kot že rečeno, delodajalci želijo pokriti manko delovne sile v deficitarnih poklicih. S tem se tudi cena študentskega dela dviga. Po drugi strani pa študentski servisi izpostavljajo zelo majhen delež študentskih del za mlajše od 18 let (tj. še ne polnoletne), ki kljub želji po delu tega ne najdejo – cca. ¾ delovnih mest je za polnoletne dijake/študente.172 167 V ožji Goriški je na trgu prisotnih več različnih študentskih servisov, zato so študentska dela razpršena med različnimi posredniki študentskih del. Tako ni možno dobiti enotnega pregleda nad podatki, katera vsa študentska dela so bila aktualna oz. katera delovna mesta so bila zasedena v omenjenih občinah. Servisi v evidencah ne ločujejo del glede na posamezne občine, ampak so vezana na delodajalca in njegov sedež. Podatek o zasedenih delovnih mestih s strani dijakov/študentov v omenjenih občinah je zelo težko pridobiti, ker se pri posredovanju študentskega dela ne spremlja točne lokacije opravljanja dela pri delodajalcu. Nekateri delodajalci lahko imajo sedež v drugih občinah in imajo v naštetih občinah le poslovne enote, kar ni razvidno iz podatkov na napotnici. Podatki prav tako ne zajemajo del, ki jih opravljajo študentje, ki študirajo izven kraja bivanja (Goriška), a med počitnicami (morda) opravljajo delo v kraju bivanja. Študentje pa običajno opravljajo bolj strokovna dela in ravno teh v tej analizi ni zajetih (iz poročila strokovnih delavk e-Študentskega Servisa, pridobljenem oktobra 2023 za namen izdelave Analize). 168 Vir: Miloševič Zupančič, V. (2023). 169 Vir: Miloševič Zupančič, V. (2023). 170 Vir: Miloševič Zupančič, V. (2023). 171 Vir: e-Študentski Servis. (2022a). 172 Povzeto iz e-Študentski servis. (2023b). 64 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 6.2.3.2. Senčenje na delovnem mestu Senčenje, ki ga izvaja LUNG v okviru Kariernega centra za mlade, predstavlja pomembno aktivnost za pridobivanje praktičnih izkušenj in spoznavanja poklicev med dijaki,. Za dijake, ki se šele po koncu srednješolskega šolanja odločajo za poklic, je slednje izjemnega pomena za njihove odločitve. V šolskem letu 2023/2024 imajo dijaki Gimnazije Nova Gorica in Tehniške gimnazije Nova Gorica možnost enodnevne praktične izkušnje pri različnih delodajalcih. V letu 2023 se v sodelovanju z 38 delodajalci iz celotne Goriške regije načrtuje izvedba senčenja za približno 160 dijakov Gimnazije Nova Gorica in Tehniške gimnazije Nova Gorica. Izvajalec senčenja Šole, ki so se vključile v senčenje Skupaj sodelovalo ŠC Nova Gorica: Strojna, prometna in lesarska šola Ljudska univerza Nova Elektrotehniška in računalniška šola 207 dijakov Gorica Gimnazija in zdravstvena šola 2022/2023 Biotehniška šola 73 delodajalcev Srednja ekonomska in trgovska šola 106 poklicev Inštitut za mladinsko Gimnazija Nova Gorica politiko Ajdovščina Gimnazija Nova Gorica 160 dijakov Ljudska univerza Nova Jesen 2023 Gorica ŠC Nova Gorica Tehniška gimnazija 38 delodajalcev Vir: Poročilo LUNG za MONG (2022/2023); interna evidenca LUNG. 6.2.4. Spodbude za mlade pri odločanju za deficitarne poklice ožje Goriške 6.2.4.1. Vajeništvo in delovna praksa Praktično usposabljanje dijakov in spodbujanje razvijanja njihovih poklicnih spretnosti in veščin je eden od učinkovitejših načinov za njihov hiter vstop na trg dela še pred zaključkom rednega šolanja. Slednje potrjuje tudi direktor iz podjetja LTH Casting, ki je na dogodku GZS »Skupaj gradimo kariere« poudaril, da je vzgajanje talentov ključnega pomena za kvalitetno delovno silo, ki je pomembna za rast podjetja. Posebej je izpostavil potrebo po še zgodnejšem stiku z mladimi, že v času osnovne šole. Na dogodku je bila poleg tega poudarjena potreba po opolnomočenju mladih za kritično mišljenje ter spodbujanje celostnega razvoja, da se bodo mladi lahko odzivali na različne izzive (resilienca).173 MONG v svoji Trajnostni urbani strategiji174 znotraj Ukrepa 2.1. poudarja pomembno sodelovanje med izobraževalnimi organizacijami (posebej Šolskim centrom Nova Gorica), X-centrom ter Primorskih tehnološkim parkom prav pri dolgoročnem vključevanju mladih v delovne prakse s spodbujanjem inovativnosti in ustvarjalnosti. Tako Obrtno-podjetniška zbornica175 kot tudi Gospodarska zbornica Slovenije176 skrbita za objave prostih mest v programih vajeništva za dijake, ki se odločijo za šolanje, katerega večji del predstavlja praktično usposabljanje - vajeništvo. Slednje je izjemnega pomena za pridobivanje praktični veščin sposobnosti hitrega in učinkovitega vstopa na trg dela mladih takoj po zaključenem šolanju. Prav tako sta obe zbornici aktivni pri promociji delovne prakse za dijake. V ožji goriški regiji program vajeništva izvaja Šolski center Nova Gorica za program Avtokaroserist, Oblikovalec kovin – orodjar, Mizar, Instalater strojnih instalacij. Po podatkih Gospodarske zbornice so v zadnjih dveh šolskih letih za območje 6-ih obravnavanih občin razpisana naslednja dijaška in vajeniška učna mesta177: 173 Več na: GZS. (2023a). 174 Vir: TUSNG (2022). 175 Dostopna na Razpis učnih mest (ozs.si). Zadnji vpogled 30. 11. 2023. 176 Dostopna na vajenistvoiskalnik.gzs.si/iskalniknajav.aspx. Zadnji vpogled 30. 11. 2023. 177 Vir: Preračuni LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 65 DIJAŠKA UČNA MESTA 2023/2024 2022/2023 ELEKTRIKAR 14 2 ELEKTROTEHNIK 9 4 INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ 2 2 KEMIJSKI TEHNIK 0 1 MEHATRONIK OPERATER 9 2 OBLIKOVALEC KOVIN-ORODJAR 12 4 SLAŠČIČAR 3 0 STROJNI MEHANIK 6 8 STROJNI TEHNIK 13 4 TEHNIK MEHATRONIKE 5 4 VAJENIŠKA UČNA MESTA 2023/2024 2022/2023 AVTOKAROSERIST 1 0 AVTOSERVISER 4 0 INSTALATER STROJNIH INSTALACIJ 2 0 MEHATRONIK OPERATER 1 1 OBLIKOVALEC KOVIN-ORODJAR 12 2 SLAŠČIČAR 3 0 STROJNI MEHANIK 6 0 STROJNI TEHNIK 13 0 TEHNIK MEHATRONIKE 5 0 Register Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije178 navaja za obdobje 2023/2024 prosta učna mesta še za poklice: cvetličar, vrtnar, frizer, gastronomske in hotelirske storitve, gostinstvo in turizem ter vajeniška mesta za: gastronomske in hotelirske storitve. V luči izvajanja delovnih praks dijakov imajo pomembno vlogo tudi mednarodne učne mobilnosti. Ena od možnosti za iskanje takšnih priložnosti v čezmejnem prostoru je inovativna digitalna platforma INPRAXI.INFO179, ki povezuje v čezmejnem prostoru vse, ki so del procesa praktičnega usposabljanja - torej dijake, delodajalce in koordinatorje mobilnosti (združuje vse deležnike in olajša iskanje in organizacijo čezmejnega praktičnega usposabljanja). Platforma ažurno informira tudi o možnosti poletnega dela, študentskega dela, prakse ter projektnega dela. 6.2.4.2. Spodbujanje mladih za potrebne poklice ter zgodnje povezovanje z delodajalci preko različnih štipendij Pomemben način usmerjanja učencev v poklice, ki so za razvoj gospodarstva pomembni, je tudi dodeljevanje različnih štipendij. Pri tem je zelo pomembno obveščanje in motiviranje mladih pri odločanju za poklice, ki so deficitarni. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vsako leto razpisuje štipendije za deficitarne poklice.180 Poleg tega sklad vodi spletno Izmenjevalnico181, na kateri lahko delodajalci dodatno objavljajo razpise štipendij za kadre, ki jih potrebujejo v svojem podjetju. S področja Nove Gorice so na omenjenem portalu za šolsko leto 2023/2024 razpisane štipendije dveh podjetij, ki skupaj zagotavljata 17 štipendij za poklice s področja gradbeništva, strojništva, arhitekture, geodezije, elektrotehnike, računalniških ved, računalništva in informatike. 178 Dostopno na Razpis učnih mest (ozs.si). Zadnji vpogled 30. 11. 2023. 179 Dostop do platforme: Inpraxi.info. Digitalna platforma je nastala v okviru Programa Interreg V-A ITALIJA-SLOVENIJA 2014-2020, Slovensko-italijansko zavezništvo za čezmejno praktično usposabljanje z delom. Partner je tudi Šolski centre Nova Gorica MIC CB_WBL | Italia Slovenia (ita-slo.eu). Projekt se nadgrajuje s projektom WBL PRO 2.0 (Erasmus+ KA2), ki je nadgradnja digitalne platforme inpraxi.info, ki je plod projekta CB_WBL (Interreg ITA-SLO) (partner Šolski center Nova Gorica). 180 Vir: SRIPS. (2023b). 181 Vir: SRIPS. (2023a). 66 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih V šolskem letu 2022/2023 je bilo razpisanih prav tako 17 štipendij treh podjetij z območja Nove Gorice s področja gastronomije in hotelirstva, obdelovanja kovin, strojništva, arhitekture, elektrotehnike, gradbeništva, računalniških ved. Poleg tega je v šolskem letu 2022/2023 v okviru Regijske štipendijske sheme kadrovske štipendije ponujalo 8 podjetij z ožjega Goriškega območja, ki skupaj zagotavljajo 117 štipendij za skupno 34 poklicev. Prevladovale so štipendije za poklice: obdelovalec kovin – orodjar, mehatronik - operater, strojni tehnik, tehnik mehatronike, elektrotehnik, strojništvo, elektrotehnika za stopnje izobrazbe 4 do 7.182 Pomemben podporen vidik so tudi občinske štipendijske spodbude, ki pa se med seboj razlikujejo npr. Občina Kanal183 pri dodeljevanju kot pomembno merilo upošteva deficitarnost poklicev, MONG184 pa nadarjenost in posebne dosežke učečih se. 6.2.5. Podporne organizacije za mlade pri sprejemanju kariernih odločitev V okolju ožje Goriške deluje precej podpornih organizacij, ki mladim nudijo karierno svetovanje pri vstopanju na trg dela ter pri odločanju za nadaljnje šolanje in druge pomembne korake pir razvijanju njihove karierne poti. Pomembne aktivnosti karierne orientacije mladih za učence in dijake izvajajo šole v okviru svojih svetovalnih služb, na LUNG pa že od leta 2019 deluje Karierni center za mlade185. Na tem mestu bi bilo slednji ukrep smiselno dopolniti z nadaljevanjem usmerjeno izvajane karierne orientacije na OŠ in predvsem za dijake splošnih srednješolskih programov. Področje karierne orientacije se na OŠ in SŠ umešča znotraj posamičnih tehničnih dni, obveznih izbirnih vsebin in individualnih ur. Izvajajo jo šolske svetovalne službe ob podpori LUNG – za učence, dijake, njihove starše in tudi strokovne delavce. V letih izvajanja projekta je bilo mnogokrat zaznati težavo pri dodeljevanju ur za namen karierne orientacije (slednje je odvisno tudi od šol in njihovih specifik), saj delo šolske svetovalne službe zajema zelo široko področje. Prav zato je podpora pri karierni orientaciji s strani zunanjih izvajalcev ena ključnih rešitev. Karierne centre imajo tudi srednje šole in Univerze. Srednje šole in fakultete izvajajo Informativne dneve in Dneve odprtih vrat (več dni, različni termini, za učence in starše). Pomembne aktivnosti karierne orientacije izvaja Območno-podjetniška zbornica Nova Gorica preko različnih projektov186 ter organizacije Dneva promocije poklicev, v sklopu katerega je jeseni 2023 sodelovalo okrog 40 podjetnikov, ki so predstavljali 90 poklicev. Posebno pozornost namenja promociji deficitarnih poklicev med učenci in predstavlja pomembno podporo pri izvajanju karierne orientacijo osnovnim šolam ožje Goriške. Gospodarska zbornica Slovenije187 preko sejemskih promocijskih dejavnosti, video promocij poklicev, omogoča oglede podjetij ter razvija različna orodja, ki služijo promociji deficitarnih poklicev ter razvijanju drugih ključnih kompetenc mladih. 182 Vir: PRC. (2022a). 183 Več na: Občina Kanal. (2023). 184 Več na: MONG. (2022). 185 V okviru KCM Karierni Plac (LUNG) je bilo v času trajanja projekta (1.3.2019-30.8.2022) izvedenih 139 delavnic za učence in dijake različnih šol na goriškem (vključenih cca. 3000 učencev in dijakov Goriške regije). Individualno svetovanje je bilo nudeno okrog 300 učencem 9. razredov OŠ ter dijakom 3. in 4. letnikov srednjih šol (ožje Goriške) (povzeto iz projektnih poročil KCM karierni plac, LUNG). V letu 2023 (september-november 2023) se je v ure karierne orientacije v okviru rednega pouka vključilo okoli 350 učencev osnovnih šol. Aktivnosti finančno podpirajo občine ustanoviteljice LUNG: Interni Vir. Poročila KCM in interni preračuni LUNG 186 V okviru projekta LAS - ODPRAVLJANJE NESKLADIJ PRI ISKANIH POKLICIH NA TRGU DELA je skupaj s partnerji za promocijo deficitarnih poklicev sodelovala pri nastanku promocijskih video za poklice GASTRONOM HOTELIR (kuhar), AVTOKAROSERIST (avtoklepar, avtoličar), ELEKTRIKAR, INŠTALATER STROJNIH INŠTALACIJ. Preko promocije po šolah se je videe prikazalo učencem in staršem 7-ih OŠ na Goriškem. Projekt Mladi podjetnik (prav tako financiran s strani LAS) - Spodbujanje podjetništva mladih v lokalnih skupnostih – nove zaposlitve in podjetniške priložnosti - Mladi podjetniki«. Preko aktivnosti projekta je namen mlade opremili s temeljnimi znanji, da se bodo lahko samozavestno podali v svet podjetništva in aktivno dobo odraslosti. Vir: OOZ. (2023). 187 Več na GZS. (2023b).; GZS. (2023c). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 67 6.2.6. Kako pa se odločajo mladi? 188 Rezultati srednje in dolgoročne napovedi potreb trga dela do leta 2037 sporočajo189, da je med leti 2017-2021 na ravni Slovenijo največ dijakov zaključilo srednješolsko izobraževanje s področja metalurgije, strojništva in kovinarstva, sledi področje interdisciplinarnih izobraževalnih aktivnosti (pretežno zdravstvo, socialna varnost), sledijo pretežno poslovne n upravne vede. Tem področjem sledi večji razpon v številu dijakov, ki so zaključili izobraževanje s področja elektrotehnike in energetike. Za obdobje do leta 2027 se napoveduje, da bo pri ponudbi domače delovne sile s 47 % prevladovala 2. raven izobrazbe (nižja poklicna, srednja poklicna, srednja strokovna izobrazba), ki ji s 29 % sledi 4. raven (visokošolska univerzitetna izobrazba, magisterij, doktorat). Za namen ugotavljanja trendov vpisov mladih s stalnim bivališčem v ožji Goriški v srednješolske programe, smo analizirali podatke iz evidence CEUVIZ, pridobljene s strani MVI (oktober 2023). Analiza vključuje vpise v srednješolske programe v celotni Sloveniji. Na ravni obravnavanih občin je bilo v šolskem letu 2023/2024 v 47 srednješolskih programov vpisanih 2154 dijakov in dijakinj (193 iz občine Brda, 172 iz občine Kanal, 186 iz občine Miren-Kostanjevica, 1124 iz občine MONG, 146 iz občine Renče-Vogrsko in 193 iz občine Šempeter-Vrtojba). Največ skupno vpisanih v vse programe prihaja iz MONG (malce več kot 55 %), najmanj pa iz občine Renče-Vogrsko (okoli 7 %). Trenutno v srednje šole prihaja številčna generacija 2008, kar botruje trenutnemu povečanju dijakov Število vpisanih se je od leta 2021/2022 povečalo za približno 12 %. Povečanje gre pripisati trenutno večjim generacijam srednješolcev. Kljub splošnemu povečanju vpisanih pa se letni delež vpisanih dijakov in dijakinj na srednješolske programe, ko primerjamo delež vpisanih glede na naslov stalnega bivališča, med obravnavanimi občinami razlikuje. Tako sta MONG in Renče-Vogrsko edini občini od šestih, pri katerih je bilo med leti 2021/2022 in 2023/2024 opaziti povečanje deleža vpisanih v srednješolske programe. Delež dijakov iz občine MONG je narasel za malenkost manj kot 1 %, v občini Renče-Vogrsko pa za 0,23 %. V ostalih štirih občinah pa se je delež glede na vseh šest občin zmanjšal (do 0,5 %). 6.2.6.1. SPLOŠNI PREGLED VPISANIH DIJAKOV Z OŽJE GORIŠKE PO OBČINAH Med dijaki občine Renče-Vogrsko narašča število vpisanih v programe elektrotehnik/elektrikar (3 %), računalnikar/računalniški tehnik (5 %), logistični tehnik (2 %). Opazen je upad vpisa v program ekonomski tehnik. V MONG je opazen upad vpisanih dijakov v programih računalničar/računalniški tehnik, ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, živilsko-prehrambni tehnik. Porast je opazen v programih zdravstvena nega, električar/elektrotehnik, gastronom-hotelir. Med dijaki občine Brda je opazen precejšen upad vpisa v program ekonomski tehnik, manjši upad je pri programu predšolska vzgoja. Podobno število dijakov v zadnjih treh letih vztraja na programih umetniške gimnazije ter v programu kmetijsko-podjetniški tehnik. Porast dijakov je v programih zdravstvene nege, tehnične gimnazije, program računalnikar/računalniški tehnik in programu tehnik mehatronike. Med dijaki občine Kanal narašča vpis v tehnične/poklicne programe s področja računalništva, strojništva, mehatronike in elektrike. Največji med obravnavanimi občinami je tu vpis v program s področja mehatronike, kar gre pripisati bližini podjetja, ki zaposluje tovrstne kadre. Narašča tudi vpis v program gastronomija-hotelirstvo. V primerjavi z drugimi občinami ima Kanal zelo nizek odstotek vpisanih na umetniške in tehniške gimnazije (1,5 %). Pada vpis v program predšolska vzgoja, zdravstvena nega in ekonomski tehnik. Med vpisanimi iz občine Miren-Kostanjevica je opazna bolj raznolika razporeditev med izobraževalnimi programi. Opazen je precejšen upad vpisa v programe ekonomski tehnik ter upad vpisa v program gastronom-hotelir. Najvišji med občinami pa je vpis v program logistični tehnik, ki visoko narašča, ter program avtoserviser. Visok je tudi vpis v programe s področja mehatronike. Šempeter-Vrtojba je edina občina, v kateri narašča delež vpisanih v program ekonomski tehnik; narašča tudi število dijakov na programu administrator, gastronomija. Rahlo narašča število vpisanih v programe s področja 188 Analizirani so podatki, pridobljeni iz CEUVIZ izpisa MVI. Preračuni LUNG. Pri analizi smo združevali različne stopnje usmerjenega izobraževanja glede na področja (tehnične strokovne, poklicno-tehnične in poklicne programe). 189 Vir: Caprirolo, Gonzalo. (2023). str. 41-43. 68 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih računalništva, elektrotehnike, vpis na tehniške gimnazije. Rahlo je padel vpis v programe zdravstvene nege. Precej je padel delež vpisanih v program predšolske vzgoje in v programe s področja mehatronike. 6.2.6.3. TRENDI VPISA PO PODROČJIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA OBDOBJE OD 2021/2022 DO 2023/2024 V vseh občinah prevladuje vpis v splošne gimnazijske programe. Vpis se med občinami razteza med 15 % in 30 %, pri čemer je najnižji v občini Miren-Kostanjevica, najvišji pa v občinah Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Sicer pa vpis na gimnazije ne narašča povsod. V šolskem letu 2021/2022 je ta v povprečju med vsemi občinami znašal 25,5 % vpisanih, leta 2022/2023 že 27 %, a je letos padel na 26, 6 %. Vpis je tako narasel le v Brdih (za 2,7 odstotne točke), v MONG (za približno 2 odstotni točki) in v Šempeter-Vrtojba (za 0,5 odstotne točke). V občinah Kanal, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica pa je vpis v splošne gimnazijske programe upadel (od 0,4 v Renče-Vogrsko do 3 odstotne točke v Kanalu). Padec vpisa v splošne gimnazijske programe lahko pojasnjujemo tudi z večanjem vpisa na tehniške gimnazije (pri čemer morda igra vlogo tudi dejstvo, da je bil po prvem vpisnem roku v programu splošne gimnazije Nova Gorica za šolsko leto 2023/2024 beležen previsok vpis in so se tako morali dijaki in dijakinje razporediti v druge programe, medtem ko v programu tehniške gimnazije Nova Gorica omejitve vpisa ni bilo). Opazen je tudi upad vpisa na umetniške gimnazije, tudi do 3 odstotne točke. Za malenkost se je vpis dvignil le v občini Brda, za slabo odstotno točko pa v občini Šempeter-Vrtojba. Sicer pa ima zelo nizek odstotek vpisanih na umetniške in tehniške gimnazije (le okrog 1,5 %) občina Kanal. V ostalih občinah je ta delež med 5 do 8 %. Povečan vpis v programe s področja računalništva in informatike, upad vpisa v program ekonomski tehnik Na 2. mestu je bil v šolskem letu 2023/2024 vpis v programe računalnikar/računalniški tehnik (v povprečju 8,4 %), kamor je skočil s tretjega mesta v prejšnjih dveh letih. Letos je tako na tretjem mestu ekonomski tehnik (8,3 %), ki je padel z drugega mesta v predhodnih dveh letih. Na četrtem mestu je zdravstvena nega (6,3 %), ki je tja poskočila s petega leta v prejšnjih dveh letih, in tako zamenjala umetniško gimnazijo, ki je s prejšnjega četrtega mesta letos padla na peto mesto po deležu vseh vpisanih (5,6 %). Programi s področja elektrotehnike (5,1 %) so vsa tri leta na istem - šestem mestu, prav tako predšolska vzgoja (4,2 %) na sedmem. Na osmem, devetem in desetem mestu se v zadnjih treh letih izmenjujejo tehniška gimnazija (letos 4,1 %), program tehnik mehatronike/operater (letos 3,9 %) in vpis v program strojni tehnik (letos 3,5 %). Letos nato po vrsti sledijo gastronomija in hotelirstvo, logistika, administracija, avto-serviser, slaščičar, aranžerski tehnik, trgovec, kmetijsko-podjetniški tehnik in kozmetični tehnik. Predvsem očiten je padec pri kmetijsko-podjetniškem programu, ki je s 14. mesta (1,8 %) v šolskem letu 2021-2022 letos padel na 18. mesto (1,2 %) po deležu vpisanih med vsemi občinami in med vsemi upoštevanimi 47-imi programi oziroma je vpis v ta program upadel za kar 30 odstotkov. V preostalih programih je bilo v povprečju v obravnavanih občinah manj kot 1 % vseh vpisanih. Padec vpisa v programe avtoserviser in mehanik V vseh občinah je sicer beležiti padec vpisa v programe za avtoserviserje in mehanike, kjer je že tako nizek vpis (le do 3 % vseh vpisanih se odloča za te programe). Tudi sicer je v povprečju padel z 12. na 14. mesto (z 2,4 % na 1,9 %). Vpisi v programe s področja elektrotehnike ter gastronomije in hotelirstva so različni glede na občino Vpis v programe elektrotehnike se giblje od 2,6 % (Brda) do 12 % (Renče-Vogrsko), pri čemer vpis med leti pada v občinah MONG, Miren-Kostanjevica in Brda, v ostalih pa narašča. Podobno je z vpisom v gastronomske in hotelirske programe, kjer v nekaterih občinah pada, v drugih pa rahlo narašča, a je glede na potrebe po kadrih veliko prenizek (v šolskem letu 2023/2024 v povprečju le 2,5 %). V skupnem povprečju pa vsako leto rahlo pada (5,5 %, 5,3 % in 5,1 %). Mladi iz občine Brda se odločajo za program gospodar na podeželju ter kmetijsko-podjetniški tehnik, kar je skladno z večjim odstotkom samozaposlenih v kmetijski dejavnosti Občina Brda je edina občina, ki ima opazno število vpisanih dijakov v programu gospodar na podeželju (od 3 do 4 % vseh vpisanih, kar je več kot v programih elektrikar in avtoserviser). Slednje gre najbrž pripisati naravi zaposlovanja v občini, saj je v občini Brda največ samozaposlenih prav v kmetijski dejavnosti (tu je delež neprimerljiv z ostalimi petimi občinami). V ostalih občinah se v programe gospodarja na podeželju vpisuje Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 69 zanemarljivo majhno število. V občini Brda je tudi primerljivo višje število vpisanih v programe kmetijsko-podjetniški tehnik, kjer se ta delež med vsemi vpisanimi vrti okoli 5 %, v drugih občinah pa v glavnem med 0 do 1,5 %. Glede na potrebe trajnostnega razvoja po stabilni in konsistentni samooskrbi, so to zagotovo tudi nekateri od poklicev prihodnosti, v katere bi bilo smiselno vlagati in usmerjati že danes. Zelo nizek vpis v programe s področja gozdarskih, lesarske, gradbenih in mizarskih dejavnosti ter v programe oblikovalec orodja in kovin V vseh občinah je sicer zelo malo vpisanih tudi v gozdarske, lesarske, gradbene programe in mizarske (od 0 % do 2 % vseh vpisanih). Nizek je tudi vpis v programe za oblikovalce orodja in kovin, ki pa so iskan kader, kar so potrdili tudi pogovori s podjetji, ki so izpostavila alarmantno pomanjkanje kadra, zaradi česar so prisiljena v uvajanje delovne sile iz drugih držav. Pogosto pa pred samim prihodom delovne sile iz tujine (Filipini, na primer) nimajo nikakršnega zagotovila, da so novi zaposleni dejansko vešči tega poklica, to pa je lahko v tem poklicu zelo nevarno. Zato se podjetja včasih tudi ne odločijo za tako delovno silo. Poudarjajo tudi, da razmišljajo o zaprtju svojega podjetja v primeru, da ne bo vešče delovne sile. Pa vendar je v primerjavi letnega povprečja med občinami vpis v programe za oblikovalce orodja in kovin v zadnjih letih stalno naraščal in je tako s 25. mesta poskočil na 22. mesto (skupno 10, 12 in 18 vpisanih zaporedno v zadnjih treh šolskih letih). Poklic logistični tehnik postaja vedno bolj privlačen za mlade iz občine Brda in občine Miren-Kostanjevica Zanimiv je tudi poklic logističnega tehnika, ki pa je glede na delež vpisanih veliko bolj privlačen za srednješolce in srednješolke iz občin Brda (okrog 3,4 %) in Miren-Kostanjevica, kjer je delež vpisanih med leti 2021/2022 in 2023/2024 narasel s 3,4 % deleža vseh vpisanih na 7,2 % in bi zato lahko rekli, da je - prišlo je do več kot 100% povečanja vpisa v ta program. V ostalih občinah je vpis na logistične programe nižji, in sicer v povprečju od 0,4 do največ 1,8 %, a v skupnem povprečju stalno narašča. Na ravni ožje Goriške opažen upad vpisa v program predšolske vzgoje Na ravni vseh občin je opaziti znaten upad vpisa v program predšolske vzgoje, ponekod tudi za dve odstotni točki. V povprečju ostaja sicer vpis v ta program vsa leta na istem, sedmem mestu, je pa res, da je delež vpisanih padel s 5,3 % leta 2021-2022 na 4,2 %, kar je za skoraj petino, oziroma s 102 na 90 vpisanih. Narašča delež vpisanih v programe s področja računalništva Prav tako je po pričakovanjih opaziti porast vpisanih v programe računalništva, kjer se za poklic računalnikarjev in računalniških tehnikov na letni občinski ravni povprečno izobražuje od najmanj 6,5 % vseh vpisanih v občini v srednješolske programe (Brda in Šempeter-Vrtojba) do več kot 9 % vseh (občini Kanal in Renče-Vogrsko). Prav v slednji je delež vpisanih v šolskem letu 2023/2024 v primerjavi z dvema letoma poprej narasel za 75-odstotkov, saj je bilo med vsemi dijaki v občini leta 2021/2022 v program računalništva vpisanih 6,6 %, dve leti kasneje pa že 11,5 % - oz. po deležu kar za 100%: z 9 na 18 dijakov. Precej je narasel tudi vpis v Brdih (s 4,6 % na 7,2 %) in v občini Miren-Kostanjevica (s 5,6 % na 8,8 %). Padel pa je delež vpisanih v srednješolske programe računalništva, nasprotno s pričakovanji, v občini MONG, kjer je padel z 9,4% na 8,8 % vseh vpisanih, čeprav se številčno gledano že vsa tri šolska leta vrti okoli 100 vpisanih, a ravno to kaže, da je računalništvu padel delež na račun večjega vpisa v druge programe. V celotnem povprečju pa delež vpisa v računalniške programe narašča, saj je letos skočil na drugo mesto (prej obe leti na tretjem), a s povprečjem, ki variira (8,0%, 8,6 % in 8,4 %). Delež vpisanih v programe s področja strojništva se ohranja, pada pa delež vpisa v programe s področja mehatronike in program trgovec V vseh občinah se sicer med leti drži približno isto povprečje, ko gre za programe strojništva (v povprečju okoli 3,5 %). Pada pa vpis na programe mehatronike, razen v občinah Brda in Kanal, kjer je ta narasel in znaša v povprečju 3,4 % v Kanalu pa 5,9 %. V zadnjih treh šolskih letih v večini občin upada tudi vpis v programe za trgovca, kjer je že tako beležiti zelo nizek vpisni delež glede na siceršnje potrebe po kadru, pri čemer je najnižji povprečni delež v občini Brda (0,3 %) in najvišji v občini Kanal (3,0 %). Vpis je sicer padel povsod, razen v Brdih, kjer je letos 1 % vseh vpisanih iz občine, leta 2021/2022 pa ni bilo nikogar vpisanega v program, podobno v občini Renče-Vogrsko, kjer je med vsemi 70 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih vpisanimi letos na program trgovec vpisanih 1,9 % vseh, dve leti nazaj pa ni bil vpisanih nihče. V skupnem povprečju je sicer vpis v program trgovec padel s 13. na 17. mesto oziroma za 0,4 odstotne točke. Vedno več mladih iz ožje Goriške se v povprečju vpisuje v srednješolske programe s področja zdravstva Zdravstveni programi so letos v skupnem povprečju skočili na 4. mesto (v prejšnjih dveh letih na 5. mestu), kamor so se konstantno dvigali (s 5,7 % na 6,2 %, letos na 6,3 % v povprečju vseh vpisanih). Vpis se po občinah vrti od 3,5 % do 7 %, a v nekaterih občinah pada. Na primer v Kanalu, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. V ostalih pa je vpis narasel; v MONG za več kot 1% oziroma skoraj za eno petino, kar ni zanemarljivo (s 5,9 % na 7 %), v občini Brda pa za skoraj eno tretjino vseh vpisanih v primerjavi z dvema letoma prej (s 4,6 % na 6,7 %). Izjemno nizek vpis mladih v programe s področja živilsko-prehrambne tehnologije V vseh občinah je opaziti izjemno nizek delež vpisanih v programe živilsko-prehrambne tehnologije, in to kljub perečemu pomanjkanju kadrov, kar so poudarili tudi naši sogovorniki iz živilskih podjetij, ki so tako preko ankete kot tudi v vodenih pogovorih omenjali alarmantno pomanjkanje mesarjev, na primer, ki jih nekateri zaposlujejo iz tujine, predvsem iz Italije. Povprečni vpis v ta program je tako med šestimi občinami z 21. mesta (0,9 %) padel na 25. mesto (0,7%) med vsemi 47-imi izobraževalnimi programi. 6.2.6.3. VEČINA DIJAKOV OŽJE GORIŠKE OSTAJA “DOMA” Pregled lokacij vpisa priča o tem, da večina srednješolk in srednješolcev ostaja doma, saj jih velika večina obiskuje srednješolske programe, ki so na voljo v Goriški regiji (Novi Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Vipavi in Šempetru pri Gorici). Tako v povprečju 90 % otrok iz šestih obravnavanih občin ostaja v bližini. Nihče pa se ni, glede na evidenco CEUVIZ MVI, vpisal v programe, ki jih sicer na Goriškem ponuja tudi občina Idrija. Sicer pa iz občin ožje Goriške beležimo največji delež vpisanih v programe izven Goriške regije iz občine Nova Gorica (48,3 %), najmanjši pa iz občine Renče-Vogrsko (6,8 %), ostale občine prispevajo med 10 in 12 % vseh vpisanih izven Goriške regije, ki se šolajo zunaj njenih meja. Vpis v programe izven Goriške regije je sicer od šolskega leta 2021/22 do 2023/24 upadel. In sicer je bilo takrat iz ožje Goriške v programe izven Goriške vpisanih 10 % dijakov (192 od 1926), naslednjega leta 8 % (162 od 2014 vseh), torej kar 20 % znižanje, letos pa 8,9 % (oziroma 192 od 2154 vseh vpisanih), kar pomeni 11 % znižanje v primerjavi z obdobjem 2021-2022. Gledano po občinah, največji delež vpisanih glede na vse občinske vpise v druge regije beleži občina Kanal (12,5 %), sledi občina Šempeter-Vrtojba s povprečjem 10,7 % dijakov iz občine, ki so odšli v druge regije. Pri tem je vredno opozoriti na to, da je imela občina Šempeter-Vrtojba v šolskem letu 2021/22 izjemno velik delež (skoraj 20%) vseh svojih srednješolskih otrok, ki so se šolali izven Goriške regije. Ta odstotek pa je drastično padel naslednje leto - na 5,2 %, oziroma za kar 75 %, letos pa zopet narasel - na 7,7 %. Sicer pa, gledano po občinah, delež vpisanih v šole izven Goriške regije pada v občinah Brda in Miren-Kostanjevica, narašča pa v občinah MONG in Renče-Vogrsko, v zadnjem letu pa je narasel tudi v Šempeter-Vrtojba. Konstantno pa za dve odstotni točki in več narašča v občini Kanal, kjer to vsako leto pomeni skoraj 20 % povečanje, med letoma 2021/22 in 2023/24 pa celo več kot 40 % povečanje. 6.3. STAREJŠI KOT DELOVNA SILA Ko govorimo o starejših na trgu dela, se percepcije glede starosti razlikujejo. Raziskava »Medgeneracijsko sodelovanje na delovnem mestu«190 je pokazala razhajanja v percepcijah mlajših in starejših zaposlenih. Dobra polovica vprašanih (55 %) kot starejšega delavca označuje ljudi v starostni kategoriji med 51 in 60 let (56 % v 2020). Podrobnejši podatki kažejo, da zaposleni, stari od 20 do 45 let, v statistično značilno višji meri kot ‘starejše zaposlene’ označujejo osebe stare od 41 do 50 let, medtem ko zaposleni, stari od 46 do 70 let, za ‘starejše zaposlene’ označujejo ljudi, ki so stari 61 let ali več. Stopnje zaposlenosti za starostni razred med 55 in 69 let prikazujejo, da ima Slovenija v tem starostnem razredu najnižjo stopnjo delovne aktivnosti med primerjanimi državami. To je posledica hitrega upokojevanja, 190 Raziskava je potekala v okviru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo od 2020 do 2022. Več na: Vsi zmagujemo, ko sodelujemo | GOV.SI. Zadnji vpogled 30. 11. 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 71 dolgotrajne brezposelnosti (povezane z zdravstvenimi problemi) in nizkih spretnosti, ki predčasno vodijo do umika iz delovno aktivne populacije191. Demografsko je ožja Goriška med regijami z najhitreje starajočim se prebivalstvom. Tudi naraven prirast za leto 2022 (-4,1) je skoraj enkrat nižji od slovenskega povprečja. Ob tem pa podatki o starosti delovno aktivnega prebivalstva kažejo, da je ravno skupina delovno aktivnih med 50 in 54 let najštevilčnejša in ostaja številčnejša od slovenskega povprečja vse do starosti 60+.192 Vse obravnavane občine ožje Goriške so po povprečni starosti prebivalcev starejše od državnega povprečja. Občina Miren-Kostanjevica je pod goriškim povprečjem glede starosti prebivalstva ter si deli slovensko povprečje po deležu prebivalcev, mlajših od 15 let. Občina Kanal ima najstarejše prebivalstvo med šestimi primerjanimi občinami. Indeks staranja je v letu 2023 v Goriški regiji dosegal eno najvišjih vrednosti (162,5 starejših oseb nad 65 let, na vsakih 100 oseb, mlajših od 15 let ). Najvišji indeks staranja v obravnavanih občinah imata občini Kanal in Šempeter-Vrtojba.193 Hkrati obstaja problem hitrega upokojevanja, ki ga lahko povežemo z nizkimi spretnostmi reševanja problemov starejših, ki se (kot kažejo primerjalne analize na podlagi podatkov PIAAC194) izrazijo že v skupini starejših od 45 let. Nizke spretnosti, ki vodijo v nizko samopodobo na eni strani ter pomanjkanje delovnih mest, ki bi ustrezala starejšim zaposlenim z nizkimi spretnostmi na drugi strani, spodbujajo ljudi, da se ob prvi priliki upokojijo. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v največjem deležu ženske, stare 56-65 let (67,31 %) in moški, stari 46-55 let (64,06 %).195 Omenjena raziskava javnega mnenja je pokazala, da 42 % zaposlenih namerava ostati aktivnih do izpolnitve pogojev polne delovne dobe. Ta namera je višja med zaposlenimi, starimi od 46 do 70 let (50 %), oz. nižja med zaposlenimi, starimi od 20 do 45 let (37 %). Tretjina zaposlenih (35 %) še ne razmišlja o upokojitvi, pri čemer je ta delež višji med mlajšimi zaposlenimi (44 %) in nižji med starejšimi zaposlenimi (19 %). Starejši zaposleni (14 %) v večji meri kot mlajši (5 %) razmišljajo tudi o podaljšanju delovne aktivnosti do 3 leta dlje od polne delovne dobe. Demografija EU, Slovenije in sploh ožje Goriške nakazuje, da so potrebni konkretni ukrepi za spodbujanje starejših pri ohranjanju čim daljše aktivnosti na trgu dela.196 Možnosti obstajajo, prav tako je urejena zakonodaja, ki slednje omogoča in spodbuja. 6.3.1. Priprave prilagojenih kariernih načrtov za zaposlene, starejše od 45 let Poročilo ACS v sklopu poročila Vrednotenje programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile197 priporoča, da se več pozornosti nameni pripravi posameznikom prilagojenih kariernih načrtov za vsakega zaposlenega, starejšega od 45 let. Ugotovljeno je, da so pri delovnih mestih, ki zahtevajo fizični napor, ukrepi usmerjeni v prilagajanje nekaterih elementov delovnega procesa (npr. ergonomija, krajši presledki med premori, gibljiv delovni čas), manj pozornosti pa je namenjeno kariernemu načrtovanju pri podaljševanju zaposlenosti. Priporoča se oblikovanje novih delovnih mest, prilagojenih starejšim zaposlenim: spodbujanje proizvodnega delavca k poznejšemu upokojevanju pomeni omogočanje manj napornega delovnega mesta in ne zgolj delne prilagoditve obstoječega. To pa mora biti del sporazumnega kariernega načrta, ki mora predvideti tudi različno usposabljanje in pridobivanje dodatnih temeljnih spretnosti. Ko govorimo o starejših kot delovni sili, so pomembni tudi t. i. neaktivni starejši (upokojeni). Slednji namreč lahko z začasnim oz. občasnim delom rešujejo kadrovske težave podjetij ter hkrati pomembno ohranjajo lastno aktivnost in se tako lažje vključujejo tudi v druge aktivnosti. Slednje je izjemnega pomena za preživljanje kvalitetne starosti (tudi na psiho-fizičnem nivoju) 191 Vir: Javrh, P. in Kompare Jampani, T. (ur.) (2022). Str. 269-271. 192 Povzeto iz 2. poglavja Demografija 193 Povzeto iz 2. poglavja Demografija. 194 Vir: Javrh, P. in Kompare Jampani, T. (ur.) (2022). Str. 269-271. 195 Vir: Javrh, P. in Kompare Jampani, T. (ur.) (2022). 196 Stopnja delovne aktivnosti starejših (55–64 let) je bila leta 2021 v Sloveniji 52,7 % (EU: 60,5 %). Povzeto po Wostner, Peter (ur.) (2023). 197 Vir: Mirčeva, J., Beltram, P. (2021). 72 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 6.3.2. Medgeneracijsko sodelovanje in prenosi znanj - spodbujanje dvosmernega mentorstva Pri pripisovanju lastnosti se starostni skupini 46-55 let v večji meri pripisujejo izkušenost, mentoriranje, sprejemanje optimalnih odločitev, dobro delo v kriznih situacijah, zanesljivost, kvalitetno opravljeno delo, znanje, delavnost in lojalnost. Starostno skupino 56 let in več zaznamujeta izkušenost ter lojalnost, vendar v manjši meri kot skupino 46-55 let.198 Rezultati že omenjene raziskave o medgeneracijskem sodelovanju na delovnem mestu tudi kažejo, da imajo po mnenju 7-ih od 10-ih anketiranih uspešnih podjetij dober sistem prenosa znanja in veščin s starejših na mlajše zaposlene. Izsledki raziskave kažejo na potrebo po spodbujanju obratnega mentorstva. Le štirje od desetih zaposlenih se namreč strinjajo, da imajo podjetja vzpostavljen dober sistem prenosa znanja in veščin z mlajših zaposlenih na starejše. Raziskava torej izpostavlja pomemben vidik obratnega mentorstva, in sicer potrebo po prenosu znanj z mladih na starejše. Slednje delodajalcem predstavlja poseben izziv. 6.3.2.1. Platforma SeniorDela.si199 Za spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju ter starejših pri aktivaciji je vzpostavljena spletna platforma SeniorDela.si, eden izmed prvih portalov v Evropi, specializiran za povezovanje ponudnikov dela in dela željnih seniorjev. To je atraktivna platforma in nedvomno lahko koristi pri spodbujanju starejše delovne sile in pri aktivaciji. Je pa za uporabo platforme potrebno starejše spodbujati pri pridobivanju IKT veščin (digitalno opismenjevanje). 6.3.3. Vloga izobraževalcev odraslih ključna pri spodbujanju ohranjanja aktivnosti učenja delovno aktivnih starejših Ko se govori o spodbujanju razvijanja splošnih in specifičnih kompetenc pri starejših aktivnih odraslih (delovni sili), je tako kot pri nižje kvalificiranih kadrih, pomembno upoštevanje andragoških načel: prilagajanje načina podajanja informacij, prilagajanje terminov in lokacij, prostora izvajanja, prilagojeni načini motiviranja za vključitev in ohranjanje aktivnosti. Dobra praksa, katere nadaljevanje se bo izvajalo v obdobju 2024-2029, je nacionalni projekt »TEMELJNE KOMPETENCE 2023-2029200«, ki sta ga že od leta 2016 na ožji Goriški izvajala Ljudska univerza Nova Gorica (LUNG) in Šolski center Nova Gorica, MIC. Posebna pozornost je bila namenjena prav zaposlenim starim 45+, s pridobljeno največ 4. stopnjo izobrazbe, z namenom spodbujanja vključevanja v programe pridobivanja splošnih in poklicno specifičnih kompetenc. V obdobju 7-ih let je bilo v organizaciji LUNG izpeljanih 106 neformalnih programov izobraževanj in usposabljanj, v katere je bilo vključenih nekaj več kot 1400 odraslih iz ožje Goriške iz ciljnih skupin projekta. Novo projektno obdobje201 namenja pozornost skupinam odraslih, ki jih uvrščamo vsaj v eno izmed naslednjih ranljivih skupin: nižje izobraženi (srednješolsko izobraževanje - ISCED 3 ali manj), aktivni, ki so stari 55 let ali več, tujci. LUNG bo do junija 2029 izvedel 148 programov neformalnega izobraževanja (poudarek na 50 urnih programih tujih jezikov in pridobivanju digitalnih kompetenc) priprave na izpite iz slovenskega jezika ter tečaje slovenskega jezika kot drugega tujega jezika (120 urni tečaji). V programe bo vključeno najmanj 1776 odraslih ožje Goriške. Pri vključevanju zaposlenih v zgoraj naštete neformalne oblike izobraževanj je izjemnega pomena tudi vključevanje delodajalcev v motiviranje zaposlenih – glede na potrebe delovnega mesta, prilagajanje dela in urnikov izobraževanj idr. Dosedanje izkušnje kažejo, da slednje lahko predstavlja oviro predvsem pri prepoznavanju dodane vrednosti delodajalcev za vključevanje nižje kvalificiranega kadra. Tudi zato je skupna aktivacija lokalne skupnosti ter izobraževalnih organizacij za namen promoviranja omenjenih programov ter povezovanja z delodajalci potrebna in potencialno motivacijska za delodajalce. 198 Raziskava je potekala v okviru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo od 2020 do 2022. Več na: Vsi zmagujemo, ko sodelujemo | GOV.SI. Zadnji vpogled 30. 11. 2023. 199 Vir: Pajek, Mitja. (2022). Spletna stran SeniorDela.si – kjer izkušnje in modrost štejejo. 200 Dostopno na Javni razpis Temeljne kompetence 2023-2029 (gov.si). Zadnji vpogled dne 7.12.2023. 201 Podatke o programih, ki jih bo znotraj projekta izvajal Šolski center Nova Gorica nismo uspeli pridobiti. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 73 6.4. TUJA DELOVNA SILA Tako kot celotna EU, se tudi Slovenija in Goriška soočata z že omenjenimi demografskimi spremembami, za katere se predvideva, da bodo povzročile zmanjšanje delovno sposobnega prebivalstva z 265 milijonov leta 2022 na 258 milijonov leta 2030 (na ravni EU). Analize EU predvidevajo, da lahko brez usklajenega prehoda sedanji trendi ogrozijo zeleni in digitalni prehod, zmanjšajo konkurenčnost EU ter oslabijo javne storitve na področjih, ki se že soočajo s pomanjkanjem delavcev.202 6.4.1. Na območju ožje Goriške prevladuje nižje kvalificirana tuja delovna sila Uvažanje tuje delovne sile je na Goriškem realnost, ki odraža pomanjkanje domače delovne sile predvsem na področjih predelovalne industrije, prevozništva in gradbeništva.203 Iz analiziranih podatkov, pridobljenih s strani ZRSZ je razvidno, da tuja delovna sila (tj. iz tretjih držav) na območju ožje Goriške opravlja nižje kvalificirana dela (trend velja za celotno Slovenijo). Prav zato je pomembno, da se v analizi osredotočimo na ugotavljanje njenih potreb z vidika ukrepov za učinkovito integracijo na trg dela in v družbo nasploh. Večinoma gre za moške, katerim pa se v določenem deležu v Sloveniji pridruži tudi družina. Prihajajo iz območja držav nekdanje Jugoslavije. Njihova učinkovita integracija v okolje bivanja (in s tem pogojeno tudi kakovostno opravljanje delovnih nalog) je izjemnega pomena. Ustrezne poklicne kompetence so ključne, vendar je za njihovo udejanjanje ter razvijanje potrebna tudi komunikacija, za kar je ključno znanje jezika. Znanje jezika je s strani OECD označeno kot najpomembnejša veščina, ki jo priseljenec potrebuje, če se želi zaposliti in vključiti v družbo, lahko pa povečuje motivacijo za to, da ostane v državi dlje časa in na daljši čas povečuje ponudbo delovne sile.204 UMAR205 v svoji raziskavi tudi opozarja, da je ključno daljše učenje jezika ter s tem večanje možnosti za višje zmožnosti komuniciranja v jeziku države gostiteljice. Stopnja znanja uradnega jezika države bivanja namreč vpliva tako na njihovo zaposljivost, kot tudi na raven dohodka; s tem pa se veča izpostavljenost tveganju revščine in slabšemu dostopu do zdravstvenih storitev. Priložnost lokalnega okolja so tudi brezplačni tečaji slovenskega jezika ter izpiti iz znanja slovenskega jezika, ki so financirani s strani Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in Evropskega sklada za azil, migracije in vključevanje (t. i. AMIF) ter razpisa MVI »Temeljne kompetence 2024-2029«, ki pomenijo dodatno možnost za delovno silo ter brezposelne skupine tujcev (s poudarkom na ženskah). Pri vključevanju tujih delavcev (ki opravljajo pretežno nižje kvalificirano delo) je izredno pomembno prepoznavanje dodane vrednosti vključitve s strani delodajalcev, ki jim omogočijo vključitev tudi med delovnim časom (urniki so namreč velikokrat v navzkrižju z izmenskim delovnim časom in tako včasih predstavljajo demotivacijski dejavnik za vključitev). Tuji delavci pa imajo pridobljene tudi kompetence in spretnosti, ki jih delodajalec ne prepoznava oz. vanje ne zaupa, kar lahko pomeni neizkoriščen potencial talentov, ki bi lahko zasedali višje kvalificirana delovna mesta. Na poti do tega je sicer kar nekaj ovir, ki jih evropska politika želi preseči z ukrepi206: • Platforma za NABOR TALENTOV IZVEN EU (prva tovrstna platforma v EU)207: Platforma za lažje zaposlovanje iskalcev zaposlitve iz tretjih držav v deficitarnih poklicih po vsej EU. Pot lažjemu in hitrejšemu mednarodnemu zaposlovanju. Spodbujanje partnerstev za privabljanje talentov (partnerstvo s tretjimi državami, ki omogočajo mobilnosti za namene dela). • Lažje in hitrejše priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v tretjih državah208 = KLJUČNEGA POMENA ZA DELODAJALCE, KI IŠČEJO KVALIFICIRANE DELAVCE: EK priporoča sklop ukrepov za poenostavitev in pospešitev priznavanja spretnosti in kvalifikacij državljanov tretjih držav (približevanje sistemu, vzpostavljenemu za državljane EU, ki se preselijo v drugo državo) z namenom spodbujanja zaposlitve v deficitarnih poklicih v EU (zlasti v prednostih reguliranih poklicih). 202 Povzeto iz: Evropska komisija. (2023a). 203 Vir: ZRSZ. (2023a). 204 Vir: OECD. (2018). 205 Vir: Kajzer, A., Fajić, L. (2019). 206 Več na: Evropska komisija. (2023c). 207 Več na: Evropska komisija. (2023b). 208 Vir: EU. (2023b). 74 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 6.4.2. Izdana dovoljenja, soglasja in profil tuje delovne sile v ožji Goriški Po podatkih ZRSZ209 je bilo na območju ožje Goriške v letu 2022 izdanih 223 delovnih dovoljenj za tujce210 ter 852 izdanih soglasij za delodajalce211 na območju Nove Gorice. Omeniti velja, da je število izdanih soglasij za skoraj 3-krat večje kot število izdanih delovnih dovoljenj. Slednje je obratno sorazmerno s podatki do leta 2019. Iz tega lahko sklepamo, da se je spremenil trend uvoza delovne sile - glede na državo iz katere prihaja delovna sila. Delovna dovoljenja so v 89 % izdana moškim, v 83 % državljanom BiH, v 17 % državljanom Srbije. V 24 % so izdana osebam, starim od 20 do 25 let, sledi jim starostna skupina od 30 do 39 let (23 %), 20 % je starih od 25 do 29 let. Po ravni izobrazbe ima 45 % teh oseb osnovnošolsko izobrazbo, 26% srednjo poklicno in 18% srednjo strokovno/splošno izobrazbo. Podoben trend se kaže za celotno obdobje od 2018-2023. Nekoliko drugačen je trend izdanih soglasij, saj je za celotno obdobje 2018-2022 po stopnji izobrazbe izdanih okoli 90 % soglasij za osebe z osnovnošolsko izobrazbo, sledi jim skupina z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo (2,9 %). Glede na izdana soglasja delodajalcem se da razbrati, da se povečuje število tujih delavcev iz Kosova; stopnjevanje od leta 2018 (37 %) do leta 2022 (72 %). Sledijo jim delavci iz Severne Makedonije (18 %) in Tajske (1,7 %). Delavci, ki prihajajo iz BiH in Srbije (delovna dovoljenja), se zaposlujejo v veliki meri v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu in na področju prometa in skladiščenja. Tujce pa podjetja z izdanimi soglasji za zaposlitev zaposlujejo v veliki meri v gradbeništvu (73 %), sledi predelovalna dejavnost (7,3 %), v manjši meri pa trgovina in vzdrževanje, popravila vozil; gostinstvo; promet in skladiščenje. Iz podatkov ZRSZ Centralne službe212 je razvidno, da v obdobju od 2018 do 2022 postopoma narašča delež tujcev, ki opravljajo preprosta dela v gradnji (nizke in visoke gradnje), počasi narašča tudi delež delavcev, ki se zaposlijo kot zidarji. Opazen je upad voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev. Po padcu leta 2021 je opazen trend ponovnega naraščanja deleža tujih delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. Zaposlovanje na delovnih mestih, ki spadajo v druge poklicne skupine, se pojavlja občasno, trendi za to so najbrž odvisni od trenutnih potreb tržišča idr. Na tem področju delodajalci ožje Goriške omenjajo zaposlovanje tuje delovne sile iz Nepala, Pakistana in Filipinov na področju obdelovanja kovin. Delodajalci, s katerimi se je v okviru priprave analize opravilo pogovore po telefonu ,povedo, da je zaposlovanje tujcev v npr. gostinstvu lahko problem, če slednji znajo samo angleški jezik. Poudarjajo, da se poslužujejo tudi zaposlovanja kadra iz sosednje Italije, ki zna tako italijanski kot slovenski jezik (poudarjen pomen dvojezičnosti). Delodajalci izpostavljajo problem birokratsko zahtevnih postopkov pri zaposlovanju tuje delovne sile ter kot rešitev vidijo poenostavljanje in moderniziranje postopkov pri zaposlovanju tujcev. Pozitivno je, da delodajalci razmišljajo tudi o potrebah učenja tujih jezikov z njihove strani, saj lahko na tak način pospešijo integracijo tuje delovne sile in spodbudijo hitrejše vključevanje tujcev v delovne procese. Izpostaviti velja tudi visok delež delovno neaktivnih (brezposelnih) tujih državljank213 (ob sicer visoki stopnji delovne aktivnosti žensk v Sloveniji), kar tudi lahko predstavlja proste kapacitete na trgu dela. Koraki k njihovi aktivaciji so bili potrjeni tudi s pogojem znanja slovenskega jezika na ravni A1 za ohranitev statusa brezposelne 209 Analiza podatkov prejetih s strani Centralne službe ZRSZ za namen izdelave analize, Oktober 2023. 210 Zakon o tujcih med tretje države uvršča države npr. Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Kosovo. Državljani tretjih držav za prebivanje in delo v Sloveniji potrebujejo veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, v kolikor izpolnjuje naslednje pogoje (veljavna potna listina, ustrezno zdravstveno dovoljenje, zadostna sredstva za preživljanje), pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji enotnega dovoljenja, in ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja. Zaposlitev tujih državljanov - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si). Zadnji vpogled 30. 11. 2023. 211 V postopku izdaje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve Zavod za zaposlovanje na zahtevo upravne enote poda soglasje k enotnemu dovoljenju, če so izpolnjeni naslednji pogoji: da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe; da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v registru kmetijskih gospodarstev oziroma v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere bo tujec opravljal delo; da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja. Zaposlitev tujih državljanov - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si). Zadnji vpogled 30. 11. 2023. 212 Glej v prilogi, stran 166, Tabela 7. 213 Leta 2021 dobra četrtina oz. 18,5 tisoč priseljencev v starosti 20–64 let ni bila delovno aktivnih, med njimi so prevladovale ženske (14.000). Vir: Wostner, Peter (ur.) (2023). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 75 osebe214. Vendar kljub temu slednje samo po sebi ni dovolj, saj te osebe potrebujejo bolj načrtno aktivacijo, ki pa je območje ožje Goriške sistematično še nima. Prav tako igra pomembno vlogo pri oblikovanju bodoče delovne sile integracija otrok priseljencev v okolje bivanja, saj slednje pomembno vpliva na njihov položaj na trgu dela. 6.4.3. Prehajanje delovne sile v čezmejnem prostoru ožje Goriške Območje ožje Goriške je čezmejno območje. Dejstvo je, da delovna sila vsakodnevno prehaja mejo tudi zaradi dela. Po podatkih Razvojne strategije občine Šempeter-Vrtojba so s tega območja močni dnevni delovni migracijski tokovi ter navezanost na sosednjo Gorico (IT).215 Tekom priprave analize se je navezal kontakt z različnimi institucijami (DURS, ZZZS, ZRSZ, Patronat INAS, FURS) z namenom, da se pridobijo podatki o deležu dnevnih migrantov, ki so zaposleni v Italiji in obratno, vendar neuspešno. Informacije niso vodene niti preko različnih zaposlitvenih agencij. S strani vključenih so bile pridobljene zgolj informacije, da niti sami ne poznajo mehanizma, s pomočjo katerega bi lahko to ugotovili. S strani predstavnikov projekta EURADRIA216 se je pridobilo statistične podatke o povpraševanju po njihovih storitvah. Ti izkazujejo, da povpraševanje narašča (leta 2020 se je storitev posluževalo 1233 oseb in 103 podjetja, do prvega semestra 2023 pa 5264 oseb in 319 podjetij). Podjetja so v večini iskala informacije in podporo glede nastanitvenih okoliščin (83%) ter pri storitvah, povezanih z življenjskimi in delovnimi pogoji (9 %). Posamezniki (delavci) so v 2023 največ iskali prav tako informacije in podporo glede nastanitve (71 %). Na drugem mestu so informacije in storitve s področja socialne varnosti (14 %), hitro za tem pa sledi področje davkov (12 %). Ta tri področja tudi sicer prevladujejo v predhodnih obdobjih. Iz teh podatkov se da sklepati, da so tako podjetja kot tudi delovna sila prepoznali projektno ponudbo kot podporo pri iskanju možnosti bivanja v čezmejnem prostoru in hkrati kot točko za iskanje informacij o specifičnostih trga dela (davki, socialna varnost idr.). Portal nudi tudi možnost oglaševanja prostih delovnih mest, vendar iz analize objav se ne da sklepati, da je resnično zaživel v tem smislu. 214 Več na ZRSZ. (2023i). 215 Vir: Občina Šempeter-Vrtojba. (2021). 216 Več na Home - Euradria One Shop Portal. Zadnji dostop 30.11.2023. 76 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 7. SPRETNOSTI IN TALENTI ZA TRG DELA PRIHODNOSTI Leto 2023 je EVROPSKO LETO SPRETNOSTI 217 Demografski prehod EU ogroža zaposljivost mladih (talentov) v več evropskih regijah. Pomanjkanje zaposlitvenih možnosti in digitalnih veščin ovira razvoj talentov in digitalni prehod. Mladi se selijo, da bi našli ugodnejše delovne pogoje v tujini in pridobili znanja, ki jih potrebujejo za uspeh v poklicni karieri. Ohranjanje (visoko-) kvalificiranih delavcev v domačih regijah prispeva k trajnostni rasti, gospodarskemu razvoju, konkurenčnosti podjetij in boljšim zaposlitvenim možnostim. 7.1. GORIŠKA MED REGIJAMI Z VEČJIM DELEŽEM KARIERNO MANJ USPEŠNIH ODRASLIH Slovenija218 in znotraj nje obravnavano območje Goriške regije ni nobena izjema, kvečjemu »dobra praksa« obravnavane problematike. Ugotovitve raziskave » Spretnosti odraslih – PIAAC v Sloveniji – povzetki raziskave in študij«219 kažejo, da je med regijami, ki imajo večji delež karierno najmanj uspešnih kot druge, tudi Goriška. Karierna uspešnost je namreč statistično povezana z razvitostjo temeljnih spretnosti. Na drugi strani pa lahko karierni neuspeh povežemo z najslabšimi matematičnimi spretnostmi, nižjo stopnjo izobrazbe, elementarnimi, nizko-kvalificiranimi poklici pa tudi z običajnim delovnim časom, najmanjšo prožnostjo in avtonomijo pri delu, izolacijo na delovnem mestu, nezaupanjem in neudeleženostjo v izobraževanju na delu. Temeljno, konkretno znanje oziroma spretnosti ne zadoščajo več. 220 7.1.1. Splošno doseganje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih nižje od pričakovane V tej luči so zanimivi podatki221 o delovno aktivnih prebivalcih Goriške regije. Tisti, ki opravljajo osnovne poklice za preprosta dela v večjem deležu dosegajo zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (68,92 %) in v majhnem deležu višjo raven spretnosti (5,09 %). Z višjimi kvalifikacijami oz. zahtevnostjo dela pada delež tistih, ki dosegajo zelo nizko raven in se veča delež tistih, ki dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Tisti prebivalci, ki opravljajo kvalificirane poklice, dosegajo v večjem deležu višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih (36,42 %), čeprav razlike med deleži posamezne ravni niso tako velike. Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih tako dosega 32,62 % prebivalcev s kvalificiranimi poklici. Podatki nakazujejo na splošno nižjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih od pričakovane. 7.2. USKLAJENO DELOVANJE INSTITUCIJ PODPORNEGA OKOLJA in LOKALNE SKUPNOSTI ZA ZADRŽEVANJE IN PRIVABLJANJE VISOKO KVALIFICIRANEGA KADRA Analiza razpisanih delovnih mest v gospodarstvu ter izražene potrebe delodajalcev sicer nakazujejo, da se predvsem na območju MONG razvijajo visoko kvalificirana delovna mesta na področju računalništva in informatike, ki lahko pripomorejo k ohranjanju mladih v lokalnem okolju. Trendi pa prav tako nakazujejo, da takšnih kadrov med mladimi ni dovolj (četudi trendi vpisa mladih v srednješolske programe nakazujejo večanje deleža vpisanih v programe računalništva in informatike) ter da se nakazuje potreba po privabljanju delovne sile iz drugih okolij. Za uresničevanje tega cilja pa je zelo pomembna ponudba okolja bivanja (tj. razvoj regije in 217 Pridobljene z vajo, repeticijo, obvladovanje operacij: 1.mehke: krepijo našo vpetost in interakcije v socialnem okolju – pridobljene skozi življenje, sodelovanja, interakcije; 2.poklicne: POKLICNO SPECIFIČNE – pridobljene s strokovnim sodelovanjem, vseživljenjskim učenjem in izobraževanjem; GENERIČNE-prenosljive - multiplicirani učinki na različnih področjih in STROKOVNO SPECIFIČNE - poklicno mojstrstvo (po gradivu dr. Sabine Žnidaršič). 218 Slovenija se je leta 2021 po privabljanju in zadrževanju talentov uvrstila na 14. mesto med 26 državami EU in slabše kot vse vodilne inovatorke. Vir: Wostner, Peter (ur.) (2023). 219 Vir: Javrh, P. (ur.). (2021). 220 Vir: Možina, E. (ur.). (2021). 221 Vir: Javrh, P. in Kompare Jampani, T. (ur.) (2022). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 77 lokalnih okolij). Trajnostna urbana strategija MONG222 v tej smeri predvideva usklajeno delovanje institucij znanja, raziskav in razvoja ter podpornega okolja, večjo vključenost v lokalno okolje ter kakovostno nadgradnjo obstoječih programov inovacij, izobraževanja in ustvarjanja. V poglavju o trgu dela in mladih so se razvijale možnosti za spodbujanje mladih za čim prejšnjo aktivacijo na trgu dela, spoznavanje delodajalcev ter s tem možnosti za neprestano razvijanje spretnosti in kompetenc. Na tem mestu velja ponovno poudariti zagotavljanje možnosti mladim za kvalitetno življenje v okolju bivanja (tj. lokalnem okolju obravnavanih občin), omogočanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja in napredovanje ter sprejemanje ukrepov za hitro vstopanje na trg dela. V poglavju o tuji delovni sili je že izpostavljena potreba po prepoznavanju in priznavanju znanj, veščin in spretnosti tuje delovne sile. Med njimi so namreč tudi posamezniki, ki imajo kvalifikacije, ki so nesorazmerne z delom, ki ga opravljajo, ter takšni, ki bi lahko razvijali nove veščine in spretnosti za zasedanje kakovostnejših delovnih mest. Kot primer dobre idejne prakse, kako reševati problem s pomanjkanjem kadrov in talentov tudi v okviru Slovenije, je projekt Talent Cloud 223 . Je prvi projekt izmenjave talentov med podjetji v Sloveniji. Namen projekta je preko izmenjave talentov spodbuditi prenos znanja med podjetji na razvojnih projektih. 7.3. ČRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV IZ KOHEZIJSKIH IN DRUGIH SKLADOV POMEMBNO ZA RAZVOJ OŽJE GORIŠKE V NAPREDNO IN PODPORNO OKOLJE ZA USTVARJANJE VISOKO KAKOVOSTNIH DELOVNIH MEST TER PRIVABLJANJE VISOKO KVALIFICIRANE DELOVNE SILE Pomemben kazalnik usmerjenosti območja v razvoj pa je tudi črpanje evropskih sredstev iz kohezijskih in drugih evropskih skladov. V okviru instrumentov financiranja EU imajo skladi kohezijske politike ključno vlogo pri usmerjanju razvoja spretnosti, spodbujanju inovacij in naložb ter usmerjanju na strateška področja za posredovanje na lokalni, regionalni in evropski ravni.224 Iz razgovorov z različnimi kadrovskimi agencijami in zaposlitvenimi portali lahko sklepamo, da je visoko kvalificirano delovno silo za visoko kakovostna delovna mesta težko pridobiti. Odgovore na to, kaj vse so dejanski vzroki za takšno dogajanje, smo skušali pridobiti in preko tega ugotovili, da niti omenjeni sogovorniki ne poznajo dovolj temeljitih vzrokov, zakaj se to dogaja. Kot možni dejavniki vpliva se omenjajo logistični zadržki pri dnevnih migracijah iz drugih delov Slovenije. Navaja se, da je težko pridobiti kader izven ožje regije, ki se bo odločil za visoko kvalificirano delovno mesto v npr. Novi Gorici. V povezavi s tem se omenja tudi nekoliko neugodno geografsko lego, odmaknjenost od centrov (npr. Koper, Ljubljana). Prav direktna bližina hitre ceste naj bi velikokrat botrovala, da se kader iz drugih regij za mesto zaposlitve raje odloči za npr. Ajdovščino. Tu je tudi morebiten problem migracij delovne sile v sosednjo Italijo (neraziskano) idr. 7.4. NEUJEMANJE IZOBRAZBE S POTREBAMI TRGA DELA IMA NA POSAMEZNIKE NEGATIVEN UČINEK Nujno je zavedanje, da delovna sila z ustreznimi spretnostmi in kompetencami pripomore k trajnostni rasti, vodi v inovacije in izboljšanje konkurenčnosti družb. Ugotovljeno je že, da v kolikor v okolju prevladuje nižje kvalificiran kader ter pretežno slabša delovna mesta (tudi ker se v razvoj tega kadra ne vlaga dovolj), je tudi to zaviralni dejavnik za razvoj gospodarstva na področju okolja. Študije rezultatov raziskave PIAAC225 nakazujejo, da ima neujemanje izobrazbe s potrebami trga dela neugodne posledice tudi za posameznika, predvsem za prejemke iz delovnega razmerja, delno pa vpliva tudi na zadovoljstvo z delom. Posledice neujemanja so bolj neugodne za pre-izobražene posameznike kot za pod-izobražene. 222 Vir: TUSNG (2022). 223 Talent Cloud je platforma znanja in ljudi za podjetja, ki se zavedajo da zadrževanje talentov nima prihodnosti – najboljši zaposleni so lahko uspešni in zadovoljni le, če jim podjetja sama omogočijo gibanje in svobodo. Kdo pa so ti talenti? To so vsi, ki so v treh mesecih sodelovali, v naslednjih mesecih pa bodo nekaj spremenili v svojem delovnem okolju, neomejeno s starostjo, spolom ali drugo pogosto karakteristiko talentov. Povzeto iz Talent Cloud - izmenjava zaposlenih med podjetji (talent-cloud.eu). Zadnji vpogled 30.11.2023. 224 Vir: Razvojni svet kohezijske regije. (2023). 225 Vir: Možina, E. (ur.). (2021). 78 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Tako kot višja raven razvitosti spretnosti pozitivno vpliva na pomembne izide na ravni posameznikov, lahko kakovost človeškega kapitala pojasnjuje razlike v ekonomski uspešnosti regij in določa njihov razvojni potencial. Podatki kažejo, da posamezniki z najmanj razvitimi spretnostmi predvsem v tehnološko bogatih okoljih zavirajo razvoj regije bolj, kot pa ga posamezniki z najbolj razvitimi spretnostmi lahko pospešujejo. Četudi v raziskavi, ki jo je LUNG opravil za namen izdelave analize, delodajalci izražajo nizko potrebo po pridobitvi formalne izobrazbe s strani zaposlenih, se tudi preko formalnega dodatnega izobraževanja lahko dokvalificira oz. prekvalificira delovno silo za poklice, ki so v gospodarstvu potrebni. V tej luči se napoveduje razpis Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, ki bo udeležencem srednješolskih programov omogočal vračilo šolnin. Vračilo bo možno za ciljne skupine, opredeljene v razpisu. O tej možnosti je potrebno obveščati tudi delodajalce ter jim krepiti zavedanje o pomembnosti spodbujanja zaposlenih za vključitev ter omogočanje fleksibilnosti pri delovnem času. Pomembno je zavedanje delodajalca, da se vrednost delavca s tem zelo povišuje in ravno tako njegova učinkovitost. 7.5. KAKO LAHKO POMANJKANJE USTREZNO KVALIFICIRANEGA KADRA VPLIVA NA RAZVOJ PODJETIJ IN RAZVIJANJE KATERIH KOMPETENC LAHKO NA RAZVOJ VPLIVA POZITIVNO Pomanjkanje ustrezno kvalificiranega kadra zadržuje skoraj dve tretjini (63 %) podjetij pri njihovih splošnih poslovnih dejavnostih. Skoraj polovica (45 %) jih tudi pravi, da ovira njihova prizadevanja za sprejetje ali uporabo digitalnih tehnologij, štirje od desetih (39 %) pa vidijo slednje kot težavo pri omogočanju zelenega prehoda svojih poslovnih dejavnosti. Predstavniki različnih podjetij ožje Goriške so tekom priprave analize sporočali, da se prav tako soočajo s težavo izvajanja osnovnih dejavnosti, zadržuje pa jih tudi pri širjenju dejavnosti. Nekateri so sporočili, da svojo dejavnost zaradi pomanjkanja ustreznega kadra tudi zapirajo. Glede na rezultate raziskave Eurobarometra » Mala in srednja podjetja ter primanjkljaj spretnosti« 226, je primanjkljaj spretnostni eden največjih izzivov za mikro (53 %), mala (65 %), srednja (68 %) in velika (72 %) podjetja (na ravni podjetji v EU). Raziskava preučuje pomanjkanje poklicnih kompetenc, potrebnih za opravljanje dela znotraj določenega sektorja. 33 % podjetij, ki so sodelovala v Eurobarometru, zaposluje tehnični kader. Od tega se jih kar 43 % sooča s primanjkljajem spretnosti za opravljanje teh poklicev. V 39 % podjetij so zaposleni strokovnjaki za delo s strankami (prodajalci, receptorji idr.) – 23 % delodajalcev sporoča pomanjkanje spretnosti za ta delovna mesta. Raziskava Eurobarometra227 v sklopu Evropskega leta spretnosti 2023 pa nam nakazuje takšno sliko: • ¾ malih in srednjih podjetij v EU se sooča s primanjkljajem spretnosti in veščin za vsaj eno delovno mesto v svojem podjetju; • Za 82 % podjetij je zelo pomembno, da imajo zaposlene s pravimi spretnostmi. Za Slovenijo je raziskava pokazala, da: • se 64 % podjetij sooča s primanjkljajem spretnosti in veščin za vsaj eno delovno mesto v svojem podjetju (EU povprečje je 74 %); • 4 od 5 podjetij na splošno težko najdejo delavce s pravimi spretnostmi in znanji; • več kot polovica (53 %) podjetij delavce s pravimi spretnostmi težko obdrži; • za 76 % sodelujočih podjetij je zelo pomembno, da imajo zaposlene s pravimi spretnostmi, za 18 % je slednje zmerno pomembno. Predvsem zadnji podatek nam lahko sporoča, da se delodajalci na ravni Slovenije zavedajo pomena kadrov s pravimi spretnostmi. Torej se postavlja vprašanje, koliko so motivirani in koliko sredstev (finance, čas, kader idr.) so pripravljeni vlagati, za doseganje svojih potreb po ustrezno kvalificiranih kadrih. 226 Vir: EU. (2023a). 227 Vir: EU. (2023b). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 79 7.5.1. Katere kompetence prihodnosti so ključne na evropski ravni Podjetja, vključena v raziskavo VŽU Preboj228 kot kompetence prihodnosti naštevajo: Timsko delo, Agilnost, Odprtost do drugačnih rešitev, Proaktivni pristopi k iskanju novih inovativnih oblik sodelovanja. Opozarjajo, da nenehne spremembe od zaposlenih zahtevajo nenehno prilagajanje in učenje (digitalne kompetence). Na ravni Evrope (FJS 2023) so delodajalci med veščine, ki so pomembne za ključne in stabilne vloge znotraj podjetij na prvem mestu izpostavili kognitivno funkcionalnost229 (25 %) in samoučinkovitost (25 %). Sledijo spretnosti s področja tehnologije (15 %), vodstvene sposobnosti (12 %) ter delo z drugimi (11 %). V naslednjih petih letih pa delodajalci pričakujejo potrebno prekvalifikacijo in izpopolnjevanje s področja analitičnega razmišljanja (49 %), vodenja in družbenega vplivanja (39 %), spretnosti na področju umetne inteligence in velikih podatkov (38 %), kreativnega razmišljanja, odpornost, fleksibilnost in agilnost (35-36 %), radovednost in vseživljenjsko učenje (31 %), pismenost s področja tehnologij (28 %), oblikovanje in razumevanje uporabniške izkušnje (27 %), upravljanje talentov (25 %) ter motivacija in samozavedanje (24 %). 7.5.2. Podjetja ožje Goriške pri iskanju kadrov najvišje vrednotijo sposobnost prilagajanja ter sposobnost reševanja problemov in konfliktov, najnižje medkulturno kompetenco. V raziskavi LUNG so vključena podjetja na vprašanje, katere kompetence in znanja so za njih pomembni pri izbiri kandidatov za zaposlitev, podala naslednje odgovore: Sposobnost prilagajanja Sposobnost reševanja problemov, konfliktov Kritično razmišljanje Sposobnost dela s strankami Znanje tujih jezikov Sposobnost za delo v skupini, sodelovanje Organizacijske sposobnosti IKT znanja (računalniška znanja) Sposobnost analitičnega razmišljanja, inoviranja Kreativnost Sposobnost aktivnega učenja Sposobnost upravljanja s časom Sposobnost uporabe najsodobnejših tehnologij Sposobnost sistemske analize Medkulturne kompetence Vodstvene sposobnosti Znanje slovenskega jezika Sposobnost medgeneracijskega sodelovanja Drugo ,63 ,63 ,4 ,43 ,1 3 ,2 3 ,1 ,1 3 ,1 3 ,9 3 3 ,7 ,7 ,7 2 ,7 ,8 ,8 2 2 2 2 2 2 ,5 ,32 ,2 2 2 Najvišji mesti zasedata kompetenci sposobnost prilagajanja ter sposobnost reševanja problemov in konfliktov (ocena 3,6 na 4-stopenjski lestvici). Sledi sposobnost dela s strankami in sposobnost dela v skupini (sodelovanje) ter znanje slovenskega jezika (ocena 3,4 in 3,2 na 4-stopenji lestvici). 228 Vir: VŽU Preboj. (2023a). 229 Sposobnost preklapljanja med različnimi področji in več idejami hkrati, kar veliko ljudi doživlja kot stres (povzeto iz Top 10 kompetenc za razvoj kariere - Blog - B&B (bb.si)). Zadnji vpogled 30.11.2023. 80 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Visoko ovrednotene so tudi naslednje kompetence: kritično razmišljanje, organizacijske sposobnosti, sposobnost aktivnega učenja in sposobnost upravljanja s časom. Sodelujoča podjetja so pri možnosti »Drugo« najvišje ovrednotila še naslednje kompetence: volja oz. veselje do dela; samoiniciativnost; volja do učenja; zagnanost, motiviranost in angažiranost; dobro ujemanje s timom, pripadnost podjetju, učinkovitost, stabilnost, sposobnost interdisciplinarnega razmišljanja - povezovanja znanj z različnih področij, odgovornost. Podjetja s sedežem v občini Brda so najvišje ovrednotila sposobnost prilagajanja in reševanja problemov, konfliktov. Sledi sposobnost dela s strankami ter dela v skupini, sodelovanje. Visoko je ovrednoteno tudi znanje slovenskega jezika. V občini Kanal podjetja najvišje vrednotijo sposobnost reševanja konfliktov ter sposobnost prilagajanja. V občini Miren-Kostanjevica izstopajo sposobnost prilagajanja ter sposobnost reševanja problemov in konfliktov, sledijo sposobnost dela v skupini (sodelovanje) ter znanje slovenskega jezika. Podjetja v MONG najvišje vrednotijo sposobnost prilagajanja ter sposobnost reševanja problemov in konfliktov ter sposobnost dela v skupini (sodelovanje). V občini Renče-Vogrsko je najvišje ovrednotena sposobnost reševanja problemov in konfliktov, v občini Šempeter-Vrtojba pa sposobnost prilagajanja, ki ji sledijo sposobnost reševanja problemov in konfliktov, sposobnost dela s strankami ter sposobnost dela v skupini (sodelovanje). Visoko so ovrednotene tudi vodstvene sposobnosti. Presenetljivo je, da je najnižje ovrednotena medkulturna kompetenca. Glede na podatke, da je pri deležu na novo zaposlene delovne sile v Sloveniji prevladujejo tuji državljani, se nakazuje potreba po ozaveščanju nujnosti razvijanja medkulturne kompetence (za potrebe vzpostavljanja kvalitetnih delovnih okolij, kvalitetnega opravljanja delovnih nalog, sodelovanja, prilagajanja drug drugemu idr.). 7.5.3. Podjetja ožje Goriške pri svojih zaposlenih najbolj opažajo potrebo po razvijanju digitalne pismenosti, še posebej se ta potreba izkazuje pri starejših zaposlenih Raziskava Raznolikost stanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah glede na spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih iz 2022230 (v okviru projekta VŽU Preboj) za Goriško regijo kaže, da več kot polovica mladih (16-25 let), tako ženske (54,74 %) kot moški (50,46 %), dosegajo višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih. Sledi delež žensk, starih 26-35 let (42,62 %) in moških, starih prav tako 26-35 let (31,64 %) ter tudi 36-45 let (31,48 %). Višjo raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih v najmanjšem deležu dosega skupina žensk starih 56-65 let (5,48 %), medtem ko moški enake starosti (20,23 %) dosegajo celo boljše rezultate od skupine 46-55 let, tako moških (12,17 %) kot žensk (11,33 %). Zelo nizko raven spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih dosegajo v največjem deležu ženske, stare 56-65 let (67,31 %) in moški, stari 46-55 let (64,06 %). Podjetja ožje Goriške se je v raziskavi v okviru analize vprašalo, katere splošne (temeljne) kompetence (po modelu EK 2018231) bi po njihovih ocenah potrebovali njihovi zaposleni. Najvišje so ocenili potrebo po digitalni pismenosti 44,2 % (izstopa Kanal - 100 %, Šempeter-Vrtojba - 50 %, Brda - 40 %), sledi kompetenca samoiniciativnost in podjetnost s 33,2 % (izstopa Šempeter-Vrtojba - 50%). Na tretjem mestu je sporazumevanje v tujih jezikih 24,8 % (izstopajo Brda - 40 %). Gledano na občine, kjer imajo podjetja svoj sedež, v občini Kanal izstopa potreba po razvoju digitalne pismenosti, v Brdih sporazumevanje v tujih jezikih in digitalna pismenost, v občini Miren–Kostanjevica digitalna pismenost ter socialne in državljanske kompetence, v MONG in občini Renče-Vogrsko samoiniciativnost in podjetnost ter v občini Šempeter-Vrtojba samoiniciativnost in podjetnost ter digitalna pismenost. Glede potrebe po znanju tujih jezikov izstopa potreba po znanju italijanščine (42 %) (visoko izražena potreba v vseh občinah, z izjemo občine Brda in Kanal) in angleščine (20,7 %) (občine Brda, Miren-Kostanjevica, MONG). Izpostavljena je še potreba po znanju slovenščine za tujce ter znanju nemškega jezika (predvsem v občini Brda). 230 Vir: Javrh, P. in Kompare Jampani, T. (ur.) (2022). 231 Več na: Evropska komisija. (2023č). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 81 7.5.4. Kar 23,3 % podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, je izrazilo, da njihovi zaposleni ne potrebujejo dodatnega usposabljanja. Ta podatek pa niti ne preseneča, saj tudi raziskava FJS 2023232 pokaže, da na globalni ravni delodajalci v 39 % ne zaznavajo potrebe po usposabljanju zaposlenih v naslednjih 5-ih letih (tj. do 2027). Seveda je slednje odvisno od področja, na katerem podjetje deluje, vendar pa je neprepoznavanje potreb po kakršnihkoli izpopolnjevanjih za zaposlene zaskrbljujoče. Na tem mestu velja ponovno opozoriti na že prej opisan vpliv digitalizacije in umetne inteligence na avtomatizacijo delovnih mest ter s tem spreminjanje delovnih nalog na določenih delovnih mest oz. izginjanje ali nastajanje novih. Posebno pozornost velja dajati delavcem z nižjo ali srednjo izobrazbo in kvalifikacijami, katerih delovna mesta so bolj podvržena tveganju. Slednje ima potencialno negativne socialne posledice tudi na šibkejše člane družbe. Za preprečevanje omenjenih tveganj je pomembna pripravljenost gospodarstva na spremembe ter oblikovanje ustreznih programov v sodelovanju s podjetniki, lokalno skupnostjo in organizacijami za izobraževanje odraslih. Ker govorimo o vključevanju v izobraževanja in usposabljanja v veliki meri nizko kvalificirane delovne sile, velja pri tem še posebej pazljivo upoštevati andragoška načela v IO (upoštevati potencialno negativen odnos do izobraževanj in usposabljanj – tj. organizirati in izvajati izven prostorov rednih šol; prilagojen urnik med delovnim časom; izobraževanje v časovno krajših večkratnih terminih; oblikovati program, ki zelo jasno izraža povezanost vsebine s področjem delovnega mesta in delovnimi nalogami). Pri motivaciji nižje kvalificirane delovne sile ni ključnega pomena zgolj izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela, ampak spodbujanje odraslih iz te skupine k vključevanju v neformalne oblike izobraževanj (delavnice, predavanja, team-building) ter jim pridobivanje novih znanj in kompetenc približati skozi mehkejše vsebine. 7.5.5. Podjetja najvišje ocenjujejo potrebo po izpopolnjevanju kadra s področja ekonomsko- komercialnih znanj, komunikacije ter organizacije in vodenja Podjetja smo v raziskavi LUNG vprašali, na katerih poklicno bolj specifičnih področjih potrebujejo njihovi zaposleni dodatna znanja (neformalne oblike izobraževanj). Varovanje (premoženja, dogodkov, oseb ...) Drugo: Družbena odgovornost podjetij Dodatna znanja s področja varnosti pri delu (poleg… Ne potrebujemo dodatnega usposabljanja. Vzdrževanje objektov Pravno področje Logistika ISO standard Poklicno -specifična znanja (navedite pod Drugo): Dopolnilna tehnično-tehnološka znanja (navedite pod… Zdrav življenjski slog (zdravje na delovnem mestu) Ekologija (varovanje okolja, varčevanje z energijo,… Projektno delo (načrtovanje in vodenje projekta) Informatike (programiranje, uporaba naprednih in… Vzdrževanje strojev in naprav Timsko delo Organizacija in vodenje Komunikacija (veščine nastopanje, reševanje konfliktnih… Ekonomsko-komercialno področje (trženje,… 0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 232 Vir: WeForum. (2023). str. 59. 82 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Iz odziva podjetij je razbrati, da izstopa potreba po znanjih z ekonomsko-komercialnega področja (41,2 %). Potreba je visoka v podjetjih iz vseh vključenih občin. Sledi potreba po znanjih s področja komunikacije (37,8 %); izstopajo podjetja iz občine Kanal. Na tretjem mestu so znanja s področja organizacije in vodenja (36,5 %); tu izstopa delež podjetij s sedežem v občini Renče-Vogrsko. Kot pomembno je prepoznano znanje s področja timskega dela (30,3 %). Izpostaviti velja tudi visoko potrebo po znanjih s področja projektnega dela (podjetja iz občine Kanal) ter področje ekologije (varovanje okolja, varčevanje z energijo, zmanjšanje količine odpadkov ...) 18,5 %, ki pa je glede na trende malce slabše prepoznano kot potrebno. Glede ocene delodajalcev po kompetencah, ki bi jih potrebovali njihovi zaposleni, bi se lahko (sploh pri motiviranju nižje kvalificiranega kadra) posluževali inovativnih metod približevanja vsebin ciljnim skupinam (npr. komunikacija, organizacija in vodenje, timsko delo). 7.5.6. Vključevanje manj kvalificiranega kadra v procese razvijanja kompetenc233 Splošno gledano velja, da manj kvalificirani odrasli dosegajo nižjo razvitost splošnih kompetenc. Razvitost splošnih kompetenc pa ima velik vpliv tudi na razvoj poklicno specifičnih spretnosti, kompetenc. Razvitost splošnih kompetenc pomembno vpliva na karierno uspešnost odraslih kot tudi na razvijanje kompetenc, pomembnih za hitro se razvijajoči trg dela (t. i. kompetence prihodnosti). Sama meja med poklicnimi in splošnimi kompetencami je večkrat zabrisana, saj so na mnogih področjih težko ločljive, izjema so zelo specifične poklicne spretnosti. Razvitost splošnih kompetenc pa močno vpliva na pripravljenost na učenje, na vključevanje v izobraževanja in usposabljanja idr.234 PIAAC analiza235 posebej izpostavlja, da problematika delovno aktivnega prebivalstva z najnižjimi spretnostmi vključuje tudi t. i. nehumano delovno mesto (ki pa ga zaposleni presenetljivo ne zaznavajo kot takega) ter nemotiviranost za učenje. Slednje se nakazuje tudi v rezultatih raziskave, ki je bila med podjetji narejena v okviru projekta VŽU Preboj236. Kažejo namreč na to, da nižje izobraženim manjka splošnih in specifično-poklicnih kompetenc. Izpostavlja se tudi problem pomanjkanja motivacije zaposlenih za nadgradnjo znanj (motivacija je prepoznana kot dodana vrednota za izboljšanje delovnega procesa). Pri nižje kvalificiranih kadrih so se kot eden glavnih razlogov za odklon od izobraževanj pokazale slabe izkušnje v obveznem izobraževalnem sistemu. Slednje potrjuje tudi študija237, ki prav tako nakazuje, da se za razlogi nesodelovanja v izobraževanju odraslih, kot so »predrago izobraževanje, usposabljanje«; »preveč dela v službi«238 velikokrat skriva nizka motivacija, odklonilen odnos do učenja, pomanjkanje ustreznega predznanja ali spretnosti. 7.5.7. Bistvenega pomena je upoštevanje metodoloških posebnosti oblikovanja izobraževalnih programov za odrasle Analiza različnih dokumentov in raziskav torej pokaže, da je predvsem pri oblikovanju programov za nižje kvalificirano delovno silo potrebno upoštevati posebne pristope oz. načela. Razvitost splošnih kompetenc namreč močno vpliva na pripravljenost na učenje, na vključevanje v izobraževanje in usposabljanje. Različni, že omenjeni viri opozarjajo tudi na to, da je za ohranjanje motivacije zaposlenih potrebna organizacija izobraževanj znotraj delovnega časa ter, če je to le mogoče, v prostorih podjetja ali v bližini. Za oblikovanje programov VŽU je potrebno torej upoštevati vsaj naslednje dejavnike: poklicno področje, demografska skupina, različne potrebe, različna motivacija ter različne ovire, ki otežujejo vključevanje – lahko izvirajo iz okolja ali pa iz samega posameznika. 233 Kreativni seštevek posameznikovega: ZNANJA, SPRETNOSTI, IZKUŠENJ, PREPRIČANJ, MOTIVACIJE, AMBICIJ … Osebno-specifična spremenljiva kvaliteta posameznika, podvržena učenju. (po gradivu dr. Sabine Žnidaršič). 234 Vir: Javrh, P. (ur.). (2021). 235 Vir: Možina, E. (ur.). (2021). str.27. 236 Vir: VŽU Preboj. (2023a). 237 Vir: Javrh, P. (ur.). (2021). str.87. 238 Povzeto po Radetić, Radovan (2008). Strukturna analiza socialnega vedenja. Socialno delo, le tnik 47, številka 3/6, str. 295-301. v Mirčeva, Jasmina. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 83 Raziskava VŽU Preboj izpostavlja, da naj bodo zaposlenim izobraževanja vedno na voljo v e-obliki (smiselno snemanje in sproten dostop do posnetkov), kjer oblika dela to omogoča (v proizvodnji težje dostopno, a tam je tudi lažji prenos znanja v živo). Predvsem pri oblikovanju ukrepov za vključevanje nižje kvalificirane delovne sile v usposabljanja je nujno potrebno sodelovanje podjetij in izobraževalcev ter tudi svetovalne službe v izobraževanju odraslih (ISIO), saj lahko s skupnim strokovnim pristopom ustrezno obravnavajo posameznike in jih pripravijo do aktivacije. 7.6. UMEŠČANJE IZOBRAŽEVALNIH NAČRTOV V RAZVOJNE STRATEGIJE PODJETIJ Raziskava v projektu VŽU Preboj239 je pokazala, da podjetja na splošno nimajo razvitega sistema merjenja kompetenc oz. ugotavljanja kompetenčne vrzeli zaposlenih. Večjo motivacijo za izobraževanje in usposabljanje pa zaposleni pokažejo, če je vseživljenjsko učenje vključeno v kulturo podjetja ter če je izobraževanje izvedeno znotraj delovnega časa. Izpostavlja se, da zaposleni potrebuje priložnost, da sam predlaga izobraževanje ali znanja, da pokaže samoiniciativnost, s strani podjetja pa je zaželeno, da temu prisluhne. Pri tem so pomembni letni razgovori in s tem povezana priprava individualnega izobraževalnega in kariernega načrta ter pripravljanje strategije razvoja podjetja, ki se upošteva pri pripravi in izvedbi načrta izobraževanj. Priprava individualnega načrta usposabljanja in kariernega načrta je v podjetjih smiselna, ker imajo zaposleni različne zmožnosti, sociodemografske značilnosti, položaje, psihološke značilnosti in v skladu s tem tudi izobraževalne ter učne preference. Le 31 % podjetij ožje Goriške, ki so sodelovala v raziskavi v okviru priprave analize, ima pripravljen izobraževalni načrt. Tudi to nakazuje na možnost pomanjkljivega poznavanja kadra znotraj samega podjetja ter tudi na možnost nadgradnje usmerjenega usposabljanja in izpopolnjevanja kadra. V fazi motiviranja delodajalcev, da sodelujejo v raziskavi, je bilo večkrat zaznati težavo, da podatkov, potrebnih za analizo, nimajo zbranih na enem mestu ter da bi zbiranje zahtevalo preveč časa. V tej luči bi bilo smiselno izobraževalni načrt ter individualne načrte zaposlenih oblikovati v digitalni obliki ter tako omogočiti lažji in hitrejši pregled nad kadri v podjetju. 239 Vir: VŽU Preboj. (2023a). 84 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 8. PRIPOROČILA 8.1. IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH GLEDE NA NJIHOV PROFIL PREKO PARTNERSKO OBLIKOVANIH PROGRAMOV Strukturirano in usmerjeno oblikovanje prožnih ter raznolikih struktur in modelov za izobraževanje delovno aktivnih glede na njihovo stopnjo kvalificiranosti, starost in področje dela. Vzporedno zagotavljanje ključnih partnerstev pri razvijanju ponudbe in povpraševanja Potrebno je sodelovanje lokalnih skupnosti, podjetij in izobraževalnih institucij pri oblikovanju izobraževanj in usposabljanj in pri tem skrbno upoštevanje andragoških načel izobraževanja: skrb za motivacijo odraslih za udeležbo, oblikovanje ustreznih pogojev (terminsko in prostorsko, tj. izven prostorov rednega izobraževanja) ter vsebin, ki jih bodo ciljni odrasli prepoznali kot smiselne za njihova delovna mesta. Skladno s ciljno skupino delovno aktivnega prebivalstva je smiselno prilagajati sodelovanje med različnimi izobraževalci in podpornimi organizacijami. Le takšni sistemi izobraževanj in usposabljanj lahko korelirajo z dobro delujočim trgom dela. Potreba po kadrih v prostoru ožje Goriške se izkazuje tako za nižja kvalificirana delovna mesta (trgovina, predelovalna dejavnost, gradbeništvo idr.) kot tudi za visoko kvalificirano delovno silo (npr. računalništvo in informatika). Če za prvo velja, da se problematika rešuje preko uvažanja tuje delovne sile ter tudi na način, da višje kvalificiran kader opravlja nižje kvalificirana dela, za drugo lahko izpostavimo problem dejanskega pomanjkanja ustreznih usposobljenih kadrov, kar terja razvojno in bivalno privlačno lokalno okolje. Za razvoj visoko kakovostnih delovnih mest ter za zadrževanje ter privabljanje visoko kvalificirane delovne sile so nekateri bistveni mehanizmi že nakazani v npr. Trajnostni urbani strategiji MONG. Slednja izpostavlja predvsem potrebo po usklajenem delovanju institucij znanja, raziskav in razvoja ter podpornega okolja (ŠC Nova Gorica, MIC, Univerza, PTP, Xcenter), večjo vključenost v lokalno okolje ter kakovostno nadgradnjo obstoječih programov inovacij, izobraževanja in ustvarjanja. Za usposabljanje, prekvalifikacijo in izpopolnjevanje večinoma nižje kvalificirane delovne sile, tuje delovne sile ter tudi delovno aktivnih starejših pa se glavna vloga podpornih organizacij spremeni, in sicer v okolje organizacij za izobraževanje odraslih, kot so Ljudska univerza ter Šolski center MIC (sploh s programi neformalnega izobraževanja) ter Zavoda za zaposlovanje v sodelovanju z različnimi zunanjimi izvajalci. Delodajalce v gospodarstvu je potrebno, tudi ob podpori lokalne skupnosti, obveščati in jih motivirati za prepoznavanje pomembnosti njihove angažiranosti pri izpopolnjevanju, usposabljanju ter aktiviranju njihove delovne sile. Sploh v luči spreminjajočih se delovnih mest, delovnih nalog in sploh načinov dela. Za tujo delovno silo je bistvena integracija v okolje bivanja ter izpopolnjevanje znanja slovenskega jezika. Možnosti v lokalnem okolju obstajajo (tudi brezplačne), delodajalci pa morajo kadrom omogočiti prilagajanje delovnega časa za udeležbo. Za vključevanje nižje kvalificirane delovne sile je nujna prilagoditev načinov usposabljanja in izobraževanja, tj. upoštevanje načel andragoškega dela v IO. Med razlogi za nevključitev v izobraževanja in usposabljanja je namreč tudi odklonilen odnos do učenja, ki je povezan z rednim šolanjem. Prav zaradi tega je pomembno zagotavljati drugačna in heterogena okolja (možnosti) in strokovni kader v IO za izvajanje usposabljanj, izobraževanj (kar je tudi eno temeljnih andragoških načel). Še posebej slednje velja za manj kvalificirane zaposlene odrasle. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 85 8.2. PRESTRUKTURIRANJE DELOVNIH MEST IN NALOG ZA CELOTNO VERTIKALO Skladno z napovedmi spreminjajočega se trga dela prestrukturiranje delovnih mest/nalog na postopen in za zaposlene vključujoč način – upoštevanje celotne vertikale zaposlenih pri vključevanju v usposabljanja in izobraževanja Spremembe delovnih mest in delovnih nalog morajo biti oblikovane na način, ki omogoča sprotno pridobivanje in uporabo kompleksnih spretnosti. Pridobivanje, ohranjanje in nadaljnje razvijanje novih spretnosti je pomembno za vse kategorije zaposlenih (manj in bolj zahtevne naloge ), ki imajo različne položaje v podjetju – vključevanje celotne vertikale zaposlenih. 8.3. NEFORMALNI PROGRAMI ZA ZAPOSLENE PO CELOTNI VERTIKALI Priprava ustreznih neformalnih programov za zaposlene po celotni vertikali (od nižje kvalificiranega do visokokvalificiranega kadra). Le izobraževanje celotne vertikale zaposlenih omogoča razvoj, uresničevanje potreb po usposobljenih in kvalificiranih delavcih, večjo motiviranost, individualen razvoj in zadovoljstvo vsakega posameznika za opravljanje svojega dela ter preprečevanje nevarnosti polarizacije in poglabljanja razlik med nizko in visoko kvalificiranimi zaposlenimi. Priporočilo je skladno tudi s priporočilom projektne skupine VŽU Preboj (Skupna priporočila za VŽU odraslih in digitalni preboj) glede vključevanja ranljivih skupin odraslih v različnih regijah. Posebne prilagoditve se priporoča posebej za naslednje skupine: Starejše od 55 let, za katere se priporoča ustrezne prilagoditve glede na specifične potrebe podjetij, ki ponujajo zaposlitve za to ciljno skupino; migrante, za katere se priporoča dodatna angažiranost na ravni občin/regij; migrante z nizko razvitimi spretnostmi usposabljanja, ki razvijajo spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih; nizko kvalificirano delovno silo, za katero se predvideva, da bo zaradi specifik delovnih mest potrebovala prekvalifikacijo oz. prilagoditev delovnega mesta. 8.4. PRILAGAJANJE PROGRAMOV ZA NIŽJE KVALIFICIRANO DELOVNO SILO Posebno pozornost namenjati prilaganju programov pridobivanja ustreznih kompetenc za nižje kvalificirano delovno silo Za sledenje priporočilu je potrebno usklajeno sodelovanje podjetij in izobraževalnih organizacij za IO po načelih andragoškega dela. Kar ena tretjina delodajalcev, ki je sodelovala v raziskavi znotraj analize, je povedala, da ni imela potrebe po dodatnem izobraževanju svojih kadrov. Glede na druge obdelane podatke se lahko sklepa, da gre tu večinoma za nižje kvalificirano delovno silo oz. za delovno silo, ki zaseda nižje kvalificirana delovna mesta. Udeležba v programih neformalnega izobraževanja ima pri tistih z nižjo stopnjo izobrazbe veliko bolj pozitivne učinke kot pri tistih, ki imajo sredno/višjo izobrazbo ali več. Še posebej to velja za reševanje problemov v tehnološko bogatih okoljih.240 Glede na specifično okolje ožje Goriške, kjer je še vedno veliko predelovalne industrije, se izkazujejo težave pri pomanjkanju ustrezno usposobljenih kadrov. Ti delodajalci ne vključujejo zaposlenih v usposabljanja za pridobivanje potrebnih kompetenc (neprepoznavanje vrednosti usposabljanj/dejansko pomanjkanje financ). Kot rešitev se v takšnih primerih lahko vsaj delno izkažejo sredstva, pridobljena na različnih nacionalnih razpisih (kot npr. Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc), preko katerih se lahko ob sodelovanju s podjetji zaposlene motivira in vključi v potrebne procese pridobivanja ustreznih kompetenc. Programe se oblikuje na način, da so široko uporabni, a vseeno dovolj panožno specifični. 240 Vir: VŽU Preboj. (2023c). 86 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Usklajeno obveščanje o brezplačnih programih (v okviru različnih projektov), ki pomembno nadgrajujejo splošne in poklicno-specifične kompetence odraslih: • TPK (projekt Temeljne poklicne kompetence) • DDK (Dvig digitalnih kompetenc) • spodbujanje vpisa v formalno izobraževanje s podporo štipendijskih shem in razpisa, ki je v pripravi241 (za financiranje pridobivanja oz. prekvalifikacijo formalne izobrazbe odraslih). • Spodbujanje za dokončanje/ pridobitev osnovnošolske izobrazbe. 8.5. SPODBUJANJE DO-IZOBRAŽEVANJA ALI PREKVALIFIKACIJ NIŽJE KVALIFICIRANEGA KADRA ZA PRIDOBITEV FORMALNE IZOBRAZBE ZA DEFICITARNA PODROČJA Glede na analizirane podatke o vpisih odraslih iz ožje Goriške na formalne izredne srednješolske in višješolske strokovne programe se da sklepati, da svetovalne in kadrovske službe do neke mere prepoznavajo potrebo za prekvalifikacijo odraslih preko formalnih programov. Vpisi, predvsem v višješolske programe, odražajo potrebe trga dela (mehatronika, informatika, strojništvo …). Manjša skladnost med potrebami trga dela in vključenostjo odraslih v izredno formalno izobraževanje je opazna na srednješolski ravni (prevladuje ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, trgovec). Glede na nakazane trende se povečuje trend vpisanih v programe s področja logistike (redno srednješolsko in izredno višješolsko izobraževanje). Vpisi v redne in izredne programe za deficitarna področja so prisotni, vendar na določenih področjih še vedno v velikem primanjkljaju, kar se po analizi vpisanih ne bo kmalu spremenilo. Mnoge poklicne do- in prekvalifikacije so mogoče tudi preko poklicnih tečajev ter pridobitve poklicnih kvalifikacij. Glede na ponudbo regije in širšega prostora so tudi na tem področju neizkoriščene možnosti. Pričakuje se lahko, da se bo z napovedanimi finančnimi spodbudami s strani države (razpis za sofinanciranje formalnega izobraževanja odraslih), ko ne bo finančne obremenitve za podjetja oz. plačnike posameznike, trend še izboljševal in predvsem spodbudil k usklajenemu vključevanju odraslih v pridobivanje izobrazbe in s tem v zmanjševanje neskladij med delovno silo in potrebami trga dela. Opažanje strokovnega kadra svetovalne službe v izobraževanju odraslih na LUNG pa je problematika pomanjkanje motivacije (že izpostavljeno) s strani odraslih ter tudi ne prepoznavanje dodane vrednosti s strani delodajalca. Slednje zahteva angažiranost, povezovanje in sodelovanje izobraževalnih organizacij v IO, podpornih organizacij (kot ZRSZ), podjetij ter lokalnih skupnosti. 8.6. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI INTEGRACIJI OBSTOJEČE IN POTENCIALNE TUJE DELOVNE SILE Predvsem priseljene ženske (pogosto zaradi združitve družine) so prijavljene kot brezposelne osebe, ki se velikokrat soočajo s težavo pri zaposlovanju. Ovira je lahko (ne)znanje slovenskega jezika (v naslednjih 5-ih letih so v okolju že nekatere rešitve) in pa tudi same socialno kulturne razlike. Četudi se na nivoju države govori o sistematičnem reševanju tega področja, lahko lokalna skupnost podpre kvalitetne programe integracije (nekatere že preizkušene dobre prakse tudi na Ljudski univerzi Nova Gorica), ki strukturirano in metodološko primerno spodbujajo vstopanje te ciljne skupine na trg dela. Glede na analize na območju ožje Goriške prevladuje tuja delovna sile, ki zaseda nižje kvalificirana delovna mesta. Tudi pri tej skupini je iz več vidikov bistveno dobro znanje slovenskega jezika: za razumevanje delovnih nalog, za varnost, za vzpostavljanje kvalitetnih pogojev bivanja v novem okolju ter tudi za napredovanja/prekvalifikacije/prepoznavanje talentov idr., preko česar se lahko pridobiva delovna sila tudi za druga deficitarna poklicna področja ter višje kvalificirana delovna mesta. 241 Razpis Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, ki bo udeležencem srednješolskih programov omogočal vračilo šolnin. Vračilo bo možno za ciljne skupine opredeljene v razpisu. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 87 Za izpolnjevanje prvega pogoja – dobro znanje slovenskega jezika – je potrebno predvsem vzpostavljanje podpornega okolja s strani delodajalcev (prilagajanje urnikov …) ter sodelovanje in usklajevanje z izvajalci jezikovnih izobraževalnih programov. 8.7. VKLJUČEVANJE ZAPOSLENIH TUDI V PROGRAME PRIDOBIVANJA SPLOŠNIH KOMPETENC Raziskava v okviru analize je pokazala, da so podjetja v zadnjih dveh letih svoje zaposlene le v 14% napotila v programe za pridobivanja splošnih kompetenc, ena tretjina podjetij pa je zaposlene napotila v programe pridobivanja splošnih in poklicno specifičnih kompetenc. V primerjavi z rezultati raziskave Future of Jobs 2023 na evropski ravni se rezultati raziskave v okviru analize med podjetji ožje Goriške razlikujejo tudi v tem, da med pomembnimi ni izpostavljena kognitivna funkcionalnost (sposobnost interdisciplinarnega/ multidisciplinarnega delovanja – povezovanja znanj iz različnih področij ter samoučinkovitost). Za pridobivanje kadra z visoko razvitimi zgoraj omenjenimi kompetencami je potrebno v ta namen ustrezno usmerjati že mlade (med šolanjem) ter tudi kader, ki je že aktiven na trgu dela (ključno je ozaveščanje in zavedanje pomembnosti razvijanja teh kompetenc v okviru VŽU). Sploh za spodbujanje starejših delovno aktivnih ter tudi mlajših je vključevanje v pridobivanje splošnih kompetenc zelo priporočljivo in potrebno za razvijanje možnosti pridobivanja kompetenc, ki so pomembne za trg dela prihodnosti (spodbujanje fleksibilnosti, odpornosti, agilnosti, kreativnosti, samoiniciativnosti, trajnostnega odnosa do okolja idr.). Pod splošne kompetence spadajo tudi digitalne kompetence (ko še niso preveč usmerjene v specifičnosti delovnih mest), ki se je na ravni ožje Goriške izkazala kot najbolj izražena kompetenca, ki jo delodajalci izpostavljajo kot potrebo pri svojih že zaposlenih kadrih (tj. spodbujanje vključevanja v splošne programe digitalnega opismenjevanja kot predpogoj za nadgradnjo v poklicno specifična digitalna znanja). Poleg plačljivih so za doseganje le-teh v naslednjih 5-ih letih odprte tudi mnoge brezplačne možnosti (tudi preko kohezijskih sredstev pridobljenih z razpisi242 Ljudske univerze Nova Gorica in/ali Šolskega centra Nova Gorica). Delodajalci ožje Goriške pri opredeljevanju splošnih znanj, ki so bliže tudi poklicno specifičnim znanjem, pri svojih kadrih najbolj prepoznavajo potrebo po znanjih s področja ekonomsko-komercialnega področja, ki mu sledi področje komunikacije, znanja s področja organizacije in vodenja, timskega dela ter projektnega vodenja. Podjetja in izobraževalne organizacije za izobraževanje odraslih lahko skupaj iščejo najprimernejše in za podjetja ugodne rešitve za izobraževanje in usposabljanje kadrov za zgoraj našteta področja. Izvajalci izobraževanj odraslih imajo v Sloveniji in širše razvito široko mrežo, ki lahko omogoči organizacijo in izvedbe programov, ki so za določeno skupino zaposlenih najbolj primerni in prilagojeni (metodološko, vsebinsko idr.). 8.8. SPODBUJANJE IN PRILAGAJANJE DELOVNIH MEST STAREJŠIM Različne strategije opozarjajo na potrebo po usmerjenemu individualnemu načrtovanju usposabljanj in izpopolnjevanj za delovno aktivne starejše od 45. let – z mislijo na preoblikovanje delovnih mest. Posebna pozornost naj se nameni tudi preoblikovanju delovnih mest za starejše od 65. let, ki bi želeli ostati v zaposlitvi oz. delovno aktivni. Hkrati je za ohranjanje aktivacije starejših potreben obojestranski medgeneracijski prenos znanj, ki je eden ključnih dejavnikov za ohranjanje starajoče se delovne sile. 242 Projekti »Temeljne kompetence 2024-2029«, MVI; Razpis DDK, Ministrstvo za digitalno preobrazbo idr. 88 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 8.9. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI OBVEŠČANJU O MOŽNOSTIH TER SPODBUJANJU ZA VKLJUČEVANJE V VŽU ZAPOSLENE V MAJHNIH IN MIKRO PODJETJIH Dokazano je, da se zaposleni v takšnih podjetjih težje vključujejo (tudi s finančnega vidika), težje sledijo tehnološkim novostim. Za slednje se omenja tudi pomembnost vključenosti v gospodarska in podjetniška združenja. 8.10. VZPOSTAVITEV MEHANIZMA ZA SPREMLJANJE TRENDOV PREHAJANJA DELOVNE SILE V ČEZMEJNEM PROSTORU 8.11. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI AKTIVACIJI TISTIH BREZPOSELNIH IN AKTIVNIH, PRI KATERIH NI OSTALIH PREPOZNANIH TEŽAV, KI ONEMOGOČAJO AKTIVACIJO Za spodbujanje aktivacije omenjenih ciljnih skupin odraslih je nujno potrebno izpostavljati korelacijo med kompetencami in blaginjo posameznika (sploh v primeru digitalnih kompetenc). Pomembna je tako pozitivna kot tudi negativna motivacija (npr. povezovanje pravice do socialne pomoči s pričakovanjem glede vključevanja v VŽU in odpravljanjem kompetenčnih primanjkljajev – na tak način se v praksi realizira npr. obvezen izpit iz znanja slovenščine na vstopni ravni za tujce). V razmislek velja vzeti dejstvo, da se kot pogoj lahko postavlja tudi osnovna raven kakšnih drugih splošnih kompetenc, ki so prepoznane kot nujne za delovno aktivnost (slednje omenjamo zgolj za tiste skupine, pri katerih niso prepoznane težave, ki bi onemogočale aktivacijo). 8.12. MEDNARODNO POVEZOVANJE V PRILAGAJANJU TRGA DELA MLADIM Vključevanje v mednarodne projektne možnosti za spodbujanje hitrejšega vstopanja mladih na trg dela; razvijanje ključnih kompetenc trga dela tudi za privabljanje mladih talentov. Mladim je potrebno lokalno okolje čezmejne Goriške regije predstaviti tudi preko organizacije projektov mobilnosti mladih (Erasmus+ in druge možnosti preko agencije MOVIT in drugih skladov). Številčnost takšnih projektov, ki v lokalno okolje pripeljejo mlade iz tujine, se je po podatkih nacionalne agencije MOVIT243 izkazala za neizkoriščen potencial. Pridobljena so bila tudi mnenja, da je za mobilnost večjih skupin območje Nove Gorice logistično dokaj neugodno (premalo cenovno ugodnih nastanitev – hostlov; premajhno število razpoložljivih mestnih koles, ki bi omogočala gibanje v čezmejnem somestju tudi večjim skupinam; idr.). Še nekaj mednarodnih možnosti: EUTeens4Green – Mladi za pravični prehod244 ; »Erasmus za mlade podjetnike: ohranjanje talentov in spodbujanje inovacij v Evropi«.245 Pomemben korak v promociji Goriškega čezmejnega okolja so tudi projekti kot je Evropska prestolnica kulture, katere potencial je tudi v privabljanju visoko kakovostnega (kvalificiranega) kadra v okolje ter s tem potencialno nove delovne sile, ki bi lahko ali zasedala ali ustvarjala kakovostnejša delovna mesta. Tak učinek je lahko še večji, če se v dejavnosti projekta vpleta visoko tehnološka podjetja lokalnega prostora z obeh strani meje. 243 Vir: Poročilo pridobljeno strani agencije MOVIT v namen izdelave analize. 244 Več na EUTeens4Green – A new generation of youth ambassadors for an inclusive green transition. Zadnji vpogled 30.11.2023. 245 Vir: Evropska komisija. (2023d). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 89 8.13. RAZVOJ ČEZMEJNEGA OKOLJA ZA PRIVABLJANJE MLADIH DRUŽIN IN (MLADIH) TALENTOV Z ohranjanjem talentov iz lokalnega okolja ter privabljanjem talentov iz tujine je močno povezano ustvarjanje pogojev za sociokulturni razvoj okolja, spodbujanje razvoja regije v smeri, da nudi različnim generacijam čim več možnosti in ugodnosti na več nivojih (družabno življenje, rekreativne možnosti, ustrezno bivalno okolje, prijaznost za mlade družine idr.). Statistični podatki nam kažejo, da se v druge regije največkrat vozi višje izobražen kader, znotraj lokalnega okolja pa ostaja nižje kvalificirana delovna sila. Na slednje vpliva kakovost delovnih mest v okolju. Za ožjo Goriško velja, da prevladujejo slabša delovna mesta (tj. za nižje kvalificiran kader – trgovina, predelovalna dejavnost).Tudi mnenja mladih (preko individualnih razgovorov v kariernem centru na LUNG in po poročanju medijev, ki so intervjuvali mlade na novembrskem dnevu Promocije poklicev) nakazujejo, da zelo razmišljajo o šolanju in delu v tujini (četudi npr. so možnosti za nek študij v lokalnem okolju). Pridobivanje heterogenih izkušenj v različnih mednarodnih okoljih je sicer za mlade velika vrednost246, pomembno pa se je zavedati, da brez zagotavljanja kakovostnih delovnih mest in priložnosti (ter privlačnega okolja za bivanje) se slednji ne bodo vračali. Sicer se v objavah prostih delovnih mest v gospodarstvu počasi nakazujejo spremembe v trendih (sploh za območje MONG so prosta delovna mesta v računalništvu in informatiki v porastu), vendar se je v vseh pogovorih s predstavniki kadrovskih agencij in zaposlitvenih portalov izkazalo, da je izjemno težko pridobiti kader izven ožje regije, ki se bo odločil za visoko kvalificirano delovno mesto v npr. Novi Gorici. V povezavi s tem se omenja tudi nekoliko neugodno geografsko lego, odmaknjenost od centrov (npr. Koper, Ljubljana). Prav direktna bližina hitre ceste naj bi velikokrat botrovala, da se kader iz drugih regij za mesto zaposlitve raje odloči za npr. Ajdovščino. Rešitev za MONG v tej smeri mogoče predstavlja postavitev oz. nadaljnje usmerjanje podjetniške cone bliže avtocestnemu izhodu. 8.14. MEDNARODNO POVEZOVANJE V RAZVIJANJU KOMPETENC PRIHODNOSTI Spodbujanje vključevanja v mednarodne projektne možnosti za razvijanje kompetenc prihodnosti za različne skupine delovne sile EU s svojimi mehanizmi razvija vedno nove inovativne možnosti pridobivanja in razvijanja pomembnih kompetenc prihodnosti. Obstaja veliko število usposabljanj, ki so tudi brezplačna in se izvajajo preko spleta, ki spodbujajo razvijanje kompetenc in s tem kadrov, ki bodo v visoko tehnoloških okoljih bolj prožni. Priporoča se, da v skupnih akcijah izobraževalne organizacije, podporne organizacije, podjetja in lokalne skupnosti delovno silo (delovno aktivne, mlade, brezposelne in neaktivne) informiramo o možnostih in motiviramo za vključevanje v takšne možnosti. 246 Spoznavanje možnosti opravljanja delovne prakse v tujih državah nudi tudi portal Inpraxi.info, ki se razvil znotraj Slovensko-italijanskega zavezništva za čezmejno praktično usposabljanje z delom je projekt v okviru Programa Interreg V-A ITALIJA-SLOVENIJA 2014-2020 (partner Šolski center Nova Gorica). Zadnji vpogled 5.12.2023. 90 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Kot primer: Pobuda Deep Tech Talent Initiative 247: S pobudo Deep Tech Talent Initiative, triletnim pionirskim programom usposabljanja in tečajev, bo EIT usposobil talente za Deep Tech in spodbudil digitalni prehod, ki ga Evropa potrebuje za odpravo vrzeli talentov na tehnoloških področjih. Izobraževanja na razpolago: Courses | EIT Deep Tech Talent Initiative. 8.15. VZPOSTAVITEV LOKALNE MREŽE ZA KARIERNO USMERJANJE MLADIH Na ravni lokalne skupnosti (občine) vzpostaviti povezovalno mrežo vseh podpornih organizacij, ki se ukvarjajo s karierno orientacijo mladih ter oblikovati usklajeno in med organizacijami podprto politiko izvajanja kariernega usmerjanja mladih V obliki portala, platforme oz. druge ustrezne oblike združiti vse možnosti karierne orientacije, ki jih ima ožja Goriška. Dejstvo je, da se mnoge organizacije ukvarjajo s karierno orientacijo mladih, si pa med sabo niso konkurenčne, saj pokrivajo različne tematike in izvajajo različne pristope. Nujno je vključiti tudi podjetnike ter spodbujati vključevanje promocije deficitarnih poklicev in poklicev prihodnosti v njihove aktivnosti. Karierni center za mlade (KCM) na LUNG že od leta 2019 izvaja številne delavnice karierne orientacije na OŠ in SŠ po celotni Goriški regiji. Vsako leto je s strani OŠ veliko zanimanje, izvedenih je mnogo delavnic. Poleg tega KCM izvaja tudi individualno karierno svetovanje. Za SŠ izvaja prav tako delavnice in predavanja o razvijanju karierne poti, senčenje na delovnem mestu ter Informativni dan »Izberi si svoj študij« (LUNG dogodek organizira že od leta 2006) za dijake srednjih šol Goriške. Gospodarska zbornica Severne Primorske izvaja pomembne vsebine za podporo učencem in dijakom pri odločanju za perspektivne poklice v gospodarstvu, pri tem sodeluje s številnimi podjetji na območju ožje Goriške. V šolskem letu 2021/2022 je v sodelovanju s podjetji 224 učencem zadnje triade osnovnih šol omogočila spoznavanje zelo raznolikega spektra poklicev. Obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica izvaja promocije deficitarnih in ostalih poklicev med učenci osnovnih šol preko promocijskih dejavnosti, razvijanja orodij v projektih LAS ter Dnevov promocije poklicev, na katere je odziv delodajalcev kot tudi šol vsako leto večji (jeseni 2023 vključenih preko 300 učencev OŠ ožje Goriške). Pomembne aktivnosti za spodbujanje kompetenc 21. stoletja med mladimi izvajata Xcenter v Novi Gorici in Primorski tehnološki park (predvsem pri spodbujanju razvijanja kompetenc podjetništva). Takšna platforma bi povezala ponudnike in pomenila dodano vrednost za strokovne delavke svetovalke na OŠ in SŠ, posamezne učence, dijake ter njihove starše. 247 Petnajst področij globoke tehnologije, na katerih bodo v okviru projekta usposobili milijon ljudi: 1. Napredno računalništvo / kvantno računalništvo 2. Napredna proizvodnja 3. Napredni materiali 4. Vesoljsko, avtomobilsko in daljinsko zaznavanje 5. Umetna inteligenca in strojno učenje, vključno z velikimi podatki 6. Biotehnologija in vede o življenju 7. Komunikacije in omrežja, vključno s 5G 8. Kibernetska varnost in varstvo podatkov 9. Elektronika in fotonika 10. Internet stvari, W3C, Semantični splet 11. Robotika 12. Polprevodniki (mikročipi) 13. Trajnostna energija in čiste tehnologije 14. Virtualna resničnost, razširjena resničnost, metaverzum 15. Splet 3.0, vključno z verigo blokov, porazdeljenimi knjigami, NFT Ti globoko tehnološki sektorji, podsektorji, aplikacije in definicije se lahko spremenijo, ko se sčasoma spreminjajo tehnologije in trgi. Za podrobnejše razumevanje tega, kako je globoka tehnologija opredeljena za pobudo, si oglejte dokument z definicijami: Definicije globoke tehnologije. Cilj: 1 000 000 ljudi, usposobljenih za globoko tehnologijo v naslednjih 3 letih. Vir: What is Deep Tech | EIT Deep Tech Talent Initiative. Zadnji vpogled 30. 11. 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 91 8.16. ZGODNJE PREDSTAVLJANJE POKLICEV IN TRGA DELA ZA VKLJUČEVANJE MLADIH Spodbujanje ukrepov za zgodnje spoznavanje poklicev in trga dela ter za zgodnje vstopanje mladih na trg dela248 Delež delovno aktivnih mladih v starostni skupini 15 do 24 let z ožje Goriške je za skoraj 20% manjši kot je slovensko povprečje. Delež je še nižji tudi med mladimi v starostni skupini od 25-29 let. Nizek delež ostaja tudi v naslednji starostni skupini (30-39 let). Slovensko povprečje doseže ožja Goriška šele v starostni skupini 40-44 let, in nato vse do skupine 60+ ostaja nad slovenskim povprečjem. Slednje je moč razložiti s podatkom, da je ožja Goriška z vidika prebivalstva »staro« območje. Mladi so v manjšini in prav zato je potrebno ustvarjati pogoje za njihovo zadrževanje v regiji ter spodbujanje hitrega vključevanja na trg dela. Lokalna skupnost lahko skupaj s podpornimi organizacijami (karierni centri idr.) in šolami spodbuja mlade k zgodnjemu spoznavanju trga dela preko ukrepov, ki so skladni z razvojnim obdobjem mladih (karierna orientacija, sejmi, spoznavanje poklicev, individualno svetovanje, senčenje na delovnem mestu) ter spodbuja lokalne institucije in podjetja k vključevanju mladih v študentsko delo - tudi mlajše od 18 let in tudi za bolj kvalificirana dela. 8.17. VKLJUČEVANJE IZOBRAŽEVALNEGA NAČRTA V RAZVOJNO STRATEŠKI PROGRAM PODJETIJ Izobraževalni načrt predstavlja pomemben del razvojne strategije vsakega podjetja. Priporočilo delodajalcem je, da ga vključijo v svoj razvojno strateški program. Podatki raziskave Svetovnega gospodarskega foruma (Future of Jobs 2023) za podjetja v evropski regiji so pokazali, da se podjetja kot drugega najpogostejšega ukrepa za zadrževanje visoko kompetentnega kadra poslužujejo ukrepa zagotavljanja učinkovitih prekvalifikacij in izpopolnjevanj. Podjetja ožje Goriške, ki so sodelovala v raziskavi v okviru analize, pa so ukrep dodatnega izobraževanja za zadrževanje kadra ovrednotila šele kot petega na lestvici najpogostejših. Tudi slednje lahko kaže na to, da se kljub zavedanju, da je izobraževanje zaposlenih zelo pomembno, v praksi to še ne izkazuje v dovolj veliki meri. Izobraževalni načrt je eden ključnih elementov kadrovske, poslovne in razvojne strategije uspešnih podjetij. Je ključni element pri razvoju ustreznih kompetenc in spretnosti zaposlenih. Le 31% podjetij ožje Goriške, ki so sodelovala v raziskavi v okviru priprave analize, ima pripravljen izobraževalni načrt. Tudi to nakazuje na možnost nadgradnje usmerjenega usposabljanja in izpopolnjevanja kadra ter tudi na možnost nezadostnega poznavanja kadra znotraj samega podjetja. Da lahko podjetje svoj kader pozna ter načrtuje strategijo razvoja kadra ter podjetja, so ključnega pomena letni razgovori in s tem povezana priprava individualnega izobraževalnega in kariernega načrta ter pripravljanje strategije razvoja podjetja, ki se upošteva pri pripravi in izvedbi načrta izobraževanj. Priprava individualnega načrta usposabljanja in kariernega načrta je v podjetjih smiselna, ker imajo zaposleni različne zmožnosti, sociodemografske značilnosti, položaje, psihološke značilnosti in v skladu s tem tudi izobraževalne in učne preference. Med motiviranjem delodajalcev, da sodelujejo v raziskavi, je bilo večkrat zaznati težavo, da potrebnih podatkov nimajo zbranih na enem mestu, ter da bi zbiranje zahtevalo preveč časa. V tej luči bi bilo izobraževalni načrt ter individualne načrte zaposlenih smiselno oblikovati v digitalni obliki ter tako omogočiti lažji in hitrejši pregled nad kadri v podjetju. 248 Spletna stran ZRSZ: Hitrejši vstop mladih na trg dela - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si). 92 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 8.18. PODPORA VELIKIM PODJETJEM Z USTREZNO PROMOCIJO PROGRAMOV, KI SE FINANCIRAJO Z JAVNIMI SREDSTVI Podjetja imajo različen odnos do pomena vlaganja v izobraževanje, le-ta je odvisen tudi od: • Panoge, • Odnosa do potreb po izobraževanju posameznih skupin v podjetju. Javne izobraževalne organizacije v IO lahko delodajalcem olajšajo prilagajanje izobraževanj skladno s potrebami podjetja, ter pri motivaciji delovne sile za vključitev, še posebej pri omogočanju brezplačnih možnosti: Novo projektno obdobje projekta »TEMELJNE KOMPETENCE 2024-2029« namenja pozornost skupinam odraslih, ki jih uvrščamo vsaj v eno izmed naslednjih ranljivih skupin: nižje izobraženi (srednješolsko izobraževanje - ISCED 3 ali manj), aktivni, ki so stari 55 let ali več in tujci, možnost vključitve pa bodo imeli tudi ostali odrasli. LUNG bo do junija 2029 izvedel 148 programov neformalnega izobraževanja, v katere bo vključenih najmanj 1776 odraslih ožje Goriške. Izvedeni bodo 50 urni tečaji tujih jezikov, digitalnih kompetenc, priprave na izpite iz slovenskega jezika ter tečaje slovenskega jezika kot drugega tujega jezika (120 urni tečaji). Pri vključevanju zaposlenih v zgoraj naštete neformalne oblike izobraževanj je izjemnega pomena tudi vključevanje delodajalcev v motiviranje zaposlenih – glede na potrebe delovnega mesta, prilagajanje dela in urnikov izobraževanj idr. Glede na dosedanje izkušnje slednje lahko predstavlja oviro predvsem pri prepoznavanju dodane vrednosti delodajalcev za vključevanje nižje kvalificiranega kadra. Tudi zato je skupna aktivacija lokalne skupnosti ter izobraževalnih organizacij potrebna in motivacijska za delodajalce. Lokalne skupnosti lahko z zavedanjem, da je izobraževanje odraslih gonilna sila VŽU in razvoja delovne sile za trg dela prihodnosti, usmerjeno namenjajo sredstva ter pripomorejo k uresničevanju ciljev stroke v IO za uravnoteženje financiranja med neformalnih splošnim izobraževanjem, izobraževanjem za pridobitev izobrazbe ter kratkotrajnim izobraževanjem za potrebe trga dela. To pomeni povečanje vlaganja v financiranje IO. 8.19. SODELOVANJE IN MEDSEBOJNE OBVEŠČANJE O PONUDBI PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Nadgrajevati sodelovanje in obveščanje o medsebojni ponudbi delodajalskih združenj (Obrtna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije), podpornih organizacij (kot ZRSZ) ter organizacij za izobraževanje odraslih (kot Šolski center in Ljudska univerza) za namen oblikovanja ustreznih programov izobraževanja odraslih. V raziskavi v okviru analize se je pokazalo, da se odrasli odločajo tudi za do-izobraževanje (formalno) za pridobitev poklicev, ki so deficitarni. Predvsem na srednješolskem izrednem izobraževanju pa se še vedno kaže visok delež vključenosti odraslih na področja, ki niso deficitarna. V sodelovanju in povezovanju (svetovalne službe, delodajalci in ostale zgoraj naštete organizacije) obstaja še »prostor« za nadgradnjo sodelovanja in s tem možnost čim bolj individualnega pristopa do posameznih kadrov v podjetjih ter tudi do potencialne delovne sile, ki še ni aktivna na trgu dela (brezposelni, neaktivni, mladi NEET). Za posameznike, ki bi se želeli vključiti v programe VŽU, pa jim podjetja tega ne omogočajo, naj se bolj promovira obstoječe brezplačne možnosti, kar vključuje programe, ki so na voljo na ZRSZ (tudi takim, ki so zaposleni) in v okviru izvajalcev IO. Pri tem igra pomembno vlogo tudi lokalna skupnost, saj lahko pomembno pripomore k obveščanju ciljnih skupin in ozaveščanju o nujnosti vključitve v programe VŽU za ohranjanje aktivnosti in konkurenčnosti na trgu dela in družbi nasploh. Na ta način lahko lokalna skupnost pomembno vpliva na hitrejši razvoj lokalnega okolja. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 93 8.20. NUJNOST RAZVIJANJA MEDKULTURNE KOMPTENCE NA VSEH RAVNEH Pozornost usmerjati na razvijanje medkulturne kompetence tako med delodajalci, zaposlenimi kot nasploh v lokalnem okolju. Podatki v analizi jasno nakazujejo, da je vedno številčnejša tuja delovna sila, tako v Sloveniji kot tudi na območju ožje Goriške, dejstvo. Na ravni Slovenije je v letu 2022 predstavljala 59% vseh delovno aktivnih oseb s prvo zaposlitvijo. V raziskavi, ki je bila narejena v okviru Analize potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanju in usposabljanju, so delodajalci ožje Goriške medkulturno kompetenco v povprečju ovrednotili najnižje (2,2%), tj. prepoznano kot najmanj potrebno med zaposlenimi. So pa kot najvišjo ocenili sposobnost prilagajanja, nato sposobnost reševanja problemov in konfliktov ter sposobnost za delo v skupini oz. sodelovanje. Visoko je ocenjeno tudi znanje slovenskega jezika. Iz teh podatkov bi lahko tudi sklepali, da se najvišje ovrednotene kompetence ne povezuje dovolj jasno z medkulturno kompetenco, tj. da zgolj znanje slovenskega jezika ni dovolj za kakovostno sodelovanje med domačo in tujo delovno silo ter delodajalci. Kot tudi ni dovolj za ustvarjanje delovnega okolja, ki temelji na napredku, ki zahteva prilagajanje in sodelovanje. Je pa raziskava tudi pokazala, da se med nekaterimi delodajalci izraža zavedanje, da se morajo tuji delovni sili prilagajati tudi oni (izkazovanje zavedanja, da se morajo tudi delodajalci prilagajati – tudi z učenjem tujih jezikov). Spodbujanje razvijanja medkulturne kompetence preko različnih programov je lahko področje dogovora med lokalno skupnostjo, delodajalci ter izobraževalnimi organizacijami, ki pokrivajo področja integracije tuje delovne sile (npr. LUNG preko izvajanja programov Začetna integracija priseljencev, tečajev slovenskega jezika in različnih programov/ projektov za spodbujanje vključevanja tujih državljanov v okolje bivanja). Programe se lahko preoblikuje oz. nadgradi tako, da spodbujajo razvijanje medkulturne kompetence znotraj podjetji in spodbujajo sodelovanje ter spoznavanje kadrov in delodajalcev znotraj podjetij. 94 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9. ANALIZA PO POSAMEZNIH OBČINAH 9.1. OBČINA BRDA V spodnjem povzetku so predstavljeni različni statistični podatki (VIRI: SURS in AJPES) ter rezultati odgovorov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov iz občine Brda, ki so se odzvala na anketo. Več podrobnih in primerljivih podobnosti in statističnih podatkov iz odgovorov za vse občine je mogoče najti v Prilogi (poglavju 10.4.) od Tabele 15 do Tabele 38 na straneh 170 do 178. 9.1.1. Demografija občine Brda249 POVRŠINA Občina Brda se z 72 km2 uvršča na 97. mesto med 212-imi slovenskimi občinami, na 10. mesto med 13-imi občinami na Goriškem in na 3. mesto med občinami na ožjem Goriškem. S svojo površino pokriva le približno 3-odstotni delež celotne Goriške in 12-odstotni znotraj ožje Goriške. PREBIVALSTVO Leta 2022 je imela občina približno 5.590 prebivalcev, s čimer se je uvrščala na 3. mesto na ožjem Goriškem. Na kvadratnem kilometru površine je živelo približno 77 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti manjša kot v celotni državi (104), višja kot na Goriškem (51,0) in še enkrat nižja od povprečja na ožjem Goriškem (141,5) IZJEMNO NIZEK NARAVNI PRIRAST Število rojenih otrok je bilo nižje od števila umrlih oseb, v povprečju se je tako na 1.000 prebivalcev v občini rodilo 5 oseb manj, kot jih je umrlo; edino v obdobju od 2020 do 2021 je bilo beležiti porast rojstev (za 1,5 oseb na -4,4), a je bil prirast še vedno več kot dvakrat nižji kot v Sloveniji (-2,0 ) in precej nižji kot na Goriškem in ožjem Goriškem. Sledil je strm padec leta 2022. Naravni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška, občina Brda v letih 2019-2022250 2019 2020 2021 2022 ŠTIRILETNO POVPREČJE SLOVENIJA -0,6 -2,5 -2 -2,3 -1,9 GORIŠKA -2,4 -2,6 -2,8 -4,1 -3,0 OŽJA GORIŠKA -2,4 -2,5 -2,4 -5,2 -3,1 BRDA -3,4 -5,9 -4,4 -7,1 -5,2 VELIKO VEČ PRISELJENIH IZ DRUGIH OBČIN, KOT VANJE ODSELJENIH Glede na podatke SURS od leta 2019 do 2022 je bila občina Brda po večini »selitvenih« kategorij stalno pod slovenskim povprečjem in tudi pod povprečjem ožje Goriške. A je v končnem, »skupnem selitvenem prirastu«, predvsem na račun zelo visokega selitvenega prirasta med občinami, presegala povprečje ožje Goriške, v letih 2020 in 2021 pa tudi slovensko. To pomeni, da se je v občino Brda precej več ljudi priselilo iz drugih občin, kot se jih je iz nje odselilo. V tem razmerju je občina Brda v štiriletnem povprečju (4,0) pošteno prekašala večino ostalih občin na ožjem Goriškem (-0,6). Zato znaša v štiriletnem povprečju njen skupni selitveni prirast skoraj pet oseb (4,7) več priseljenih kot odseljenih oseb na 1.000 prebivalcev. To je višje od povprečja na ožjem Goriškem (3,8) in za tretjino manj od slovenskega povprečja (6,2). Negativni skupni selitveni prirast je občina Brda beležila le leta 2022, ko je bilo v tujino odseljenih več (8), kot priseljenih iz tujine (5,9). 249 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 250 Vir: SURS. Preračun: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 95 Selitveni prirast občina Brda v letih 2019-2022 in skupni povprečni selitveni prirast251 BRDA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 8,3 3,6 4,8 28,4 27 1,4 6,2 2020 7,3 4,8 2,5 49,9 42 7,8 10,3 2021 4,3 6,7 -2,5 31,9 26,4 5,5 3 2022 5,9 8 -2,1 43,2 42 1,2 -0,9 ŠTIRILETNO POVPREČJE 6,5 5,8 0,7 38,4 34,4 4,0 4,7 SLOVENIJA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 15 7,2 7,8 38 38 0 7,8 2020 17,2 8,4 8,7 56,5 56,5 0 8,7 2021 11,2 10 1,2 42,9 42,9 0 1,2 2022 16,9 9,9 7 51,7 51,7 0 7 ŠTIRILETNO POVPREČJE 15,1 8,9 6,2 47,3 47,3 0,0 6,2 OŽJA GORIŠKA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV252 tujino občin občine med prirast občinami 2019 10,8 5,7 5,1 35,5 34,4 1,1 6,2 2020 14,8 7,9 6,9 53,0 55,3 -2,3 4,6 2021 9,1 8,1 1,0 41,6 43,7 -2,1 -1,1 2022 13,7 9,3 4,4 52,5 51,7 0,9 5,3 ŠTIRILETNO POVPREČJE 12,1 7,7 4,4 45,7 46,2 -0,6 3,8 STAREJŠE PREBIVALSTVO OD SLOVENSKEGA POVPREČJA253 Povprečna starost občanov je leta 2022 znašala 46,1 let in je bila tako za 2 leti višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (44,0) ter približno enako visoka kot povprečna starost prebivalca na ožjem Goriškem (46,2). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let (oziroma mlajših od 15), je tu prebivalo 168,4 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 142,9), nad Goriškim povprečjem (162,5) in za pet let pod povprečjem ožje Goriške (173,5). Mlajših od 15 let je sicer le 14,7% vseh prebivalcev, starejših od 65 let pa skoraj ena četrtina vseh (24,7 %). 251 Vir: SURS. 252 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 253 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 96 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9.1.2. Delo v občini Brda254 MANJ DELOVNO AKTIVNIH OD POVPREČJA NA OŽJEM GORIŠKEM Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo leta 2021 delovno aktivnih približno 67,5 % vseh, leta 2022 pa 68,6 %. Leta 2021 je to bilo nad slovenskim povprečjem (66,7 %), a pod povprečjem Goriške (69,3 %) in ožje Goriške (68 %). Leta 2022 pa enako s slovenskim povprečjem (68,6 %), a še manj od povprečja na ožjem Goriškem (70,3 %) kot prejšnje leto. NAJMANJ BREZPOSELNI, NAJBOLJ AKTIVNI ODRASLI V občini Brda so bili med vsemi prebivalci starimi 15 let ali več (4.799) v letu 2022 med vsemi občinami na ožjem Goriškem najbolj aktivni (55,2 %; povprečje v OG 53,8%), saj ima občina tudi največ zaposlenih med prebivalci, starimi nad 15 let (53,0 %; OG = 50,8 %). Občina Brda je tudi med vsemi občinami na ožjem Goriškem beležila najmanj brezposelnih (2,2 %; OG = 3,0%). Med šestimi občinami pa ima tudi najnižji delež upokojencev (32,9 %). Pod povprečjem ima tudi delež neaktivnih (44,8 % v občini Brda in 46,2 % povprečje v OG). To gre najbrž pripisati tudi visoki samozaposlenosti v kmetijstvu, kot bo tudi vidno kasneje. MANJ AKTIVNIH MED MLADIMI ODRASLIMI, NAJBOLJ AKTIVNI STAREJŠI Občina Brda med vsemi delovno aktivnimi v letu 2023 (2.342 oseb) beleži nižji delež delovno aktivnih med mladimi odrasli, v starosti med 15 do 24 let, le 3 % (povprečje v OG = 8,2 %). Hkrati beleži precej višji odstotek zaposlenih nad 55 let in več: med 55-59 let je 13,3 % zaposlenih, povprečje v OG 13,1 %, v Sloveniji pa 12 %; nad 60 let pa je v občini Brda 8,1 % zaposlenih, povprečje v OG pa 6,9 %. V Brdih je tako tudi najvišji delež delovno aktivnih nad 60 let v občinah ožje Goriške in tudi za petino višji od slovenskega povprečja (6,6 %). Ta visok delež v občini Brda gre verjetno pripisati visoki samozaposlenosti v kmetijstvu. PRETEŽNO BIVALNA OBČINA Občina Brda ima najnižji indeks delovnih migracij med vsemi šestimi občinami na ožjem Goriškem oziroma za kar pol nižji od OG povprečja. In sicer 43,5 v letu 2021 (v OG = 92,7) in 44,4 v letu 2022 (v OG = 92,9). To pomeni, da ima občina na voljo precej manj delovnih mest, kot v njej biva delovno aktivnega prebivalstva. Glede na kategorizacijo občin po indeksu delovnih migracij, tako spada občina Brda s svojimi približno 43,5-imi delovnimi mesti na 100 delovno aktivnih prebivalcev med zmerno bivalne občine.255 Zato iz občine Brda (po podatkih SURS), kar 71,9 % vseh zaposlenih odhaja na delo drugam, v druge občine, in le 28,1 % je takih domačinov, ki so zaposleni v občini (slovensko povprečje je okrog 55 proti 45 %, povprečje v OG pa okrog 68 proti 32 %). V občini Brda je visoko število samozaposlenih, in sicer največ v kmetijstvu; in ker so kmetje izvzeti iz indeksa delovnih migracij, so tudi zato razmerja glede delovnih migracij drugačna. Če bi namreč šteli vse samozaposlene kmete, ki vsak dan ostajajo v občini in delajo na svoji zemlji, potem bi bil indeks tistih, ki v občini Brda delajo v občini svojega bivališča, precej višji. NAJVEČ SAMOZAPOSLENIH IN NAJVEČ KMETOV NA OŽJEM GORIŠKEM Občina Brda ima najvišji delež samozaposlenih med vsemi občinami na ožjem Goriškem in sicer največ v kmetijstvu. Tako je v bilo v občini Brda leta 2023 med vsem delovno aktivnim prebivalstvom kar 42 % samozaposlenih, kar je kar štirikrat nad državnim povprečjem (10 %) in 2,5-krat nad povprečjem v OG (12,6 %). Med samozaposlenimi pa je v občini Brda tudi izjemno visok delež takih, ki so bili leta 2023 zaposleni v kmetijstvu, skoraj dve tretjini (68,1 %), kar je več kot trikrat več od slovenskega povprečja (19,5 %) in povprečja na ožjem Goriškem (19,3 %). 254 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 255 Vir: Zaletel, M. (2016). Kazalnik K1.6 Delovne migracije. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostop: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K1.6. Zadnji vpogled: 10. 12. 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 97 Kljub skupni rasti števila zaposlenih na splošno, pa tako število samozaposlenih kot tudi število zaposlenih v kmetijstvu v zadnjih letih rahlo, a konstantno, pada (336, 329 in 321; od leta 2021 do avgusta 2023 je tako število padlo za 5%). Delovno aktivno prebivalstvo po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta256 BRDA 2021M12 2022M12 2023M08 DELEŽ 2023257 1 Delovno aktivno prebivalstvo - SKUPAJ 1.211 1.215 1.235 / 11 Zaposlene osebe - SKUPAJ 666 684 716 58,0 % 12 Samozaposlene osebe - SKUPAJ 545 531 519 42,0 % 120 Samozaposlene osebe brez kmetov 209 202 198 38,2 % 123 Samozaposlene osebe - kmetje 336 329 321 61,8 % 9.1.3. Srednješolski vpis v občini Brda SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE258 Na ravni obravnavanih občin je bilo v šolskem letu 2023/2024 v 47 srednješolskih programov vpisanih 2.154 dijakov in dijakinj, od tega 193 iz občine Brda. Med dijaki občine Brda je med šolskimi leti 2021/2022 do 2023/2024 opazen precejšen upad vpisa na program ekonomski tehnik, manjši upad je na programu predšolska vzgoja. Podobno število dijakov v zadnjih treh letih vztraja na programu kmetijsko-podjetniški tehnik. Opaziti je tudi rahlo upadanje vpisa v programe elektrotehnike. Narasel je vpis v splošne gimnazijske programe (za 2,7-odstotne točke), v nasprotju z ostalimi občinami pa je rahlo narasel vpis na umetniške gimnazije. Narasel je tudi vpis v zdravstvene programe (za skoraj 50 % v primerjavi z dvema letoma prej). Pa vpis na tehnične gimnazije, program računalnikar/računalniški tehnik, kjer je vpis narasel s 4,6 % na kar 7,2 % oziroma za več kot 50 %, in programu tehnik mehatronike. Več je vpisa tudi v programe za logistične tehnike. Ima pa občina Brda najnižji povprečni delež vpisanih med vsemi občinami v OG na programu trgovec (0,3 %); pred dvema letoma celo nihče ni bil vpisan v program. Občina Brda je edina občina, ki ima opazno število vpisanih dijakov v programu gospodar na podeželju (od 3 do 4 % vseh vpisanih, kar je več kot v programih elektrikar in avtoserviser). Slednje gre najbrž pripisati naravi zaposlovanja v občini, saj je v občini Brda največ samozaposlenih prav v kmetijski dejavnosti (tu je delež neprimerljiv z ostalimi petimi občinami). V ostalih občinah se v programe gospodarja na podeželju vpisuje zanemarljivo majhno število. V občini Brda je tudi primerljivo višje število vpisanih v program kmetijsko-podjetniški tehnik, kjer se ta delež med vsemi vpisanimi vrti okoli 5 %, v drugih občinah pa v glavnem med 0 do 1,5 %. 9.1.4. Podjetja v občini Brda259 Družbam v občini Brda se je v letu 2022 med vsemi 13. občinami na Goriškem najbolj izboljšalo poslovanje. V Brdih je bilo sicer, glede na podatke portala mojedelo.com,260 najmanj objavljenih prostih delovnih mest na prostoru ožje Goriške, kar je sicer tudi nekako skladno s siceršnjo prostorsko in demografsko sliko območja. Občina Brda ima sicer tudi najnižjo brezposelnost na območju ožje Goriške in tudi nekajkrat nižjo v primerjavi s slovenskim povprečjem. 256 Vir: SURS. 257 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 258 Vir: CEUVIZ. Preračun: LUNG. 259 Vir: AJPES (2023a) in AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. 260 Vir: Pridobljeni podatki s strani Mojedelo.com. 98 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih VEČINA PODJETIJ JE MIKRO VELIKOSTI Leta 2022 je bilo v občini Brda beleženih skupno 211 gospodarskih družb in podjetij oziroma samostojnih podjetnikov (6,5-odstotni delež na ožjem Goriškem). Od tega 109 gospodarskih družb (5,8 % vseh GD znotraj OG) in 102 samostojnih podjetnikov (od 1.377 na ožjem Goriškem oziroma 7,4 % vseh). DEMOGRAFIJA PODJETIJ 2022261 BRDA % V OBČINI OG % BRDA v OG mikro 96 88,1 % 1562 6,10 % majhne 11 10,1 % 288 3,80 % GOSPODARSKE DRUŽBE srednje 1 0,9 % 32 3,10 % velike 1 0,9 % 12 8,30 % SKUPAJ 109 51,7 % 1.894 5,80 % mikro 101 99,0 % 1368 7,40 % majhni 1 1,0 % 9 11,10 % srednji 0 0,0 % 0 0,00 % SAMOSTOJNI PODJETNIKI veliki 0 0,0 % 0 0,00 % SKUPAJ 102 48,3 % 1.377 7,40 % VSI 211 3.271 6,50% Gospodarske družbe predstavljajo 51,7-odstotni delež vseh podjetij. Med gospodarskimi družbami prevladujejo mikro podjetja (88,1 %), ravno tako prevladujejo mikro podjetja med samostojnimi podjetniki (kar 99 %). Med gospodarskimi družbami ima občina Brda le eno veliko gospodarsko družbo, eno srednjo in 11 majhnih. NAJVEČ ZAPOSLENIH V GOSPODARSKIH DRUŽBAH Po podatkih Ajpesa za leto 2022262, je bilo v gospodarskih družbah občine Brda zaposlenih 266 oseb, 74 pa je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, kar je skupno 340 zaposlenih v podjetjih občine Brda, oziroma v deležu: 78,2 % zaposlenih je v gospodarskih družbah, ostalih 21,8 % pa pri samostojnih podjetnikih. Delež vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih občine Brda znaša znotraj ožje Goriške le 2,3 % zaposlenih (od 14.819). NAJMANJ HITRO RASTOČIH PODJETIJ Glede na podatke Ajpesa263, so bila v občini Brda v letih 2018 do 2022 med takrat preštetimi 213 podjetji, le 4 hitro rastoča podjetja oziroma 2 % vseh podjetij, kar je bilo pod slovenskim povprečjem (2,6 %) in povprečjem goriške regije (2,5 %). Hitrorastoča podjetja iz občine Brda se po SKD klasifikaciji uvrščajo v 50 % v dejavnost »trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil« ter v 25 % med predelovalne in 25 % h gradbeništvu, kar je tudi sicer podobno sliki na območju ožje Goriške in Slovenije, ko se na prvih dveh mestih izmenjujeta prvi dve omenjeni dejavnosti, na tretjem mestu pa se povsod drži dejavnost gradbeništva. 9.1.5. Odgovori iz podjetij iz občine Brda V ANALIZI PRIBLIŽNO PETINA VSEH PODJETIJ V OBČINI V naši analizi smo prejeli iz občine Brda odgovore iz 40-ih podjetij, kar znese glede na siceršnje število podjetij (211) približno 19-odstotni delež podjetij iz občine. Glede na ožjo Goriško pa so podjetja iz Brd predstavljala 6,8 % vseh prejetih odgovorov, kar je približno enako siceršnjemu deležu briških podjetij znotraj ožje Goriške (6,5 %). 261 Vir: AJPES. (2023b). Preračun: LUNG. 262 Vir: AJPES (2023b). 263 Vir: AJPES. (2023c). Hitro rastoča podjetja 2018-2022. AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Dostop: https://www.ajpes.si/novica/Hitro_rastoca_podjetja_2018-2022?id=557. Zadnji vpogled: 11. 12. 2023. Preračun: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 99 VEČ KOT POL ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO Predvsem je bolj kot vzorec zajetih podjetij pomemben vzorec zajetih zaposlenih. Leta 2022 je bilo, glede na Ajpesove podatke, v občini Brda zaposlenih 340 ljudi v gospodarskih družbah in podjetjih. Skupno pa je 40 podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, zaposlovalo 187 ljudi. Analiza je torej zajela vzorec 55 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih v občini Brda. GLAVNE DEJAVNOSTI »BRIŠKIH« PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO Analiza je preverjala tudi glavno dejavnost gospodarskih družb in podjetij, glede na uradno klasifikacijo SKD 2008. GLAVNE DEJAVNOSTI - ANALIZA BRDA 35,0% 30,0% 31,6% 25,0% 20,0% 21,1% 15,0% 10,0% 10,5% 10,5% 5,0% 5,3% 5,3% 5,3% 5,3% 5,3% 0,0% 1 GOSTINSTVO TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI GRADBENIŠTVA INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI Približno tretjina odgovorov v raziskavi je v občini Brda pripadla družbam in podjetjem, ki se ukvarjajo z gostinstvom, nato več kot petina takim, ki se ukvarjajo s trgovino, vzdrževanjem in popravilom motornih vozil. Podjetja s področja kmetijstva, lova in gozdarstva so prispevala le 10,5 %, kar je presenetljivo malo, glede na siceršnje število zaposlenih v tej dejavnosti, a se je v času raziskave izkazalo, da podjetja (tako manjša kot večja), ki delujejo na področju kmetijstva, niso želela odgovarjati na vprašalnik. To gre verjetno pripisati dinamiki poklica. ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH V analiziranih podjetjih je bilo največ zaposlenih starih med 30 in 39 let (30,0 %), najmanj pa 15 in 24 let (2,3 %). V podjetjih je bil tudi visok delež (skoraj 18 %) starejših od 55 let, kar je tudi skladno s siceršnjo visoko zaposlenostjo starejših v občini Brda. STAROST % ZAPOSLENIH 15-24 let 2,3 % 25-29 let 11,5 % 30-39 let 30,0 % 40-49 let 23,1 % 50-54 let 15,4 % starejši od 55 let 17,7 % 100 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE Glede na raven izobrazbe pa so imeli zaposleni v analiziranih podjetjih v skoraj 40-odstotnem deležu triletno srednjo poklicno šolo. Ni pa bilo podjetij z nedokončano ali končano OŠ in tudi ne z NPK ali z nižjo dvoletno poklicno šolo. Visokošolska strokovna izobrazba Višja strokovna šola (prejšnja) ali 1. bolonjska stopnja) 5% 10% Srednja poklicna šola Visokošolska (3 leta) univerzitetna izobrazba 39% (prejšnja) ali magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja) 14% Gimnazija 14% Poklicno tehnična šola (3+2); srednja strokovna šola (4 leta) 18% ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE Glede na vrsto izobrazbe je bilo v analiziranih podjetjih največ zaposlenih z ekonomsko izobrazbo (ali srednjo ali višjo), ki je znašala okoli 16,4 %, sledila je gastronomsko-turistična (8,2 %), lesna in tapetarska (4,9 %), prometna in trgovska obe po 3,3 %, ostale po 2 %. Velik delež (50,8 %) anketiranih ni zabeležil vrste izobrazbe ampak raven, zato je tu vrsta izobrazbe neznana. VRSTA IZOBRAZBE KOZMETIČNA 1,6% PEDAGOŠKA 1,6% TRGOVSKA 3,3% RAČUNALNIŠKA 1,6% STROJNA 3,3% KEMIJSKA 1,6% ZDRAVSTVENA 1,6% AVTO-ELEKTRO 1,6% LESNA/TAPETARSTVO 4,9% PROMETNA 3,3% GASTRONOMSKO-TURISTIČNA 8,2% NEDOLOČENO 50,8% EKONOMSKA 16,4% 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 101 ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH Glede na analizo v zadnjih dveh letih 18 % podjetij ni na novo zaposlovalo. Je pa v 40 % analiziranih podjetij vsaj enemu od zaposlenih poteklo delovno razmerje. Na vprašanje o težavah z iskanjem delovne sile v zadnjih dveh letih, je 70 % podjetij v občini Brda odgovorilo pozitivno »Da, soočali smo se s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.« Pri vprašanju o pomanjkanju kadrov so podjetja v glavnem navajala probleme pri iskanju kadrov v gostinsko-gastronomsko-turističnih poklicih (kuharji, natakarji, pomočniki kuharjev) ter v trgovskih poklicih (prodajalci, poslovodje). Gostinci, ki imajo tudi prenočitveno dejavnost, so navajali tudi čistilke. ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH V skladu z deležem podjetij iz občine Brda, ki so odgovarjala na vprašalnik, je delež poklicev, za katere podjetja pričakujejo, da jih bodo najbolj potrebovala tako v naslednjih 3 do 4 letih kot tudi 5 do 10 letih, viden pri gastronomsko-gostinsko-turističnih poklicih: natakarji, kuharji, pomočniki kuharjev, gostinski tehniki in tudi turistični tehniki. Sicer pa sledijo še prodajalci oziroma trgovci in avtomehaniki. UKREPI ZA NOVE KADRE UKREPI ZA NOVE KADRE Nobenega od navedenih. 40,00% Zagotavljanje možnosti za izobraževanje. 30,00% Smo družini prijazno podjetje. 30,00% Udeleževanje kariernih sejmov. 10,00% Zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev v… 30,00% Posebna skrb za izboljševanje pogojev dela. 30,00% Promocija uspehov in dosežkov podjetja v javnosti 30,00% Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva pri praktičnem… 50,00% Dodatno nagrajevanje dijakov in študentov, ki pridejo… 20,00% Štipendiranje dijakov in študentov. 20,00% 0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% Med vsemi odgovori je bilo kar 40 % takih, da podjetja ne uporabljajo nobenega od navedenih ukrepov, kar je lahko zaskrbljujoče, saj je glede na hudo pomanjkanje kadrov prilagajanje trgu dela, da bi se privabilo nove kadre, zelo priporočljiva razvojna strategija podjetij. Med ostalimi ukrepi pa so podjetja izbrala tudi po več ukrepov. Največ podjetij je izbralo zagotavljanje kvalitetnega mentorstva (50 %), najmanj pa udeleževanje kariernih sejmov (10 %). Nobeno podjetje iz občine Brda pa ni izbralo sledečih ukrepov: dnevi odprtih vrat za OŠ in SŠ; senčenje na delovnem mestu. 102 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih KOMPETENCE Podjetja iz občine Brda so kot kompetence, ki se jim zdijo najbolj pomembne pri zaposlenih (na lestvici od 1 do 4) in ki jih želijo pri svojih novih zaposlenih, izbrale možnost reševanja problemov in konfliktov (4,0), nato sposobnost prilagajanja (3,95), sposobnost dela s strankami (3,9), sposobnost za delo v skupini (3,8), itd. Najmanj pa se jim zdijo pomembne sposobnost uporabe najsodobnejših tehnologij (2,6), sposobnost sistemske analize (2,45); najmanj od vseh pa medkulturna kompetenca (2,15). KOMPETENCE 3,95 4 3,9 3,8 4 3,35 3,25 3,4 3,35 2,85 3,1 3,35 3,3 2,75 2,6 2,85 2,85 3 2,45 2,15 2 1 0 Pomembnost izobraževanja zaposlenih Na vprašanje, kako se podjetjem zdi pomembno izobraževanje zaposlenih (na lestvici od 1 do 4), so podjetja iz občine Brda v 70 % odgovorila, da se jim to zdi zelo pomembno (4), nobeno podjetje ni izbralo 1 (ne zdi se mi pomembno). IZOBRAŽEVANJE 4 3 2 1 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% Letni načrt in izobraževanje zaposlenih DA NE Imate letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih? 30% 70% Ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili na izobraževanje? 60 % 40% Tista podjetja, ki so odgovorila z DA, so na podvprašanje, na katere kompetence so bila ta izobraževanja vezana, v 83 %, odgovorila, da so bila vezana na poklicno specifične kompetence, nobeno podjetje ni poslalo zaposlenih zgolj na izobraževanje za splošne kompetence, je pa 17 % podjetij zaposlene poslalo na izobraževanja in usposabljanja za obe vrsti kompetenc. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 103 Podjetja pa, ki svojih zaposlenih niso poslala na nobena izobraževanja in usposabljanja, so na lestvici od 1 do 4 v povprečju takole ocenila naslednje trditve: POVPREČJE Nismo imeli potrebe. 3,5 Izobraževanje je povezano s prevelikimi stroški. 1,8 Zaposleni niso bili motivirani za izobraževanje. 1,3 V ponudbi izobraževanj nismo našli ustreznega. 2 Izobraževanja se izvajajo v neustreznih terminih. 1,5 Torej, podjetja so kot glaven razlog navedla, da niso imela potrebe za pošiljanje zaposlenih za izobraževanja, kot naslednji razlog pa, da niso našla ustreznih izobraževanj v ponudbi. Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Podjetja so v raziskavi na vprašanje o vplivu (od 1 do 4), ki ga imajo različni dejavniki na napotitev zaposlenih na izobraževanje, takole ocenila: POVPREČJE Potreba po dodatnem usposabljanju. 3,2 Novosti na strokovnem področju. 3,5 Ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja. 3,6 Cena izobraževanja/usposabljanja. 2,6 Trajanje izobraževanja/usposabljanja. 2,6 Termin izvajanja. 3 Motiviranost zaposlenih za izobraževanje. 3 Ponudba usposabljanj/izobraževanj s strani izobraževalnih organizacij v 2,6 okolju (informiranje preko elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) Starost zaposlenega. 1,7 Dolžina delovne dobe delavca v našem podjetju. 1,9 Kot najpomembnejši dejavnik so tako izbrala »ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja« (3,6), nato »novosti na strokovnem področju« (3,5) in »potrebo po dodatnem usposabljanju« (3,2). Z najmanj vpliva so ocenila starost zaposlenega (1,7) in dolžino delovne dobe zaposlenega v podjetju (1,9). Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Na to vprašanje so podjetja v 90 % odgovorila z NE, da nimajo potrebe po dodatnem izobraževanju svojih zaposlenih za dvig izobrazbe. Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence Na vprašanje o izbiri splošnih/temeljnih kompetenc, za katere podjetja ocenjujejo, da bi zanje potrebovali dodatna usposabljanja, so podjetja največkrat navedla sporazumevanje v tujih jezikih (40 %) in digitalno pismenost (40 %). Pri tujih jezikih se je izbira potem razdelila na 3 jezike: 25 % angleščina, 50 % nemščina in 25 % slovenščina za tujce. Samoiniciativnost in podjetnost je izbralo 30 % podjetij, 10 % pa je izbralo matematično kompetenco ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji. Kar 20 % jih je sicer tudi odgovorilo, da ne potrebujejo dodatnega usposabljanja, 10 % pa jih je med navedenimi kompetencami, izbrala »Drugo« in med drugim nato navedla dodatna in druga strokovna znanja. 104 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja 40% 35% 30% 25% 20% 40% 15% 30% 30% 30% 30% 30% 10% 20% 5% 10% 10% 10% 10% 10% 10% 10% 10% 10% 0% Podjetja so odgovorila, da bi njihovi zaposleni najbolj potrebovali organizacijo in vodenje (40 % odgovorov), nato timsko delo in komunikacijo (30 %) in v istem odstotku tudi poklicno-specifična znanja. Manj pa izobraževanje v zdravem življenjskem slogu (20 %), najmanj pa na pravnem področju, v ekologiji, vzdrževanje strojev, itd. (vsi 10 %). Izobraževanje na lokalnem nivoju Večina podjetij (97 %) podpira sofinanciranje izobraževanj zaposlenih. Le pol podjetij pa se pri izbiri ponudnika odloči za lokalnega ponudnika. Tista, ki se ne, so kot razlog v 60 % navedla »premalo ponudbe«, v 40 % pa pomanjkanje ustrezne ponudbe. Nobeno podjetje ni dejalo, da je ponudba cenovno nekonkurenčna. Je pa 80 % podjetij pripravljeno sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov izobraževanj. DA NE Podpirate sofinanciranje izobraževanj zaposlenih, če so koristna tako za osebno rast kot za poklicno 97 % 3 % področje? Ali se pri izbiri izobraževanja pogosteje odločate za lokalne ponudnike? 50 % 50 % Ste pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov 80 % 20 % izobraževanj? Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 105 9.2. OBČINA KANAL V spodnjem povzetku so predstavljeni različni statistični podatki (VIRI: SURS in AJPES) ter rezultati odgovorov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov iz občine Kanal, ki so se odzvala na anketo. Več podrobnih in primerljivih podobnosti in statističnih podatkov iz odgovorov za vse občine je mogoče najti v Prilogi (poglavju 10.4.) od Tabele 15 do Tabele 38 na straneh 170 do 178. 9.2.1. Demografija občine Kanal264 DRUGA NAJVEČJA OBČINA V OG Občina Kanal se z 147 km2 uvršča na 41. mesto med 212-imi slovenskimi občinami, na 7. mesto med 13-imi občinami na Goriškem in na 2. mesto med občinami na ožjem Goriškem. S svojo površino pokriva 6,3 % celotne Goriške in skoraj četrtino površine ožje Goriške. NAJNIŽJA GOSTOTA POSELJENOSTI V OG Leta 2023 je imela občina približno 5.213 prebivalcev, s čimer se je uvrščala na 4. mesto na ožjem Goriškem, kar priča o njeni redki poseljenosti, saj je druga največja občina na ožjem Goriškem, a z veliko manj prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine je tako živelo manj kot 36 prebivalcev, kar je najnižja gostota poseljenosti med šestimi občinami in štirikrat manjša od povprečja. Na ravni države je to skoraj trikrat nižja gostota poseljenosti (v Sloveniji povprečna 104,5). DRASTIČNO PADAJOČ NARAVNI PRIRAST Število rojenih otrok je bilo nižje od števila umrlih oseb, v povprečju so se tako na 1.000 prebivalcev v zadnjih štirih letih rodile 4 osebe manj kot jih je umrlo in to število je vsako leto padalo tudi za 50 % in več, razen v obdobju od 2019 do 2020, ko je naraslo (z -3,2 na -1,5), a je bil že naslednje leto hud padec za 66-odstotkov (na -5) in naslednje leto spet padec za 20 % (na -6,3). Štiriletni naravni prirast v občini Kanal je tudi sicer precej pod slovenskim (-1,9), goriškim (-3) in povprečjem ožje Goriške (-3,1). Naravni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška, občina Kanal v letih 2019-2022265 KANAL 2019 2020 2021 2022 ŠTIRILETNO POVPREČJE SLOVENIJA -0,6 -2,5 -2 -2,3 -1,9 GORIŠKA -2,4 -2,6 -2,8 -4,1 -3,0 OŽJA GORIŠKA -2,4 -2,5 -2,4 -5,2 -3,1 KANAL -3,2 -1,5 -5 -6,3 -4,0 PRISELJEVANJE IZ TUJINE, ODSELJEVANJE V DRUGE OBČINE Glede na podatke SURS od leta 2019 do 2022 je bila občina Kanal po vseh »selitvenih« kategorijah precej pod slovenskim povprečjem in tudi pod povprečjem ožje Goriške. Njen skupni selitveni prirast je v štiriletnem povprečju stalno negativen, kar pomeni, da se iz občine več ljudi izseljuje kot priseljuje. V občino Kanal je tako na letni ravni za tretjino več priseljenih iz tujine, kot odseljenih oziroma v povprečju se na 1.000 prebivalcev priseli okrog 7 ljudi iz tujine, izseli pa okrog 5. Po vsej verjetnosti gre to pripisati zaposlovanju kadrov iz bivše Jugoslavije v večjih podjetjih v občini. Se pa v občino Kanal priseli manj ljudi iz drugih občin, kot se iz nje izseli v druge občine. Tako se je v štiriletnem povprečju v občino Kanal priselilo 38,7 ljudi iz drugih občin, v druge občine pa izselilo 41,3 in ima zato občina nizek oziroma negativen selitveni prirast med občinami (-2,6). 264 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 265 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 106 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Selitveni prirast občina Kanal v letih 2019-2022 in skupni povprečni selitveni prirast266 KANAL Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 7,9 4,7 3,2 24,9 26,8 -1,9 1,3 2020 7,9 3,8 4,2 47,6 53,1 -5,5 -1,3 2021 5 5,2 -0,2 37,3 38,8 -1,5 -1,7 2022 6,7 5,7 1 44,8 46,3 -1,5 -0,6 ŠTIRILETNO POVPREČJE 6,9 4,9 2,1 38,7 41,3 -2,6 -0,6 SLOVENIJA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 15 7,2 7,8 38 38 0 7,8 2020 17,2 8,4 8,7 56,5 56,5 0 8,7 2021 11,2 10 1,2 42,9 42,9 0 1,2 2022 16,9 9,9 7 51,7 51,7 0 7 ŠTIRILETNO POVPREČJE 15,1 8,9 6,2 47,3 47,3 0,0 6,2 OŽJA GORIŠKA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV267 tujino občin občine med prirast občinami 2019 10,8 5,7 5,1 35,5 34,4 1,1 6,2 2020 14,8 7,9 6,9 53,0 55,3 -2,3 4,6 2021 9,1 8,1 1,0 41,6 43,7 -2,1 -1,1 2022 13,7 9,3 4,4 52,5 51,7 0,9 5,3 ŠTIRILETNO POVPREČJE 12,1 7,7 4,4 45,7 46,2 -0,6 3,8 NAJSTAREJŠE PREBIVALSTVO NA OŽJEM GORIŠKEM268 Povprečna starost občanov je leta 2022 znašala 46,7 let, kar je največ od vseh občin OG, kjer je sicer povprečje 46,2 let. Povprečje v občini Kanal je bilo tako leta 2022 za skoraj 3 leta višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (44,0). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let (oziroma mlajših od 15), je prebivalo 181,6 oseb starih 65 let ali več (le Šempeter-Vrtojba ima višje: 182). To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za občino Kanal za 20 % višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 142,9) in nad Goriškim povprečjem (162,5) in za 8 let nad povprečjem ožje Goriške (173,5). Ima pa občina Kanal poleg tega še najnižji delež mlajših od 15 let (13,6 %), kar je precej pod slovenskim povprečjem (15 %) in opazno pod povprečjem ožje Goriške (14,3 %). V preseku indeksa staranja 181,6 in najnižjem deležu mlajših od 15 let, ima tako občina Kanal najstarejše prebivalstvo izmed vseh občin ožje Goriške. 266 Vir: SURS. 267 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 268 Vir: SURS. Preračun: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 107 9.2.2. Delo v občini Kanal269 PRECEJ MANJ DELOVNO AKTIVNIH OD POVPREČJA V OG Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo leta 2021 V občini Kanal delovno aktivnih približno 65,6 % vseh, leta 2022 pa 68,7 %. Leta 2021 je to bilo pod slovenskim povprečjem (66,7) in še globlje pod povprečjem Goriške (69,3) in ožje Goriške (68,0). Leta 2022 pa približno slovenskem povprečju (68,6), a še manj od povprečja na ožjem Goriškem (70,3) kot prejšnje leto. NAJMANJ ZAPOSLENIH IN AKTIVNIH, NAJVEČ BREZPOSELNIH V OG V občini Kanal so bili med vsemi prebivalci starimi 15 let ali več (4.519) v letu 2022 med vsemi občinami na ožjem Goriškem najmanj aktivni (52,5 %; povprečje v OG 53,8%), saj ima občina tudi najmanj zaposlenih med prebivalci, starimi nad 15 let (49,3 %; OG = 50,8 %). Občina Kanal je tudi med vsemi občinami na ožjem Goriškem beležila najvišjo brezposelnost (3,3 %; OG = 3,0%). Med šestimi občinami pa ima tudi najvišji delež upokojencev (35,5 ; OG = 33,34 %). Nad povprečjem pa ima tudi delež neaktivnih (47,5 % v občini Kanal in 46,2 % povprečje v OG), ki je sicer tudi najvišji delež med šestimi občinami. Ima pa tudi najnižji delež učencev, dijakov in študentov (6,2 %; OG = 6,7 %). NAJMANJ AKTIVNI STAREJŠI MED VSEMI OBČINAMI Občina Kanal med vsemi delovno aktivnimi v letu 2023 (2.177 oseb) beleži v primerjavi s povprečjem OG približno enak odstotek delovno aktivnih med mladimi odrasli, v starosti med 15 do 24 let, in sicer 3,9 % (povprečje v OG = 3,7 %), kar je sicer pod slovenskim povprečjem (4,6 %). Toda občina Kanal beleži hkrati nekoliko višji odstotek zaposlenih nad 55 let in več: med 55-59 let je 13,6 % zaposlenih, v OG je 13,1 %, v Sloveniji pa 12,0%. Nad 60 let pa je 5,7 % zaposlenih, kar je opazno manj od povprečja v OG (6,9 %) in je tako delež zaposlenih nad 60 let v občini Kanal najnižji med vsemi šestimi občinami in nižji tudi od slovenskega povprečja (6,6 %). Toliko nižji delež gre verjetno pripisati zdravstvenim težavam v dolini in zgodnjemu upokojevanju pred leti zaradi poklicnih bolezni. PRETEŽNO BIVALNA OBČINA Občina Kanal ima tretji najnižji indeks delovnih migracij med vsemi šestimi občinami na ožjem Goriškem. In sicer 55,6 v letu 2021 (v OG = 92,7) in 57,2 v letu 2022 (v OG = 92,9), nižjega imata samo še Miren-Kostanjevica in Brda. To pomeni, da ima občina precej manj delovnih mest na voljo, kot v njej biva delovno aktivnega prebivalstva. Po indeksu 55,6 se tako uvršča med »pretežno bivalne občine«.270 Zato iz občine Kanal (po podatkih SURS) okoli 67,7 % vseh zaposlenih, odhaja na delo drugam, v druge občine, in le okoli 32,3 % je takih domačinov, ki so zaposleni v občini. Je pa to razmerje primerljivo s povprečjem občin v OG. DRUGA PO ŠTEVILU SAMOZAPOSLENIH V KMETIJSTVU V občini Kanal je v povprečju nekoliko več samozaposlenih (16,5 %) med vsemi zaposlenimi, kot je povprečje ožje Goriške za zadnja tri leta (12,6 %) in precej nad slovenskim (10,8 %). Med samozaposlenimi jih je 21,6 % zaposlenih v kmetijstvu, kar je malce nad povprečjem OG (19,3 %) in nad slovenskim (19,5 %). Je pa občina Kanal na drugem mestu med šestimi v OG glede na število samozaposlenih v kmetijstvu, saj prednjači le občina Brda (z izjemno visokim, 61,8-odstotnim deležem), medtem ko imajo druge občine na ožjem Goriškem manj samozaposlenih v kmetijstvu. Od leta 2021 do 2022 je število vseh zaposlenih malenkost naraslo, a leta 2023 obstalo. Je pa ostalo približno isto število samozaposlenih (214; 217; 213), pada pa, tako kot v vseh ostalih občinah (rahlo, a konstantno), število samozaposlenih v kmetijstvu (52; 50; 46). 269 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 270 Vir: Zaletel, M. (2016). Kazalnik K1.6 Delovne migracije. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dostop: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K1.6. Zadnji vpogled: 10. 12. 2023. 108 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Delovno aktivno prebivalstvo po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta271 KANAL 2021M12 2022M12 2023M08 DELEŽ 2023 1 Delovno aktivno prebivalstvo - SKUPAJ 1.235 1.299 1.294 / 11 Zaposlene osebe - SKUPAJ 1.021 1.082 1.081 83,5 % 12 Samozaposlene osebe - SKUPAJ 214 217 213 16,5 % 120 Samozaposlene osebe brez kmetov 162 167 167 78,4 % 123 Samozaposlene osebe - kmetje 52 50 46 21,6 % 9.2.3. Srednješolski vpisi v občini Kanal272 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Na ravni obravnavanih občin je bilo v šolskem letu 2023/2024 v 47 srednješolskih programov vpisanih 2.154 dijakov in dijakinj, od tega 172 iz občine Kanal. Število vpisanih se povečuje, kar je, tako kot drugod, pripisati večji generaciji (letnik 2008). Med dijaki in dijakinjami občine Kanal narašča vpis v tehnične/poklicne programe s področja računalništva (kjer je tudi eden najvišjih deležev med občinami), strojništva, mehatronike in elektro področja. Največji med obravnavanimi občinami je tu vpis v program s področja mehatronike, kar gre pripisati velikemu podjetju v občini, ki zaposluje tovrstne kadre. Narašča tudi vpis v programe s področja gastronomije. Pada vpis v program predšolska vzgoja, zdravstvena nega in ekonomski tehnik. Upadel pa je tudi vpis v splošne gimnazijske programe. Občina Kanal ima sicer tudi najnižji vpis na umetniške in tehniške gimnazije med vsemi občinami; le okrog 1,5 %, medtem ko se v ostalih občinah ta delež vrti med 5 % in 8 %. V zadnjih treh šolskih letih v večini občin upada tudi vpis v programe za trgovca, kjer je že tako beležiti zelo nizek vpisni delež glede na siceršnje potrebe po kadru, a ima občina Kanal med vsemi občinami najvišji delež vpisa v trgovske programe (3 %). Občina Kanal sicer beleži tudi največji delež vpisov v srednješolske programe izven goriške regije in sicer se kar okoli 12,5 % otrok iz občine odloči za srednješolske programe drugod po Sloveniji. 9.2.4. Podjetja v občini Kanal273 VEČINA PODJETIJ JE MIKRO VELIKOST Leta 2022 je bilo v občini Kanal beleženih skupno 152 gospodarskih družb in podjetij oziroma samostojnih podjetnikov (4,65-odstotni delež na ožjem Goriškem). Od tega 60 gospodarskih družb (3,17 % vseh GD znotraj OG) in 92 samostojnih podjetnikov (od 1377 na ožjem Goriškem oziroma 6,68 % vseh). DEMOGRAFIJA PODJETIJ 2022274 KANAL % V OBČINI OG % KANAL v OG mikro 46 76,7 % 1562 2,94 % majhne 11 18,3 % 288 3,82 % GOSPODARSKE srednje 2 3,3 % 32 6,25 % DRUŽBE velike 1 1,7 % 12 8,33 % SKUPAJ 60 39,5 % 1894 3,17 % mikro 90 97,8 % 1368 6,58 % majhni 2 2,2 % 9 22,22 % SAMOSTOJNI srednji 0 0,0 % 0 0,00 % PODJETNIKI veliki 0 0,0 % 0 0,00 % SKUPAJ 92 60,5 % 1377 6,68 % VSI 152 100,0 % 3271 4,65 % 271 Vir: SURS. Preračun: LUNG. 272 Vir: CEUVIZ. Preračun: LUNG. 273 Vir: AJPES (2023a) in AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. 274 Vir: AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 109 Gospodarske družbe predstavljajo 39,5-odstotni delež vseh podjetij. Med gospodarskimi družbami prevladujejo mikro podjetja (76,7 %), ravno tako prevladujejo mikro podjetja med samostojnimi podjetniki (kar 97,8 %). Med gospodarskimi družbami ima občina Kanal le eno veliko gospodarsko družbo, dve srednji in 11 majhnih. NADPOVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V S. P. Po podatkih Ajpesa za leto 2022, je bilo v gospodarskih družbah občine Kanal zaposlenih 611 oseb, 96 pa je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, kar je zneslo skupno 707 zaposlenih v podjetjih občine Kanal, oziroma v deležu: 86,4 % zaposlenih je v gospodarskih družbah, 13,6 % pa pri samostojnih podjetnikih, kar je precej nad povprečjem v OG (10,5 %). Samo še občina Brda ima večji delež: 21 %, ostale občine imajo veliko manj. Delež vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih občine Kanal znaša znotraj ožje Goriške 4,8 % zaposlenih (od 14.819). Le še občina Brda ima nižji delež (2,3 %). NADPOVPREČNO ŠTEVILO HITRO RASTOČIH PODJETIJ Glede na podatke Ajpesa za leto 2021275, je bilo v občini Kanal v letih 2018 do 2022 med takrat preštetimi 157 podjetji 5 hitro rastočih oziroma 3,2 % vseh podjetij v občini, kar je bilo nad slovenskim povprečjem (2,6 %) in povprečjem goriške regije (2,5 %). Hitrorastoča podjetja iz občine Kanal se po SKD klasifikaciji uvrščajo v predelovalne dejavnosti (2 podjetji), ostale 3 pa se razdelijo na gradbeništvo, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter zdravstvo in socialno varstvo, kar je sicer odmik od povprečne slike na območju ožje Goriške in Slovenije, ko se na prvih treh mestih kažejo predelovalne dejavnosti, trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter gradbeništvo. Občina Kanal je tudi edina občina v OG, ki je imela hitro rastoče podjetje na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti, ter ena izmed le dveh občin, ki sta imeli podjetje tudi s področja zdravstva in socialne varnosti. 9.2.5. Odgovori iz podjetij v občini Kanal V ANALIZI PRIBLIŽNO PETINA VSEH PODJETIJ V OBČINI V naši analizi smo iz občine Kanal prejeli odgovore iz 32-ih podjetij, kar znese glede na siceršnje število podjetij (152) približno 21-odstotni delež podjetij iz občine. Glede na ožjo Goriško pa so podjetja iz Kanala predstavljala 5,5 % vseh prejetih odgovorov. PETINA ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO Predvsem je bolj kot vzorec zajetih podjetij pomemben vzorec zajetih zaposlenih. Leta 2022 je bilo, glede na Ajpesove podatke v občini Kanal 707 ljudi zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih. Skupno pa je 32 podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, zaposlovalo 134 ljudi. Analiza je torej zajela vzorec le 19-odstotni delež vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih v občini Kanal. Predvsem je delež tako nizek, ker nimamo podatkov za največje podjetje v občini, ki je sicer tudi edina velika gospodarska družba v občini in kjer je po številu največ zaposlenih. 275 Vir: AJPES (2023c). 110 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih GLAVNE DEJAVNOSTI »KANALSKIH« PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO Analiza je preverjala tudi glavno dejavnost gospodarskih družb in podjetij, glede na uradno klasifikacijo SKD 2008. GLAVNE DEJAVNOSTI - ANALIZA KANAL 20,0% 18,2% 18,2% 18,2% 18,0% 16,0% 14,0% 12,0% 9,1% 9,1% 9,1% 9,1% 9,1% 10,0% 8,0% 6,0% 4,0% 2,0% 0,0% PREDELOVALNE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI GRADBENIŠTVA TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL GOSTINSTVO STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI IZOBRAŽEVANJE Večina odgovorov v raziskavi je v občini Kanal pripadla družbam in podjetjem, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, gostinstvom in drugimi (ne specificiranimi) dejavnostmi (vsaka 18,2 %). Ostale dejavnosti so se po približno 9-odstotnih deležih razporedile med gradbeništvo, trgovino, vzdrževanje in popravila motornih vozil, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, izobraževanje ter na druge raznovrstne poslovne dejavnosti. ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH V analiziranih podjetjih iz občine Kanal je bil največji delež zaposlenih starih med 30 in 39 let (28,5 %), najmanjši pa od 15 do 24 let (1,5 %). Ta delež je bil najnižji med vsemi podjetji po občinah, ki so sodelovala v raziskavi, kar je tudi primerljivo s siceršnjo nizko delovno aktivnostjo mladih v občini Kanal. V podjetjih je bil tudi visok delež (okrog 22 %) starejših od 55 let, višjega sta imela med podjetji, ki so sodelovala v raziskavi, le občina MONG (23,1 %) in Renče-Vogrsko (23,5 %). STAROST % ZAPOSLENIH 15-24 let 1,5 % 25-29 let 8,5 % 30-39 let 28,8 % 40-49 let 25,8 % 50-54 let 13,0 % starejši od 55 let 22,1 % Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 111 ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE Glede na raven izobrazbe so imeli zaposleni v analiziranih podjetjih v skoraj 30-odstotnem deležu Visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnjo) ali 1. bolonjsko stopnjo, skoraj 20-odstotni delež pa poklicno tehnično šolo (3+2) oziroma srednjo strokovno šolo (4 leta). Po 3,5 % zaposlenih je imelo tudi magisterij znanosti (prejšnji) in doktorat znanosti (prejšnji), ali doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja). Ni pa bilo v analizi zaposlenih z nedokončano ali končano OŠ in tudi ne z NPK ali z nižjo dvoletno poklicno šolo. Doktorat znanosti (prejšnji), ali doktorat Magisterij znanosti znanosti (3. bolonjska stopnja) (prejšnji) Gimnazija 3,5% 3,5% 3,5% Visokošolska strokovna izobrazba Višja strokovna šola (prejšnja) ali 1. 9,2% bolonjska stopnja) 29,8% Srednja poklicna šola (3 leta) 14,2% Poklicno tehnična šola (3+2); srednja strokovna šola (4 leta) Visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali 19,9% magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja) 16,3% ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE Glede na vrsto izobrazbe je bilo največ zaposlenih v analiziranih podjetjih s strojno izobrazbo (med njimi dve tretjini iz gospodarskega inženiringa), ki je znašala okoli 29 %. Sledila je izobrazba s področja elektro (26,3 %), tehnična (ne specificirana) izobrazba (15,8 %), ekonomska (13,2 %) in izobrazba s področja kmetijstva (5,3 %). Ostale izobrazbe s področja kmetijstva, trgovstva, družboslovja so imele vsaka po 2,6 %, ravno tako tudi gimnazijski maturantje. VRSTA IZOBRAZBE KANAL GIMNAZIJA 2,6% DRUŽBOSLOVNA, HUMANISTIKA 2,6% TRGOVSKA 2,6% KMETIJSKA 5,3% NARAVOSLOVNA 2,6% STROJNA 28,9% EKONOMSKA 13,2% TEHNIČNA 15,8% ELEKTRO 26,3% 0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 30,0% 35,0% 112 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH Glede na analizo ena tretjina podjetij v občini Kanal v zadnjih dveh letih ni na novo zaposlovalo. Je pa v pol analiziranih podjetjih vsaj enemu od zaposlenih poteklo delovno razmerje. Na vprašanje o težavah z iskanjem delovne sile v zadnjih dveh letih je več kot dve tretjini podjetji (67 %) odgovorilo pozitivno: »Da, soočali smo se s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.« Pri vprašanju o pomanjkanju kadrov so podjetja iz občine Kanal v glavnem navajala probleme pri iskanju kadrov v strojniških poklicih in kovinarskih poklicih, kot so strugar, varilec, strojni inženir pa tudi pomanjkanje delavcev v proizvodnji in gradbeništvu. ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH V skladu z deležem podjetij iz občine Kanal, ki so odgovarjala na vprašalnik, je najvišji delež poklicev, za katere podjetja pričakujejo, da jih bodo najbolj potrebovala tako v naslednjih 3 do 4 letih kot tudi 5 do 10 letih, viden pri poklicih strugar in varilec (v 3 do 4 letih je med vsemi pričakovati vsaj 25 % zaposlitev, v 5 do 10 letih pa skoraj 35 %). Sledi (v obeh obdobjih) poklic obdelovalca kovin (20 % zaposlitev v 3 do 4 letih in 17 % v 5 do 10 letih). Visok delež potrebnih kadrov v naslednjih letih se kaže tudi za kadre s področja strojništva (18 % in 12 %), sicer pa tudi več proizvodnih delavcev, gradbenih delavcev, poklicev z elektro področja, mehatronikov, komercialistov, računovodij in serviserjev. V vodenem pogovoru je podjetje navedlo tudi zaposlovanje natakarjev in picopekov. UKREPI ZA NOVE KADRE UKREPI ZA NOVE KADRE Drugo: Zagotavljanje možnosti za izobraževanje. Smo družini prijazno podjetje. Udeleževanje zaposlitvenih sejmov. Promocija uspehov in dosežkov podjetja v javnosti Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva pri praktičnem… Nobenega od navedenih. Zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev v… Posebna skrb za izboljševanje pogojev dela. Dodatno nagrajevanje dijakov in študentov, ki pridejo na… 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% Med vsemi odgovori je bilo kar 40 % takih, kjer podjetja ne uporabljajo nobenega od navedenih ukrepov, kar je zaskrbljujoče, saj je glede na hudo pomanjkanje kadrov prilagajanje trgu dela, da bi se privabilo nove kadre, nujna strategija vsakega podjetja v času pomanjkanja kadra. Med ostalimi ukrepi pa so podjetja izbrala tudi po več ukrepov. Največ podjetij je izbralo tri odgovore in sicer, zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev, posebno skrb za izboljševanje pogojev dela in dodatno nagrajevanje dijakov in študentov (vsi po 40 %). Sledili so izbrani ukrepi, na vsakega je odgovorilo po 20 % podjetij, zagotavljanje kvalitetnega mentorstva, promocija uspehov in dosežkov podjetja v javnosti, udeleževanje zaposlitvenih sejmov, družini prijazno podjetje in zagotavljanje možnosti izobraževanja. 20 % je tudi izbralo še možnost »Drugo«. Nobeno podjetje iz občine Kanal pa ni izbralo sledečih ukrepov: štipendiranje dijakov in študentov, dnevi odprtih vrat za OŠ in SŠ; udeleževanje kariernih sejmov in senčenje na delovnem mestu. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 113 KOMPETENCE Podjetja iz občine Kanal so kot kompetence, ki se jim zdijo najbolj pomembne pri zaposlenih (na lestvici od 1 do 4) in ki jih želijo pri svojih novih zaposlenih, najbolj visoko na prioritetni listi izbrala možnost reševanja problemov in konfliktov (3,6), nato sposobnost prilagajanja (3,4), sposobnost dela s strankami (3,2), in z oceno 3,0 sposobnost za delo v skupini, kritično razmišljanje, kreativnost, sposobnost aktivnega učenja in sposobnost upravljanja s časom. Najnižjo povprečno oceno pa so podjetja namenila sposobnosti sistemske analize (2,0) in vodstvenim sposobnostim (2,0). 4,0 3,4 3,6 3,5 3,0 3,2 3,0 3,0 2,6 2,8 2,8 3,0 3,0 3,0 2,8 2,2 2,4 2,4 2,4 2,5 2,0 2,0 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Pomembnost izobraževanja zaposlenih Na vprašanje, kako se podjetjem zdi pomembno izobraževanje zaposlenih (na lestvici od 1 do 4), so podjetja iz občine Kanal v 40 % odgovorila, da se jim zdi zelo pomembno (4), prav tako 40 % jih je odgovorilo, da se jim zdi manj pomembno, nobeno podjetje pa ni izbralo 1 (ne zdi se mi pomembno). 4 40% 3 20% 2 40% 1 0 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Letni načrt izobraževanja zaposlenih je imelo manj kot pol podjetij, ki so sodelovala v raziskavi. DA NE Imate letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih? 40 % 60 % Ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili na izobraževanje? 80 % 20 % Večji delež podjetij pa je poslal svoje zaposlene na kakršnokoli izobraževanje in sicer 80 %. Tista podjetja, ki so odgovorila z DA, so na podvprašanje, na katere kompetence so bila ta izobraževanja vezana, odgovoril v 50 %, da so bila vezana na splošne kompetence, nobeno podjetje ni poslalo zaposlenih zgolj na izobraževanje za poklicno specifične kompetence, je pa ostalih 50 % podjetij poslalo svoje zaposlene na izobraževanja in usposabljanja za obe vrsti kompetenc. 114 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Podjetja pa, ki svojih zaposlenih niso poslala na nobena izobraževanja in usposabljanja, so na lestvici od 1 do 4 v povprečju takole ocenila naslednje trditve: POVPREČJE Nismo imeli potrebe. 4 Izobraževanje je povezano s prevelikimi stroški. 3 Zaposleni niso bili motivirani za izobraževanje. 1 V ponudbi izobraževanj nismo našli ustreznega. 1 Izobraževanja se izvajajo v neustreznih terminih. 1 Torej, podjetja iz občine Kanal so kot dva glavna razloga, zakaj svojih zaposlenih niso poslala na dodatna izobraževanja, navedla to, da niso imela potrebe, kar so ocenila z najvišjo oceno. Visoko so ocenila tudi trditev, da je bilo izobraževanje povezano s prevelikimi stroški. Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Podjetja so vpliv, ki ga imajo različni dejavniki na napotitev zaposlenih na izobraževanje ocenila (od 1 do 4): POVPREČJE Potreba po dodatnem usposabljanju. 3,6 Novosti na strokovnem področju. 3,4 Ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja. 3,6 Cena izobraževanja/usposabljanja. 3,4 Trajanje izobraževanja/usposabljanja. 3,2 Termin izvajanja. 3,2 Motiviranost zaposlenih za izobraževanje. 3,4 Ponudba usposabljanj/izobraževanj s strani izobraževalnih organizacij v okolju (informiranje preko elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) 3,4 Starost zaposlenega. 2,6 Dolžina delovne dobe delavca v našem podjetju. 2,8 Kot najpomembnejša dva dejavnika so ocenili in »potrebo po dodatnem usposabljanju« in »ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja« (3,6). Nato so z oceno 3,4 ocenila »novosti na strokovnem področju«, »ceno izobraževanja/usposabljanja«, »motiviranost zaposlenih za izobraževanje« in »ponudbo«. Z najmanj vpliva so ocenila starost zaposlenega (2,6) in dolžino delovne dobe zaposlenega v podjetju (2,8). Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Na to vprašanje so podjetja v 80 % odgovorila z NE, da nimajo potrebe po dodatnem izobraževanju svojih zaposlenih za dvig izobrazbe. Dodatna usposabljana za splošne/temeljne kompetence Na vprašanje o izbiri splošnih/temeljnih kompetenc, za katere podjetja ocenjujejo, da bi zanje potrebovali dodatna usposabljanja, so vsa v analizo vključena podjetja iz občine Kanal navedla digitalno pismenost (100 %), nato je 40 % podjetij izbralo še samoiniciativnost in podjetnost ter učenje učenja. Drugih kompetenc niso izbrala. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 115 Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja 70% 60% 60% 60% 60% 50% 40% 40% 40% 40% 40% 40% 30% 20% 20% 20% 20% 20% 20% 20% 10% 0% Med podjetji iz občine Kanal jih je 60 % odgovorilo, da bi njihovi zaposleni potrebovali dodatna znanja na ekonomsko-komercialnem področju, na področju vzdrževanja strojev in naprav ter na področju veščin komunikacije. 40 % podjetij je izbralo organizacijo in vodenje, ekologijo, timsko delo, projektno delo in dopolnilno tehnično tehnološka znanja. 20 % jih je izbralo ostala znanja. Nobeno podjetje ni izbralo znanj s pravnega področja, s področja varovanja, s področja družbene odgovornosti in dodatnih poklicno specifičnih znanj. Izobraževanje na lokalnem nivoju Vsa kanalska podjetja v anketi (100 %) podpirajo sofinanciranje izobraževanj zaposlenih. Tudi pri izbiri lokalnega ponudnika se vsa podjetja raje odločijo za lokalnega. Glede na ta odgovor so bila podjetja iz občine Kanal edina med občinami, ki so vsa pritrdilno odgovorila na vprašanje o izbiri lokalnih ponudnikov. Od vseh podjetij iz občine Kanal jih je 80 % pripravljeno sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov izobraževanj. DA NE Podpirate sofinanciranje izobraževanj zaposlenih, če so koristna tako za osebno rast kot za 100 % 0 % poklicno področje? Ali se pri izbiri izobraževanja pogosteje odločate za lokalne ponudnike? 100 % 0 % Ste pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov 80 % 20 % izobraževanj? 116 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9.3. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA V spodnjem povzetku so predstavljeni različni statistični podatki (glavni VIRI: SURS in AJPES) ter rezultati odgovorov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov iz občine Miren-Kostanjevica, ki so se odzvali na anketo. Več podrobnih in primerljivih podobnosti in statističnih podatkov iz odgovorov za vse občine je mogoče najti v Prilogi (poglavju 10.4.) od Tabele 15 do Tabele 38 na straneh 170 do 178. 9.3.1. Demografija občine Miren-Kostanjevica276 MED MANJŠIMI NA GORIŠKEM Občina Miren-Kostanjevica se z 63 km2 uvršča na 109. mesto med 212-imi slovenskimi občinami, na 11. mesto med 13-imi občinami na Goriškem in na 4. mesto med občinami na ožjem Goriškem. S svojo površino obsega 2,7 % celotne Goriške in okrog 10 % površine ožje Goriške. NIZKA GOSTOTA POSELJENOSTI Leta 2023 je imela občina približno 5.100 prebivalcev, s čimer se je uvrščala na predzadnje mesto na ožjem Goriškem. Njena gostota poseljenosti znaša 81,3, kar priča o kar redki poseljenosti (slovensko povprečje 104,5, povprečje v OG pa 145). Na kvadratnem kilometru površine je tako živelo okrog 81 prebivalcev, kar je tretja najnižja gostota poseljenosti med šestimi občinami (manjšo imata Brda s 77,7 in Kanal s 35,6). EDINA OBČINA S POZITIVNIM NARAVNIM PRIRASTOM Občina Miren-Kostanjevica je edina od šestih občin na ožjem Goriškem, ki beleži v zadnjih štirih letih pozitiven naravni prirast. Kar pomeni, da je bilo število rojenih otrok višje od števila umrlih oseb na 1.000 prebivalcev in sicer v letih 2019 do 2021 (2; 2,4 in 3). Edino v letu 2022 je bilo število približno enako (zato 0). Pozitiven naravni prirast je sicer redkost tudi na slovenskih tleh, saj je naravni prirast vsa leta negativen in celo pada, štiriletno povprečje za Miren-Kostanjevico pa znaša 1,9 več rojenih oseb, kot je umrlih oseb na 1.000 prebivalcev. Miren-Kostanjevica je tudi sicer po naravnem prirastu visoko nad Goriškim povprečjem (-3,0) in nad povprečjem ožje Goriške (-3,1). (Več v tabeli spodaj) Naravni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška, občina Miren-Kostanjevica v letih 2019-2022277 MIREN-KOSTANJEVICA 2019 2020 2021 2022 ŠTIRILETNO POVPREČJE SLOVENIJA -0,6 -2,5 -2 -2,3 -1,9 GORIŠKA -2,4 -2,6 -2,8 -4,1 -3,0 OŽJA GORIŠKA -2,4 -2,5 -2,4 -5,2 -3,1 MIREN-KOSTANJEVICA 2 2,4 3 0 1,9 VEČ SE JIH PRISELJUJE V OBČINO, KOT IZ NJE IZSELJUJE Glede na podatke SURS od leta 2019 do 2022 je bila občina Miren-Kostanjevica po mnogih »selitvenih« kategorijah blizu slovenskega povprečja in v skoraj vseh kategorijah precej nad povprečjem ožje Goriške. Njen skupni selitveni prirast je v štiriletnem povprečju stalno pozitiven, kar pomeni, da se v občino več ljudi priseljuje kot odseljuje. V občino Miren-Kostanjevica je na letni ravni za tretjino več priseljenih iz tujine kot odseljenih, oziroma v povprečju je na 1.000 prebivalcev priseljenih okrog 12,3 ljudi iz tujine, izseljenih pa 8,8, zato je njen selitveni prirast s tujino 3,5. To je skoraj pol manj od slovenskega povprečja (6,2) in za eno osebo manj (4,4) od povprečja na ožjem Goriškem. Občina Miren-Kostanjevica ima v primerjavi s povprečjem v OG višji selitveni prirast med občinami. V štiriletnem povprečju to pomeni, da se je v občino priselilo za 1,5 ljudi več, kot se jih je odselilo (na ravni OG pa se jih je v povprečju 0,6 več odselilo v druge občine, kot se jih je priselilo). 276 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 277 Vir: SURS. Preračun: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 117 Tako znaša skupni selitveni prirast občine Miren Kostanjevica v zadnjih štirih letih v povprečju 5 oseb več priseljenih v občino kot iz nje odseljenih, kar je sicer pod slovenskim povprečjem (ki je 6,2), a za več kot eno osebo nad povprečjem v OG (3,8). Selitveni prirast občina Miren-Kostanjevica v letih 2019-2022 in skupni povprečni selitveni prirast278 MIREN-KOSTANJEVICA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 9,6 4,6 5 34 35,6 -1,6 3,4 2020 15,9 11,5 4,4 60,5 58,5 2 6,4 2021 9,1 7,5 1,6 50,2 45,1 5,1 6,7 2022 14,4 11,4 3 56 55,4 0,6 3,6 ŠTIRILETNO POVPREČJE 12,3 8,8 3,5 50,2 48,7 1,5 5,0 SLOVENIJA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 15 7,2 7,8 38 38 0 7,8 2020 17,2 8,4 8,7 56,5 56,5 0 8,7 2021 11,2 10 1,2 42,9 42,9 0 1,2 2022 16,9 9,9 7 51,7 51,7 0 7 ŠTIRILETNO POVPREČJE 15,1 8,9 6,2 47,3 47,3 0,0 6,2 OŽJA GORIŠKA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV279 tujino občin občine med prirast občinami 2019 10,8 5,7 5,1 35,5 34,4 1,1 6,2 2020 14,8 7,9 6,9 53,0 55,3 -2,3 4,6 2021 9,1 8,1 1,0 41,6 43,7 -2,1 -1,1 2022 13,7 9,3 4,4 52,5 51,7 0,9 5,3 ŠTIRILETNO POVPREČJE 12,1 7,7 4,4 45,7 46,2 -0,6 3,8 NAJMLAJŠA OBČINA NA OŽJEM GORIŠKEM280 Povprečna starost občanov je leta 2022 znašala 45,3 let, kar je za celo leto pod povprečjem OG (46,2), za malenkost manj od povprečja na celotni Goriški (45,5), a še vedno nad slovenskim povprečjem (44,0). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let (oziroma mlajših od 15), je prebivalo 156 oseb starih 65 let ali več (le Šempeter-Vrtojba ima višje: 182). Občina Miren-Kostanjevica ima tako najnižji indeks staranja med vsemi šestimi primerjanimi občinami v OG in je od povprečja na ožjem Goriškem to skoraj 18 oseb manj (173,5) in 6 oseb manj kot v celotni Goriški (162,5); še vedno pa precej nad slovenskim povprečjem (142,9). V občini je sicer, v primerjavi s Slovenijo, enak delež mlajših od 15 let (15 %), kar je več kot povprečje na Goriškem (14,8%) in precej več kot povprečje v OG (14,3 %). Tudi po tej kategoriji ima torej občina Miren-Kostanjevica precej mlado prebivalstvo, saj ima največji delež mladih med vsemi šestimi občinami, prav tako pa ima tudi najmanjši delež starejših od 65 let (23,4 %), kjer je OG povprečje 24,8 %, na celotnem Goriškem 24,1 %, v Sloveniji pa 21,4 %. 278 Vir: SURS. 279 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 280 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 118 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9.3.2. Delo v občini Miren-Kostanjevica 281 POVPREČEN DELEŽ DELOVNO AKTIVNIH Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo leta 2021 v občini Miren-Kostanjevica vseh delovno aktivnih prebivalcev približno 67,7 %, leta 2022 pa 69,3 %. Leta 2021 je bilo to nad slovenskim povprečjem (66,7 %), in pod povprečjem ožje Goriške (68 %) ter primerljivo s povprečjem celotne Goriške (69,3 %). Leta 2022 pa tudi nad slovenskim povprečjem (68,6 %) in še vedno pod povprečjem ožje Goriške (70,3 %). DRUGA NAJBOLJ DELOVNO AKTIVNA OBČINA Občina Miren-Kostanjevica je bila v letu 2022 na drugem mestu po deležu delovno aktivnih med vsemi prebivalci, starimi 15 let ali več (4.326), kjer je le za 0,2 odstotne točke zaostajala za najbolj delovno občino Brda (55,0 % in 55,2 %; povprečje v OG 53,8 %). Miren-Kostanjevica je tako tudi na drugem mestu po deležu zaposlenih med prebivalci, starimi nad 15 let (52,3 %; OG = 50,8 %). Občina Miren-Kostanjevica je beležila delež brezposelnih nižji od povprečja (2,8 %; OG = 3,0%). Med šestimi občinami pa ima tudi najvišji delež upokojencev (35,5 ; OG = 33,34 %). Druga je po deležu neaktivnih (45 %, 46,2 % povprečje v OG). Ima 6,4-odstotni delež učencev, dijakov in študentov (OG = 6,7 %) in 32,3 % upokojencev (OG=33,4 %). POVPREČNO PORAZDELJENA DELOVNA AKTIVNOST PO STAROSTI Občina Miren-Kostanjevica med vsemi delovno aktivnimi v letu 2023 (2.195 oseb) beleži v primerjavi s povprečjem OG približno enak odstotek delovno aktivnih med mladimi odrasli, v starosti med 15 do 24 let, in sicer 3,9 % (povprečje v OG = 3,7 %), kar je sicer pod slovenskim povprečjem (4,6 %). Beleži pa občina Miren-Kostanjevica malenkost višji delež zaposlenih nad 55 let: med 55-59 let je 12,2 % zaposlenih, v Sloveniji pa 12,0%, ki pa je nižji od povprečja v OG (13,1 %). Podobno velja za delovno aktivne nad 60 let, kjer je v občini Miren-Kostanjevica 6,7 % zaposlenih, kar je opazno manj od povprečja v OG (6,9 %) in za malenkost več od slovenskega povprečja (6,6 %). Tako je delež zaposlenih nad 60 let v občini Miren-Kostanjevica med najnižjimi v OG (Kanal = 5,7 % in Renče-Vogrsko 6,1 %; ostale imajo višji delež). PRETEŽNO BIVALNA OBČINA Občina Miren-Kostanjevica ima drugi najnižji indeks delovnih migracij med vsemi šestimi občinami na ožjem Goriškem. In sicer 53,7 v letu 2021 (v OG = 92,7) in 53,2 v letu 2022 (v OG = 92,9), nižjega ima samo občina Brda (44,4). To pomeni, da ima občina na voljo precej manj delovnih mest, kot v njej biva delovno aktivnega prebivalstva. Glede na kategorizacijo občin po indeksu delovnih migracij tako spada občina Miren-Kostanjevica s svojimi približno 53-imi delovnimi mesti na 100 delovno aktivnih spada med t. i. »pretežno bivalne občine«.282 Tako iz občine Miren-Kostanjevica (po podatkih SURS) okoli 79 % vseh zaposlenih odhaja na delo drugam, v druge občine, in je le okoli 21 % domačinov zaposlenih v občini. To je precej nad slovenskim povprečjem, kjer je okrog 55 % vseh prebivalcev občin zaposlenih v drugih občinah in 45 % v svoji. DELEŽ SAMOZAPOSLENIH IN KMETOV NE PADA V občini Miren-Kostanjevica je med zaposlenimi v povprečju precej več samozaposlenih (19,3 %), kot je povprečje ožje Goriške za zadnja tri leta (12,6 %) in precej nad slovenskim (10,8 %). Med samozaposlenimi jih je le 13,5 % zaposlenih v kmetijstvu, kar je precej pod povprečjem OG (19,3 %) in pod slovenskim (19,5 %). Od leta 2021 do 2023 je število vseh zaposlenih malenkost naraslo in nato spet padlo (1.155, 1.178, 1.153). Za razliko od drugih občin pa delež samozaposlenih ostaja vsa leta približno enak,283 prav tako je to edina občina, kjer se delež samozaposlenih v kmetijstvu ne spreminja. 281 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 282 Vir: Zaletel, M. (2016). 283 Več podrobnosti glede ostalih občin in OG v Prilogi na strani 164, v Tabeli 2. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 119 Delovno aktivno prebivalstvo po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta284 MIREN-KOSTANJEVICA 2021M12 2022M12 2023M08 % v 2023 1 Delovno aktivno prebivalstvo - SKUPAJ 1,155 1,178 1,153 11 Zaposlene osebe - SKUPAJ 924 950 930 80.7% 12 Samozaposlene osebe - SKUPAJ 231 228 223 19.3% 120 Samozaposlene osebe brez kmetov 200 197 193 86.5% 123 Samozaposlene osebe - kmetje 31 31 30 13.5% 9.3.3. Srednješolski vpis v občini Miren-Kostanjevica 285 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE V šolskem letu 2023/2024 je bilo v 47 srednješolskih programov po Sloveniji vpisanih 186 dijakinj in dijakov iz občine Miren-Kostanjevica (skupno z ožje Goriške pa 2.154). Med vpisanimi iz občine Miren-Kostanjevica je opazna bolj raznolika razporeditev med izobraževalnimi programi. Viden je precejšen upad vpisa v programe ekonomski tehnik ter upad vpisa v program s področja gastronomije in hotelirstva. Najvišji med občinami pa je vpis v programa logistični tehnik, ki visoko narašča, ter avtoserviser. Visok je tudi vpis v programe s področja mehatronike. V vseh občinah prevladuje vpis v splošne gimnazijske programe, ki se razteza od 15 % do 30 %, pri čemer je najnižji v občini Miren-Kostanjevica in je celo padel. Postaja pa za mlade iz občine Miren Kostanjevica vedno bolj privlačno področje elektro, saj je delež vpisanih na programe s tega področja med leti 2021/2022 in 2023/2024 narasel s 3,4 % deleža vseh vpisanih na 7,2 % in bi zato lahko rekli, da je prišlo do več kot 100 % povečanja vpisa v ta program. Prav tako je opaziti porast vpisanih v programe računalništva na splošno, v občini Miren-Kostanjevica pa je narasel vpis s 5,6 % na 8,8 %. Tako kot v ostalih občinah tudi v občini Miren-Kostanjevica večina dijakov ostaja »doma«, se šola na goriškem. Ta delež po letih celo pada. 9.3.4. Podjetja v občini Miren-Kostanjevica 286 POL PODJETIJ JE DRUŽB, POL JE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Leta 2022 je bilo v občini Miren-Kostanjevica zabeleženih skupno 226 gospodarskih družb in podjetij oziroma samostojnih podjetnikov (6,9-odstotni delež na ožjem Goriškem). Od tega 118 gospodarskih družb (6,2 % vseh GD znotraj OG) in 108 samostojnih podjetnikov (od 1.377 na ožjem Goriškem oziroma 7,8 % vseh). DEMOGRAFIJA PODJETIJ 2022287 MIR-KOS % V OBČINI OG % MIR-KOS v OG mikro 86 72,9 % 1562 5,5 % majhne 30 25,4 % 288 10,4 % GOSPODARSKE srednje 2 1,7 % 32 6,3 % DRUŽBE velike 0 0,0 % 12 0,0 % SKUPAJ 118 52,2 % 1894 6,2 % mikro 108 100,0 % 1368 7,9 % majhni 0 0,0 % 9 0,0 % SAMOSTOJNI srednji 0 0,0 % 0 0,0 % PODJETNIKI veliki 0 0,0 % 0 0,0 % SKUPAJ 108 47,8 % 1377 7,8 % VSI 226 6,9 % 3271 6,9 % 284 Vir: SURS. 285 Vir: CEUVIZ. Preračun: LUNG. 286 Vir: AJPES (2023a) in AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. 287 Vir: AJPES (2023a). Preračuni: LUNG. 120 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Gospodarske družbe predstavljajo 52,5-odstotni delež vseh podjetij v občini. Med gospodarskimi družbami prevladujejo mikro podjetja (72,9 %), mikro podjetja pa so tudi sicer edina (100 %) med samostojnimi podjetniki. Med gospodarskimi družbami ima občina Miren-Kostanjevica 30 majhnih podjetij, 2 srednji in nobene velike gospodarske družbe. PODPOVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V S. P. Po podatkih Ajpesa za leto 2022288 je bilo v gospodarskih družbah občine Miren-Kostanjevica zaposlenih 672 oseb, 72 pa je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, kar je zneslo skupno 744 zaposlenih v podjetjih občine Miren-Kostanjevica, oziroma v deležu: 90,3 % zaposlenih je v gospodarskih družbah, le 9,7 % pa pri samostojnih podjetnikih, kar je pod povprečjem v OG (10,5 %). Višji delež imata občina Brda (21,8 %) in Kanal (13,6 %), ostale občine imajo veliko manj. Delež vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih občine Miren-Kostanjevica znaša znotraj ožje Goriške 5,0 % zaposlenih (od 14.819). Le še občina Brda (2,3 %) in Kanal (4,8 %) imata nižji delež. NADPOVPREČNO ŠTEVILO HITRO RASTOČIH PODJETIJ Glede na podatke Ajpesa za leto 2021289 je bilo v občini Miren-Kostanjevica v letih 2018 do 2022 med takrat preštetimi 231 podjetji 7 hitro rastočih oziroma 3 % vseh podjetij v občini, kar je bilo nad slovenskim povprečjem (2,6 %) in nad povprečjem širše Goriške (2,5 %). Hitrorastoča podjetja iz občine Miren-Kostanjevica se po SKD klasifikaciji in Ajpesovih podatkih v večini uvrščajo med predelovalne dejavnosti in trgovino, vzdrževanje in popravilo motornih vozil. 9.3.5. Odgovori iz občine Miren-Kostanjevica V ANALIZI SKORAJ ČETRTINA VSEH PODJETIJ V OBČINI V naši analizi smo prejeli iz občine Miren-Kostanjevica odgovore iz 53-ih podjetij, kar znese glede na siceršnje število podjetij (182) približno 23,5-odstotni delež podjetij iz občine. S tem deležem je bila občina Miren-Kostanjevica po podjetjih najbolj odzivna med vsemi (povprečje je namreč znašalo 17,8 %). Glede na ožjo Goriško pa so podjetja iz Miren-Kostanjevica predstavljala 9,1 % vseh prejetih odgovorov, kar je za četrtino več, kot je siceršnji delež mirenskih podjetij znotraj ožje Goriške (6,9 %). TUDI ZAPOSLENIH ČETRTINA ZAJETIH V ANALIZO Predvsem je bolj kot vzorec zajetih podjetij pomemben vzorec zajetih zaposlenih. Leta 2022 je bilo, glede na Ajpesove podatke, v občini Miren-Kostanjevica v gospodarskih družbah in podjetjih zaposlenih 744 ljudi. Skupno pa je 53 podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, zaposlovalo 182 ljudi. Analiza je torej zajela približno četrtinski delež vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih v občini Miren Kostanjevica. 288 Vir: AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. 289 Vir: AJPES. (2023c). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 121 GLAVNE DEJAVNOSTI PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO Analiza je preverjala tudi glavno dejavnost gospodarskih družb in podjetij, glede na uradno klasifikacijo SKD 2008. 25,0% 22,2% 20,0% 18,5% 14,8% 15,0% 11,1% 10,0% 7,4% 7,4% 7,4% 3,7% 3,7% 3,7% 5,0% 0,0% PREDELOVALNE DEJAVNOSTI OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM, PARO GRADBENIŠTVA TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJA GOSTINSTVO STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI Večina odgovorov v raziskavi je v občini Miren-Kostanjevica pripadla družbam in podjetjem, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo (22,2 %), gostinstvom (14,8 %), drugimi (nespecificiranimi) dejavnostmi (18,5 %) ter strokovnimi, znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi (11,1%). Ostale dejavnosti so se razporedile po 7,4 % med gradbeništvo, trgovino, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter na druge poslovne dejavnosti. Nobeno podjetje v raziskavi pa ni navedlo kot svojo dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva ter tudi ne informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, na primer. ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH V analiziranih podjetjih iz občine Miren-Kostanjevica je bil največji, kar tretjinski delež zaposlenih star med 22 in 29 let, najmanjši pa med 15 in 24 let (7,2 %). V primerjavi s podjetji iz drugih občin v raziskavi, je imela občina Miren-Kostanjevica daleč najvišji delež zaposlenih med 25 in 29 let. V drugih občinah se je ta delež v večini prerazporedil v skupinah med 30 do 39 let in 40 do 49 let. Kar je sicer tudi v skladu s tem, da ima občina Miren-Kostanjevica mlajšo populacijo. STAROST % ZAPOSLENIH 15-24 let 7,2% 25-29 let 33,3% 30-39 let 13,0% 40-49 let 19,6% 50-54 let 14,5% starejši od 55 let 12,3% 122 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE Zaposleni v analiziranih podjetjih so imeli v skoraj 30 % poklicno tehnično šolo (3+2) oziroma srednjo strokovno šolo (4 leta), sledi 15 % zaposlenih z visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnjo) ali 1. bolonjsko stopnjo. Zaposlenih s srednjo poklicno šolo je bilo 14 %, z gimnazijo pa 11 %. Najmanj zaposlenih je imelo NPK (2 %) in magisterij znanosti (2 %). Med zaposlenimi je bilo tudi 5 % zaposlenih z dokončano osnovno šolo, nobeno podjetje pa ni beležilo zaposlenih z nedokončano OŠ, prav tako pa tudi ne zaposlenih z doktoratom. Dokončana osnovna šola Visokošolska univerzitetna izobrazba Magisterij znanosti 5% (prejšnja) ali magistrska izobrazba (prejšnji) Nacionalna poklicna (2. bolonjska stopnja) 2% kvalifikacija (NPK) 5% 2% Nižja poklicna šola Visokošolska strokovna (2 leti) izobrazba (prejšnja) ali 9% 1. bolonjska stopnja) 15% Srednja poklicna šola Višja strokovna šola (3 leta) 8% 14% Gimnazija 11% Poklicno tehnična šola (3+2); srednja strokovna šola (4 leta) 29% ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE Skoraj 40 % zaposlenih v analiziranih podjetjih je imelo ekonomsko izobrazbo. Sledila je strojna izobrazba (15,4 %), gimnazijski maturantje (10,3 %), zaposleni brez specifične izobrazbe (10,3 %) . Ostale izobrazbe so imele po 2,6 % vseh zaposlenih. ELEKTRO 2,6% TURISTIČNA 2,6% TRGOVSKA 2,6% PLOVBNI TEHNIK 2,6% GOZDARSKI TEHNIK 2,6% ŠIVILJSKA 2,6% OBUTVENI TEHNOLOG 2,6% MEHATRONIKA 2,6% INŽENIR 5,1% BREZ 10,3% GIMNAZIJEC 10,3% STROJNA 15,4% EKONOMSKA 38,5% 0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 30,0% 35,0% 40,0% 45,0% Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 123 ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH Glede na analizo je le pol podjetij v občini Miren-Kostanjevica v zadnjih dveh letih na novo zaposlovalo. Delovno razmerje pa je prenehalo vsaj enemu zaposlenemu v 36 % podjetij. Na vprašanje o težavah z iskanjem delovne sile v zadnjih dveh letih je 57 % odgovorilo pozitivno: »Da, soočali smo se s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.« Pri vprašanju o pomanjkanju kadrov so podjetja iz občine Miren-Kostanjevica v glavnem navajala probleme pri iskanju kadrov v poklicih, kot so krovec, lesarji, proizvodni delavci, vzdrževalci strojev, elektrikarji pa tudi informatike, računovodje in delavce v administraciji in trgovini. ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH V skladu z deležem podjetij, ki so iz občine Miren-Kostanjevica odgovorila na vprašalnik, je najvišji delež poklicev, za katere podjetja pričakujejo, da jih bodo najbolj potrebovala v naslednjih 3 do 4 letih, viden pri poklicu na področju logistike (25 % vseh potrebnih novih zaposlitev) in elektro (16,7 %), sledijo področja mizarstva in lesarstva, proizvodnje in poklic krovca s po 12,5 % deležem. Po 4,2 % delež imajo še poklici informatike, trgovine, CNC operaterji, ekonomisti, strojniki in čevljarji. V naslednjih 5 do 10 letih podjetja pričakujejo največ potreb pri zaposlovanju elektro poklica (25,5 %), v proizvodnji (23,5 %), poklic krovca (15,7 %) in v logistiki (11,8 %). Manjše deleže si delijo še strojni poklici, računalniški, ekonomski, trgovski, čevljarski, mehatroniki in računovodje. V vodenem pogovoru so bili navedeni še poklici obdelovalec kovin, v hotelirstvu pa bodo zaposlovali čistilke, sobarice in receptorje. UKREPI ZA NOVE KADRE Nobenega od navedenih. 62,00% Zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev v 31,00% podjetju (strokovno in dohodkovno). Posebna skrb za izboljševanje pogojev dela. 31,00% Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva pri praktičnem 15,00% izobraževanju/študentskem delu dijakov in študentov, Štipendiranje dijakov in študentov. 8,00% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% Med vsemi odgovori je bilo kar 62-odstotkov takih, da podjetja ne uporabljajo nobenega od navedenih ukrepov, kar je zelo zaskrbljujoče, saj je glede na hudo pomanjkanje kadrov prilagajanje trgu dela, da bi se privabilo nove kadre, nujna strategija vsakega podjetja v času tekmovanja za kadre. Med izpolnjenimi odgovori pa so podjetja izbrala tudi po več ukrepov. Največ podjetij (31 %) je izbralo ukrep zagotavljanje možnosti za napredovanje, posebno skrb za izboljševanje pogojev dela je tudi navedlo 31 % podjetij. Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva jih je izbralo 15 %, štipendiranje dijakov in študentov pa 8 %. Nobeno podjetje iz občine Miren-Kostanjevica ni navedlo dodatnega nagrajevanja dijakov in študentov, dnevov odprtih vrat za OŠ in SŠ, promocije uspehov in dosežkov podjetja, udeleževanj sejmov, družini prijaznih pristopov in senčenja na delovnem mestu. 124 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih KOMPETENCE Podjetja iz občine Miren-Kostanjevica so kot kompetence, ki se jim zdijo najbolj pomembne pri zaposlenih (na lestvici od 1 do 4) in ki jih želijo pri svojih novih zaposlenih, izbrale predvsem sposobnost prilagajanja (3,8), nato so s povprečno oceno 3,5 sledile sposobnost reševanja problemov in konfliktov, sposobnost za delo v skupini in znanje slovenskega jezika in sposobnost upravljanja s časom s 3,4. Povprečno oceno 3,3 sta dobili kompetenci kritičnega razmišljanja in organizacijske sposobnosti, sledi sposobnost dela s strankami, kreativnost, sposobnost aktivnega učenja (3,2). Ocene pod 3 so dobile ostale navedene kompetence, najmanj pa znanje tujih jezikov in medkulturne kompetence (2,5). 3,8 4,0 4,0 3,5 3,5 3,5 3,3 3,4 3,2 3,3 3,2 3,2 3,1 2,8 2,8 2,8 2,9 3,0 2,5 2,6 2,5 2,0 1,0 0,0 Pomembnost izobraževanja zaposlenih Na vprašanje, kako se podjetjem zdi pomembno izobraževanje zaposlenih (na lestvici od 1 do 4), so podjetja iz občine Miren-Kostanjevica v 54 % odgovorila, da se jim zdi zelo pomembno (4), 23 % pa je pomembnosti izobraževanja dalo povprečni oceni 3 in 2. Nobeno podjetje ni izbralo 1 (ne zdi se mi pomembno). 4 54% 3 23% 2 23% 1 0 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% Letni načrt izobraževanja zaposlenih Letni načrt izobraževanja zaposlenih je imelo manj kot 40 % podjetij, ki so sodelovala v raziskavi. To je tudi v skladu z odgovorom, da 38 % podjetij svojih zaposlenih ni poslalo na dodatna izobraževanja in usposabljanja. DA NE Imate letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih? 38 % 62 % Ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili na izobraževanje? 62 % 38 % Tista podjetja, ki so odgovorila z DA, so na podvprašanje, na katere kompetence so bila ta izobraževanja vezana v 63 %, odgovoril, da so bila vezana na poklicno specifične kompetence, 25 % podjetij je svoje zaposlene poslalo na izobraževanja, vezana izključno na splošne kompetence, 13 % podjetij pa je poslalo svoje zaposlene na izobraževanja in usposabljanja za obe vrsti kompetenc. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 125 Podjetja pa, ki svojih zaposlenih niso poslala na nobena izobraževanja in usposabljanja, so na lestvici od 1 do 4 v povprečju takole ocenila naslednje trditve: POVPREČJE Nismo imeli potrebe. 2,8 Izobraževanje je povezano s prevelikimi stroški. 1,6 Zaposleni niso bili motivirani za izobraževanje. 1,4 V ponudbi izobraževanj nismo našli ustreznega. 2,2 Izobraževanja se izvajajo v neustreznih terminih. 1,8 Podjetja iz občine Miren-Kostanjevica so torej kot najbolj vpliven razlog, zakaj svojih zaposlenih niso poslala na dodatna izobraževanja, navedla to, da niso imela potrebe, kar so v povprečju ocenila z oceno 2,8. Z nekoliko manj (2,2) so ocenila, da v ponudbi niso našla ustreznih izobraževanj. Ostali odgovori so bili nizko ocenjeni, pod oceno 2, kar nakazuje, da tista podjetja, ki niso poslala svojih zaposlenih na izobraževanja, niso zares razmišljala o tem in morda nimajo posebnih razlogov. Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Podjetja so vpliv, ki ga imajo različni dejavniki na napotitev zaposlenih na izobraževanje ocenila (od 1 do 4): POVPREČJE Potreba po dodatnem usposabljanju. 3,3 Novosti na strokovnem področju. 3,3 Ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja. 2,9 Cena izobraževanja/usposabljanja. 2,9 Trajanje izobraževanja/usposabljanja. 2,8 Termin izvajanja. 2,8 Motiviranost zaposlenih za izobraževanje. 3,2 Ponudba usposabljanj/izobraževanj s strani izobraževalnih organizacij v okolju (informiranje preko elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) 2,4 Starost zaposlenega. 2,5 Dolžina delovne dobe delavca v našem podjetju. 2,3 Kot najpomembnejša dva dejavnika so ocenila »potrebo po dodatnem usposabljanju« in »novosti na strokovnem področju« (3,3). Z malo manj (3,2) so ocenila »motiviranost zaposlenih za izobraževanje«. Manj kot 3 pa so prejeli dejavniki: »ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja« in »cena izobraževanja/usposabljanja« (2,9) ter »trajanje izobraževanja/usposabljanja« in »termin izvajanja« (2,8). V povprečju pa so z najmanj ocenila »dolžino delovne dobe zaposlenega v podjetju« (2,3). Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Na to vprašanje so podjetja v 92 % odgovorila z NE, da nimajo potrebe po dodatnem izobraževanju svojih zaposlenih za dvig izobrazbe. Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence Na vprašanje o izbiri splošnih/temeljnih kompetenc, za katere podjetja ocenjujejo, da bi zanje potrebovali dodatna usposabljanja, so v analizo vključena podjetja iz občine Miren-Kostanjevica največkrat navedla, da ne potrebujejo dodatnega usposabljanja (42 %), ena tretjina podjetij pa je izbrala digitalno pismenost in matematično kompetenco ter osnovno kompetenco v znanosti in tehnologiji. Četrtina podjetij je ocenila še sporazumevanje v tujih jezikih ter samoiniciativnost in podjetnost. Sporazumevanje v maternem jeziku in kulturno zavest in izražanje je izbralo 17 % podjetij, najmanj podjetij (8 %) pa je izbralo učenje učenja. Tista podjetja, ki so izbrala tudi sporazumevanje v tujih jezikih, so v 67-odstotkih primerov izbrala italijanščino, kar za obmejno občino ni presenetljivo. Ena tretjina podjetij pa je izbrala še angleščino. 126 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja 42% 45% 40% 33% 33% 33% 33% 33% 35% 30% 25% 25% 25% 17% 17% 17% 17% 17% 17% 17% 17% 20% 15% 8% 8% 8% 10% 5% 0% Med podjetji iz občine Miren-Kostanjevica jih je največ (42 %) odgovorilo, da bi njihovi zaposleni potrebovali dodatna znanja na ekonomsko-komercialnem področju. Tretjina podjetij je izbrala organizacijo in vodenje, ekologijo, vzdrževanje strojev in naprav, informatiko in komunikacijo. Ostala znanja je izbralo le po 17 % podjetij. Najmanj (8 %) pa jih je izbralo dodatna znanja s področja varnosti pri delu in zdrav življenjski slog. Da ne potrebujejo dodatnega usposabljanja, je ocenilo 17 % podjetij iz občine Miren-Kostanjevica. Izobraževanje na lokalnem nivoju Vsa podjetja iz občine Miren-Kostanjevica, ki so sodelovala v anketi (100 %), podpirajo sofinanciranje izobraževanj zaposlenih. Za lokalnega ponudnika se odloči 67 % podjetij, kar je sicer tudi v skladu s povprečjem med vsemi podjetji na ožjem Goriškem. Na podvprašanje, zakaj se ne odločijo za lokalne ponudnike, je 75 % podjetij odgovorilo, da je premalo ponudbe, 25 % pa da ni ustrezne ponudbe. Nobeno podjetje ni izbralo cenovne nekonkurenčnosti. Od vseh podjetij iz občine jih je tri četrtine pripravljeno sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov izobraževanj, kar je rahlo pod povprečjem v OG (77 %). DA NE Podpirate sofinanciranje izobraževanj zaposlenih, če so koristna tako za osebno rast kot za poklicno 100 % 0 % področje? Ali se pri izbiri izobraževanja pogosteje odločate za lokalne ponudnike? 67 % 33 % Ste pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov 75 % 25 % izobraževanj? Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 127 9.4. MESTNA OBČINA NOVA GORICA V spodnjem povzetku so predstavljeni rezultati odgovorov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov iz Mestne občine Nova Gorica, ki so se odzvali na anketo. Več podrobnih in primerljivih podobnosti in statističnih podatkov iz odgovorov za vse občine je mogoče najti v Prilogi (poglavju 10.4.) od Tabele 15 do Tabele 38 na straneh 170 do 178. 9.4.1. Demografija mestne občine Nova Gorica290 ENA NAJVEČJIH SLOVENSKIH OBČIN PO POVRŠINI Mestna občina Nova Gorica291 obsega 280 km2 površine in je tako pri vrhu med vsemi 212-imi občinami v Sloveniji in sicer na 10. mestu. Je največja občina na ožjem Goriškem, a na 4. mestu med vsemi občinami v celotni Goriški (za Tolminom, Bovcem in Idrijo. MONG po površini predstavlja 12,0 % celotne Goriške in skoraj pol površine ožje Goriške (46,1 %), ki skupno meri 507 km2. … IN PO ŠTEVILU PREBIVALCEV MONG je tudi po številu prebivalcev med 10-imi največjimi občinami in sicer je leta 2023 štela 32.034 prebivalcev in bila tako na 9. mestu med 212-imi občinami. Ima največ prebivalcev na celotnem Goriškem, t. j. več kot četrtino vsega prebivalstva (27,0 % od 32.034) in več kot pol vseh prebivalcev ožje Goriške (54,8 % od 58.496), sledi ji občina Šempeter-Vrtojba z 10,6 %. MONG ima kot mestna občina tudi tipično višjo gostoto poseljenosti (114,6), kar je več od slovenskega povprečja (104,0), a vseeno še precej nižje kot na primer urbana občina Šempeter-Vrtojba (s 412) in občina Renče-Vogrsko (148,7) znotraj ožje Goriške. Vse ostale občine v celotni Goriški imajo poseljenost za vsaj 25 % nižjo od slovenskega povprečja; vse do bovškega ekstrema - 8 do 9 prebivalcev na kvadratni kilometer. NARAVNI PRIRAST DVAKRAT NIŽJI OD SLOVENSKEGA POVPREČJA MONG med leti 2019 do 2022 beleži negativen naravni prirast, tako kot večina ostalih občin (razen Miren-Kostanjevica). Prirast je bil vsako leto pod povprečjem celotne Goriške in pod povprečjem ožje Goriške, razen v letu 2022 (MONG = -4,5; OG = -5,2). V štiriletnem povprečju je v MONG 3,5 oseb več umrlo, kot se jih je rodilo na 1.000 prebivalcev. Naravni prirast MONG je tudi precej nižji od slovenskega povprečja, v štiriletnem povprečju za skoraj dvakrat nižji. Naravni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška, občina MONG v letih 2019-2022292 MONG 2019 2020 2021 2022 ŠTIRILETNO POVPREČJE SLOVENIJA -0,6 -2,5 -2 -2,3 -1,9 GORIŠKA -2,4 -2,6 -2,8 -4,1 -3,0 OŽJA GORIŠKA -2,4 -2,5 -2,4 -5,2 -3,1 MONG -2,9 -3,8 -2,9 -4,5 -3,5 IZ OBČINE SE VEČ LJUDI ODSELJUJE V DRUGE OBČINE, KOT SE JIH PRISELI Glede na podatke SURS od leta 2019 do 2022 je MONG v zadnjih štirih letih v povprečju beležila nižji skupni selitveni prirast (5,5) od slovenskega (6,2), kar pomeni, da se je v MONG priselilo le okrog 5,5 oseb več, kot se jih je odselilo, medtem ko se je na območju Slovenije priselilo več kot 6 oseb. Je pa leta 2022 MONG beležila precej višji selitveni prirast od slovenskega povprečja (11,1 proti 7), kar gre predvsem pripisati povečanemu številu priselitev iz Ukrajine, saj je leta 2022 MONG beležila priselitev več kot 21 oseb iz tujine, le 9 pa se jih je odselilo v tujino, kar je selitveni prirast s tujino dvignilo na 12,1 (v Sloveniji v 2022 = 7), kar je bil tudi trikrat višji od povprečja v OG (4,4). 290 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 291 V nadaljevanju MONG. 292 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 128 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Kar se tiče priseljevanja iz drugih občin, je MONG glede na povprečje v OG beležila v štiriletnem povprečju nižji odstotek priseljenih iz drugih občin (41,7; OG = 45,7) kot odseljenih v druge občine (44,0; OG = 46,2). Tako je imela MONG vsako leto negativni selitveni prirast med občinami, kar pomeni, da se je več ljudi iz občine odseljevalo v druge občine, kot se jih je v MONG iz njih priselilo. Selitveni prirast med občinami je bil tako za MONG v štiriletnem povprečju (-2,3) kar štirikrat nižji od povprečja v OG (-0,6). Je pa sicer skupni selitveni prirast MONG (5,5) višji od štiriletnega povprečja v OG (3,8), kar pomeni, da se je v MONG priseljevalo več ljudi, kot iz nje odseljevalo (skupno glede na priselitve iz tujine in iz drugih občin), kot je bilo povprečno število oseb v OG. Višji skupni prirast gre vsekakor pripisati priseljevanju iz tujine, niža pa ga odseljevanje v druge občine. Selitveni prirast MONG v letih 2019-2022 in skupni povprečni selitveni prirast293 MONG Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 18,6 9,2 9,4 33,9 37,5 -3,7 5,7 2020 18,2 11,1 7,1 49,3 53,3 -4 3,1 2021 12,7 10,1 2,5 39,1 39,6 -0,5 2 2022 21,4 9,3 12,1 44,5 45,5 -1 11,1 ŠTIRILETNO POVPREČJE 17,7 9,9 7,8 41,7 44,0 -2,3 5,5 SLOVENIJA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 15 7,2 7,8 38 38 0 7,8 2020 17,2 8,4 8,7 56,5 56,5 0 8,7 2021 11,2 10 1,2 42,9 42,9 0 1,2 2022 16,9 9,9 7 51,7 51,7 0 7 ŠTIRILETNO POVPREČJE 15,1 8,9 6,2 47,3 47,3 0,0 6,2 OŽJA GORIŠKA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV294 tujino občin občine med prirast občinami 2019 10,8 5,7 5,1 35,5 34,4 1,1 6,2 2020 14,8 7,9 6,9 53,0 55,3 -2,3 4,6 2021 9,1 8,1 1,0 41,6 43,7 -2,1 -1,1 2022 13,7 9,3 4,4 52,5 51,7 0,9 5,3 ŠTIRILETNO POVPREČJE 12,1 7,7 4,4 45,7 46,2 -0,6 3,8 MANJ MLADIH, VEČ STAREJŠIH PREBIVALCEV295 Povprečna starost občanov je leta 2023 znašala 45,9 let, kar je pod povprečjem OG (46,2), a vseeno za skoraj 2 leti nad slovenskim povprečjem (44,0) in za nekaj mesecev pod povprečjem celotne Goriške (45,5). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let (oziroma mlajših od 15), je prebivalo kar 175,6 oseb starih 65 let ali več, kar je za 2 osebi nad povprečjem ožje Goriške (173,5). MONG ima tako na 100 mladih skoraj 176 starejših oseb, kar je za 14 oseb več od celotne Goriške (162,5) in za 33 oseb nad slovenskim povprečjem (142,9). V občini je sicer drugi najnižji delež mlajših od 15 let med vsem prebivalstvom (14,1; povprečje v OG = 14,3 %),torej pod Goriškim povprečjem (14,8 %) in tudi pod slovenskim (15,0 %). Samo še občina Kanal ima 293 Vir: SURS. 294 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 295 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 129 manj mlajših (13,6 %). Ima pa MONG nižji delež starejših od OG povprečja (24,7 %; OG = 24,8 %), a nad Goriškim povprečjem (24,1 %) in precej nad slovenskim (21,4 %), kar občino uvršča med starejše občine. 9.4.2. Delo v občini MONG296 PO STOPNJI MED BOLJ DELOVNO AKTIVNIMI Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo leta 2021 v MONG delovno aktivnih oseb približno 68,6 % vseh, leta 2022 pa 71,0 %. Leta 2021 je bilo to precej nad slovenskim povprečjem (66,7), nekoliko pod povprečjem celotne Goriške (69,3) in nad povprečjem ožje Goriške (68,0). Leta 2022 pa precej nad slovenskim povprečjem (68,6) in nekoliko nad povprečjem ožje Goriške (70,3). V obeh letih je tako MONG imela tretjo najvišjo stopnjo delovne aktivnosti med vsemi OG občinami (za Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko). POVPREČNA PO STATUSU DELOVNO AKTIVNIH Občina MONG je bila v letu 2022 po statusu delovno aktivnih med vsemi (27.284) prebivalci starimi 15 let (53,7 %) blizu povprečja v OG (53,8 %). MONG ima tako tudi delež zaposlenih med prebivalci, starimi nad 15 let, blizu povprečja v OG (50,6 %; OG = 50,8 %). MONG je beležila visok delež brezposelnih, drugi najvišji v OG, (3,1 %; OG = 3,0 %); samo občina Kanal je imela višjega (3,3 %). Med šestimi občinami pa ima MONG enega nižjih deležev upokojencev (33,0 % ; OG = 33,34 %), nižjega beležita občini Brda (32,9 %) in občina Miren-Kostanjevica (32,3 %). MONG ima v OG podoben delež delovno neaktivnih (46,3 % in v OG 46,2 %) in najvišji delež učencev, dijakov in študentov (7,0 %; v OG = 6,7 %) med vsemi šestimi občinami. VEČ DELOVNO AKTIVNIH MLADIH KOT V OG MONG v letu 2023 (14.008 oseb) beleži višji odstotek delovno aktivnih med mladimi odrasli, v starosti med 15 do 24 let, in sicer 4,3 % (v OG = 3,7 %), je pa malenkost pod slovenskim povprečjem (4,6 %). Beleži pa MONG, tako kot večina občin v OG, višji delež zaposlenih nad 55 let: med 55 in 59 let je 13,0 % zaposlenih, v Sloveniji 12,0 %, v OG pa v povprečju 13,1 %. Nad 60 let pa je v MONG delež zaposlenih 6,9 %, kar je enako povprečju v OG, a višje od slovenskega povprečja (6,6 %). Tako je delež zaposlenih nad 60 let v občini MONG tretji najvišji med vsemi občinami v OG (Brda = 8,1 %; Šempeter-Vrtojba = 7,9 %). ZMERNO DELOVNA OBČINA MONG ima visok Indeks delovnih migracij, 111,1 v letu 2021, in malce nižji v 2022 – 108,7. Tako je na 2. mestu med vsemi občinami v OG (na 1. mestu je sicer Šempeter-Vrtojba, ena redkih slovenskih »izrazito delovnih občin«, z indeksom 225,6 in 227,3). Siceršnje povprečje v OG je 92,7 (2021) in 92,9 (2022), MONG tako skupaj s Šempeter-Vrtojba dviga povprečje na ožjem Goriškem, saj imajo ostale občine indeks delovnih migracij od za tretjino do pol pod povprečjem v OG. Z indeksom 111,1 ima MONG tako za 11 oseb presežek delovnih mest glede na število delovnih oseb s prebivališčem v tej občini. S takim presežkom se MONG uvršča med »zmerno delovne občine«, kjer so uvrščene občine z indeksom med 96,0 do 115,9. Tako je MONG edina občina izmed OG občin v tej kategoriji (Šempeter-Vrtojba pa edina med izrazito delovnimi – indeks 116,0 ali več). Ostale občine v OG so uvrščene med pretežno in zmerno bivalne (kjer več ljudi v njih biva, kot v njih dela).297 Sicer pa je bilo od 100 prebivalcev leta 2021 v MONG 45,6 takih, ki delajo zunaj občine prebivališča in 54,5 % takih, ki delajo v občini, leta 2022 pa je bilo razmerje 46,5 proti 53,5. To pomeni, da je v drugi občini delalo 45,6 oseb. Ostali občani oziroma domačini so delali doma – v svoji občini. Odstotek zaposlenih v drugih občinah je bil precej pod povprečjem OG, kjer je leta 2021 kar 67,9 % občanov delalo v drugih občinah in leta 2022, kjer je bilo to povprečno razmerje v OG 67,7 domačinov delalo drugje, 32,3 pa doma, v svoji občini. MONG ima tako med vsemi občinami najnižji delež prebivalcev, ki hodijo delat v drugo občino, kar je tudi pričakovano glede na površino občine, veliko število naselij ter veliko število podjetij. 296 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 297 Vir: Zaletel, M. (2016). 130 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ZANEMARLJIV DELEŽ SAMOZAPOSLENIH V MONG je bil leta 2023 delež samozaposlenih v občini (11,6 %) nekoliko pod povprečjem v OG (12,6 %) in malenkost nad slovenskim povprečjem (10,8 %). Med samozaposlenimi je bilo približno 10,4 % zaposlenih v kmetijstvu, kar je skoraj pol manj od povprečja v OG (19,3 %) in od slovenskega (19,5 %). To gre, kljub veliko naseljem s pripadajočimi obdelovalnimi površinami, pripisati močnemu urbanemu centru, ki med drugim ponuja tudi močen bazen zaposlitev. Od leta 2021 do 2023 je število vseh zaposlenih malenkost padlo (14.895; 14.866). Je pa, zanimivo, MONG edina občina znotraj OG občin, ki beleži rahlo (a vztrajno) porast deleža samozaposlenih med vsemi zaposlenimi v občini (1.677 – 11,3 %; 1.709 – 11,5 %; 1.723 – 11,6 %), saj v drugih občinah ta delež pada. Tako kot v drugih občinah pa tudi v MONG pada delež samozaposlenih v kmetijstvu med vsemi samozaposlenimi (11,7 %; 10,9 %; 10,4 %). Delovno aktivno prebivalstvo po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta298 MONG 2021M12 2022M12 2023M08 DELEŽ 2023 1 Delovno aktivno prebivalstvo - SKUPAJ 14.895 14.897 14.866 11 Zaposlene osebe - SKUPAJ 13.218 13.188 13.137 88,4 % 12 Samozaposlene osebe - SKUPAJ 1.677 1.709 1.729 11,6 % 120 Samozaposlene osebe brez kmetov 1.481 1.522 1.550 89,6 % 123 Samozaposlene osebe - kmetje 196 187 179 10,4 % 9.4.3. Srednješolski vpisi v občini MONG299 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Na ravni ožje Goriške je bilo v šolskem letu 2023/2024 v 47 srednješolskih programov vpisanih 2.154 dijakov in dijakinj, od tega največ iz občine MONG (1.124) oziroma več kot polovica vseh vpisanih. MONG je poleg občine Renče-Vogrsko edina občina med šestimi, pri kateri je bilo med leti 2021/2022 in 2023/2024 opaziti povečanje deleža vpisanih v srednješolske programe. Delež dijakov iz občine MONG je narasel. Porast vpisov je opazen pri programih zdravstvene nege, električar/elektrotehnik, v programe s področja gastronomije in hotelirstva. MONG beleži najvišji vpis v splošne gimnazije, kjer se ta giblje okoli 30 % in je v zadnjih letih narasel, medtem ko je v večini ostalih občin (razen občine Šempeter-Vrtojba) padel. Najbolj je narasel vpis v zdravstvene programe, in sicer za skoraj eno petino (s 5,9 % na 7,0 %). Upad vpisanih dijakov je beležiti v programih ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, živilsko-prehranski tehnik. Pada tudi vpis v programe elektrotehnik. Nasprotno s pričakovanji in drugače kot v ostalih petih občina pa je padel vpis tudi v srednješolske programe računalničar/računalniški tehnik in sicer z 9,4 % na 8,8 % vseh vpisanih. Ker na splošno vpis v srednješolske programe narašča, vpis v računalniške pa se že vsa tri šolska leta vrti okoli 100 vpisanih, je razvidno, da je računalništvu dejansko padel delež na račun večjega vpisa v druge programe. Večina dijakov iz MONG ostaja doma. Med tistimi, ki se vpišejo v programe izven goriške regije, je skoraj polovica (48,3 %) dijakov in dijakinj iz občine MONG; ta delež še narašča. 298 Vir: SURS. 299 Vir: CEUVIZ. Preračun: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 131 9.4.4. Podjetja v občini MONG300 NAJVEČ PODJETIJ PO ŠTEVILU IN PO DELEŽU Leta 2022 je bilo v občini MONG zabeleženih skupno 1.963 gospodarskih družb in podjetij oziroma samostojnih podjetnikov (60,0-odstotni delež na ožjem Goriškem). Od tega je 1.195 gospodarskih družb (63,1 % vseh GD znotraj OG) in 768 samostojnih podjetnikov (od 1.377 na ožjem Goriškem oziroma 55,8 % vseh). DEMOGRAFIJA PODJETIJ 2022301 MONG % V OBČINI OG % MONG v OG GOSPODARSKE mikro 1003 83,9 % 1562 64,2 % DRUŽBE majhne 168 14,1 % 288 58,3 % srednje 16 1,3 % 32 50,0 % velike 8 0,7 % 12 66,7 % SKUPAJ 1195 60,9 % 1894 63,1 % SAMOSTOJNI mikro 762 99,2 % 1368 55,7 % PODJETNIKI majhni 6 0,8 % 9 66,7 % srednji 0 0,0 % 0 0,0 % veliki 0 0,0 % 0 0,0 % SKUPAJ 768 39,1 % 1377 55,8 % VSI 1963 60,0 % 3271 60,0 % Gospodarske družbe predstavljajo 63,1-odstotni delež vseh podjetij v občini. Med gospodarskimi družbami prevladujejo mikro podjetja (64,2 %), ima pa MONG tudi višji delež majhnih (14,1 %), srednjih (1,3 %) in velikih gospodarskih družb (0,7 %) v primerjavi z drugimi občinami. NAJVEČ ZAPOSLENIH PO ŠTEVILU IN DELEŽU V OG Po podatkih Ajpesa za leto 2022302, je bilo v gospodarskih družbah občine MONG zaposlenih 7.326 oseb, 627 pa je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, kar je zneslo skupno 7.953 zaposlenih v podjetjih znotraj občine MONG, oziroma v deležu: 92,1 % zaposlenih je v gospodarskih družbah in 7,9 % pri samostojnih podjetnikih, s čimer je občina blizu OG povprečja zaposlenih v GD (96,2 %) in pod povprečjem zaposlenih pri samostojnih podjetnikih v OG (10,5 %). Vsi zaposleni v GD in pri samostojnih podjetnikih skupaj predstavljajo 53,7-odstotni delež vseh zaposlenih v GD in pri s. p. znotraj OG (14.819 vseh). Visoko število zaposlenih v gospodarskih družbah (7.326) predstavlja več kot pol vseh zaposlenih v GD znotraj OG (53,4 % od 13.722 vseh zaposlenih v GD), število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih pa 57,2 % vseh samozaposlenih pri samostojnih podjetnikih znotraj OG (1.097). EDINA OBČINA S HITRO RASTOČIMI PODJETJI (HRP) IZ KMETIJSTVA IN GOSTINSTVA Glede na podatke Ajpesa za leto 2021303, je bilo v občini MONG v letih 2018 do 2022 med takrat preštetimi 2.030 podjetji 45 hitro rastočih podjetij, kar je pod povprečjem, saj znaša 2,2 % vseh podjetij, medtem ko je ta delež na Goriškem 2,5 %, v Sloveniji pa 2,6 (nižji % HRP beleži le občina Brda – 1,9 %). Za občino Renče-Vogrsko v Ajpesu ni bilo najti podatka). Hitrorastoča podjetja iz občine MONG se po SKD klasifikaciji in Ajpesovih podatkih v skoraj 30 % uvrščajo na področje trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil; 17,8 % HRP spada v področje prometa in skladiščenja, 15,6 % pa med predelovalne dejavnosti. Po 11,1 % HRP prihaja iz področja gradbeništva in področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti. Med hitrorastočimi podjetji imajo po 6,7-odstotni delež podjetij s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti in s področja gostinstva. Eno hitrorastoče podjetje znotraj MONG se uvršča na področje kmetijstva in lova, gozdarstva in ribištva. MONG je tako edina občina med šestimi, ki ima hitrorastoče podjetje iz te dejavnosti in kar 3 podjetja iz dejavnosti gostinstva. 300 Vir: AJPES (2023a) in AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. 301 Vir: AJPES (2023a). Preračuni: LUNG. 302 Vir: AJPES (2023b). Preračun: LUNG. 303 Vir: AJPES (2023c). Preračun: LUNG. 132 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9.4.5. Odgovori iz podjetij iz občine MONG ODZIV IZ SKORAJ 60 % VSEH PODJETIJ V MONG V raziskavi znotraj analize smo prejeli odgovore iz 336-ih podjetij iz občine MONG, kar glede na siceršnje število podjetij (1.963) pomeni približno 17,1-odstotni delež vseh podjetij iz občine, ki so se odzvala na našo raziskavo. S tem deležem je bila MONG nekoliko manj odzivna kot ostale občine v OG (povprečje je namreč znašalo 17,9 %). Glede na ožjo Goriško pa so podjetja iz MONG predstavljala 57,3 % vseh prejetih odgovorov z ožje Goriške (586), kar je blizu deležu, ki ga podjetja iz MONG predstavljajo znotraj celotne OG (60,0 %). SKORAJ POL VSEH ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO Bolj kot vzorec zajetih podjetij je pomemben vzorec zajetih zaposlenih. Leta 2022 je bilo, glede na Ajpesove podatke v MONG zaposlenih 7.953 ljudi v gospodarskih družbah in podjetjih. Skupno pa je 336 podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, zaposlovalo 3.812 ljudi. Analiza podjetij iz MONG je torej zajela skoraj polovico (47,9 %) vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih v MONG. GLAVNE DEJAVNOSTI PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO Analiza je preverjala tudi glavno dejavnost gospodarskih družb in podjetij, glede na uradno klasifikacijo SKD 2008. 15,10% 16,0% 14,0% 11,10% 11,10% 12,0% 10,30% 10,30% 10,0% 7,10% 8,0% 5,60% 6,0% 4,00% 3,20% 3,20% 3,20% 3,20% 4,0% 2,40% 1,60% 1,60% 2,0% 0,0% DEJAVNOST KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM, PARO OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA GRADBENIŠTVA TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJA GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI Po približno 10-odstotkov podjetij je kot svojo glavno dejavnost navedlo gradbeništvo, trgovino, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, informacijske in komunikacijske dejavnosti ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Predelovalne dejavnosti je izbralo 7,1 % podjetij, 5,6 % gostinstvo, 7,1 % druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Druge dejavnosti je naštelo po manj kot 5 % podjetij, najmanj (1,6 %) zdravstvo in socialno varstvo ter oskrbo z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki in saniranje okolja. »Druge dejavnosti« je izbralo 15,1 % v raziskavi sodelujočih podjetij iz občine MONG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 133 ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH V analiziranih podjetjih iz občine MONG je bil največji - skoraj 1/3 - delež zaposlenih, star med 40-49 let (nad OG povprečjem: 23,5 %), kar je bil drugi najvišji delež med vsemi občinami (Šempeter-Vrtojba = 3,3 %), najmanjši pa med mladimi od 15. do 24. leta (3,6 %), kar je blizu OG povprečju (3,7 %). V primerjavi s podjetji iz drugih občin v raziskavi je imela MONG najnižji delež zaposlenih v starosti od 25 do 29 let (8,4 %), kar je precej pod povprečjem za OG (14,0 %). Beleži tudi podpovprečni delež zaposlenih v starosti nad 55 let (16,9 %; OG = 19,3 %). Podjetja pa so imela tudi najvišji delež zaposlenih, starejših od 55 let: kar 21,3 %, povprečje med vsemi podjetji iz vseh občin je 19,3 %. STAROST % ZAPOSLENIH 15-24 let 3,6 % 25-29 let 8,4 % 30-39 let 20,4 % 40-49 let 28,8 % 50-54 let 15,6 % starejši od 55 let 23,1 % ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE Skoraj tretjina zaposlenih je imela poklicno tehnično šolo (3+2) in štiriletno srednjo strokovno, petina pa tri-letno srednjo poklicno. Visokošolsko univerzitetno ali 2. bolonjsko stopnjo je imelo približno 15 % zaposlenih, po okrog 10 % zaposlenih pa je imelo višjo strokovno in visokošolsko strokovno ali 1. bolonjsko stopnjo. Le 1,2 % je imelo doktorat, 1,8 % magisterij znanosti, 0,6 % zaposlenih ni dokončalo osnovne šole, 4,0 % pa je imelo zaključeno samo OŠ. Ostale ravni izobrazbe (NPK, 2-letna nižja poklicna in gimnazija) je imelo po malo več kot 2 % zaposlenih. Nedokončana Doktorat znanosti (prejšnji), ali osnovna šola Dokončana osnovna šola Magisterij znanosti doktorat znanosti (3. bolonjska 0,6% 4,0% (prejšnji) stopnja) 1,2% Nacionalna poklicna 1,8% kvalifikacija (NPK) 2,8% Visokošolska univerzitetna Nižja poklicna šola izobrazba (prejšnja) ali magistrska (2 leti) izobrazba (2. bolonjska stopnja) 2,2% 14,9% Srednja poklicna šola (3 leta) Visokošolska 20,4% strokovna izobrazba (prejšnja) ali 1. bolonjska stopnja) 11,7% Višja strokovna šola 10,1% Gimnazija Poklicno tehnična šola (3+2); srednja 2,2% strokovna šola (4 leta) 28,3% 134 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE Skoraj četrtina vseh zaposlenih v podjetjih MONG, ki so sodelovala v raziskavi, je imela izobrazbo z ekonomskega področja, 16,5 % pa s področja računalništva. Nato so se večji deleži razdelili še na izobrazbo z elektro področja (9,3 %), s področja osebne nege (7,7 %), gradbeno izobrazbo je imelo 6,7 % zaposlenih, strojno pa 6,2 %. Ostale izobrazbe so predstavljale manjši delež, po 1 % ali manj (družboslovna, pravo, lesarska, naravoslovna, trgovska, itd.). Kar 6,7 % zaposlenih je imelo gimnazijsko izobrazbo. ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH Glede na analizo je več kot tretjina podjetij v občini MONG odgovorila, da v zadnjih dveh letih ni na novo zaposlovala (37,3 %). Delovno razmerje vsaj enemu zaposlenemu pa je prenehalo v 47 % podjetij. Na vprašanje o težavah z iskanjem delovne sile v zadnjih dveh letih je 59,0 % odgovorilo pritrdilno: »Da, soočali smo se s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.«, kar je rahlo nad povprečjem OG, ki je znašalo 58,3 %. Pri vprašanju o pomanjkanju kadrov so podjetja iz občine MONG v glavnem navajala probleme pri iskanju kadrov v poklicih s področja gradbeništva, strojništva in trgovine, manjkajo pa tudi skladiščniki, vozniki, mizarji in lesarji. Manj primanjkljaja je v primerjavi z drugimi občinami, v gostinstvu, sicer pa tudi v računalništvu in ekonomiji. ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH V skladu z deležem podjetij iz občine MONG, ki so odgovarjala na vprašalnik, je na vprašanje, za katere poklice pričakujejo, da jih bodo najbolj potrebovala v naslednjih 3 do 4 letih, največ podjetij izrazilo potrebo po kadrih za projektno vodenje, razvoj in marketing, delo v računovodstvu, sledi poklicno tehniško področje, poklici s področja naravoslovja in tehnike, gradbeništva, računalništva in s področja strojništva. Področja ostali poklicev, za katere podjetja v naslednjih 3 do 4 letih pričakujejo, da bodo kadri potrebni, so bili izraženi v manjši meri (npr.: frizer, področje gostinstva, lesarstva, mizarji, osebna nega). V naslednjih 5 do 10 letih podjetja pričakujejo največjo potrebo po kadrih s področja naravoslovnih in tehničnih poklicev (19,3 %), ekonomije (10,6 %), računalništva (8,2 %), trgovine (10,6 %), gradbeništva (4,3 %), strojništva (3,9 %) in po manjših deležih predvsem v proizvodnji, skladiščenju, vodenju projektov in organizacija. UKREPI ZA NOVE KADRE Drugo: 10% Nobenega od navedenih. 20,00% Zagotavljanje možnosti za izobraževanje. 36,00% Senčenje na delovnem mestu. 5,00% Smo družini prijazno podjetje. 30,00% Udeleževanje zaposlitvenih sejmov. 8% Udeleževanje kariernih sejmov. 11,00% Zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev v… 42,00% Posebna skrb za izboljševanje pogojev dela. 50,00% Promocija uspehov in dosežkov podjetja v javnosti 17,00% Dnevi odprtih vrat za OŠ in SŠ 16,00% Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva pri praktičnem… 30,00% Dodatno nagrajevanje dijakov in študentov, ki pridejo… 20,00% Štipendiranje dijakov in študentov. 19,00% 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% Med vsemi odgovori je bilo 20 % takih, da podjetja ne uporabljajo nobenega od navedenih ukrepov, kar je spodbudno v primerjavi z ostalimi občinami, kjer je bil delež precej višji in je v povprečju znašal okrog 35 %. Med podjetji iz občine MONG, ki so odgovorila na vprašalnik, jih je polovica navedla posebno skrb za izboljševanje pogojev dela, 42 % jih je izbralo zagotavljanje možnosti napredovanja, 36 % možnosti izobraževanja, po tretjina pa jih je izbrala zagotavljanje kvalitetnega mentorstva in družini prijazne pristope. Okoli petina podjetij je navedla dodatno nagrajevanje dijakov in študentov, ravno toliko pa štipendiranje dijakov in študentov. Kar 16 % jih je Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 135 navedlo dneve odprtih vrat, kar je visoko nad povprečjem, saj so le še podjetja iz občine Šempeter-Vrtojba izbrala ta ukrep (11 % je bilo takih). Iz drugih občin nobeno podjetje ni navedlo tega ukrepa. Kariernih in zaposlitvenih sejmov se udeležuje 11 % oziroma 8 % podjetij, 17 % pa jih promovira uspehe in dosežke svojega podjetja. Podjetja iz občine MONG so edina poleg podjetij iz občine Šempeter-Vrtojba, ki so navedla tudi senčenje na delovnem mestu. V MONG je ta ukrep navedlo 5 % podjetij, v občini Šempeter-Vrtojba pa 11 %. Podjetja iz drugih občin tega ukrepa niso navedla. KOMPETENCE Podjetja iz občine MONG so kot kompetence, ki se jim zdijo najbolj pomembne pri zaposlenih (na lestvici od 1 do 4) in ki jih želijo pri svojih novih zaposlenih najbolj visoko na prioritetni listi (s 3,6) ocenila sposobnost prilagajanja, s 3,4 pa sposobnost reševanja problemov in konfliktov in sposobnost za delo v skupini. Z malo manj pa je ocenjena sposobnost dela s strankami (3,3), kritično razmišljanje (3,2), organizacijske sposobnost (3,1), enako tudi sposobnost upravljanja s časom. S 3,0 pa je ocenjena sposobnost aktivnega učenja. Z manj kot tri so podjetja ocenila ostale kompetence, najmanj so ocenila medkulturno kompetenco (2,0). 4,0 3,6 3,4 3,4 3,5 3,2 3,3 3,1 3,0 3,1 3,1 3,0 2,7 2,8 2,8 2,8 2,8 2,7 2,4 2,4 2,5 2,0 1,9 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Pomembnost izobraževanja zaposlenih Na vprašanje, kako se podjetjem zdi pomembno izobraževanje zaposlenih (na lestvici od 1 do 4), je le 40 % podjetij iz občine MONG odgovorilo, da se jim zdi zelo pomembno (4), 43 % pa je pomembnosti izobraževanja dalo oceno 3. Kot manj pomembno ( 2) je izobraževanje ocenilo 14 % podjetij. Kar 3 % pa so izobraževanje ocenili kot ne pomembno (z oceno 1), pri čemer so podjetja iz občine MONG edina poleg podjetij iz občine Renče-Vogrsko (7 % takih podjetij), ki so pomembnost izobraževanja in usposabljanja označila tudi z 1. 4 40% 3 43% 2 14% 1 3% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 136 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Letni načrt izobraževanja zaposlenih je imelo 35-odstotkov podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, kjer je bilo povprečje med sodelujočimi podjetji 31 %. Dve tretjini podjetij pa je svoje zaposlene v zadnjih dveh letih poslalo na kakšno izobraževanje. DA NE Imate letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih? 35 % 65 % Ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili na izobraževanje? 65 % 35 % Skoraj polovica tistih podjetij, ki so odgovorila z DA, je na podvprašanje, na katere kompetence so bila ta izobraževanja vezana, odgovorila, da so bila vezana na poklicno specifične kompetence, 43 % podjetij pa je poslalo zaposlene na izobraževanja za oboje, poklicno specifične in splošne kompetence. Le 10 % podjetij je poslalo svoje zaposlene na izobraževanje za splošne kompetence. Podjetja, ki svojih zaposlenih niso poslala na nobena izobraževanja in usposabljanja, so na lestvici od 1 do 4 v povprečju takole ocenila naslednje trditve: POVPREČJE Nismo imeli potrebe. 3,1 Izobraževanje je povezano s prevelikimi stroški. 2,2 Zaposleni niso bili motivirani za izobraževanje. 1,5 V ponudbi izobraževanj nismo našli ustreznega. 1,5 Izobraževanja se izvajajo v neustreznih terminih. 1,6 Podjetja iz občine MONG so kot najbolj vpliven razlog, zakaj svojih zaposlenih niso poslala na dodatna izobraževanja, navedla to, da niso imela potrebe, kar so v povprečju ocenila z oceno 3,1. Trditev, da je bilo izobraževanje povezano s prevelikimi stroški, so podjetja ocenila z 2,2. Ostale razloge so ocenila zelo nizko, okoli 1,5, torej to niso bili zares pomembni razlogi za odločitev. Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Podjetja so vpliv, ki ga imajo različni dejavniki na napotitev zaposlenih na izobraževanje ocenila (od 1 do 4): POVPREČJE Potreba po dodatnem usposabljanju. 3,3 Novosti na strokovnem področju. 3,3 Ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja. 3,3 Cena izobraževanja/usposabljanja. 2,8 Trajanje izobraževanja/usposabljanja. 3 Termin izvajanja. 2,8 Motiviranost zaposlenih za izobraževanje. 3,1 Ponudba usposabljanj/izobraževanj s strani izobraževalnih organizacij v okolju (informiranje preko elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) 2,4 Starost zaposlenega. 2,2 Dolžina delovne dobe delavca v našem podjetju. 2,1 Kot najpomembnejše tri dejavnike so s 3,3 ocenila »potrebo po dodatnem usposabljanju«, »novosti na strokovnem področju«, »ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja«, z oceno 3,1 »motiviranost zaposlenih za izobraževanje« ter s 3,0 »trajanje izobraževanja/usposabljanja«. Ostale dejavnike so ocenila z vrednostjo nižjo od 3, najmanj pa »dolžino delovne dobe zaposlenega v podjetju« (2,1). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 137 Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Na to vprašanje so podjetja v 90 % odgovorila z NE, da nimajo potrebe po dodatnem izobraževanju svojih zaposlenih za dvig izobrazbe. Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence Na vprašanje o izbiri splošnih/temeljnih kompetenc, za katere bi potrebovali dodatna usposabljanja, je ena tretjina v raziskavo vključenih podjetij iz občine MONG navedla digitalno pismenost in tudi sporazumevanje v tujih jezikih. Po okrog 15 % podjetij je izbralo sporazumevanje v maternem jeziku ter samoiniciativnost in podjetnost. Po 10 % jih je izbralo matematično kompetenco ter kulturno zavest in izražanje. Le 3 % podjetij je izbralo socialne in državljanske kompetence, pri čemer so bila podjetja iz MONG edina podjetja poleg podjetij iz občine Miren-Kostanjevica (17 %), ki so izbrala to kompetenco. Učenje učenja pa je izbralo 2 % iz MONG. Skoraj tretjina jih je odgovorila, da ne potrebujejo dodatnega usposabljanja, 22 % pa jih je navedlo še druge kompetence (kot, na primer, specifična in strokovna in poklicna izobraževanja, veščine prodaje in dela s strankami, kreativno pisanje in mišljenje; komunikacija; organizacija časa, ipd.). Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja 45% 40% 38% 40% 35% 28% 30% 24% 24% 25% 21% 20% 16% 16% 17% 14% 14% 12% 12% 15% 9% 9% 10% 7% 10% 5% 3% 3% 5% 0% 0% Med podjetji iz občine MONG jih je največ (oziroma 40 %) odgovorilo, da bi njihovi zaposleni potrebovali usposabljanja preko neformalnega izobraževanja za pridobitev dodatnega znanja komunikacije, 38 % jih je izbralo še ekonomsko-komercialno področje, 28 % timsko delo, skoraj četrtina vseh je izbrala organizacijo in vodenje, ena petina je navedla znanja o zdravem življenjskem slogu med 14 in 17 % podjetij je navedlo znanja s pravnega področja, ekologije, vzdrževanja strojev in naprav in projektno delo. Okrog 12 % jih je izbralo še poklicno-specifična znanja in prav tako dopolnilna tehnično-tehnološka znanja. Po manj kot 10 % podjetij pa je navedlo še ISO standard, logistiko, varovanje, varnost pri delu. Znanja iz družbene odgovornosti podjetij je izbralo le 3,0 % ljudi. Okrog 14 % podjetij pa je menilo, da ne potrebujejo dodatnega usposabljanja. Izobraževanje na lokalnem nivoju Vsa podjetja iz občine MONG, ki so sodelovala v anketi (100 %), podpirajo sofinanciranje izobraževanja zaposlenih. Le malce več kot polovica podjetij pa se pri izbiri ponudnika odloči za lokalnega ponudnika, kar je pod povprečjem med vsemi podjetji na ožjem Goriškem (67 %). Na podvprašanje, zakaj se ne odločijo za lokalne ponudnike, je 19 % podjetij odgovorilo, da je premalo ponudbe, 67 % pa, da ni ustrezne ponudbe. 15 % podjetij je navedlo tudi cenovno nekonkurenčnost, tako so bila podjetja iz občine MONG edina med podjetji v raziskavi, ki so navedla tudi to kot razlog, zakaj ne izberejo lokalnega ponudnika. 138 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Od vseh podjetij iz občine jih je 77 % pripravljeno sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov izobraževanj, kar je v skladu s povprečjem v OG (77 %). DA NE Podpirate sofinanciranje izobraževanj zaposlenih, če so koristna tako za osebno rast kot za poklicno 100 % 0 % področje? Ali se pri izbiri izobraževanja pogosteje odločate za lokalne ponudnike? 53 % 47 % Ste pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov 77 % 23 izobraževanj? Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 139 9.5. OBČINA RENČE-VOGRSKO V spodnjem povzetku so predstavljeni različni statistični podatki (glavni VIRI: SURS in AJPES) ter rezultati odgovorov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov iz občine Renče-Vogrsko, ki so se odzvala na anketo. Več podrobnih in primerljivih podobnosti in statističnih podatkov iz odgovorov za vse občine je mogoče najti v Prilogi (poglavju 10.4.) od Tabele 15 do Tabele 38 na straneh 170 do 178. 9.5.1. Demografija občine Renče-Vogrsko304 DRUGA NAJMANJŠA OBČINA NA GORIŠKEM Občina Renče-Vogrsko se s 30 km2 po površini uvršča v spodnjo četrtino med vsemi občinami v Sloveniji, in sicer na 181. mesto med 212-imi slovenskimi občinami, na predzadnje (11.) mesto med občinami na Goriškem (samo še občina Šempeter-Vrtojba je manjša) in ravno tako na predzadnje (5.) mesto med občinami na ožjem Goriškem. S svojo površino obsega le 1,3 % celotne Goriške in okrog 4,9 % površine ožje Goriške. NAJMANJ PREBIVALCEV, A ZELO GOSTO POSELJENA Leta 2023 je imela občina približno 4.384 prebivalcev, s čimer se je uvrščala na zadnje mesto na ožjem Goriškem, a beleži kljub temu zelo gosto poseljenost oziroma skoraj 149 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar jo uvršča na 2. mesto v OG (Šempeter-Vrtojba ima 412) in nad povprečje OG (145,0), skoraj za tretjino nad slovensko povprečje (104,5), hkrati pa poseljenost občine dosega kar trikratno vrednost poseljenosti celotne Goriške (51,0). Tako je v občini Renče-Vogrsko na kvadratnem kilometru površine živelo v povprečju 149 ljudi. PRESENETLJIVO NIZEK NARAVNI PRIRAST Občina Renče-Vogrsko beleži med leti 2019 do 2022 izjemno nizek naravni prirast. V povprečju zadnjih štirih let kar -6,6, kar pomeni, da je v občini na 1.000 prebivalcev v povprečju skoraj 7 ljudi več umrlo, kot se jih je rodilo. S tako nizkim povprečnim naravnim prirastom je občina globoko (za nekajkrat) pod slovenskim povprečjem (-1,9) in več kot dvakratno pod Goriškim (-3,0) in pod povprečjem ožje Goriške (-3,1). Največji padec naravnega prirasta (za kar 60 % v primerjavi z letom pred tem) je občina beležila leta 2022; padec s 3,9 na kar 12 več umrlih oseb kot rojenih otrok. Iz dosegljivih podatkov na SURS je možno razbrati, da je leta 2022 število rojenih otrok precej padlo, kar je bil sicer tudi trend po drugih občinah, a je v občini Renče-Vogrsko padlo za več kot 40 %. Prav tako je razvidno, da je število v občini Renče-Vogrsko leta 2022 naenkrat poskočilo tudi število umrlih. Tudi to je bil trend po drugih občinah, torej, manj rojenih in več umrlih, a v občini Renče-Vogrsko spet precej višji poskok – spet za več kot 40 % (ostale občine v povprečju beležijo le 10 % padec rojstev in porast smrti). Glede na to, da je v občini tudi visok selitveni porast (veliko priseljenih iz drugih občin), bi morali beležiti porast rojstev in ne smrti, a ker je ravno obratno, se lahko predvideva, da je trend povezan z lokacijo Doma starejših in z menjavo stalnega naslova ob priselitvi. Dom starejših v tako majhni občini predstavlja kar 2 % vsega prebivalstva in je porast smrti zato toliko bolj zaznaven tu kot drugje. Naravni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška, občina Renče-Vogrsko v letih 2019-2022305 RENČE-VOGRSKO 2019 2020 2021 2022 ŠTIRILETNO POVPREČJE SLOVENIJA -0,6 -2,5 -2 -2,3 -1,9 GORIŠKA -2,4 -2,6 -2,8 -4,1 -3,0 OŽJA GORIŠKA -2,4 -2,5 -2,4 -5,2 -3,1 RENČE-VOGRSKO -5,7 -4,8 -3,9 -12,1 -6,6 PRECEJ VEČ SE JIH PRISELJUJE V OBČINO, KOT IZ NJE IZSELJUJE Glede na podatke SURS od leta 2019 do 2022 je bila občina Renče-Vogrsko po mnogih »selitvenih« kategorijah nad slovenskim povprečjem in v vseh kategorijah precej nad povprečjem ožje Goriške. Njen skupni selitveni prirast je v štiriletnem povprečju stalno pozitiven, kar pomeni, da se v občino več ljudi priseljuje kot iz nje odseljuje. 304 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 305 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 140 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih V občino Renče-Vogrsko je na letni ravni za najmanj tretjino več priseljenih iz tujine kot odseljenih vanjo. V povprečju se je v zadnjih štirih letih na 1.000 prebivalcev priselilo skoraj enkrat več ljudi iz tujine (okrog 13 ljudi) kot se jih je izselilo, pri čemer je tako njen selitveni prirast s tujino 6,1, kar v skladu s slovenskim povprečjem (6,2) in za tretjino več od povprečja na ožjem Goriškem (4,4). Občina Renče-Vogrsko ima v primerjavi s povprečjem v OG tudi višji povprečen in ugodnejši selitveni prirast med občinami, kar pomeni, da se vanjo več ljudi priseljuje, kot se odseljuje. V štiriletnem povprečju to pomeni, da se je v občino priselilo za 2,4 ljudi na 1.000 prebivalcev več, kot se jih je odselilo (na ravni OG pa se jih je v povprečju 0,6 več odselilo v druge občine, kot se jih je priselilo). Predvsem je ta porast viden v letu 2022, ko se je iz drugih občin priselilo skoraj 9 oseb več, kot se jih je odselilo (v OG pa je bilo povprečje manj od 1 osebe priseljene več). Tako je skupni selitveni prirast občine Renče-Vogrsko v zadnjih štirih letih več kot 8 oseb več v občino priseljenih kot odseljenih, kar je za tretjino nad slovenskim povprečjem (ki je 6,2) in za več kot dvakrat nad povprečjem v OG (3,8). Selitveni prirast občina Renče-Vogrsko v letih 2019-2022 in skupni povprečni selitveni prirast306 RENČE-VOGRSKO Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 10,3 6,9 3,4 43,7 37,3 6,4 9,8 2020 18,1 6,9 11,2 49,5 52,7 -3,2 8 2021 10,3 6,2 4,1 43,2 45,3 -2,1 2,1 2022 13,2 7,7 5,5 61,2 52,6 8,6 14,1 ŠTIRILETNO POVPREČJE 13,0 6,9 6,1 49,4 47,0 2,4 8,5 SLOVENIJA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 15 7,2 7,8 38 38 0 7,8 2020 17,2 8,4 8,7 56,5 56,5 0 8,7 2021 11,2 10 1,2 42,9 42,9 0 1,2 2022 16,9 9,9 7 51,7 51,7 0 7 ŠTIRILETNO POVPREČJE 15,1 8,9 6,2 47,3 47,3 0,0 6,2 OŽJA GORIŠKA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV307 tujino občin občine med prirast občinami 2019 10,8 5,7 5,1 35,5 34,4 1,1 6,2 2020 14,8 7,9 6,9 53,0 55,3 -2,3 4,6 2021 9,1 8,1 1,0 41,6 43,7 -2,1 -1,1 2022 13,7 9,3 4,4 52,5 51,7 0,9 5,3 ŠTIRILETNO POVPREČJE 12,1 7,7 4,4 45,7 46,2 -0,6 3,8 MED NAJSTAREJŠIMI OBČINAMI NA OŽJEM GORIŠKEM308 Povprečna starost občanov je leta 2022 znašala 46,4 let, kar je nad povprečjem OG (46,2), za skoraj 2,5 leti nad slovenskim povprečjem (44,0) in za eno leto nad povprečjem celotne Goriške (45,5). 306 Vir: SURS. 307 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 308 Vir: SURS. Preračun: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 141 Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, mlajših od 15 let, je prebivalo 177,4 oseb starih 65 let ali več (le Šempeter-Vrtojba ima višje: 182). Občina Renče-Vogrsko ima tako enega najvišjih indeksov staranja med vsemi šestimi primerjanimi občinami v OG in je višji od povprečja na ožjem Goriškem za 4 osebe (173,5) in za kar 15 oseb na celotni Goriški (162,5), za kar 35 oseb nad slovenskim povprečjem (142,9). V občini je tudi majhen delež mlajših od 15 let med vsem prebivalstvom (14,2 %), kar je pod povprečjem OG (14,3 %), pod Goriškim povprečjem (14,8 %) in pod slovenskim (15,0 %). Prav tako ima občina visok delež starejših, in sicer je starejših nad 65 let v občini več kot četrtina vsega prebivalstva (25,3 %), kar je nad povprečjem OG (24,8 %), nad Goriškim (24,1 %) in precej nad slovenskim povprečjem (21,4 %). Po tem deležu ima občina Renče-Vogrsko kot druga izmed šestih občin največji delež starejših (samo še občina Šempeter-Vrtojba ima višjega: 26.0 %). 9.5.2. Delo v občini Renče-Vogrsko 309 VISOK DELEŽ DELOVNO AKTIVNIH Med osebami v starosti od 15 do 64 let (t. j. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo leta 2021 V občini Renče-Vogrsko delovno aktivnih približno 68,9 % vseh, leta 2022 pa 70,2 %. Leta 2021 je bilo to precej nad slovenskim povprečjem (66,7 %), malenkost nad povprečjem celotne Goriške (69,3 %) in za eno osebo nad povprečjem ožje (68,0 %). Leta 2022 tudi nad slovenskim povprečjem (68,6) in za malenkost pod povprečjem ožje Goriške (70,3 %). POVPREČNO DELOVNO AKTIVNA Občina Renče-Vogrsko je bila v letu 2022 po deležu delovno aktivnih med vsemi prebivalci (3.730) starimi 15 let ali več (54,0 %) v skladu s povprečjem v OG (53,8 %). Renče-Vogrsko ima tako tudi delež zaposlenih med prebivalci, starimi nad 15 let le malenkost višji od povprečja v OG (51,4 %; OG = 50,8 %). Občina Renče-Vogrsko je beležila delež brezposelnih, nižji od povprečja (2,7 %; OG = 3,0%), med šestimi občinami pa ima tudi enega višjih deležev upokojencev (34,5 ; OG = 33,34 %). Ima povprečen delež delovno neaktivnih (46 % in v OG 46,2 %) in povprečno manjši delež učencev, dijakov in študentov (6,5 %; v OG = 6,7 %). MALO DELOVNO AKTIVNIH NAD 60 LET Občina Renče-Vogrsko med vsemi delovno aktivnimi v letu 2023 (1.868 oseb) beleži v primerjavi s povprečjem OG enak odstotek delovno aktivnih med mladimi odraslimi, v starosti med 15 do 24 let, in sicer 3,7 %, kar je pod slovenskim povprečjem (4,6 %). Beleži pa občina Renče-Vogrsko višji delež zaposlenih nad 55 let in več: med 55-59 let je 13,9 % zaposlenih, v Sloveniji 12,0 %, v OG pa 13,1 %. Ima občina pa manj delovno aktivnih nad 60 let, kjer je v Renče-Vogrsko 6,1 % zaposlenih, kar je opazno manj od povprečja v OG (6,9 %) in za manj od slovenskega povprečja (6,6 %). Tako je delež zaposlenih nad 60 let v občini Renče-Vogrsko drugi najnižji med vsemi občinami v OG (Kanal = 5,7 %). ZMERNO BIVALNA OBČINA Občina Renče-Vogrsko ima za tretjino nižji indeks delovnih migracij od povprečja na ožjem Goriškem, in sicer 66,7 v letu 2021 (v OG = 92,7) in 66,4 v letu 2022 (v OG = 92,9); imajo pa tri občine še nižjega (Brda, Kanal in Miren-Kostanjevica). To pomeni, da ima občina na voljo za tretjino manj delovnih mest, kot v njej biva delovno aktivnega prebivalstva. Glede na kategorizacijo občin po indeksu delovnih migracij tako občina Renče-Vogrsko s svojimi približno 66-imi delovnimi mesti na 100 delovno aktivnih prebivalcev spada, med »zmerno bivalne občine«.310 Tako iz občine Renče-Vogrsko (po podatkih SURS) nekaj manj od 79 % vseh zaposlenih odhaja na delo v druge občine, le okoli 21 % domačinov, je zaposlenih v občini. To je precej nad slovenskim povprečjem, kjer je okrog 55 % vseh prebivalcev občin zaposlenih v drugih občinah in 45 % v svoji ter nad povprečjem OG, kjer je to razmerje približno 68 proti 32. 309 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 310 Vir: Zaletel, M. (2016). 142 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih DELEŽ SAMOZAPOSLENIH IN KMETOV RASTE IN PADA V občini Renče-Vogrsko je v povprečju nekoliko več samozaposlenih (16,0 %) med vsemi zaposlenimi, kot je povprečje ožje Goriške za zadnja tri leta (12,6 %) in precej nad slovenskim (10,8 %). Med samozaposlenimi jih je 17,0 % zaposlenih v kmetijstvu, kar je pod povprečjem OG (19,3 %) in pod slovenskim (19,5 %). Od leta 2021 do 2023 je število vseh zaposlenih malenkost naraslo in spet padlo (1.239, 1.252, 1.248). Delež samozaposlenih pa tako kot v večini občin pada (17 %; 16,7 %; 16 %), delež samozaposlenih v kmetijstvu med vsemi samozaposlenimi pa je leta 2022 narasel (17,5 na 18,7 %), a leta 2023 spet padel pod delež izpred dveh let pred tem. Delovno aktivno prebivalstvo po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta311 RENČE-VOGRSKO 2021M12 2022M12 2023M08 DELEŽ 2023 1 Delovno aktivno prebivalstvo - SKUPAJ 1.239 1.252 1.248 / 11 Zaposlene osebe - SKUPAJ 1.028 1.043 1.048 84,0 % 12 Samozaposlene osebe - SKUPAJ 211 209 200 16,0 % 120 Samozaposlene osebe brez kmetov 174 170 166 83,0 % 123 Samozaposlene osebe - kmetje 37 39 34 17,0 % 9.5.3. Srednješolski vpisi v občini Renče-Vogrsko 312 Na ravni obravnavanih občin je bilo v šolskem letu 2023/2024 v 47 srednješolskih programov vpisanih 2.154 dijakov in dijakinj, od tega 146 iz občine Renče-Vogrsko. Iz te občine je tudi v celoti najmanjši delež vseh dijakov in dijakinj med občinami ožje Goriške (okoli 7,0 %). Renče-Vogrsko je sicer edina občina poleg MONG, v kateri je med leti 2021/2022 in 2023/2024 opaziti povečanje deleža vpisanih v srednješolske programe. Med dijaki občine Renče-Vogrsko narašča število vpisanih v programe elektrotehnik/elektrika (3,0 %), računalnikar/računalniški tehnik (5,0 %), logistični tehnik (2,0 %). Medtem ko je skoraj povsod upadel vpis v program trgovec, je v občini Renče-Vogrsko narasel, in sicer leta 2021/2022 ni bil v program vpisan nihče, letos pa jih je med vsemi dijaki v občini program trgovca izbralo skoraj 2,0 %. Občina ima sicer med vsemi občinami v ožji Goriški tudi enega najvišjih deležev svojih dijakov in dijakinj vpisanih v računalniške programe, okoli 9,0 %. Še več, delež vpisanih je v letu 2023/2024 v primerjavi z dvema letoma prej narasel za kar 75 %, saj je bilo med vsemi dijaki v občini leta 2021/2022 v program računalništva vpisanih 6,6 %, dve leti kasneje pa že 11,5 % - oziroma po številu kar za 100-odstotkov več: z 9 na 18 dijakov. Opazen pa je upad vpisa v program ekonomski tehnik, prav tako je upadel tudi vpis v splošne gimnazijske programe. Upada tudi vpis v zdravstvene programe, kljub prisotnosti močnega podjetja s področja zdravstvene nege. Vedno več dijakov in dijakinj iz občine Renče-Vogrsko izbira srednješolske programe izven goriške regije. 311 Vir: SURS. 312 Vir: CEUVIZ. Preračun: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 143 9.5.4. Podjetja v občini Renče-Vogrsko 313 LEPO ŠTEVILO MAJHNIH, SREDNJIH IN VELIKIH DRUŽB Leta 2022 je bilo v občini Renče-Vogrsko beleženih skupno 237 gospodarskih družb in podjetij oziroma samostojnih podjetnikov (7,2-odstotni delež na ožjem Goriškem). Od tega 118 gospodarskih družb (6,2 % vseh GD znotraj OG) in 119 samostojnih podjetnikov (od 1377 na ožjem Goriškem oziroma 8,6 % vseh). DEMOGRAFIJA PODJETIJ 2022314 REN-VOG % V OBČINI OG % REN-VOG v OG mikro 96 81,4 % 1562 6,1 % majhne 16 13,6 % 288 5,6 % GOSPODARSKE srednje 5 4,2 % 32 15,6 % DRUŽBE velike 1 0,8 % 12 8,3 % SKUPAJ 118 49,8 % 1894 6,2 % mikro 119 100,0 % 1368 8,7 % majhni 0 0,0 % 9 0,0 % SAMOSTOJNI srednji 0 0,0 % 0 0,0 % PODJETNIKI veliki 0 0,0 % 0 0,0 % SKUPAJ 119 50,2 % 1377 8,6 % VSI 237 7,2 % 3271 7,2 % Gospodarske družbe predstavljajo 49,8-odstotni delež vseh podjetij v občini. Med gospodarskimi družbami prevladujejo mikro podjetja (81,4 %), mikro podjetja pa so tudi sicer edina (100 %) med samostojnimi podjetniki. Med gospodarskimi družbami ima občina Renče-Vogrsko sicer glede na svojo majhnost lepo število majhnih gospodarskih družb (16), srednjih (5) in eno veliko podjetje. BOGATA PODJETNIŠKA POKRAJINA Po podatkih Ajpesa za leto 2022315 je bilo v gospodarskih družbah občine Renče-Vogrsko zaposlenih 1.398 oseb, 95 pa je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, kar je zneslo skupno 1.493 zaposlenih v podjetjih občine Renče-Vogrsko, oziroma v deležu: 93,6 % zaposlenih je v gospodarskih družbah, le 6,4 % pa pri samostojnih podjetnikih, kar je pod povprečjem v OG (10,5 %). Samo še občina Šempeter-Vrtojba ima višji delež zaposlenih v gospodarskih družbah (96,3 %). Visoko število zaposlenih v GD izstopa zaradi majhnosti občine v primerjavi z drugimi občinami, manjšimi po številu prebivalcev. V Brdih je tako le 266 zaposlenih v GD, v Kanalu 611 (kljub prisotnosti velikega podjetja), v Miren-Kostanjevica pa 672. To nakazuje na bogato podjetniško pokrajino v občini Renče-Vogrsko, kar tudi pritrjuje številu majhnih (16), srednjih (5) in velikega podjetja (1) v občini, ki ima sicer najmanjše število prebivalcev v OG in eno najmanjših na Goriškem (4.384). Lahko bi rekli, da je v občini na število vseh prebivalcev kar 30 % zaposlenih v gospodarskih družbah, ki delujejo na območju občine. Tako visoke primerjave ne dosega niti občina Nova Gorica, v kateri je v GD »le« 22,9 % zaposlenih glede na celotno prebivalstvo. V občinah Brda, Kanal in Miren-Kostanjevica, ki imata višji delež prebivalcev kot Renče-Vogrsko, pa je ta delež 4,8 %, 11,7 % in 13,2 %. Le občina Šempeter-Vrtojba še prekaša podjetniško krajino Renče Vogrsko s 55,9 % zaposlenih v GD glede na celotno občinsko prebivalstvo. HITRO RASTOČA PODJETJA? V občini Renče-Vogrsko je po poročilu Ajpesa316 8 hitrorastočih podjetij. V prevladi so podjetja s področja predelovalne dejavnosti (3). Ostalih 5 podjetij je s področja gradbeništva; prometa in skladišča; trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; druge raznovrstne poslovne dejavnosti. 313 Vir: AJPES (2023a) in AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. 314 Vir: AJPES (2023a). Preračun: LUNG. 315 Vir: AJPES (2023b). 316 Vir: AJPES (2023C). 144 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9.5.5. Odgovori iz podjetij iz občine Renče-Vogrsko V ANALIZI ZAJETA SKORAJ PETINA VSEH PODJETIJ V OBČINI V naši analizi smo iz občine Renče-Vogrsko prejeli odgovore iz 42-ih podjetij, kar pomeni glede na število podjetij (237) približno 17,7-odstotni delež podjetij iz občine. S tem deležem je bila občina Renče-Vogrsko po podjetjih povprečno odzivna med vsemi (povprečje je namreč znašalo 17,9 %). Glede na ožjo Goriško pa so podjetja iz Renče-Vogrsko predstavljala 7,2 % vseh prejetih odgovorov, kar je za petino manj, kot je siceršnji delež podjetij iz te občine znotraj ožje Goriške (8,9 %). TRETJINA VSEH ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO Predvsem je bolj kot vzorec zajetih podjetij pomemben vzorec zajetih zaposlenih. Leta 2022 je bilo, glede na Ajpesove podatke, v občini Renče-Vogrsko zaposlenih 1.493 ljudi v gospodarskih družbah in podjetjih. Skupno pa je 42 podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, zaposlovalo 479 ljudi. Analiza je torej zajela tretjino vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih v občini Renče-Vogrsko. GLAVNE DEJAVNOSTI PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO Analiza je preverjala tudi glavno dejavnost gospodarskih družb in podjetij, glede na uradno klasifikacijo SKD 2008. 30,00% 26,30% 25,00% 20,00% 15,80% 15,00% 10,50% 10,50% 10,50% 10,50% 10,00% 5,30% 5,30% 5,30% 5,00% 0,00% KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI GRADBENIŠTVA TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO DRUGE DEJAVNOSTI Večina odgovorov v raziskavi je v občini Renče-Vogrsko pripadla družbam in podjetjem, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo (26,3 %) in gradbeništvom (15,8 %). Dejavnosti trgovine, vzdrževanje in popravila motornih vozil, finančne in zavarovalniške dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter »druge« dejavnosti so zastopale 10,5-odstotni delež vseh odgovorov. Po 5,3 % pa strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo ter izobraževanje. Drugih dejavnosti podjetja niso navedla. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 145 ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH V analiziranih podjetjih iz občine Renče-Vogrsko je bilo največji, več kot četrtino, zaposlenih starih med 40-49 let (nad OG povprečjem: 23,5 %), najmanj pa med mladimi od 15 do 24 let (4,1 %), kar je nad OG povprečjem (3,7 %). V primerjavi s podjetji iz drugih občin v raziskavi, je bila občina Renče-Vogrsko občina z najvišjim deležem zaposlenih nad 55 let (23,1 %), kar je za 4-odstotne točke višje od povprečja v OG (19,3 %). STAROST % ZAPOSLENIH 15-24 let 4,1 % 25-29 let 11,5 % 30-39 let 20,7 % 40-49 let 27,4 % 50-54 let 12,4 % starejši od 55 let 23,5 % ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE Glede na raven izobrazbe so imeli zaposleni v analiziranih podjetjih v skoraj 30-odstotnem deležu srednjo poklicno šolo (3 leta) in skoraj četrtinski delež poklicno tehnično šolo (3+2). Z 10,9 % je sledila visokošolska univerzitetna (prejšnja) ali mag (2. bolonjska), nato s skoraj 9 % gimnazija in malce manj visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) ali 1. bolonjska stopnja. Po par odstotkov so si delile magisterij znanosti (1,8 %), NPK (1,3 %), dvoletna nižja poklicna (4,6 %) in višja strokovna (5,8 %). V Renčah-Vogrsko je bilo tudi 2,5 % zaposlenih z nedokončano OŠ in skoraj 5 % z dokončano zgolj OŠ. Nihče ni zaposloval oseb z doktoratom. Magisterij znanosti Nedokončana Visokošolska (prejšnji) osnovna šola Dokončana osnovna šola univerzitetna izobrazba 1,8% 2,5% 4,8% (prejšnja) ali magistrska izobrazba (2. bolonjska Nacionalna poklicna stopnja) kvalifikacija (NPK) 10,9% 1,3% Visokošolska strokovna Nižja poklicna šola izobrazba (prejšnja) ali (2 leti) 1. bolonjska stopnja) 4,6% 8,6% Višja strokovna šola 5,8% Srednja poklicna šola (3 leta) 28,6% Gimnazija 8,9% Poklicno tehnična šola (3+2); srednja strokovna šola (4 leta) 22,3% 146 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE Glede na vrsto izobrazbe je 40 % zaposlenih z zdravstveno izobrazbo, skoraj 15 % z izobrazbo z gastronomsko-gostinsko-turističnega področja, 11,3 % je bilo obdelovalcev kovin in strugarjev, 6,5 % zaposlenih je imelo ekonomsko izobrazbo in 6,5 % trgovsko, ostali manjši deleži so bili is področja komunalnega inženiringa, družboslovja, mizarstva, veterine. Kjer vrsta ni bila specificirana, so zapisali gimnazija ali OŠ. ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH Glede na analizo je dve tretjini podjetij v občini Renče-Vogrsko v zadnjih dveh letih na novo zaposlovalo. Delovno razmerje je vsaj enemu zaposlenemu prenehalo v manj kot polovici anketiranih podjetij (47,0 %). Na vprašanje o težavah z iskanjem delovne sile v zadnjih dveh letih je 53,0 % odgovorilo pritrdilno: »Da, soočali smo se s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.« Pri vprašanju o pomanjkanju kadrov so podjetja iz občine Renče-Vogrsko v glavnem navajala probleme pri iskanju kadrov v poklicih z zdravstvenega področja, nato s področja strojništva in elektro. Ostala so navedla še IT področja, vrtnarstvo in cvetličarstvo, šoferje in gradbenike, v manjšem deležu gostince. ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH V skladu z deležem podjetij iz občine Renče-Vogrsko, ki so odgovarjala na vprašalnik, je najvišji delež poklicev, za katere podjetja pričakujejo, da jih bodo najbolj potrebovala v naslednjih 3 do 4 letih, viden pri poklicih na IT področju, kjer so v odgovorih našteli kar več 10 takih zaposlenih (30,9 %), sledi zdravstvo s 16,5 %, poklici na področju strojništva (10,3 %) in proizvodnje (tudi 10,3 % vseh potrebnih novih kadrov). Okrog 5 % po potreb po kadrih s trgovsko izobrazbo in s področja igralništva, za odstotek manj ekonomistov. Ostali poklici bodo v potrebah zastopani v manjši meri: od 1 do 2,1 % (gradbeništvo, orodjarji, vrtnarji, kuharji, mehatroniki in šoferji). V naslednjih 5 do 10 letih podjetja pričakujejo največ potreb pri zaposlovanju strojnega poklica (29,2 %), trgovskega (20,8 %), na področju ekonomije in tudi računovodstva (16,7 %) ter elektro (12,5 %). Ostali poklici posamezno predstavljajo približno 4,2 % predvidenih potreb po kadrih v naslednjih 5 do 10 letih: vrtnarji, šoferji, gradbeniki, mehatroniki in orodjarji. UKREPI ZA NOVE KADRE Drugo: 21,00% Nobenega od navedenih. 29,00% Zagotavljanje možnosti za izobraževanje. 29,00% Smo družini prijazno podjetje. 36,00% Udeleževanje zaposlitvenih sejmov. 7,00% Zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev v… 50,00% Posebna skrb za izboljševanje pogojev dela. 43,00% Promocija uspehov in dosežkov podjetja v javnosti 14,00% Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva pri praktičnem… 29,00% Dodatno nagrajevanje dijakov in študentov, ki pridejo… 29,00% Štipendiranje dijakov in študentov. 21,00% 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% Med vsemi odgovori je bilo skoraj tretjina takih, da podjetja ne uporabljajo nobenega od navedenih ukrepov, kar je zaskrbljujoče, saj je glede na hudo pomanjkanje kadrov prilagajanje trgu dela, da bi se privabilo nove kadre, nujna strategija vsakega podjetja v času tekmovanja za kadre. 14 % promovira uspehe in dosežke podjetja, pol manj pa se udeležuje zaposlitvenih sejmov, nobeno podjetje pa se ne udeležuje kariernih sejmov. Petina podjetij je izbrala »Druge« ukrepe. Nobeno podjetje pa ni navedlo dnevov odprtih vrat in senčenja na delovnem mestu. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 147 KOMPETENCE Podjetja iz občine Renče-Vogrsko so kot kompetence, ki se jim zdijo najbolj pomembne pri zaposlenih (na lestvici od 1 do 4) in ki jih želijo pri svojih novih zaposlenih, izbrale predvsem sposobnost za delo v skupini (3,4), nato sposobnost prilagajanja ter sposobnost reševanja problemov in konfliktov (3,2); znanje slovenskega jezika (3,1) in sposobnost aktivnega učenja (3,0). Blizu ocene 3 so v povprečju ocenila sposobnost medgeneracijskega sodelovanja, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela s strankami in sposobnost upravljanja s časom. Kritično razmišljanje in IKT kompetence pa s 2,6. Ostale kompetence so dobile pod 2,5, najmanj je bila ocenjena medkulturna kompetenca (1,9). 4,0 3,4 3,2 3,2 3,1 2,9 2,9 3,0 2,8 2,8 2,9 3,0 2,6 2,6 2,5 2,3 2,4 2,4 2,0 2,1 1,9 2,0 1,0 0,0 Pomembnost izobraževanja zaposlenih Na vprašanje, kako se podjetjem zdi pomembno izobraževanje zaposlenih (na lestvici od 1 do 4), so podjetja iz občine Renče-Vogrsko v le 21-odstotkih odgovorila, da se jim to zdi zelo pomembno (4), 43 % pa je pomembnosti izobraževanja dalo povprečno oceno 3. Kar 7 % podjetij je odgovorilo, da se jim izobraževanje in usposabljanje zaposlenih sploh ne zdi pomembno. Občina Renče-Vogrsko ima po tej plati najvišji rezultat (samo še v MONG je bilo takih podjetij 3 %, v vseh ostalih občinah nobenega). Tudi po tem, koliko podjetij je izbralo najvišjo pomembnost (4) je imela občina najmanjši delež podjetij, saj je bilo povprečje odgovorov v OG pri 45,8 %. 4 21% 3 64% 2 7% 1 7% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 148 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Letni načrt izobraževanja zaposlenih je imelo malo podjetij: le 14-odstotkov podjetij, ki so sodelovala v raziskavi. To je v skladu s prejšnjimi odgovorom, ki kaže odnos do izobraževanja in zaposlovanja zaposlenih, manj pa z naslednjim odgovorom, kjer je vendarle 64 % podjetij odgovorilo pritrdilno, da je svoje zaposlene poslalo v zadnjih dveh letih na dodatna izobraževanja in usposabljanja. DA NE Imate letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih? 14 % 86 % Ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili na izobraževanje? 64 % 36 % Tista podjetja, ki so odgovorila z DA, so na podvprašanje, na katere kompetence so bila ta izobraževanja vezana, odgovorila v 67 %, da so bila vezana na poklicno specifične kompetence, v tretjini primerov pa na oboje, poklicno specifične in splošne kompetence. Nobeno podjetje ni poslalo svojih zaposlenih zgolj usposabljanje za splošne kompetence. Podjetja pa, ki svojih zaposlenih niso poslala na nobena izobraževanja in usposabljanja, so na lestvici od 1 do 4 v povprečju ocenila naslednje trditve takole: POVPREČJE Nismo imeli potrebe. 2,8 Izobraževanje je povezano s prevelikimi stroški. 1,4 Zaposleni niso bili motivirani za izobraževanje. 1,6 V ponudbi izobraževanj nismo našli ustreznega. 1,4 Izobraževanja se izvajajo v neustreznih terminih. 1,2 Podjetja iz občine Renče-Vogrsko so kot najbolj vpliven razlog, zakaj svojih zaposlenih niso poslala na dodatna izobraževanja, navedla to, da niso imela potrebe, kar so v povprečju ocenila z oceno 2,8. Ostale razloge so ocenila zelo nizko, le okoli 1,5 ali celo manj. To lahko priča o tem, da tista podjetja, ki svojih zaposlenih niso poslala na izobraževanja, niso zares razmišljala, čemu jih niso in morda za to sploh nimajo posebnih razlogov. Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Podjetja so v raziskavi na vprašanje o vplivu (od 1 do 4), ki ga imajo različni dejavniki na napotitev zaposlenih na izobraževanje, takole ocenila: POVPREČJE Potreba po dodatnem usposabljanju. 2,8 Novosti na strokovnem področju. 3,2 Ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja. 3,2 Cena izobraževanja/usposabljanja. 2,8 Trajanje izobraževanja/usposabljanja. 2,7 Termin izvajanja. 2,7 Motiviranost zaposlenih za izobraževanje. 3,2 Ponudba usposabljanj/izobraževanj s strani izobraževalnih organizacij v okolju 2,7 (informiranje preko elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) Starost zaposlenega. 2,1 Dolžina delovne dobe delavca v našem podjetju. 1,9 Kot najpomembnejša dva dejavnika so s 3,2 ocenila »novosti na strokovnem področju, »ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja« in »motiviranost zaposlenih za izobraževanje«. Ostale dejavnike so ocenila z vrednostjo, nižjo od 3, najmanj pa »dolžino delovne dobe zaposlenega v podjetju« (1,9). Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Na to vprašanje so podjetja v 100 % odgovorila z »NE, nimamo potrebe po dodatnem izobraževanju svojih zaposlenih za dvig izobrazbe«. So pa bila podjetja iz občine Renče-Vogrsko edina podjetja v analizi, ki so na to vprašanje vsa odgovorila z NE. Sicer je bilo povprečje v OG pri 90-odstotkih. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 149 Dodatna usposabljana za splošne/temeljne kompetence Na vprašanje o izbiri splošnih/temeljnih kompetenc, za katere podjetja ocenjujejo, da bi zanje potrebovali dodatna usposabljanja, so v analizo vključena podjetja iz občine Renče-Vogrsko največkrat (38 %) navedla, da ne potrebujejo dodatnega usposabljanja in nato kompetenco samoiniciativnosti in podjetnosti. Malenkost manj kot četrtina vseh je izbrala sporazumevanje v tujih jezikih, s po 15 % pa sporazumevanje v maternem jeziku ter učenje učenja. Po 8 % so navedene še kompetence digitalne pismenosti, kulturne zavesti in izražanja. Nobeno od podjetij ni izbralo matematične kompetence ali socialnih in državljanskih kompetenc. Kot dodatek so navedla še igralništvo, prodajo in IT znanja. Tista podjetja, ki so izbrala tudi sporazumevanje v tujih jezikih, so v 67-odstotkih primerov izbrala italijanščino, tretjina pa še znanje slovenščine za tujce. Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja 45% 40% 38% 40% 35% 28% 30% 24% 24% 25% 21% 20% 16% 16% 17% 14% 14% 12% 12% 15% 9% 9% 10% 7% 10% 5% 3% 3% 5% 0% 0% Med podjetji iz občine Renče-Vogrsko jih je največ oziroma več kot pol (54 %) odgovorilo, da bi njihovi zaposleni potrebovali dodatna znanja v organizaciji in vodenju, 38 % na ekonomsko-komercialnem področju in po 31 % na področju vzdrževanja strojev in naprav ter komunikacije. Približno četrtina je izbrala timsko delo in projektno delo, po 15 % pa informatiko, poklicno-specifična znanja in dopolnilno tehnično-tehnološka znanja. Po 8 % razdeljenih na ostala znanja. Nobeno podjetje pa ni izbralo znanje varovanja, dodatnih znanj s področja varnosti pri delu ter družbene odgovornosti podjetij. Izobraževanje na lokalnem nivoju Vsa podjetja iz občine Renče-Vogrsko, ki so sodelovala v anketi (100 %), podpirajo sofinanciranje izobraževanj zaposlenih. Za lokalnega ponudnika pa se odloči le 54 % podjetij, kar je pod povprečjem med vsemi podjetji na ožjem Goriškem (67 %). Na podvprašanje, zakaj se ne odločijo za lokalne ponudnike, je tretjina podjetij odgovorilo, da je premalo ponudbe, dve tretjini pa, da ni ustrezne ponudbe. Nobeno podjetje ni izbralo cenovne nekonkurenčnosti. Od vseh podjetij iz občine jih je dve tretjini pripravljeno sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov izobraževanj, kar je precej pod povprečjem v OG (77 %). DA NE Podpirate sofinanciranje izobraževanj zaposlenih, če so koristna tako za osebno rast kot za poklicno 100 % 0 % področje? Ali se pri izbiri izobraževanja pogosteje odločate za lokalne ponudnike? 54 % 46 % Ste pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov 62 % 38 % izobraževanj? 150 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9.6. OBČINA ŠEMPETER-VRTOJBA V spodnjem povzetku so predstavljeni različni statistični podatki (glavni VIRI: SURS in AJPES) ter rezultati odgovorov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov iz občine Šempeter-Vrtojba, ki so se odzvala na anketo. Več podrobnih in primerljivih podobnosti in statističnih podatkov iz odgovorov za vse občine je mogoče najti v Prilogi (poglavju 10.4.) od Tabele 15 do Tabele 38 na straneh 170 do 178. 9.6.1. Demografija občine Šempeter-Vrtojba317 NAJMANJŠA OBČINA … Občina Šempeter-Vrtojba se s 15 km2 površine uvršča na rep med vsemi občinami v Sloveniji, in sicer na 205. mesto med 212-imi slovenskimi občinami, na zadnje mesto med 13-imi občinami na Goriškem in zadnje mesto med šestimi občinami na ožjem Goriškem. S svojo površino obsega tako le 0,6 % celotne Goriške in okrog 2,5 % površine ožje Goriške. … A BOGATO POSELJENA Leta 2023 je imela občina približno 6.175 prebivalcev, s čimer pa se je, drugače kot po površini, uvrščala na kar 87. mesto med vsemi slovenskimi občinami in na visoko drugo mesto na ožjem Goriškem (več prebivalcev beleži le MONG, ki je pa po površini skoraj 20-krat večja). Število prebivalcev in majhna površina, ki jo obsega občina Šempeter-Vrtojba, pričata o njeni izjemno gosti poseljenosti oziroma kar 412 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar jo uvršča na sam vrh glede na povprečje na ožjem Goriškem (145) in povprečje v celotni Goriški (51). To pomeni, da ima občina Šempeter-Vrtojba na kvadratni kilometer osemkrat več prebivalcev, kot je povprečje na Goriškem in je njeno povprečje štirikrat višje od slovenskega (104). Občina Šempeter-Vrtojba je tako ilustrativen primer zgoščenosti okrog urbanega središča. EDEN BOLJŠIH NARAVNIH PRIRASTOV, ČEPRAV NEGATIVEN Občina Šempeter-Vrtojba med vsemi občinami na ožjem Goriškem med leti 2019 do 2022 beleži enega boljših naravnih prirastov, čeprav negativnega. V povprečju zadnjih štirih let znaša ta -1,4, kar pomeni 1,4 več umrlih kot rojenih oseb na 1.000 prebivalcev. To je precej boljše, kot je povprečje ožje Goriške (-3,1) in celotne Goriške (-3) in boljše od slovenskega povprečja (-1,9). V zadnjih letih je imela boljši naravni prirast samo še občina Miren-Kostanjevica, ki pa je sicer tudi izjema s pozitivnim prirastom. Pri občini Šempeter-Vrtojba je tudi zanimivo, da med leti ni večjih nihanj v naravnem prirastu, kot je to pri drugih občinah, ampak je več ali manj konstanten okoli -1,3 do -1,4. Naravni prirast Slovenija, Goriška, ožja Goriška, občina Šempeter-Vrtojba v letih 2019-2022318 ŠEMPETER-VRTOJBA 2019 2020 2021 2022 ŠTIRILETNO POVPREČJE SLOVENIJA -0,6 -2,5 -2 -2,3 -1,9 GORIŠKA -2,4 -2,6 -2,8 -4,1 -3,0 OŽJA GORIŠKA -2,4 -2,5 -2,4 -5,2 -3,1 ŠEMPETER-VRTOJBA -1,4 -1,4 -1,3 -1,3 -1,4 PRECEJ VEČ SE JIH PRISELJUJE V OBČINO, KOT IZ NJE IZSELJUJE Glede na podatke SURS od leta 2019 do 2022 je občina Šempeter-Vrtojba v zadnjih štirih letih doživljala velika nihanja glede selitev oziroma selitvenega prirasta. Tako je, na primer, v letu 2019 njen skupni selitveni prirast (10,7) presegal tako slovenskega (7,8) kot tudi tistega na ožjem Goriškem (6,2). Naslednje leto (2020) je skupni selitveni prirast drastično padel na 1,3, torej za skoraj 90 %, medtem ko je v vseh ostalih občinah narastel zaradi Covidnih selitev. Podrobnejši pogled pokaže, da se je leta 2020 za 100 % dvignilo število priseljenih iz tujine (v primerjavi z letom prej) in tudi delež odseljenih, a je tako selitveni prirast s tujino 317 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 318 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 151 tudi porasel za več kot 100 % (s 4,8 na 12), kar pomeni, da se je leta 2020 12 ljudi več v občino priselilo iz tujine, kot iz nje odšlo (leta 2019 pa je bilo takih manj kot 5). Torej je velik skupni padec v selitvah povzročilo predvsem preseljevanje med občinami, saj je leta 2020 to padlo s 5,9 leta 2019 na -10,7 leta 2020. Kar pomeni, da se je leta 2020 več ljudi iz občine odselilo v druge občine, kot se jih je priselilo vanjo iz drugih občin. To je v nasprotju s siceršnjimi trendi medobčinskih Covidnih selitev v letu 2020. Leta 2021 se je to razmerje še poglobilo na skoraj 20 več ljudi na 1.000 prebivalcev odseljenih v druge občine, kot se jih je iz njih priselilo. V celoti gledano je povprečni selitveni prirast občine Šempeter-Vrtojba za zadnja štiri leta -0,5, torej skoraj primerljiv v številu priseljenih in odseljenih. Selitveni prirast občina Šempeter-Vrtojba v letih 2019-2022 in skupni povprečni selitveni prirast319 ŠEMPETER-VRTOJBA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 10,3 5,4 4,8 48,1 42,1 5,9 10,7 2020 21,1 9,1 12 61,2 71,9 -10,7 1,3 2021 13,3 12,7 0,6 47,8 66,9 -19,1 -18,5 2022 20,7 13,7 7 65,5 68,1 -2,6 4,4 ŠTIRILETNO POVPREČJE 16,4 10,2 6,1 55,7 62,3 -6,6 -0,5 SLOVENIJA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV tujino občin občine med prirast občinami 2019 15 7,2 7,8 38 38 0 7,8 2020 17,2 8,4 8,7 56,5 56,5 0 8,7 2021 11,2 10 1,2 42,9 42,9 0 1,2 2022 16,9 9,9 7 51,7 51,7 0 7 ŠTIRILETNO POVPREČJE 15,1 8,9 6,2 47,3 47,3 0,0 6,2 OŽJA GORIŠKA Priseljeni Odseljeni Selitveni Priseljeni Odseljeni Selitveni Skupni RAZMERJE SELITEV NA iz tujine v tujino prirast s iz drugih v druge prirast selitveni 1.000 PREBIVALCEV320 tujino občin občine med prirast občinami 2019 10,8 5,7 5,1 35,5 34,4 1,1 6,2 2020 14,8 7,9 6,9 53,0 55,3 -2,3 4,6 2021 9,1 8,1 1,0 41,6 43,7 -2,1 -1,1 2022 13,7 9,3 4,4 52,5 51,7 0,9 5,3 ŠTIRILETNO POVPREČJE 12,1 7,7 4,4 45,7 46,2 -0,6 3,8 SKORAJ ŠE ENKRAT TOLIKO STAREJŠIH, KOT JE MLADIH321 Povprečna starost občanov je leta 2022 znašala 46,6 let, kar je nad povprečjem OG (46,2) in za več kot 2,5 leti nad slovenskim povprečjem (44,0) ter za dobro leto nad povprečjem celotne Goriške (45,5). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, mlajših od 15 let, je prebivalo kar 182 oseb starih 65 let ali več (le Šempeter-Vrtojba ima višje: 182). Občina Šempeter-Vrtojba ima tako največ starejših na 100 mladih – skoraj dvakrat toliko – med vsemi šestimi občinami v OG in je za skoraj 10 oseb nad OG povprečjem (173,5), za 20 oseb nad povprečjem celotne Goriške (162,5) in za kar 40 oseb nad slovenskim povprečjem (142,9). 319 Vir: SURS. 320 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 321 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 152 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih V občini je sicer enak povprečen delež mlajših od 15 let med vsem prebivalstvom kot je v OG (14,3), a pod Goriškim povprečjem (14,8 %) in pod slovenskim (15,0 %). Prav tako ima občina visok delež starejših, in sicer je starejših nad 65 let v občini 26 %, kar je najvišji delež med OG občinami, kjer je povprečje sicer 24,8 % in tudi nad Goriškim (24,1 %) ter precej nad slovenskim povprečjem (21,4 %). 9.6.2. Delo v občini Šempeter-Vrtojba 322 NAJVIŠJA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo leta 2021 V občini Šempeter-Vrtojba delovno aktivnih približno 69,8 % vseh, leta 2022 pa že 73,7 %. Leta 2021 je bilo to precej nad slovenskim povprečjem (66,7 %), nekoliko nad povprečjem celotne Goriške (69,3 %) in za dve osebi nad povprečjem ožje Goriške (68,0 %). Leta 2022 pa precej nad slovenskim povprečjem (68,6 %) in nad povprečjem ožje Goriške (70,3 %). V obeh letih je imela tako občina Šempeter-Vrtojba najvišjo stopnjo delovne aktivnosti med vsemi OG občinami. PO STATUSU DELOVNO AKTIVNIH POD POVPREČJEM Občina Šempeter-Vrtojba je bila v letu 2022 po statusu delovno aktivnih med vsemi (5.290) prebivalci starimi nad 15 let (52,8 %) sicer pod povprečjem v OG (53,8 %). Šempeter-Vrtojba ima tako tudi delež zaposlenih med prebivalci, starimi nad 15 let malenkost nižji od povprečja v OG (50,0 %; OG = 50,8 %). Občina Šempeter-Vrtojba je beležila delež brezposelnih nižji od povprečja (2,8 %; OG = 3,0%). Med šestimi občinami pa ima enega višjih deležev upokojencev (34,7 % ; OG = 33,34 %), višjega beleži samo še občina Kanal (35,5 %). Višji od povprečja OG je delež delovno neaktivnih (47,2 % in v OG 46,2 %), povprečno manjši delež pa učencev, dijakov in študentov (6,3 %; v OG = 6,7 %). VELIKO DELOVNO AKTIVNIH NAD 60 LET Občina Šempeter-Vrtojba med vsemi delovno aktivnimi v letu 2023 (2.754 oseb) beleži v primerjavi s povprečjem OG nižji odstotek delovno aktivnih mladih odraslih, v starosti med 15 do 24 let, in sicer 3,3 % (v OG = 3,7 %), kar je tudi precej pod slovenskim povprečjem (4,6 %). Beleži pa Šempeter-Vrtojba delež zaposlenih nad 55 let in več blizu slovenskemu povprečju: med 55-59 let je 12,6 % zaposlenih, v Sloveniji 12,0 %. V OG pa v povprečju 13,1 %. Ima pa več delovno aktivnih nad 60 let, kjer je v Šempeter-Vrtojba 7,9 % zaposlenih, kar je precej več od povprečja v OG (6,9 %) in še več od slovenskega povprečja (6,6 %). Tako je delež zaposlenih nad 60 let v občini Šempeter-Vrtojba drugi najvišji med vsemi občinami v OG (Brda = 8,1 %). IZRAZITO DELOVNA OBČINA Občina Šempeter-Vrtojba ima izjemno visok Indeks delovnih migracij, kar 225,6 v letu 2021, in še višji v letu 2022 – 227,3. Nobena od ostalih občin na ožjem Goriškem se ji ne približa, saj je siceršnje povprečje v OG 92,7 in 92,9, kjer povprečje dviga ravno Šempeter-Vrtojba, nekoliko pa tudi MONG (ki ima sicer v obeh letih za več kot pol nižji indeks od Šempeter-Vrtojba: 111,1 in 108,7). To pomeni, da ima občina Šempeter-Vrtojba dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovnih oseb s prebivališčem v tej občini. S tako visokim presežkom se je Šempeter-Vrtojba konec leta 2022 kot edina izmed petih občin na ožjem Goriškem uvrstila med 17 takih občin na Slovenskem (od 212 vseh), ki nosijo kategorijo »izrazito delovne občine«.323 Sicer pa je bilo od 100 prebivalcev leta 2021 v občini 63,8 % prebivalcev, ki delajo zunaj občine prebivališča in le 36,2 % takih, ki delajo v občini, čeprav ima ta dvakrat več delovnih mest na voljo, kot je zaposlenih. Leta 2022 je bilo to razmerje 63,4 proti 36,6 in ni bilo dosti pod povprečjem ožje Goriške, je pa bilo precej nad slovenskim povprečjem. 322 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 323 Vir: Zaletel, M. (2016). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 153 ZANEMARLJIV DELEŽ SAMOZAPOSLENIH V občini Šempeter-Vrtojba je bil leta 2023 izjemno nizek delež samozaposlenih med vsemi zaposlenimi v občini. Samo 5,8 %, kar je najmanj v OG in skoraj pol manj od OG povprečja (12,6 %) ter tudi slovenskega (10,8 %). Med samozaposlenimi je tudi le 3,6 % zaposlenih v kmetijstvu, kar je globoko pod povprečjem OG (19,3 %) in pod slovenskim (19,5 %). To gre pripisati demografiji občine, ki ima le 15 km2, malo zemlje in je predvsem urbana občina, skoncentrirana okoli centra, izjemno gosto poseljena ter kot taka omogoča prostor za bolj storitvene dejavnosti. Od leta 2021 do 2023 je število vseh zaposlenih naraslo in spet padlo (5.704, 5.904, 5.769). Zanimivo je, da je delež zaposlenih padel v primerjavi z deležem samozaposlenih (94,4 in 5,6 %; 94,5 % in 5,5 %; in 94,2 % in 5,8 %), delež samozaposlenih v kmetijstvu med vsemi samozaposlenimi pa stalno pada (4,7 %; 4,0 % in 3,6 %). Delovno aktivno prebivalstvo po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta324 ŠEMPETER-VRTOJBA 2021M12 2022M12 2023M08 DELEŽ 2023 1 Delovno aktivno prebivalstvo - SKUPAJ 5.704 5.904 5.769 / 11 Zaposlene osebe - SKUPAJ 5.387 5.580 5.432 94,2 % 12 Samozaposlene osebe - SKUPAJ 317 324 337 5,8 % 120 Samozaposlene osebe brez kmetov 302 311 325 96,4 % 123 Samozaposlene osebe - kmetje 15 13 12 3,6 % 9.6.3. Srednješolski vpisi v občini Šempeter-Vrtojba 325 V šolskem letu 2023/2024 je bilo v 47 srednješolskih programov po Sloveniji vpisanih 193 dijakinj in dijakov iz občine Šempeter-Vrtojba (skupno z ožje Goriške pa 2.154). Občina Šempeter-Vrtojba je edina občina, v kateri narašča delež vpisanih v program ekonomski tehnik; narašča tudi število dijakov na programih administrator in gastronomija. Rahlo narašča število vpisanih v programe s področja računalništva, elektro, vpis na tehniške gimnazije. Rahlo je padel vpis v programe zdravstvene nege. Precej je padel delež vpisanih v program predšolske vzgoje in v programe s področja mehatronike. Občina ima tudi enega najvišjih vpisov v splošne gimnazijske programe (takoj za občino MONG), vpis pa je še narasel (za 0,5 odstotne točke). Občina je tudi edina od dveh, v katerih je rahlo narasel vpis na umetniške gimnazije, saj v drugih občinah pada. Narašča tudi delež vpisanih v programe računalništva, v občini Šempeter-Vrtojba je povprečni delež vpisanih v te programe (6,5 %) sicer med najnižjimi deleži v OG. Pada pa vpis v zdravstvene programe. Iz občine Šempeter-Vrtojba se drugi najvišji delež dijakov znotraj OG vpisuje v srednješolske programe v drugih regijah, kjer je v povprečju 10,7 vseh dijakov odšlo iz občine v druge regije (v občini Kanal, ki ima najvišji delež, pa 12,5 %). Pri tem je vredno opozoriti, da je imela občina Šempeter-Vrtojba v šolskem letu 2021/22 izjemno visok delež (skoraj 20 %) vseh svojih srednješolskih otrok, ki so se šolali izven Goriške regije. Ta odstotek pa je naslednje leto drastično padel, na 5,2 %, oziroma za kar 75 %, letos pa zopet narasel – na 7,7 %. 324 Vir: SURS. 325 Vir: CEUVIZ. Preračun: LUNG. 154 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 9.6.4. Podjetja v občini Šempeter-Vrtojba 326 VELIKO ŠTEVILO MAJHNIH, SREDNJIH IN VELIKIH DRUŽB Leta 2022 je bilo v občini Šempeter-Vrtojba zabeleženih skupno 482 gospodarskih družb in podjetij oziroma samostojnih podjetnikov (14,7-odstotni delež na ožjem Goriškem). Od tega 294 gospodarskih družb (15,5 % vseh GD znotraj OG) in 188 samostojnih podjetnikov (od 1377 na ožjem Goriškem oziroma 13,7 % vseh). DEMOGRAFIJA PODJETIJ 2022327 ŠEM-VRT % V OBČINI OG % ŠEM-VRT v OG mikro 235 79,9 % 1562 15,0 % majhne 52 17,7 % 288 18,1 % GOSPODARSKE srednje 6 2,0 % 32 18,8 % DRUŽBE velike 1 0,3 % 12 8,3 % SKUPAJ 294 61,0 % 1894 15,5 % mikro 188 100,0 % 1368 13,7 % majhni 0 0,0 % 9 0,0 % SAMOSTOJNI srednji 0 0,0 % 0 0,0 % PODJETNIKI veliki 0 0,0 % 0 0,0 % SKUPAJ 188 39,0 % 1377 13,7 % VSI 482 14,7 % 3271 14,7 % Gospodarske družbe predstavljajo 61-odstotni delež vseh podjetij v občini. Med gospodarskimi družbami prevladujejo mikro podjetja (79,9 %), ta pa so tudi sicer edina (100 %) med samostojnimi podjetniki. Med gospodarskimi družbami ima občina Šempeter-Vrtojba sicer glede na svojo majhnost visoko število majhnih gospodarskih družb (52), srednjih (6) in eno veliko podjetje in to vse na 15 kvadratnih kilometrih. IZJEMNO GOSTA PODJETNIŠKA POKRAJINA Po podatkih Ajpesa za leto 2022328 je bilo v gospodarskih družbah občine Šempeter-Vrtojba zaposlenih 3.449 oseb, 133 pa je bilo zaposlenih pri samostojnih podjetnikih, kar je zneslo skupno 3.582 zaposlenih v podjetjih znotraj občine Šempeter-Vrtojba, oziroma v deležu: 96,3 % zaposlenih je v gospodarskih družbah, le 3,7 % pa pri samostojnih podjetnikih, s čimer občina po razmerju prednjači med vsem šestimi občinami. Po deležu zaposlenih pri samostojnih podjetnikih je globoko pod povprečjem v OG (10,5 %). Visoko število zaposlenih v GD (3.449) izjemno izstopa med šestimi občinami, saj ima višje število zaposlenih le MONG (7.326), toda na 280 kvadratnih kilometrih. To nakazuje na zelo gosto posejano pokrajino (15 kvadratnih kilometrov) s podjetji, kar tudi pritrjuje številu majhnih (52), srednjih (6) in velikega podjetja (1). Glede na število prebivalcev v občini (6.175) predstavlja število zaposlenih v GD (3.449) kar 55 % vseh prebivalcev v občini. Tako visokega deleža ne dosega niti občina Nova Gorica, v kateri je »le« 22,9 % zaposlenih v GD glede na celotno prebivalstvo. In tudi ne občina Renče-Vogrsko, ki ima tudi bogato podjetniško pokrajino na le 30 kvadratnih kilometrih in 30 % zaposlenih v GD glede na celotno število prebivalcev občine. NAJVEČ HITRO RASTOČIH PODJETIJ Glede na podatke Ajpesa za leto 2021329, je bilo v občini Šempeter-Vrtojba v letih 2018 do 2022 med takrat preštetimi 504-imi podjetji kar 19 hitro rastočih podjetij oziroma 3,8 % vseh podjetij v občini, kar je bilo precej nad slovenskim povprečjem (2,6 %) in nad povprečjem širše Goriške (2,5 %). Občina je bila tako tudi na prvem mestu po številu HRP med vsemi šestimi občinami. Hitrorastoča podjetja iz občine Šempeter-Vrtojba se po SKD klasifikaciji in Ajpesovih podatkih v skoraj 40 % uvrščajo na področje trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil; po 16,7 % imata področji predelovalne dejavnosti in strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Med hitrorastočimi podjetji je še 11,1 % podjetij s 326 Vir: AJPES (2023a) in AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. 327 Vir: AJPES (2023a). Preračun: LUNG. 328 Vir: AJPES (2023b). 329 Vir: AJPES (2023c). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 155 področja informacijske in komunikacijske dejavnosti. Po eno HRP pa je na področjih gradbeništva, zdravstva in socialne varnosti ter eno iz področja druge raznovrstnih poslovnih dejavnosti. 9.6.5. Odgovori iz podjetij občine Šempeter-Vrtojba ZAJET ENAK DELEŽ PODJETIJ KOT NA RAVNI OG V naši analizi smo iz občine Šempeter-Vrtojba prejeli odgovore iz 83-ih podjetij, kar pomeni približno 17,2-odstotni delež vseh podjetij iz občine (482), ki so se odzvala na našo raziskavo. S tem deležem je bila občina Šempeter-Vrtojba po podjetjih malenkost manj odzivna med vsemi občinami v OG (povprečje je namreč znašalo 17,9 %). Glede na ožjo Goriško pa so podjetja iz občine Šempeter-Vrtojba predstavljala 14,1 % vseh prejetih odgovorov z ožje Goriške (586), kar sicer sovpada z deležem, ki ga podjetja v občini Šempeter-Vrtojba predstavljajo znotraj celotne OG (14,7 %). DVE TRETJINI ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO Bolj kot vzorec zajetih podjetij je pomemben vzorec zajetih zaposlenih. Leta 2022 je bilo, glede na Ajpesove podatke, v občini Šempeter-Vrtojba zaposlenih 3.582 ljudi v gospodarskih družbah in podjetjih. Skupno pa je 83 podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, zaposlovalo 2.384 ljudi. Analiza podjetij občine Šempeter-Vrtojba je torej zajela kar dve tretjini (66,6 %) vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in podjetjih v občini Šempeter-Vrtojba in je tako predstavljala najboljši delež od vseh šestih občin. GLAVNE DEJAVNOSTI PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO Analiza je preverjala tudi glavno dejavnost gospodarskih družb in podjetij, glede na uradno klasifikacijo SKD 2008. 30,00% 26,80% 25,00% 20,00% 15,00% 12,20% 12,20% 12,20% 9,80% 9,80% 10,00% 7,30% 5,00% 2,40% 2,40% 2,40% 2,40% 0,00% KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO GRADBENIŠTVA TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJA GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO DRUGE DEJAVNOSTI Po 12,2 % podjetij je kot svojo dejavnost navedlo promet in skladiščenje, trgovino, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Po 9,8 % podjetij se je ukvarjalo z gradbeništvom in strokovnimi, znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi. Nato je bilo s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti približno 7,4 % podjetij, ostali % so se razdelili na kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, gostinstvo, na finančne in zavarovalniške dejavnosti ter na zdravstvo in socialno varstvo. 156 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH V analiziranih podjetjih iz občine Šempeter-Vrtojba je bil največji delež zaposlenih (32,3 %), starih med 40-49 let (nad OG povprečjem: 23,5 %), kar je bil tudi najvišji delež med vsemi občinami. Najmanj je zaposlenih med mladimi od 15. do 24. leta (3,2 %), kar je pod OG povprečjem (3,7 %). V primerjavi s podjetji iz drugih občin v raziskavi imela občina Šempeter-Vrtojba tudi nižji delež zaposlenih med 25-29 let (10,6 %), OG povprečje je 14 %. Delež zaposlenih v starosti nad 55 let je pod povprečjem OG (16,9 %; OG = 19,3 %). STAROST % ZAPOSLENIH 15-24 let 3,2 % 25-29 let 10,6 % 30-39 let 24,6 % 40-49 let 32,3 % 50-54 let 12,3 % starejši od 55 let 16,9 % ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE Glede na raven izobrazbe je največji delež zaposlenih imel visokošolsko univerzitetno ali 2. bolonjsko stopnjo (23,65 %), kar je najvišji delež med vsemi analiziranimi občinami, kjer je povprečje znašalo 14,2 %. Nekaj manj kot petina je tako pripadla dvoletni srednji poklicni šoli in poklicno tehnični (3+2) oziroma srednji strokovni (4 leta). Okrog 10 % zaposlenih je imelo visokošolsko strokovno oziroma bolonjsko stopnjo, magisterij je imelo 6,5 % zaposlenih, kar 11,45 % pa dokončano OŠ (OG povprečje = 4,2 %). Zaposlenih je bilo tudi 1 % doktorjev znanosti. Doktorat znanosti (prejšnji), ali Nedokončana Magisterij Dokončana osnovna doktorat znanosti (3. bolonjska osnovna šola znanosti (prejšnji) šola stopnja) 1,1% 6,5% 11,5% 1,0% Nacionalna poklicna Visokošolska kvalifikacija (NPK) univerzitetna izobrazba 0,7% (prejšnja) ali magistrska izobrazba Nižja poklicna šola (2. bolonjska stopnja) (2 leti) 23,7% 3,4% Srednja poklicna šola (3 leta) Visokošolska 19,3% strokovna izobrazba (prejšnja) ali 1. bolonjska stopnja) 9,9% Poklicno tehnična šola (3+2); srednja Višja strokovna šola strokovna šola (4 leta) 0,5% Gimnazija 19,6% 2,9% ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE Podjetja so na vprašanje o vrsti izobrazbe njihovih zaposlenih največkrat navedla strojno (vključno z metalurgi), in sicer kar 40 %, nato ekonomsko v 22,4 %, trgovsko (8,8 %), ostalo je v malih deležih razdeljeno na elektrotehniško, računalniško, turistično, zdravstveno, gradbeno, itd. Navedenih pa je bilo kar 25,4 % zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo. Tako velike deleže strojne in osnovnošolske izobrazbe gre pripisati naravi zaposlovalcev v občini, ki so se odzvali na naš vprašalnik. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 157 ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH Glede na analizo, je malenkost več kot pol podjetij v občini Šempeter-Vrtojba v zadnjih dveh letih zaposlovalo na novo (55,6 %). Delovno razmerje vsaj enemu zaposlenemu je prenehalo v 39 % podjetij. Na vprašanje o težavah z iskanjem delovne sile v zadnjih dveh letih je 44 % odgovorilo pritrdilno: »Da, soočali smo se s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.« To je predstavljalo drugi najnižji % med vsemi občinami, kjer je bilo povprečje sicer 58,3 %. Pri vprašanju o pomanjkanju kadrov so podjetja iz občine Šempeter-Vrtojba v glavnem navajala probleme pri iskanju kadrov v poklicih s področja strojništva, komerciale in elektro področja. Manj pa s področja gradbeništva in ekonomije. ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH V skladu z deležem podjetij iz občine Šempeter-Vrtojba, ki so odgovarjala na vprašalnik, izstopa delež poklicev, za katere podjetja pričakujejo, da jih bodo najbolj potrebovala v naslednjih 3 do 4 letih: kader iz elektrotehničnega področja (kar 36,1 %), sledi strojno področje (23 %), nato oblikovalci kovin, strugarji in varilci v 13 %, trgovci (8, 2 %) in ekonomisti (4,9 %). Manj pričakovanih potreb po kadrih v naslednjih 3 do 4 letih je s področja IT, naravoslovnih poklicev, gradbeništva, logistike in kadrov na področju »kreative« kot tudi skladiščnikov. V naslednjih 5 do 10 letih podjetja pričakujejo največ potreb pri zaposlovanju kadrov z elektro področja (36,2 %) ter strojnikov (17 %) in mehatronikov (17 %). V veliko manjših deležih bodo iskani poklici s področja naravoslovja, trgovine, gradbeništva, ekonomije, logistike, gostinstva, osebne nege, kreativnega dela ter skladiščnikov. UKREPI ZA NOVE KADRE Drugo: 28,00% Nobenega od navedenih. 17,00% Zagotavljanje možnosti za izobraževanje. 28,00% Senčenje na delovnem mestu. 11% Smo družini prijazno podjetje. 33,00% Udeleževanje zaposlitvenih sejmov. 11,00% Udeleževanje kariernih sejmov. 22% Zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev v… 44,00% Posebna skrb za izboljševanje pogojev dela. 28,00% Promocija uspehov in dosežkov podjetja v javnosti 33,00% Dnevi odprtih vrat za OŠ in SŠ 11% Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva pri praktičnem… 28,00% Dodatno nagrajevanje dijakov in študentov, ki pridejo… 22,00% Štipendiranje dijakov in študentov. 28% 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% Med vsemi odgovori je bilo le 17 % takih, ko podjetja ne uporabljajo nobenega od navedenih ukrepov, kar je spodbudno v primerjavi z ostalimi občinami, kjer je bil ta % precej višji in je v povprečju znašal okrog 35 %. Med podjetji iz občine Šempeter-Vrtojba, ki so odgovorila na vprašalnik, jih je po tretjina kot ukrepe navedla promocijo uspehov in dosežkov podjetja in družini prijazne pristope. Največ (44 %) pa jih je izbralo zagotavljanje možnosti napredovanja. Po manj kot 30 % so navedli zagotavljanje kvalitetnega mentorstva in možnosti izobraževanja, kot tudi štipendiranje dijakov in študentov (28 %). Podjetja so tudi odgovorila, da se udeležujejo zaposlitvenih (11 %) in kariernih sejmov (22 %). V 22 % tudi dodatnega nagrajevanja dijakov in študentov. V manjšem odstotku (11 %) so navedla dneve odprtih vrat in senčenje na delovnem mestu. Tako je bila občina Šempeter-Vrtojba poleg MONG (16 %) edina, ki je navedla dneve odprtih vrat kot tudi edina poleg MONG, ki je navedla senčenje na delovnem mestu in imela celo dvakrat več odgovorov glede senčenja kot podjetja v največji občini (5 %). 158 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih KOMPETENCE Podjetja iz občine Šempeter-Vrtojba so kot kompetence, ki se jim zdijo najbolj pomembne pri zaposlenih (na lestvici od 1 do 4). in ki jih želijo pri svojih novih zaposlenih, najbolje ocenila sposobnost prilagajanja (3,7), sposobnost reševanja problemov in konfliktov ter sposobnost dela s strankami (3,6), s 3,5 sposobnost za delo v skupini, s 3,4 znanje slovenskega jezika ter kritično razmišljanje. S 3 so ocenila znanje tujih jezikov in sposobnost aktivnega učenja, s 3,1 sposobnost upravljanja s časom in sposobnost medgeneracijskega sodelovanja (najvišja ocena od vseh občin) ter s 3,2 organizacijske sposobnosti. Ostalim kompetencam so podala v povprečju oceno, nižjo od 3. 4,0 3,7 3,6 3,6 3,4 3,5 3,4 3,2 3,0 3,1 2,9 2,8 2,9 3,0 3,1 2,9 3,0 2,3 2,3 2,3 2,3 2,0 1,0 0,0 Pomembnost izobraževanja zaposlenih Na vprašanje, kako se podjetjem zdi pomembno izobraževanje zaposlenih (na lestvici od 1 do 4), je pol podjetij iz občine Šempeter-Vrtojba odgovorilo, da se jim zdi zelo pomembno (4), 33 % pa je pomembnosti izobraževanja dalo povprečno oceno 3. Kot manj pomembno (z 2) je izobraževanje ocenilo 17 % podjetij. Nobeno ni odgovorilo, da se jim ne zdi pomembno (z oceno 1). 4 50% 3 33% 2 17% 1 0 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Letni načrt izobraževanja zaposlenih ima malo podjetij (le 28-odstotkov podjetij, ki so sodelovala v raziskavi) in le pol podjetij je svoje zaposlene v zadnjih dveh letih poslalo na kakšno izobraževanje. DA NE Imate letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih? 28 % 72 % Ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili na izobraževanje? 50 % 50 % Tista podjetja, ki so odgovorila z DA, so na podvprašanje, na katere kompetence so bila ta izobraževanja vezana, v 67 % odgovorila, da so bila vezana na poklicno specifične kompetence, v tretjini primerov pa na oboje, poklicno specifične in splošne kompetence. Nobeno podjetje ni poslalo svojih zaposlenih zgolj na usposabljanje za splošne kompetence. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 159 Podjetja pa, ki svojih zaposlenih niso poslala na nobena izobraževanja in usposabljanja, so na lestvici od 1 do 4 v povprečju takole ocenila naslednje trditve: POVPREČJE Nismo imeli potrebe. 2,7 Izobraževanje je povezano s prevelikimi stroški. 2,1 Zaposleni niso bili motivirani za izobraževanje. 2,3 V ponudbi izobraževanj nismo našli ustreznega. 2,6 Izobraževanja se izvajajo v neustreznih terminih. 2,2 Podjetja iz občine Šempeter-Vrtojba so kot najbolj vpliven razlog, zakaj svojih zaposlenih niso poslala na dodatna izobraževanja, navedla to, da niso imela potrebe, kar so v povprečju ocenila z oceno 2,7. Ostale razloge so ocenila okoli 2,5, pri čemer so kot najnižje ocenila razlog, da je bilo izobraževanje povezano s previsokimi stroški. Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Podjetja so v raziskavi na vprašanje o vplivu (od 1 do 4), ki ga imajo različni dejavniki na napotitev zaposlenih na izobraževanje, takole ocenila: POVPREČJE Potreba po dodatnem usposabljanju. 3,1 Novosti na strokovnem področju. 3,6 Ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja. 3,3 Cena izobraževanja/usposabljanja. 2,8 Trajanje izobraževanja/usposabljanja. 2,7 Termin izvajanja. 2,9 Motiviranost zaposlenih za izobraževanje. 3,2 Ponudba usposabljanj/izobraževanj s strani izobraževalnih organizacij v okolju (informiranje preko elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) 2,6 Starost zaposlenega. 2,1 Dolžina delovne dobe delavca v našem podjetju. 1,9 Kot najpomembnejši dejavnik so s 3,6 ocenila »novosti na strokovnem področju, nato s 3,3 »ustreznost vsebin izobraževanja/usposabljanja«, s 3,2 »motiviranost zaposlenih za izobraževanje« ter s 3,1 »potrebo po dodatnem usposabljanju«. Ostale dejavnike so ocenila z vrednostjo, nižjo od 3. najmanj pa »dolžino delovne dobe zaposlenega v podjetju« (1,9). Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Na to vprašanje so podjetja (po pričakovanjih) v 89 % odgovorila z NE, da nimajo potrebe po dodatnem izobraževanju svojih zaposlenih za dvig izobrazbe. Dodatna usposabljana za splošne/temeljne kompetence Na vprašanje o izbiri splošnih/temeljnih kompetenc, za katere podjetja ocenjujejo, da bi zanje potrebovali dodatna usposabljanja, je pol v analizo vključenih podjetij iz občine Šempeter-Vrtojba navedlo kompetenco samoiniciativnosti in podjetnosti in tudi digitalno pismenost. Po približno četrtina podjetij je izbrala sporazumevanje v tujih jezikih, matematično kompetenco, kulturno zavest in izražanje. Manj so podjetja izbirala sporazumevanje v maternem jeziku (11 % podjetij). Da ne potrebujejo dodatnega usposabljanja, je odgovorilo le 11 %. Pod drugo, kar je izbralo 6 % podjetij, so navedla še novosti na strokovnem področju, tehnično/strojno izobraževanje, izobraževanja s področja športa in iz govorice telesa. Tista podjetja, ki so izbrala tudi sporazumevanje v tujih jezikih, so v 60-odstotkih primerov izbrala italijanščino v 40-odstotkih pa znanje angleščine. 160 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja 50% 45% 40% 35% 30% 25% 44% 44% 20% 39% 33% 15% 28% 28% 10% 17% 17% 17% 17% 17% 5% 11% 11% 11% 6% 6% 6% 0% Med podjetji iz občine Šempeter-Vrtojba jih je največ 44 % ocenilo, da bi njihovi zaposleni najbolj potrebovali dve vrsti dodatnih znanj, ki bi jih pridobili preko neformalnih izobraževanj, in sicer znanje informatike in usposabljanja za timsko delo. Skoraj 40 % podjetij je nato izbralo ekonomsko-komercialno področje, tretjina podjetij pa komunikacijo. Po 28 % podjetij je izbralo organizacijo in vodenje ter zdrav življenjski slog. Po 17 % pa pravno področje, ISO standard, vzdrževanje strojev in naprav ter projektno delo. Ostala znanja so dobila po 11 % in najmanj podjetij (6 %) je izbralo ekologijo, dodatna znanja s področja varnosti pri delu in poklicno-specifična znanja. Izobraževanje na lokalnem nivoju Vsa podjetja iz občine Šempeter-Vrtojba, ki so sodelovala v anketi (100 %), podpirajo sofinanciranje izobraževanj zaposlenih. Približno tri četrtine podjetij (78 %) se pri izbiri ponudnika odloči za lokalnega ponudnika, kar je nad povprečjem med vsemi podjetji na ožjem Goriškem (67 %). Na podvprašanje, zakaj se ne odločijo za lokalne ponudnike, je 75 % podjetij odgovorilo, da je premalo ponudbe, 25 % pa, da ni ustrezne ponudbe. Nobeno podjetje ni izbralo cenovne nekonkurenčnosti. Od vseh podjetij iz občine jih je 89 % pripravljeno sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov izobraževanj, kar je precej nad povprečjem v OG (77 %). DA NE Podpirate sofinanciranje izobraževanj zaposlenih, če so koristna tako za osebno rast kot za poklicno 100 % 0 % področje? Ali se pri izbiri izobraževanja pogosteje odločate za lokalne ponudnike? 78 % 22 % Ste pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov 89 % 11 % izobraževanj? Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 161 10. PRILOGE (TABELE S PODATKI) 10.1. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Tabela 1: Gospodarske družbe in podjetniki v goriški regiji in v analizi330 (Tabela prikazuje delež gospodarskih družb in delež samostojnih podjetnikov v goriški regiji v primerjavi s podjetji, sodelujočimi v raziskavi glede na SKD 2008) GLAVNE DEJAVNOSTI PO SKD 2008 GD331 SP332 POVPREČJE333 RAZISKAVA334 KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 1,0 % 2,2 % 1,6 % 3,9 % RUDARSTVO 0,1 % 0,1 % 0,1 % 0,0 % PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 15,3 % 13,2 % 14,3 % 8,7 % OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM, PARO 1,4 % 0,5 % 1,0 % 2,2 % OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; 0,4 % 0,0 % 0,2 % 0,9 % SANIRANJE OKOLJA GRADBENIŠTVA 9,7 % 24,4 % 17,1 % 10,9 % TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL 25,2 % 13,8 % 19,5 % 11,7 % PROMET IN SKLADIŠČENJA 6,0 % 7,0 % 6,5 % 3,9 % GOSTINSTVO 7,1 % 9,3 % 8,2 % 6,5 % INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 4,5 % 1,6 % 3,1 % 7,4 % FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 1,2 % 1,0 % 1,1 % 3,0 % POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 3,4 % 0,4 % 1,9 % 1,7 % STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI 17,1 % 7,0 % 12,1 % 8,7 % DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI 2,8 % 3,3 % 3,1 % 7,8 % DEJAVNOSTI JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOSTI 0,1 % 0,0 % 0,1 % 0,0 % OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI IZOBRAŽEVANJE 0,7 % 2,0 % 1,4 % 0,9 % ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 1,3 % 0,7 % 1,0 % 1,7 % KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI 1,6 % 2,4 % 2,0 % 2,6 % DRUGE DEJAVNOSTI 1,3 % 11,1 % 6,2 % 17,4 % 330 Vir: AJPES. (2023b). INFORMACIJA o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v goriški regiji v letu 2022; stran 33 & 44. 331 Vir: AJPES. (2023b). Stran 33. 332 Vir: AJPES. (2023b). Stran 44. 333 Vir: AJPES (2023b). Preračun: LUNG. 334 Vir: AJPES (2023b). Preračun: LUNG. 162 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 10.2. DELOVNA AKTIVNOST IN IZOBRAZBA Tabela 2: Po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta: Slovenija in ožja Goriška 335 (Tabela prikazuje število in delež glede na december 2021, december 2022 in avgust 2023 po skupinah (A) vsega delovno aktivnega prebivalstva, razdeljenega na podskupini (B) zaposleni in (C) samozaposleni, znotraj te pa še ne dve podkategoriji (D) samozaposleni brez kmetov in (E) samozaposleni kmetje; glede na Slovenijo in po občinah znotraj ožje Goriške. Zadnji stolpec prikazuje povprečje posameznih skupin znotraj posameznih območij.) A: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO – SKUPAJ B: ZAPOSLENE OSEBE – SKUPAJ C: SAMOZAPOSLENE OSEBE – SKUPAJ D: SAMOZAPOSLENE OSEBE BREZ KMETOV E: SAMOZAPOSLENE OSEBE – KMETJE 2021M12 % v 2021 2022M12 % v 2022 2023M08 % v 2023 POVPREČJE SLOVENIJA A 916.765 935.344 931.249 B 819.732 89,4% 836.093 89,4% 830.474 89,2% 89,3% C 97.033 10,6% 99.251 10,6% 100.775 10,8% 10,7% D 76.307 78,6% 79.064 79,7% 81.166 80,5% 79,6% E 20.726 21,4% 20.187 20,3% 19.609 19,5% 20,4% BRDA A 1.211 1.215 1.235 B 666 55,0% 684 56,3% 716 58,0% 56,4% C 545 45,0% 531 43,7% 519 42,0% 43,6% D 209 38,3% 202 38,0% 198 38,2% 38,2% E 336 61,7% 329 62,0% 321 61,8% 61,8% KANAL A 1.235 1.299 1.294 B 1.021 82,7% 1.082 83,3% 1.081 83,5% 83,2% C 214 17,3% 217 16,7% 213 16,5% 16,8% D 162 75,7% 167 77,0% 167 78,4% 77,0% E 52 24,3% 50 23,0% 46 21,6% 23,0% MIR-KOS A 1.155 1.178 1.153 B 924 80,0% 950 80,6% 930 80,7% 80,4% C 231 20,0% 228 19,4% 223 19,3% 19,6% D 200 86,6% 197 86,4% 193 86,5% 86,5% E 31 13,4% 31 13,6% 30 13,5% 13,5% MONG A 14.895 14.897 14.866 B 13.218 88,7% 13.188 88,5% 13.137 88,4% 88,5% C 1.677 11,3% 1.709 11,5% 1.729 11,6% 11,5% D 1.481 88,3% 1.522 89,1% 1.550 89,6% 89,0% E 196 11,7% 187 10,9% 179 10,4% 11,0% REN-VOG A 1.239 1.252 1.248 B 1.028 83,0% 1.043 83,3% 1.048 84,0% 83,4% C 211 17,0% 209 16,7% 200 16,0% 16,6% D 174 82,5% 170 81,3% 166 83,0% 82,3% E 37 17,5% 39 18,7% 34 17,0% 17,7% ŠEM-VRT A 5.704 5.904 5.769 B 5.387 94,4% 5.580 94,5% 5.432 94,2% 94,4% C 317 5,6% 324 5,5% 337 5,8% 5,6% D 302 95,3% 311 96,0% 325 96,4% 95,9% E 15 4,7% 13 4,0% 12 3,6% 4,1% OG A 25.439 25.745 25.565 B 22.244 87,4% 22.527 87,5% 22.344 87,4% 87,4% C 3.195 12,6% 3.218 12,5% 3.221 12,6% 12,6% D 2.528 79,1% 2.569 79,8% 2.599 80,7% 79,9% E 667 20,9% 649 20,2% 622 19,3% 20,1% 335 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 163 Tabela 3: Po starostnih skupinah in občinah prebivališča 336 (Tabela prikaže število delovno aktivnih po starostnih skupinah znotraj občine). VSI 15-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 SKUPAJ SLOVENIJA 43.006 87.538 105.758 123.683 137.262 136.473 124.130 112.094 61.305 931.249 BRDA 71 188 264 309 325 356 328 311 190 2.342 KANAL 84 168 217 282 327 340 339 295 125 2.177 MIR-KOS 86 168 236 261 337 362 330 267 148 2.195 MONG 608 1.223 1.497 1.654 2.022 2.213 1.995 1.826 970 14.008 REN-VOG 69 159 185 238 278 302 263 260 114 1.868 ŠEM-VRT 92 235 293 319 416 429 407 346 217 2.754 OG 1.010 2.141 2.692 3.063 3.705 4.002 3.662 3.305 1.764 25.344 Tabela 4: Delež delovno aktivnega prebivalstva po starostni skupini med vsemi delovno aktivnimi337 (Tabela prikaže deleže po starosti delovno aktivnega prebivalstva glede na vse delovno aktivne v občini.) VSI 15-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60+ SLOVENIJA 931.249 4,6% 9,4% 11,4% 13,3% 14,7% 14,7% 13,3% 12,0% 6,6% BRDA 2.342 3,0% 8,0% 11,3% 13,2% 13,9% 15,2% 14,0% 13,3% 8,1% KANAL 2.177 3,9% 7,7% 10,0% 13,0% 15,0% 15,6% 15,6% 13,6% 5,7% MIR-KOS 2.195 3,9% 7,7% 10,8% 11,9% 15,4% 16,5% 15,0% 12,2% 6,7% MONG 14.008 4,3% 8,7% 10,7% 11,8% 14,4% 15,8% 14,2% 13,0% 6,9% REN-VOG 1.868 3,7% 8,5% 9,9% 12,7% 14,9% 16,2% 14,1% 13,9% 6,1% ŠEM-VRT 2.754 3,3% 8,5% 10,6% 11,6% 15,1% 15,6% 14,8% 12,6% 7,9% OG 25.344 3,7% 8,2% 10,5% 12,4% 14,8% 15,8% 14,6% 13,1% 6,9% Tabela 5: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po statusu aktivnosti – leto 2022338 (Tabela prikaže deleže prebivalstva starega 15 let ali več po statusu aktivnosti: vsi aktivni skupaj med vsemi prebivalci 15 +; vsi zaposleni med prebivalci 15 +; delež brezposelnih med 15+; delež neaktivnih med 15 +; delež učencev, dijakov in študentov med 15 +; delež upokojencev med vsemi prebivalci, starimi več kot 15 let) OBČINA 2022 PODJETJA Prebivalci stari Aktivni - Zaposleni Brezposelni Neaktivni - Učenci, dijaki Upokojenci 15+ let - SKUPAJ Skupaj Skupaj in študenti BRDA 4.799 55,2% 53,0% 2,2% 44,8% 6,3% 32,9% KANAL 4.519 52,5% 49,3% 3,3% 47,5% 6,2% 35,5% MIR-KOS 4.326 55,0% 52,3% 2,8% 45,0% 6,4% 32,3% MONG 27.284 53,7% 50,6% 3,1% 46,3% 7,0% 33,0% REN-VOG 3.730 54,0% 51,4% 2,7% 46,0% 6,5% 34,5% ŠEM-VRT 5.290 52,8% 50,0% 2,8% 47,2% 6,3% 34,7% OG 49.948 53,8% 50,8% 3,0% 46,2% 6,7% 33,4% 336 Vir: SURS. 337 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 338 Vir: SURS. Preračuni: LUNG. 164 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Tabela 6: Delovne migracije v občine zunaj prebivališča v letih 2021 in 2022 339 (Tabela prikazuje indeks delovnih migracij po občinah v letih 2021 in 2022; delež delovnih migrantov, ki delajo zunaj občine prebivališča – kmetje izvzeti; in delovno aktivne, ki delajo v svoji občini prebivališča – kmetje izvzeti) 2021 2022 Indeks Delovni Delovno aktivno Indeks Delovni Delovno aktivno delovne migranti [brez prebivalstvo delovne migranti [brez prebivalstvo OBČINA migracije kmetov], ki [brez kmetov], ki migracije kmetov], ki [brez kmetov], ki PODJETJA delajo zunaj delajo v občini delajo zunaj delajo v občini občine prebivališča občine prebivališča prebivališča prebivališča SLOVENIJA 100 55,1 44,9 100 55,2 44,8 BRDA 43,5 71,9 28,1 44,4 70,6 29,4 KANAL 55,6 67,8 32,2 57,2 67,6 32,4 MIR-KOS 53,7 79,4 20,6 53,2 79,4 20,6 MONG 111,1 45,6 54,4 108,7 46,5 53,5 REN-VOG 66,7 78,7 21,3 66,4 78,8 21,2 ŠEM-VRT 225,6 63,8 36,2 227,3 63,4 36,6 OŽJA GORIŠKA 92,7 67,9 32,1 92,9 67,7 32,3 Tabela 7: Tuja delovna sila po zasedenih delovnih mestih v ožji Goriški340 (Tabela prikazuje delež zasedenih delovnih mest s strani tuje delovne sile glede na poklic v letih 2019-avgust 2023) 2019 2020 2021 2022 I-VIII 2023 ŠTEVILO OSEB 1001 710 818 1075 724 Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah 12 % 16 % 22 % 28 % 23,4 % Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah 10 % 15 % 16,5 % 20 % 22 % Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 17 % 11 % 14,4 % 9 % 7 % Zidarji ipd. 9,8 % 4,8 % 8 % 8 % 5,8 % Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. 6 % 14 % 1,5% 3,4 % 3,9 % Varilci ipd. 3 % 4,5 % 3,1% 3,3 % 3,9 % Upravljavci procesnih strojev in naprav za predelavo lesa 2,5 % 3,8 % 2 % 1,2 % Tesarji 2,9 % Gradbinci ipd., d. n. 1,5 % 1 % Izvajalci suho montažne gradnje, štukaterji ipd. 1,2 % 1,4 % 1,7 % 1,2 % Generalni direktorji in člani uprave družb 1,2 % 1,7 % Kozmetiki ipd. 1,2 % 1,2 % 1,4% Elektromehaniki 1,8 % 1,7 % 1,1 % Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. 1,1 % 1,7 % Kuharji 1,8 % 1,4 % Orodjarji 1,8 % 1,2 % Kuhinjski pomočniki 1,1 % Peki, slaščičarji ipd. 1,1 % Upravljalci strojev za zemeljska dela ipd. 1,1 % 339 Vir: SURS. 340 Vir: Podatke je za namene analize posredoval ZRSZ. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 165 Tabela 8: Število vpisanih v IO glede na občino in institucijo, ki izvaja formalne programe IO341 (Tabela prikazuje število vseh vpisanih iz posameznih občin po institucijah, ki IO izvajajo, v šolskih letih 2021/2022, 2022/2023 in 2023/2024 znotraj ožje Goriške; zadnja stolpca prikazujeta skupno število vseh vpisanih iz posameznih občin znotraj ožje Goriške, v druge institucije v goriški regiji ter v institucije po ostali Sloveniji). Šolsko leto 2021/2022 izobraževalna ustanova/ OG ŠC NG Gimnazija NG Skupaj Goriška Slovenija Občina BRDA 3 12 0 15 15 34 KANAL 3 16 0 19 19 36 MIR-KOS 4 13 0 17 18 37 MONG 32 87 2 119 136 255 REN-VOG 6 9 0 15 15 31 ŠEM-VRT 14 21 0 25 27 49 SKUPAJ 62 158 2 210 230 442 Šolsko leto 2022/2023 izobraževalna ustanova/ OG ŠC NG Gimnazija NG Skupaj Goriška Slovenija Občina BRDA 3 10 0 13 14 31 KANAL 9 20 0 29 29 48 MIR-KOS 10 15 0 25 26 41 MONG 40 103 1 144 153 278 REN-VOG 5 10 0 15 16 33 ŠEM-VRT 6 23 2 31 36 49 SKUPAJ 73 181 3 441 274 480 Šolsko leto 2023/2024 izobraževalna ustanova/ OG ŠC NG Gimnazija NG Skupaj Goriška Slovenija Občina BRDA 5 6 0 11 11 21 KANAL 6 6 0 12 13 28 MIR-KOS 8 10 0 18 20 27 MONG 41 54 3 98 107 198 REN-VOG 7 8 0 15 17 20 ŠEM-VRT 5 10 0 15 18 27 SKUPAJ 72 94 3 169 186 321 OG ŠC NG Gimnazija NG Skupaj Goriška Slovenija POVPREČJE: 69 144,3 2,7 273,3 230 414,3 341 Vir: Podatki so pridobljeni s strani MVI, izpis iz registra CEUVIZ. 166 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 10.3. GOSPODARSKE DRUŽBE IN SAMOSTOJNI PODJETNIKI Tabela 9: Število gospodarskih družb (po velikosti) v občini342 (Tabela prikazuje število gospodarskih družb glede na velikost po posamezni občini in skupni seštevek znotraj ožje Goriške ter delež podjetij glede na velikost znotraj vseh podjetij v OG. V zadnjem stolpcu pa občinski delež gospodarskih družb znotraj vseh družb v OG). GOSPODARSKE DRUŽBE OBČINA PODJETJA mikro majhne srednje velike SKUPAJ % v OG BRDA 96 11 1 1 109 5,8% KANAL 46 11 2 1 60 3,2% MIR-KOS 86 30 2 0 118 6,2% MONG 1.003 168 16 8 1.195 63,1% REN-VOG 96 16 5 1 118 6,2% ŠEM-VRT 235 52 6 1 294 15,5% OG 1.562 288 32 12 1.894 100,0% % znotraj OG 82,5% 15,2% 1,7% 0,6% 100,0% Tabela 10: Delež gospodarskih družb po velikosti glede na vse na ožjem Goriškem343 (Tabela prikazuje posamezen delež podjetij glede na velikost v razmerju med občinami znotraj vseh gospodarskih družb ožje Goriške) GOSPODARSKE DRUŽBE % OBČINA PODJETJA mikro majhne srednje velike BRDA 6,1% 3,8% 3,1% 8,3% KANAL 2,9% 3,8% 6,3% 8,3% MIR-KOS 5,5% 10,4% 6,3% 0,0% MONG 64,2% 58,3% 50,0% 66,7% REN-VOG 6,1% 5,6% 15,6% 8,3% ŠEM-VRT 15,0% 18,1% 18,8% 8,3% OG = 1894 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% Tabela 11: Število samostojnih podjetnikov (po velikosti) v občini344 (Tabela prikazuje število samostojnih podjetnikov glede na velikost po posamezni občini in skupni seštevek znotraj ožje Goriške in delež samostojnih podjetnikov glede na velikost znotraj vseh samostojnih podjetnikov v OG. V zadnjem stolpcu pa občinski delež samostojnih podjetnikov znotraj vseh samostojnih podjetnikov v OG). SAMOSTOJNI PODJETNIKI OBČINA PODJETJA mikro majhni srednji veliki SKUPAJ % v OG BRDA 101 1 0 0 102 7,4% KANAL 90 2 0 0 92 6,7% MIR-KOS 108 0 0 0 108 7,8% MONG 762 6 0 0 768 55,8% REN-VOG 119 0 0 0 119 8,6% ŠEM-VRT 188 0 0 0 188 13,7% OG 1.368 9 0 0 1.377 100,0% % znotraj OG 99,3% 0,7% 0,0% 0,0% 100,0% 342 Vir: AJPES (2023a). Fi=Po. AJPES. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Dostop: https://www.ajpes.si/. Zadnji vpogled: 10. 12. 2023. Preračuni: LUNG. 343 Vir: AJPES (2023a). Preračuni: LUNG. 344 Vir: AJPES (2023a). Preračuni: LUNG. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 167 Tabela 12: Delež samostojnih podjetnikov po velikosti glede na vse v OG345 (Tabela prikazuje posamezen delež samostojnih podjetnikov glede na velikost v razmerju med občinami znotraj vseh samostojnih podjetnikov ožje Goriške) SAMOSTOJNI PODJETNIKI % OBČINA PODJETJA mikro majhni srednji veliki BRDA 7,4% 11,1% 0,0% 0,0% KANAL 6,6% 22,2% 0,0% 0,0% MIR-KOS 7,9% 0,0% 0,0% 0,0% MONG 55,7% 66,7% 0,0% 0,0% REN-VOG 8,7% 0,0% 0,0% 0,0% ŠEM-VRT 13,7% 0,0% 0,0% 0,0% OG = 1894 100,0% 100,0% 0,0% 0,0% Tabela 13: Število zaposlenih v GD in S. P. znotraj OG346 ter število in delež iz anket (Tabela prikazuje število zaposlenih po občinah glede na vrsto podjetja – gospodarska družba ali samostojni podjetnik; delež zaposlenih glede na vrsto podjetja med vsemi zaposlenimi; skupno število vseh zaposlenih po občinah in v OG; in v zadnjem stolpcu delež zaposlenih po posameznih občinah glede na skupno število vseh zaposlenih v OG) Št. ZAPOSLENIH % OD ŠTEVILO % OD SKUPNO % OBČINE OBČINA PODJETJA V GD VSEH ZAPOSLENIH V SP VSEH ŠTEVILO ZNOTRAJ OG BRDA 266 78,2% 74 21,8% 340 2,3% KANAL 611 86,4% 96 13,6% 707 4,8% MIR-KOS 672 90,3% 72 9,7% 744 5,0% MONG 7.326 92,1% 627 7,9% 7.953 53,7% REN-VOG 1.398 93,6% 95 6,4% 1.493 10,1% ŠEM-VRT 3.449 96,3% 133 3,7% 3.582 24,2% OG 13.722 92,6% 1.097 7,4% 14.819 100,0% Tabela 14: Hitro rastoča podjetja (HRP) v občinah ožje Goriške347 (Tabela prikazuje število hitro rastočih podjetji po občinah ožje Goriške za obdobje 2018-2022) HITRO RASTOČA PODJETJA OBČINE področje dejavnosti MONG ŠEM-VRT MIR-KOS KANAL BRDA REN-VOG SKUPAJ A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, 1 1 RIBIŠTVO C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 7 3 2 2 1 3 18 F GRADBENIŠTVO 5 1 1 1 1 9 G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN 13 7 3 2 1 26 POPRAVILA MOTORNIH VOZIL H PROMET IN SKLADIŠČENJE 8 1 9 I GOSTINSTVO 3 3 J INFORMACIJSKE IN 3 2 5 KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE 1 1 DEJAVNOSTI M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN 5 3 1 9 TEHNIČNE DEJAVNOSTI N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE 1 1 2 DEJAVNOSTI Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 1 1 2 345 Vir: AJPES (2023a). Preračuni: LUNG. 346 Vir: AJPES (2023b). Preračuni: LUNG. 347 Vir: AJPES. (2023c). Hitro rastoča podjetja 2018-2022. AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Dostop: https://www.ajpes.si/novica/Hitro_rastoca_podjetja_2018-2022?id=557. Zadnji vpogled: 11. 12. 2023. Preračuni: LUNG. 168 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 10.4. DEMOGRAFIJA ANKETIRANIH PODJETIJ Tabela 15: Število zaposlenih v anketiranih podjetjih v razmerju glede na vse zaposlene znotraj ožje Goriške (Tabela prikazuje skupno število vseh zaposlenih po občinah – v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih; število zaposlenih v anketiranih podjetij in, v zadnjem stolpcu, delež zaposlenih iz anketiranih podjetij glede na skupno število vseh zaposlenih v občini, in v zadnji vrstici glede na OG) SKUPNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V % ZAPOSLENIH IZ ANKETIRANIH / VSE OBČINA PODJETJA ŠTEVILO348 ANKETIRANIH PODJETJIH ZAPOSLENE V OG BRDA 340 187 55,0% KANAL 707 134 19,0% MIR-KOS 744 182 24,5% MONG 7.953 3812 47,9% REN-VOG 1.493 479,25 32,1% ŠEM-VRT 3.582 2384 66,6% OG 14.819 7178,25 48,4% Tabela 16: Glavne dejavnosti (po SKD 2008) v podjetjih, sodelujočih v raziskavi (Tabela prikazuje deleže SKD 2008 po podjetjih glede na občino; nekatera podjetja so izbrala več dejavnosti) GLAVNA DEJAVNOST BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, 10,5% 4,0% 5,3 % 2,4 % RIBIŠTVO RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 18,2% 22,2% 7,1 % 26,3 % OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, 3,7% 3,2 % PLINOM, PARO OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z 1,6 % ODPLAKAMO IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA GRADBENIŠTVA 5,3 % 9,1 % 7,4 % 11,1 % 15,8 % 9,8 % TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA 21,2 % 9,1 % 7,4 % 11,1 % 10,5 % 12,2 % MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJA 3,7 % 3,2 % 12,2 % GOSTINSTVO 31,6 % 18,2 % 14,8 % 5,6 % 2,4 % INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE 5,3 % 10,3 % 7,3 % DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE 3,2 % 10,5 % 2,4 % DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 5,3 % 2,4 % STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE 9,1 % 11,1 % 10,3 % 5,3 % 9,8 % DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE 5,3, % 9,1 % 7,4 % 7,1 % 12,2 % DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOSTI OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI IZOBRAŽEVANJE 9,1 % 5,3 % ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 1,6 % 10,5 % 2,4 % KULTURNE, RAZVEDRILNE IN 10,5 % 3,7 % 3,2 % REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI 5,3 % 18,2 % 18,5 % 15,1 % 10,5 % 26,8 % 348 Vir: AJPES. (2023b). Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 169 Tabela 17: Delež zaposlenih v anketiranih podjetjih po starostnih skupinah (Tabela prikazuje delež zaposlenih v anketiranih podjetjih po starostnih skupinah 15-24 let; 25-29 let; 30-39 %; 40-49 let; 50-54 let in starejši od 55 let, glede na vse zaposlene v podjetjih v posamezni občini; v zadnjem stolpcu tabela prikazuje povprečni delež po starostni skupini iz vseh občin v OG.) STAROST BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG POVPREČJE 15-24 let 2,3% 1,5% 7,2% 3,6% 4,1% 3,2% 3,7% 25-29 let 11,5% 8,5% 33,3% 8,4% 11,5% 10,6% 14,0% 30-39 let 30,0% 28,8% 13,0% 20,4% 20,7% 24,6% 22,9% 40-49 let 23,1% 25,8% 19,6% 28,8% 27,4% 32,3% 26,2% 50-54 let 15,4% 13,0% 14,5% 15,6% 12,4% 12,3% 13,9% starejši od 55 let 17,7% 22,1% 12,3% 23,1% 23,5% 16,9% 19,3% Tabela 18: Delež zaposlenih v anketiranih podjetjih glede na raven izobrazbe (Tabela prikazuje delež zaposlenih v anketiranih glede na raven izobrazbe, po posameznih občinah; v zadnjem stolpcu tabela prikazuje povprečni delež glede na raven izobrazbe iz vseh občin v OG.) RAVEN IZOBRAZBE BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG POVPREČJE Nedokončana osnovna šola / / / 0,6% 2,5% 1,15% 0,7% Dokončana osnovna šola / / 5,0% 4,0% 4,8% 11,45% 4,2% Nacionalna poklicna kvalifikacija / / 2,0% 2,8% 1,3% 0,74% 1,1% (NPK) Nižja poklicna šola (2 leti) / / 9,0% 2,2% 4,6% 3,38% 3,2% Srednja poklicna šola (3 leta) 38,5% 14,2% 14,0% 20,4% 28,6% 19,30% 22,5% Poklicno tehnična šola (3+2); 18,3% 19,9% 29,0% 28,3% 22,3% 19,59% 22,9% srednja strokovna šola (4 leta) Gimnazija 14,4% 3,5% 11,0% 2,2% 8,9% 2,86% 7,1% Višja strokovna šola 4,8% 9,2% 8,0% 10,1% 5,8% 0,46% 6,4% Visokošolska strokovna izobrazba 9,6% 29,8% 15,0% 11,7% 8,6% 9,91% 14,1% (prejšnja) ali 1. bolonjska stopnja) Visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska 14,4% 16,3% 5,0% 14,9% 10,9% 23,65% 14,2% izobrazba (2. bolonjska stopnja) Magisterij znanosti (prejšnji) / 3,5% 2,0% 1,8% 1,8% 6,47% 2,6% Doktorat znanosti (prejšnji), ali doktorat znanosti (3. bolonjska / 3,5% / 1,2% 0,0% 1,03% 1,0% stopnja) 170 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Tabela 19: Vrste izobrazb po skupinah – po abecedi (Tabela prikazuje vrsto izobrazb zaposlenih po skupaj nabranih skupinah glede na različna poimenovanja, ki so jih podjetja navedla) • Avtoserviser (navedeni znotraj: avtoelektrikar, avtoserviser) • Družboslovje in humanistika (pravnik, filozof, družboslovec, jezikoslovec, novinar, sociolog, komunikolog, psiholog, pedagog, novinar, …) • Ekonomska izobrazba (znotraj poimenovanja – ne glede na raven izobrazbe: ekonomist, ekonomski tehnik, poslovne vede, poslovna ekonomija, marketing, management, računovodstvo, administrator) • Elektro izobrazba (znotraj poimenovanja – ne glede na raven izobrazbe: elektrikar, elektrikar elektronik/energetik, elektrotehnik, elektro, mojster elektronik, srednja elektro, itd.) • Gastronomsko-gostinsko-turistična izobrazba (organizator turizma, gostinec, kuhar, pomočnik kuharja, natakar, receptor, turistični tehnik, sobar, čistilec) • Gimnazijski maturant • Gradbena (gradbeni delavec, gradbeni tehnik, zidar, inž. gradbeništva) • Kmetijska (inženir kmetijstva, kmetijske mehanizacije, kmetijski tehnik, inž. vinogradništva in vinarstva) • Lesarska, gozdarska in mizarska (lesarski tehnik, gozdarski tehnik, mizar) • Naravoslovna (kemija, farmacija, mikrobiologija, matematika) • Osebna nega (frizer, kozmetični tehnik, osebni trener) • Osnovna šola (končana ali nedokončana) • Računalništvo-informatika (ne glede na stopnjo izobrazbe: računalničar, informatika, poslovna informatika, programer) • Strojna (znotraj poimenovanja – ne glede na izobrazbo: strojna, gospodarska, metalurgija, strojne inštalacije, obdelovalec kovin, strugar) • Trgovska (znotraj poimenovanja – ne glede na izobrazbo: komercialist, poslovni sekretar, trgovski poslovodja, prodajalec, trgovec) • Zdravstvena (bolničar, negovalec, medicinska sestra ne glede na stopnjo, zdravnik) • Ostale (veterinar, multimedijske komunikacije, grafični oblikovalec, komunalna, logistika, mehatronika, čevljar, plovbni tehniki, prometni tehniki, šivilje, tapetniki, učitelji vožnje) Tabela 20: Delež podjetij, ki so zaposlovala v zadnjih dveh letih (Tabela prikazuje delež podjetij znotraj občine, ki so na vprašanje »Ali ste v zadnjih 24 mesecih zaposlovali?«, odgovorila z DA oziroma NE. V zadnji vrstici je povprečni delež vseh odgovorov znotraj ožje Goriške.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 81,8% 18,2% KANAL 66,7% 33,3% MIR-KOS 50,0% 50,0% MONG 62,7% 37,3% REN-VOG 66,7% 33,3% ŠEM-VRT 55,6% 44,4% OG POVPREČJE 63,9% 36,1% Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 171 Tabela 21: Delež podjetij, v katerih je vsaj enemu zaposlenemu prenehalo delovno razmerje (Tabela prikazuje delež podjetij, ki so na vprašanje »Ali je v zadnjih 24 mesecih kateremu od zaposlenih prenehalo delovno razmerje?«, odgovorila z DA oziroma NE. V zadnji vrstici je povprečni delež vseh odgovorov znotraj ožje Goriške.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 40,0% 60,0% KANAL 50,0% 50,0% MIR-KOS 36,0% 64,0% MONG 47,0% 53,0% REN-VOG 47,0% 53,0% ŠEM-VRT 39,0% 61,0% OG POVPREČJE 43,2% 56,8% Tabela 22: Delež podjetij, ki so se v zadnjih dveh letih soočala s problemom iskanja ustrezne delovne sile (Tabela prikazuje delež podjetij, ki so na vprašanje »Ali se je vaše podjetje v zadnjih dveh letih soočalo s problemom iskanja ustrezne delovne sile?«, odgovorila z DA oziroma NE. V zadnji vrstici je povprečni delež vseh odgovorov znotraj ožje Goriške.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 70,0% 30,0% KANAL 67,0% 33,0% MIR-KOS 57,0% 43,0% MONG 59,0% 41,0% REN-VOG 53,0% 47,0% ŠEM-VRT 44,0% 56,0% OG POVPREČJE 58,3% 41,7% Tabela 23: Ukrepi za zaposlovanje novih kadrov znotraj anketiranih podjetij (Tabela prikazuje delež podjetij, ki so v razpredelnici ukrepov izbrala posamezen ukrep, pri čemer so podjetja lahko so izbrala tudi več ukrepov; v zadnji stolpcu je predstavljen povprečen delež podjetij iz celotne OG, ki so izbrala posamezen ukrep) UKREPI BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG POVPREČJE Štipendiranje dijakov in študentov. 20,0% / 8,0% 19,0% 21,0% 28,0% 16,0% Dodatno nagrajevanje dijakov in študentov, ki pridejo na prakso v podjetje/opravljajo študentsko delo. 20,0% 40,0% / 20,0% 29,0% 22,0% 21,8% Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva pri praktičnem izobraževanju/študentskem delu dijakov in študentov, 50,0% 20,0% 15,0% 30,0% 29,0% 28,0% 28,7% Dnevi odprtih vrat za OŠ in SŠ / / / 16,0% / 11,0% 4,5% Promocija uspehov in dosežkov podjetja v javnosti 30,0% 20,0% / 17,0% 14,0% 33,0% 19,0% Posebna skrb za izboljševanje pogojev dela. 30,0% 40,0% 31,0% 50,0% 43,0% 28,0% 37,0% Zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev v podjetju (strokovno in dohodkovno). 30,0% 40,0% 31,0% 42,0% 50,0% 44,0% 39,5% Udeleževanje kariernih sejmov. 10,0% / / 11,0% / 22,0% 7,2% Udeleževanje zaposlitvenih sejmov. / 20,0% / 8,0% 7,0% 11,0% 7,7% Smo družini prijazno podjetje. 30,0% 20,0% / 30,0% 36,0% 33,0% 24,8% Senčenje na delovnem mestu. / / / 5,0% / 11,0% 2,7% Zagotavljanje možnosti za izobraževanje. 30,0% 20,0% / 36,0% 29,0% 28,0% 23,8% Nobenega od navedenih. 40,0% 40,0% 62,0% 20,0% 29,0% 17,0% 34,7% Drugo: / 20,0% / 10,0% 21,0% 28,0% 13,2% 172 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Tabela 24: Pomembne kompetence novih kadrov (Tabela prikazuje povprečno oceno med vsemi podjetji v občini, ki so jo na lestvici pomembnosti od 1 do 4 določila podjetja glede svojih novih kadrov; v zadnjem stolpcu je prikazano skupno povprečje) KOMPETENCE (POVPREČNA BRDA KANAL MIR- MONG REN- ŠEM- OG OCENA) KOS VOG VRT POVPREČJE Sposobnost prilagajanja 4,0 3,4 3,8 3,6 3,2 3,7 3,6 Sposobnost reševanja 4,0 3,6 3,5 3,4 3,2 3,6 3,6 problemov, konfliktov Kritično razmišljanje 3,4 3,0 3,3 3,2 2,6 3,4 3,1 Sposobnost dela s strankami 3,9 3,2 3,2 3,3 2,9 3,6 3,4 Znanje tujih jezikov 3,3 2,6 2,5 2,7 2,0 3,0 2,7 Sposobnost za delo v skupini, 3,8 3,0 3,5 3,4 3,4 3,5 3,4 sodelovanje Organizacijske sposobnosti 3,4 2,8 3,3 3,1 2,9 3,2 3,1 IKT znanja (računalniška znanja) 2,9 2,2 2,8 2,8 2,6 2,9 2,7 Sposobnost analitičnega 2,8 2,8 2,8 2,8 2,3 2,8 2,7 razmišljanja, inoviranja Kreativnost 3,1 3,0 3,2 2,8 2,5 2,9 2,9 Sposobnost aktivnega učenja 3,4 3,0 3,2 3,0 3,0 3,0 3,1 Sposobnost upravljanja s časom 3,3 3,0 3,4 3,1 2,8 3,1 3,1 Sposobnost uporabe 2,6 2,4 3,1 2,8 2,4 2,9 2,7 najsodobnejših tehnologij Sposobnost sistemske analize 2,5 2,0 2,6 2,4 2,1 2,3 2,3 Medkulturne kompetence 2,2 2,4 2,5 2,0 1,9 2,3 2,2 Vodstvene sposobnosti 2,9 2,0 2,8 2,4 2,4 2,3 2,5 Znanje slovenskega jezika 3,4 2,8 3,5 3,1 3,1 3,4 3,2 Sposobnost medgeneracijskega 2,9 2,4 2,9 2,7 2,8 3,1 2,8 sodelovanja Drugo / / 4,0 1,9 2,9 2,3 2,8 Tabela 25: Pomembnost izobraževanja in usposabljanja zaposlenih (Tabela prikazuje delež podjetij po občinah, ki so izbrala določeno oceno na lestvici od 1 do 4 na vprašanje o pomembnosti izobraževanja.) OCENA BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG POVPREČJE 1 0 0 0 3% 7% 0 1,7% 2 10% 40% 23% 14% 7% 17% 18,5% 3 20% 20% 23% 43% 64% 33% 33,8% 4 70% 40% 54% 40% 21% 50% 45,8% Tabela 26: Letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih (Tabela prikazuje delež podjetij po občinah, ki so na vprašanje »Ali imate načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih« odgovorila z DA oziroma NE.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 30% 70% KANAL 40% 60% MIR-KOS 38% 62% MONG 35% 65% REN-VOG 14% 86% ŠEM-VRT 28% 72% OG POVPREČJE 31% 69% Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 173 Tabela 27: Zaposleni na izobraževanjih (Tabela prikazuje delež podjetij po občinah, ki so na vprašanje, »Ali ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili na kakršno koli izobraževanje?« odgovorila z DA ali NE.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 60% 40% KANAL 80% 20% MIR-KOS 62% 38% MONG 65% 35% REN-VOG 64% 36% ŠEM-VRT 50% 50% OG POVPREČJE 64% 37% Tabela 28: Izobraževanja vezana na kompetenco (Tabela prikazuje delež podjetij po občinah, ki so na vprašanje »Ali so bila ta izobraževanje vezana na …« odgovorila z »poklicno specifične kompetence« ali »splošne kompetence« ali »oboje«.) POKLICNO SPLOŠNE OBČINA PODJETJA OBOJE SPECIFIČNE KOMPETENCE BRDA 83% 0% 17% KANAL 0% 50% 50% MIR-KOS 63% 25% 13% MONG 48% 10% 43% REN-VOG 67% 0% 33% ŠEM-VRT 67% 0% 33% OG POVPREČJE 55% 14% 32% Tabela 29: Razlogi, da podjetja ne pošljejo svojih zaposlenih na izobraževanja (Tabela prikazuje delež podjetij po občinah, ki so z oceno od 1 do 4 ocenila trditev oziroma razlog, zakaj svojih zaposlenih niso poslala na izobraževanje.) RAZLOG / OCENA BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG POVPREČJE Nismo imeli potrebe. 3,5 4 2,8 3,1 2,8 2,7 3,2 Izobraževanje je povezano s 1,8 3 1,6 2,2 1,4 2,1 2,0 prevelikimi stroški. Zaposleni niso bili motivirani za 1,3 1 1,4 1,5 1,6 2,3 1,5 izobraževanje. V ponudbi izobraževanj nismo 2 1 2,2 1,5 1,4 2,6 1,8 našli ustreznega. 174 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Tabela 30: Dejavniki za napotitev zaposlenih na izobraževanje (Tabela prikazuje povprečno oceno glede na podjetja v občini, ki so odgovorila na vprašanje »Kakšen vpliv imajo po vaši oceni naslednji dejavniki na napotitev zaposlenih na izobraževanje?«, na lestvici od 1 do 4. Zadnji stolpec prikazuje povprečje v OG.) KOMPETENCE BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG (POVPREČNA OCENA) POVPREČJE Potreba po dodatnem usposabljanju. 3,2 3,6 3,3 3,3 2,8 3,1 3,2 Novosti na strokovnem področju. 3,5 3,4 3,3 3,3 3,2 3,6 3,4 Ustreznost vsebin 3,6 3,6 2,9 3,3 3,2 3,3 3,3 izobraževanja/usposabljanja. Cena izobraževanja/usposabljanja. 2,6 3,4 2,9 2,8 2,8 2,8 2,9 Trajanje izobraževanja/usposabljanja. 2,6 3,2 2,8 3 2,7 2,7 2,8 Termin izvajanja. 3 3,2 2,8 2,8 2,7 2,9 2,9 Motiviranost zaposlenih za 3 3,4 3,2 3,1 3,2 3,2 3,2 izobraževanje. Ponudba usposabljanj/izobraževanj s strani izobraževalnih organizacij v 2,6 3,4 2,4 2,4 2,7 2,6 2,7 okolju (informiranje preko elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) Starost zaposlenega. 1,7 2,6 2,5 2,2 2,1 2,1 2,2 Dolžina delovne dobe delavca v našem 1,9 2,8 2,3 2,1 1,9 1,9 2,2 podjetju. Drugo: 0 1 0 3,8 0 1 1,9 Tabela 31: Izobraževanje za dvig ravni izobrazbe (Tabela prikazuje delež podjetij po občinah, ki so na vprašanje »Ali imate v vašem podjetju potrebo po vključevanju zaposlenih v izobraževanja za dvig ravni izobrazbe?«, odgovorila z DA oziroma NE.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 10% 90% KANAL 20% 80% MIR-KOS 8% 92% MONG 10% 90% REN-VOG 0% 100% ŠEM-VRT 11% 89% OG POVPREČJE 10% 90% Tabela 32: Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence (Tabela prikazuje delež podjetij, ki so v razpredelnici splošnih oziroma temeljnih kompetenc izbrala posamezno, pri čemer so podjetja lahko izbrala tudi več kompetenc, za katere ocenjujejo, da bi njihovi zaposleni potrebovali dodatna usposabljanja. Zadnji stolpec prikaže povprečen delež podjetij iz celotne OG, ki so izbrala določeno kompetenco.) SPLOŠNE/TEMELJNE KOMPETENCE BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG POVPREČJE Sporazumevanje v maternem jeziku 0% 0% 17% 14% 15% 11% 9,5% Sporazumevanje v tujih jezikih 40% 0% 25% 33% 23% 28% 24,8% Digitalna pismenost 40% 100% 33% 34% 8% 50% 44,2% Matematična kompetenca ter osnove kompetence v znanosti in tehnologiji 10% 0% 33% 10% 0% 22% 12,5% Socialne in državljanske kompetence 0% 0% 17% 3% 0% 0% 3,3% Samoiniciativnost in podjetnost 30% 40% 25% 16% 38% 50% 33,2% Učenje učenja 0% 40% 8% 2% 15% 0% 10,8% Kulturna zavest in izražanje 0% 0% 17% 10% 8% 22% 9,5% Ne potrebujemo dodatnega usposabljanja. 20% 0% 42% 29% 38% 11% 23,3% Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 175 Tabela 33: Neformalne oblike izobraževanja za pridobivanje dodatnih znanj (Tabela prikazuje delež podjetij, ki so v ponujeni razpredelnici izbrala eno ali več dodatnih znanj, za katera menijo, da bi jih njihovi zaposleni potrebovali in jih pridobili preko neformalnih oblik izobraževanja.) DODATNA ZNANJA BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG POVPREČJE Pravno področje 10% 0% 17% 16% 8% 17% 11,3% Ekonomsko-komercialno področje (trženje, računovodstvo, prodaja ...) 30% 60% 42% 38% 38% 39% 41,2% Organizacija in vodenje 40% 40% 33% 24% 54% 28% 36,5% ISO standard 0% 20% 25% 9% 8% 17% 13,2% Ekologija (varovanje okolja, varčevanje z energijo, zmanjšanje količine odpadkov ...) 10% 40% 33% 14% 8% 6% 18,5% Logistika 10% 20% 25% 5% 8% 11% 13,2% Varovanje (premoženja, dogodkov, oseb ...) 0% 0% 17% 3% 0% 0% 3,3% Vzdrževanje objektov 0% 20% 17% 7% 8% 0% 8,7% Vzdrževanje strojev in naprav 10% 60% 33% 16% 31% 17% 27,8% Dodatna znanja s področja varnosti pri delu (poleg obveznega usposabljanja) 0% 20% 8% 9% 0% 6% 7,2% Informatike (programiranje, uporaba 10% 20% 33% 24% 15% 44% 24,3% naprednih in specifičnih računalniških programov) Družbena odgovornost podjetij 10% 0% 17% 3% 0% 11% 6,8% Zdrav življenjski slog (zdravje na 20% 20% 8% 21% 8% 28% 17,5% delovnem mestu) Timsko delo 30% 40% 17% 28% 23% 44% 30,3% Komunikacija (veščine nastopanje, 30% 60% 33% 40% 31% 33% 37,8% reševanje konfliktnih situacij, delo s strankami ...) Projektno delo (načrtovanje in vodenje 10% 40% 17% 17% 23% 17% 20,7% projekta) Poklicno -specifična znanja (navedite 30% 0% 17% 12% 15% 6% 13,3% pod Drugo): Dopolnilna tehnično-tehnološka znanja 10% 40% 17% 12% 15% 11% 17,5% (navedite pod Drugo): Tabela 34: Potreba po znanju tujih jezikov (Tabela prikazuje, katere jezike je koliko podjetij izbralo med ponujenimi možnostmi v podvprašanju za podjetja, ki so v zgornji tabeli izbrala kot dodatno znanje, ki bi ga zaposleni morali usvojiti preko neformalnih oblik izobraževanja. Prikazan je delež podjetij, ki so izbrala določen tuj jezik.) TUJI JEZIKI BRDA KANAL MIR-KOS MONG REN-VOG ŠEM-VRT OG POVPREČJE 1 (angleščina) 25% 0% 33% 26% 0% 40% 20,7% 2 (italijanščina) 0% 0% 67% 58% 67% 60% 42,0% 3 (nemščina) 50% 0% 0% 5% 0% 0% 9,2% 4 (francoščina) / / / / / / / 5 (slovenščina za tujce) 25% 0% 0% 5% 33% 0% 10,5% 6 (španščina) / / / / / / / 7 (ruščina) / / / / / / / 8 (kitajščina) / / / / / / / 9 (Drugo:) 0% 0% 0% 5% 0% 0% 0,8% 176 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Tabela 35: Sofinanciranje izobraževanj zaposlenih (Tabela prikazuje delež podjetij, ki so na vprašanje »Ali podpirate sofinanciranje izobraževanj zaposlenih, če so koristna tako za osebno rast kot za poklicno področje?«, odgovorila z DA oziroma NE.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 80% 20% KANAL 100% 0% MIR-KOS 100% 0% MONG 100% 0% REN-VOG 100% 0% ŠEM-VRT 100% 0% OG POVPREČJE 97% 3% Tabela 36: Izbira lokalnih ponudnikov pri izobraževanju zaposlenih (Tabela prikazuje delež podjetij, ki so na vprašanje »Ali se pri izbiri izobraževanja pogosteje odločate za lokalne ponudnike?« odgovorila z DA oziroma NE.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 50% 50% KANAL 100% 0% MIR-KOS 67% 33% MONG 53% 47% REN-VOG 54% 46% ŠEM-VRT 78% 22% OG POVPREČJE 67% 33% Tabela 37: Razlog za izbiro drugih (ne-lokalnih) ponudnikov (Tabela prikazuje razloge, zakaj se podjetja pri izbiri ponudnikov raje odločajo za druge (ne lokalne) ponudnike. Imela so možnost izbrati enega od ponujenih odgovorov: »premalo ponudbe«, »ni ustrezne ponudbe«, »cenovno ni konkurenčno«). PREMALO NI USTREZNE CENOVNO NI OBČINA PODJETJA PONUDBE PONUDBE KONKURENČNO BRDA 60% 40% 0% KANAL 0% 0% 0% MIR-KOS 75% 25% 0% MONG 19% 67% 15% REN-VOG 33% 67% 0% ŠEM-VRT 75% 25% 0% OG POVPREČJE 44% 37% 3% Tabela 38: Sodelovanje podjetij pri oblikovanju novih programov izobraževanj (Tabela prikazuje delež podjetij, ki so na vprašanje »Ali ste pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov izobraževanj?« odgovorila z DA oziroma NE.) OBČINA PODJETJA DA NE BRDA 80% 20% KANAL 80% 20% MIR-KOS 75% 25% MONG 77% 23% REN-VOG 62% 38% ŠEM-VRT 89% 11% OG POVPREČJE 77% 23% Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 177 11. PRILOGE Vprašalnik: Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanju in usposabljanju 178 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG Analiza obstoječega stanja potreb po izobraževanju, usposabljanju in kadrih v gospodarstvu Spoštovani! Pred vami je vprašalnik, s pomočjo katerega bomo v vaši občini izpeljali Analizo obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu. Vaš prispevek je zelo pomemben, zato smo vam hvaležni, da ste si vzeli čas in izpolnili vprašalnik. S klikom na gumb Naslednja stran pričnete z izpolnjevanjem. Q1 - Prosimo, vpišite občino, v kateri ima vaše podjetje sedež: __________________ Q2 - Glavna dejavnost podjetja/ organizacije/ samostojnega podjetnika po SKP: (ustrezno obkrožite) Možnih je več odgovorov KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM, PARO OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMO IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA GRADBENIŠTVA TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJA GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOSTI OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO DEJAVNOSTI EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES https://1ka.arnes.si/ Stran 1 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG Q3 - Skupno število zaposlenih v podjetju: __________________ Q4 - Število zaposlenih v podjetju glede na starost: ŽENSKE MOŠKI 15-24 let _____________ _____________ 25-29 let _____________ _____________ 30-39 let _____________ _____________ 40-49 let _____________ _____________ 50-54 let _____________ _____________ starejši od 55 let _____________ _____________ Q5 - Število zaposlenih v podjetju glede na raven izobrazbe ali glede na pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): ŽENSKE MOŠKI Nedokončana osnovna šola _____________ _____________ Dokončana osnovna šola _____________ _____________ Nacionalna poklicna kvalifikacija _____________ _____________ (NPK) Nižja poklicna šola (2 leti) _____________ _____________ Srednja poklicna šola (3 leta) _____________ _____________ Poklicno tehnična šola (3+2); _____________ _____________ srednja strokovna šola (4 leta) Gimnazija _____________ _____________ Višja strokovna šola _____________ _____________ Visokošolska strokovna izobrazba _____________ _____________ (prejšnja) ali 1. bolonjska stopnja) Visokošolska univerzitetna _____________ _____________ izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja) Magisterij znanosti (prejšnji) _____________ _____________ Doktorat znanosti (prejšnji), ali _____________ _____________ doktorat znanosti (3. bolonjska stopnja) https://1ka.arnes.si/ Stran 2 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG Q6 - Število zaposlenih glede na vrsto izobrazbe (npr. ekonomski tehnik): VRSTA IZOBRAZBE ŽENSKE MOŠKI 1. _________ _________ _________ 2. _________ _________ _________ 3. _________ _________ _________ 4. _________ _________ _________ 5. _________ _________ _________ 6. _________ _________ _________ 7. _________ _________ _________ 8. _________ _________ _________ Q7 - Ali ste v zadnjih 24 mesecih v vašem podjetju zaposlovali? DA NE IF (1) Q10 = [1] Q8 - Prosimo, da v spodnjo preglednico vpišete podatke o novih zaposlitvah: POKLIC (vrsta RAVEN ŠTEVILO VSEH Od tega zaradi Od tega zaradi izobrazbe) IZOBRAZBE ZAPOSLENIH nadomeščanja širjenja (*oznaka iz (upokojitve, dejavnosti/rasti razpredelnice porodniški podjetja Priloga 1 v dopust, bolniška priponki odsotnost ...) e-pošte) 1. _____ _____ _____ _____ _____ 2. _____ _____ _____ _____ _____ 3. _____ _____ _____ _____ _____ 4. _____ _____ _____ _____ _____ 5. _____ _____ _____ _____ _____ 6. _____ _____ _____ _____ _____ 7. _____ _____ _____ _____ _____ 8. _____ _____ _____ _____ _____ 9. _____ _____ _____ _____ _____ Q9 - Ali je v zadnjih 24 mesecih kateremu od zaposlenih prenehalo delovno razmerje? DA NE https://1ka.arnes.si/ Stran 3 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG IF (2) Q12 = [1] Q10 - Prosimo, da v spodnjo preglednico vpišite podatke o prenehanih delovnih razmerjih v zadnjih 24 mesecih za tiste kadre, ki jih niste nadomestili, ker za to ni bilo potrebe: POKLIC (vrsta izobrazbe) RAVEN Število zaposlenih, ki jim IZOBRAZBE (*oznaka iz je prenehalo delovno razpredelnice Priloga 1 v razmerje priponki e-pošte) 1. _________ _________ _________ 2. _________ _________ _________ 3. _________ _________ _________ 4. _________ _________ _________ 5. _________ _________ _________ 6. _________ _________ _________ 7. _________ _________ _________ Q11 - Ali se je vaše podjetje v zadnjih dveh letih soočalo s problemom iskanja ustrezne delovne sile? DA NE IF (3) Q14 = [1] Q12 - Prosimo, da v spodnji preglednici navedete poklice, pri katerih ste se soočili s problemom iskanja ustreznih kadrov in ocenite število zaposlitev. Za posamezen poklic opišite problem. POKLIC (vrsta izobrazbe) PROBLEM ŠTEVILO ZAPOSLITEV 1. _________ _________ _________ 2. _________ _________ _________ 3. _________ _________ _________ 4. _________ _________ _________ 5. _________ _________ _________ 6. _________ _________ _________ https://1ka.arnes.si/ Stran 4 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG Q13 - Kateri poklici bi bili po vaši oceni najbolj zaposljivi v vašem podjetju v naslednjih 3-4 letih? POKLIC (vrsta izobrazbe) RAVEN IZOBRAZBE / Skupno število zaposlitev NPK za posamezen poklic 1. _________ _________ _________ 2. _________ _________ _________ 3. _________ _________ _________ 4. _________ _________ _________ 5. _________ _________ _________ 6. _________ _________ _________ Q14 - Kateri poklici bi bili po vaši oceni najbolj zaposljivi v vašem podjetju v naslednjih 5-10 letih? POKLIC(vrsta izobrazbe) RAVEN IZOBRAZBE / Skupno število zaposlitev NPK za posamezen poklic 1. _________ _________ _________ 2. _________ _________ _________ 3. _________ _________ _________ 4. _________ _________ _________ 5. _________ _________ _________ 6. _________ _________ _________ 7. _________ _________ _________ 8. _________ _________ _________ 9. _________ _________ _________ Q15 - Ocenite, kako pomembne so za vas navedene kompetence in znanja pri izbiri kandidatov za zaposlitev? (1 = najmanj pomembno, 4 = najbolj pomembno) 1 2 3 4 Sposobnost prilagajanja Sposobnost reševanja problemov, konfliktov Kritično razmišljanje Sposobnost dela s strankami Znanje tujih jezikov Sposobnost za delo v skupini, sodelovanje Organizacijske sposobnosti IKT znanja (računalniška znanja) Sposobnost https://1ka.arnes.si/ Stran 5 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG analitičnega razmišljanja, inoviranja Kreativnost Sposobnost aktivnega učenja Sposobnost upravljanja s časom Sposobnost uporabe najsodobnejših tehnologij Sposobnost sistemske analize Medkulturne kompetence Vodstvene sposobnosti Znanje slovenskega jezika Sposobnost medgeneracijsk ega sodelovanja Drugo: Q16 - Katere ukrepe načrtujete/ že izvajate za pridobitev novih kadrov? Možnih je več odgovorov Štipendiranje dijakov in študentov. Dodatno nagrajevanje dijakov in študentov, ki pridejo na prakso v podjetje/opravljajo študentsko delo. Zagotavljanje kvalitetnega mentorstva pri praktičnem izobraževanju/študentskem delu dijakov in študentov, Dnevi odprtih vrat za OŠ in SŠ Promocija uspehov in dosežkov podjetja v javnosti Posebna skrb za izboljševanje pogojev dela. Zagotavljanje možnosti za napredovanje delavcev v podjetju (strokovno in dohodkovno). Udeleževanje kariernih sejmov. Udeleževanje zaposlitvenih sejmov. Smo družini prijazno podjetje. Senčenje na delovnem mestu. Zagotavljanje možnosti za izobraževanje. Nobenega od navedenih. Drugo: https://1ka.arnes.si/ Stran 6 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG Q17 - Kako pomembno se vam zdi izobraževanje zaposlenih za vaše podjetje? (1 = najnižja ocena, 4 = najvišja ocena) 1 2 3 4 Pomembnost izobraževanja zaposlenih za podjetje. Q18 - Ali imate letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih? DA NE Q19 - Ali ste v zadnjih dveh letih zaposlene napotili v kakršno koli izobraževanje? DA NE IF (4) Q22 = [1] Q20 - So bila ta izobraževanja vezana na: Poklicno specifično kompetence Splošne kompetence Oboje IF (4) Q22 = [1] Q21 - Prosimo, navedite, v katere programe ste jih napotili, in vpišite število zaposlenih, vključenih v posamezno izobraževanje: Izobraževalni program IZVAJALEC (organizacija, ŠTEVILO vključenih oz. vrsta izobraževanja/ ki je izobraževanje zaposlenih usposabljanja organizirala oz. navedite, če gre za interno usposabljanje) 1. _________ _________ _________ 2. _________ _________ _________ 3. _________ _________ _________ 4. _________ _________ _________ 5. _________ _________ _________ 6. _________ _________ _________ 7. _________ _________ _________ 8. _________ _________ _________ 9. _________ _________ _________ 10. _________ _________ _________ 11. _________ _________ _________ 12. _________ _________ _________ 13. _________ _________ _________ IF (5) Q22 = [2] https://1ka.arnes.si/ Stran 7 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG Q22 - Prosimo ocenite navedene trditve: (1 = najmanj velja, 4 = najbolj velja) 1 2 3 4 Nismo imeli potrebe. Izobraževanje je povezano s prevelikimi stroški. Zaposleni niso bili motivirani za izobraževanje. V ponudbi izobraževanj nismo našli ustreznega. Izobraževanja se izvajajo v neustreznih terminih. Q23 - Kakšen vpliv imajo po vaši oceni naslednji dejavniki na napotitev zaposlenih v izobraževanje: (1 = najmanj vpliva, 4 = največ vpliva) 1 2 3 4 Potreba po dodatnem usposabljanju. Novosti na strokovnem področju. Ustreznost vsebin izobraževanja/us posabljanja. Cena izobraževanja/us posabljanja. Trajanje izobraževanja/us posabljanja. Termin izvajanja. Motiviranost zaposlenih za izobraževanje. Ponudba https://1ka.arnes.si/ Stran 8 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG usposabljanj/izo braževanj s strani izobraževalnih organizacij v okolju (informiranje preko elektronske pošte, telefonskega klica, oglasa idr.) Starost zaposlenega. Dolžina delovne dobe delavca v našem podjetju. Drugo: Drugo: Q24 - Ali imate v vašem podjetju potrebo po vključevanju zaposlenih v izobraževanja za dvig ravni izobrazbe? DA NE IF (6) Q27 = [1] Q25 - Prosimo, da navedete poklic (vrsto izobrazbe) in označite raven izobrazbe, ki bi jo dosegli ti zaposleni z vključitvijo v nadaljnje izobraževanje. Vpišite, koliko je takšnih zaposlenih. POKLIC (vrsta izobrazbe) RAVEN IZOBRAZBE ali Skupno ŠTEVILO NPK zaposlenih 1. _________ _________ _________ 2. _________ _________ _________ 3. _________ _________ _________ 4. _________ _________ _________ 5. _________ _________ _________ 6. _________ _________ _________ 7. _________ _________ _________ 8. _________ _________ _________ 9. _________ _________ _________ Q26 - Prosimo, izberite splošne/ temeljne kompetence, za katere ocenjujete, da bi vaši zaposleni potrebovali dodatna usposabljanja. Možnih je več odgovorov Sporazumevanje v maternem jeziku Sporazumevanje v tujih jezikih Digitalna pismenost https://1ka.arnes.si/ Stran 9 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG Matematična kompetenca ter osnove kompetence v znanosti in tehnologiji Socialne in državljanske kompetence Samoiniciativnost in podjetnost Učenje učenja Kulturna zavest in izražanje Ne potrebujemo dodatnega usposabljanja. Drugo: IF (7) Q29 = [Q29b] Q27 - Prosimo, izberite tuj jezik: angleščina italijanščina nemščina francoščina slovenščina za tujce španščina ruščina kitajščina Drugo: Q28 - V spodnji preglednici izberite področja, za katera ocenjujete, da bi vaši zaposleni potrebovali dodatna znanja. Upoštevajte le neformalne oblike izobraževanj (tečaji, seminarji, delavnice ...). Možnih je več odgovorov Pravno področje Ekonomsko-komercialno področje (trženje, računovodstvo, prodaja . .) Organizacija in vodenje ISO standard Ekologija (varovanje okolja, varčevanje z energijo, zmanjšanje količine odpadkov . .) Logistika Varovanje (premoženja, dogodkov, oseb . .) Vzdrževanje objektov Vzdrževanje strojev in naprav Dodatna znanja s področja varnosti pri delu (poleg obveznega usposabljanja) Informatike (programiranje, uporaba naprednih in specifičnih računalniških programov) Družbena odgovornost podjetij Zdrav življenjski slog (zdravje na delovnem mestu) Timsko delo Komunikacija (veščine nastopanje, reševanje konfliktnih situacij, delo s strankami . .) Projektno delo (načrtovanje in vodenje projekta) Poklicno -specifična znanja (navedite pod Drugo): Dopolnilna tehnično-tehnološka znanja (navedite pod Drugo): Drugo: Ne potrebujemo dodatnega usposabljanja. https://1ka.arnes.si/ Stran 10 Analiza obstoječega stanja potreb po kadrih v gospodarstvu - MONG Q29 - Podpirate sofinanciranje izobraževanj zaposlenih, če so koristna tako za osebno rast kot za poklicno področje? DA NE Q30 - Ali se pri izbiri izobraževanj pogosteje odločate za lokalne ponudnike? DA NE IF (8) Q33 = [2] ( NE ) Q31 - Prosimo navedite razlog: Premalo ponudbe. Ni ustrezne ponudbe. Cenovno ni konkurenčno. Q32 - Ali ste pripravljeni sodelovati z lokalnimi ponudniki izobraževanj pri oblikovanju novih programov izobraževanj? DA NE Q33 - Ali bi nam v zvezi s potrebami po kadrih in potrebah po njihovih znanjih želeli še kaj sporočiti? __________________ Q34 - Naziv podjetja oz. s. p.-ja; sedež: __________________ Q35 - Ime in priimek; funkcija oz. delovno mesto kontaktne osebe v podjetju: __________________ Q36 - Elektronski naslov kontaktne osebe: __________________ Q37 - Telefon kontaktne osebe: __________________ https://1ka.arnes.si/ Stran 11 12. VIRI 12.1. LITERATURA IN ELEKTRONSKI VIRI 1. 1KA. (2023). 1KA. UL FDV, CDI. Dostop: www.1ka.arnes.si. Zadnji dostop: 10. 12. 2023. 2. AD Formandum. (2023). AD FORMANDUM. Societa cooperativa sociale. Socialna zadruga. URL: https://www.adformandum.org/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 3. AJPES. (2023a). Fi=Po. AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. URL: https://www.ajpes.si/. Zadnji dostop: 10. 12. 2023. 4. AJPES. (2023b). Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v goriški regiji v letu 2022. AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. URL: https://www.ajpes.si/Doc/LP/Informacije/PoStatRegijah/05_gori%C5%A1ka_regija_Informacija_2022_ GD_SP_ZAD.pdf. Zadnji dostop: 10. 12. 2023. 5. AJPES. (2023c). Histro rastoča podjetja 2018-2022. AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. URL: https://www.ajpes.si/novica/Hitro_rastoca_podjetja_2018-2022?id=557. Zadnji dostop: 11. 12. 2023. 6. Braunsberger, F., Hlavaty, M., Schlamberger, N., & Stevanovič, S. (2010). Standardna klasifikacija dejavnosti 2008 (Let. 11, str. 450). SURS, Statistični urad Republike Slovenije. URL: https://www.stat.si/doc/pub/skd.pdf. Zadnji dostop: 10. 12. 2023. 7. Brenk, E. (ur.). (2021). Pregled dejavnosti, dosežkov in ponudbe v izobraževanju odraslih (pregled ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji 2022/2023). Andragoški center Slovenije (ACS). URL: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/pregled-ponudbe-izobrazevanja-in-ucenja-odraslih-v-sloveniji-2022-2023/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 8. Caprirolo, Gonzalo. (2023). Konferenca Potrebe trga dela v naslednjih 15 letih. Prihodnost dela - rezultati srednje in dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2037. Ljubljana, 2023. URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Potrebe-trga-dela-do-2037.pdf. Zadnji dostop: 30.11.2023. 9. CPU. (2021). O CPU. Center za poslovno usposabljanje. URL: https://www.cpu.si/o-cpu/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 10. Dijaški net. (2023). Visokošolski študij: Univerza v Novi Gorici. Dijaški.net. URL: https://dijaski.net/studij/ung. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 11. ENAIP FVG. (2023). Enaip Friuli Venezia Giulia – Corsi di Formazione. URL: https://www.enaip.fvg.it/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 12. ENFAP FVG. (2023). Chi Siamo. ENFAP Friuli Venezia Giulia. URL: http://www.enfap.fvg.it/index.php?option=com_content&view=article&id=4&Itemid=105 . Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 13. Anketa Mladi in trg dela – o prihodnosti mladih. e-Študentski Servis. Regijski center za dostojno delo Ljubljana. URL: https://www.studentski-servis.com/storage/app/media/anketa-mladi-in- trg-delae-studentski-servisanaliza-grafi-celotna-anketavmz.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 14. e-Študentski Servis. (2022b). Začelo se je počitniško delo. URL: Začelo se je počitniško delo | e- Študentski Servis (studentski-servis.com). Zadnji dostop: 30.11.2023. 15. EU. (2023a). Eurobarometer: SMEs and skillls shortages. European Union. URL: https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2961. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 16. EU. (2023b). Commission Recommendation EU 2023/7700 of 15 November 2023 on the recognition of qualifications of third-country nationals. URL: https://single-market- economy.ec.europa.eu/system/files/2023-11/C_2023_7700_1_EN_ACT_part1_v9.pdf 17. Eurostat. (2023). Statistics on young people neither in employment nor in education or training. Eurostat: Statistics Explained. URL: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics- explained/index.php?title=Statistics_on_young_people_neither_in_employment_nor_in_educa tion_or_training. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 18. Evropska komisija. (2023a). Komisija predlaga nove ukrepe o spretnostih in talentih za pomoč pri obravnavanju kritičnega pomanjkanja delovne sile. Evropska komisija. URL: 190 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_5740 . Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 19. Evropska komisija. (2023b). Regulation establishing and EU Talent Pool. European Commission. URL: https://home-affairs.ec.europa.eu/regulation-establishing-eu-talent-pool_en. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 20. Evropska komisija. (2023c). Skills and Talent Mobility. European Commission. Publications Office of the European Union, 2023. URL: https://commission.europa.eu/system/files/2023- 11/Talent%20Mobility-Beautified%20-%202.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 21. Evropska komisija. (2023č). Priporočila Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal- content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52018DC0024&from=HR. Zadnji dostop: 30.11.2023. 22. Evropska komisija. (2023d). Vodnik po programu. URL: https://www.erasmus- entrepreneurs.eu/upload/Programme%20Guide%20EN,%20Update%20Jan%202023.pdf . Zadnji dostop: 30.11.2023. 23. GIS. (2021). Demografski razvoj / Selitveno gibanje prebivalstva / Skupno . Geodetski inštitut Slovenije. URL: https://app.gis.si/sssp-frontend-v2/prikaz_metaopis.php?kazalnik=41. Zadnji dostop: 10. 12. 2023. 24. GZS. (2023a). Skupaj gradimo kariere. Gospodarska zbornica Slovenije – GZS. (17. 04. 2023). URL: https://www.gzs.si/vajenistvo/vsebina/AKTUALNO/ArticleId/85833/skupaj -gradimo- kariere. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 25. GZS. (2023b). Karierno svetovanje mladini. Gospodarska zbornica Slovenije: Služba za razvoj razvoj kadrov in izobraževanje. URL: https://www.gzs.si/vajenistvo/vsebina/VAJENCI- Informacije-za-vajence-in-njihove-star%C5%A1e/Karierno-svetovanje-mladini. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 26. GZS. (2023c). Promocija poklicev. Gospodarska zbornica Slovenije. URL: https://www.gzs.si/vajenistvo/vsebina/VAJENCI-Informacije-za-vajence-in-njihove- star%C5%A1e/Promocija-poklicev. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 27. IALFVG. (2023a). IAL Gorizia. IAL Innovazione Apprendimento Lavoro Friuli Venezia Giulia s.r.l. URL: https://www.ialweb.it/gorizia. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 28. IALFVG. (2023b). Offerte di lavoro. IAL Innovazione Apprendimento Lavoro Friuli Venezia Giulia s.r.l. UR: https://www.ialweb.it/offerte. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 29. INPRAXI.INFO. (2023). Platforma za iskanje dijaških praks. Inpraxi.info. URL: https://www.inpraxi.info/sl. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 30. INTERREG. (2023). CB_WBL. Slovensko-italijansko zavezništvo za čezmejno praktično usposabljanje z delom. Interreg. ITALIA-SLOVENIA. URL: https://2014-2020.ita- slo.eu/sl/CB_WBL. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 31. Jamšek Furlan, A., Mermolja, E. (2016). Analiza potreb gospodarstva po kadrih, izobraževanju in usposabljanju v občini Ajdovščina. Ljudska univerza Ajdovščina. URL: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I062M056. Zadnji dostop: 02. 12. 2023. 32. Javrh, P. (ur.). (2021). Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi – povzetki. Študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir. URL: https://arhiv.acs.si/publikacije/Delovno_aktivni_prebivalci_z_nizjimi_spretnostmi.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 33. Javrh, P. in Kompare Jampani, T. (ur.) (2022). Raznolikost stanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji po regijah glede na spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih. Prikaz rezultatov analize podatkov iz baze PIAAC 2016 SLO. Analiza. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir. URL: https://www.acs.si/digitalna-bralnica/raznolikost-stanja-vsezivljenjskega-ucenja-v-sloveniji-po-regijah-glede-na-spretnosti-resevanja-problemov-v-tehnolosko-bogatih-okoljih/ 34. Kajzer, A., Fajić, L. (2019). Ekonomski izzivi 2019. Urad za ekonomske analize in razvoj – UMAR. URL: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/izzivi/2019/EI_2019_cel.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 35. Kam po znanje. (2023). Pregled izobraževanja odraslih v Sloveniji. Andragoški center Slovenije. URL: https://kampoznanje.si. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 191 36. Klanjšek, U. (2023). Izobraževanje odraslih, 2022: V formalno in/ali neformalno izobraževanje vključenih 43 % odraslih. SURS, Statistični urad Republike Slovenije. URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11306. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 37. KULTURHAUSGO. (2023). CHI SIAMO? – Wer sind wir? KULTURHAUS GÖRZ. URL: https://www.kulturhaus-go.it/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 38. LUNG. (2023). Letna poročila Ljudske univerze Nova Gorica: 2019, 2020, 2021, 2022. URL: www.lung.si. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 39. Leban, A. (ur.). (2023). Poročilo o delu Univerze v Novi Gorici 2022. Univerza v Novi Gorici. URL: https://www.ung.si/documents/2228/Letno_porocilo_2022.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 40. Marentič, U. (2023). Mikrodokazila za vseživljenjsko učenje in zaposljivost. Center RS za poklicno izobraževanje (CPI). URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Visoko-solstvo/Strokovni- sveti/SVS/Zapisniki-2021/SVS_7e-seja_priloga.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 41. MIC. (2023). Projekt WBL PRO 2.0. Medpodjetniški izobraževalni center. URL: https://mic.scng.si/wbl- pro-20/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 42. Miloševič Zupančič, V. (2023?). Kaj želijo mladi od delodajalcev? HR&M Revija. URL: HRM - HR&M (hrm-revija.si). Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 43. Mirčeva, J. (2020). »Neenake priložnosti in možnosti za vključevanje zaposlenih v izobraževanje.« V: Javrh, P. (ur.). (2021). Delovno aktivni prebivalci z nižjimi spretnostmi – povzetki. Študija podatkov raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, elektronski vir; str. 75-88. URL: https://arhiv.acs.si/publikacije/Delovno_aktivni_prebivalci_z_nizjimi_spretnostmi.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 44. Mirčeva, J., Beltram, P. (2021). Vrednotenje programa Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile. Poročilo. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. URL: https://www.acs.si/wp- content/uploads/2021/11/Vrednotenje_programa_Celovita_podpora_podjetjem_za_aktivno_st aranje_delovne_sile.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 45. MONG. (2022). Razpisi: Razpis za štipendiranje. Mestna občina Nova Gorica – oddelek za družbene dejavnosti. URL: https://www.nova-gorica.si/razpis/8606/razpis-za-stipendiranje. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 46. NRP Slovenija. (2023). Iskalnik po podatkovnih bazah. NRP – Nacionalno informacijsko središče. Center RS za poklicno izobraževanje: NRP Slovenija. URL: https://www.nrpslo.org/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 47. Občina Kanal. (2023). Štipendije občine Kanal ob Soči. Občina Kanal ob Soči. URL: https://www.obcina-kanal.si/sl/vloge-in-obrazci/druzbene-dejavnosti/stipendije-obcine-kanal- ob-soci/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 48. Občina Šempeter-Vrtojba. (2021). Razvojna strategija občine Šempeter-Vrtojba za obdobje 2021-2027. Občina Šempeter Vrtojba. URL: https://sempeter-vrtojba.si/wp- content/uploads/2022/02/Sprejeta_Razvojna_strategija_obcine_062021.pdf . Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 49. OECD. (2018). Settling in 2018. Indicators of Immigrantion Integration. URL: Main-Indicators-of- Immigrant-Integration.pdf (oecd.org). Zadnji dostop: 30.9.20123. 50. OOZ. (2023). Projekti. Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica. URL: https://www.ooz-novagorica.si/projekt. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 51. OZS. (2023). Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) in temeljne kvalifikacije (TK). Obrtna zbornica Slovenije. URL: https://www.ozs.si/javna-pooblastila/izobrazevanja/nacionalne-poklicne-kvalifikacije-npk. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 52. Pajek, Mitja. (2022). Senior dela. Mitja Pajek s. p. URL: https://seniordela.si/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 53. PRC. (2022a). Razpisanih preko 250 kadrovskih štipendij. Posoški razvojni center. URL: : https://www.prc.si/novice-in-dogodki/novice/razpisanih-prek-250-kadrovskih-stipendij_1. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 192 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 54. PRC. (2022b). Regionalni razvojni program Severne Primorske (Goriške) razvojne regije, 2021-2027. Posoški razvojni center. URL: https://www.prc.si/regionalni-razvoj/regionalni-razvojni-program- 20212027. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 55. Prometric. (2021). Mikrokreditiranje: prihodnost izobraževanja. 6. december 2021. URL: https://www.prometric.com/sl/test-owners/resources/mikrokreditiranje-prihodnost- izobrazevanja. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 56. PTP. (2019). GoStartUp Portfolio. Primorski Tehnološki Park – PTP. URL: https://www.primorski- tp.si/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 57. Razpotnik, B. (2023). Selitveno gibanje, 2022. Selitveni prirast največji med državljani Ukrajine. Statistični urad Republike Slovenije. URL: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11211. Zadnji dostop: 10. 12. 2023. 58. Razvojni svet kohezijske regije. (2023). Prispevki #HOTLINECOHESION. Zgodbe o možnosti evropske kohezijske politike za mlade.URL: https://zahodna-slovenija.si/prispevki- hotlinecohesion/. Zadnji dostop: 30.11.2023. 59. SPOT GORIŠKA. (2023). Slovenska poslovna točka. SPOT Goriška. URL: www.spot-goriska.si. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 60. SRIPS. (2023a). Izmenjevalnica. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije – SRIPS. URL: https://www.srips-rs.si/sl/stipendije/izmenjevalnica. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 61. SRIPS. (2023a). Štipendije za deficitarne poklice. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije – SRIPS. URL: https://www.srips- rs.si/sl/stipendije/deficitarne. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 62. SURS. (2023). Statistični urad Republike Slovenije. Dostop: https://www.stat.si/statweb. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 63. TUSNG (2022). Trajnostna urbana strategija. Nova Gorica do leta 2030. URL: https://www.nova- gorica.si/media/cj1hs1q3/012-tusmong_297-x-210-mm.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 64. VŽU Preboj. (2023a). Primarna raziskava vseživljenjskega učenja v podjetjih. (delovno gradivo). Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj – VŽU preboj. URL: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2022032215365750/vsezivljenjsko- ucenje-odraslih-za-trajnostni-razvoj-in-digitalni-preboj-vzu-preboj. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 65. VŽU Preboj. (2023b). Skupna priporočila za vseživljenjsko učenje odraslih in digitalni preboj. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj – VŽU preboj. URL: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2022032215365750/vsezivljenjsko- ucenje-odraslih-za-trajnostni-razvoj-in-digitalni-preboj-vzu-preboj. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 66. VŽU Preboj. (2023c). Zaključno poročilo ciljno raziskovalnega projekta. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj – VŽU preboj. Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta. URL: https://www.pef.upr.si/sl/raziskovanje/programi-in-projekti-arrs/2022032215365750/vsezivljenjsko- ucenje-odraslih-za-trajnostni-razvoj-in-digitalni-preboj-vzu-preboj. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 67. WeForum. (2023). The Future of Jobs Report 2023. Insight Report, May 2023. World Economic Forum. URL: www.weforum.org/reports/the-future-of-jobs-report-2023/. ISBN-13: 978-2-940631-96-4. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 68. Wostner, Peter (ur.) (2023). Poročilo o produktivnosti 2022. UMAR. Ljubljana, 2023. URL: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/sporocila_za_javnost/2022/Sporocila_za_javnost/Ko nferenca_PoP22/PoP_2022_s.pdf. Zadnji vpogled: 30.11.2023. 69. Zaletel, M. (2016). Kazalnik K1.6 Delovne migracije. Nacionalni inštitut za javno zdravje. URL: https://obcine.nijz.si/kazalniki/K1.6. Zadnji dostop: 10. 12. 2023. 70. ZRSZ. (2023a). Napovednik zaposlovanja 2023&I. Kaj delodajalci napovedujejo za slovenski trg dela za drugo polovico leta 2023? Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. URL: https://www.ess.gov.si/fileadmin/user_upload/Trg_dela/Dokumenti_TD/Napovednik_zaposlovanja/P orocilo_NapZap_2023_pomlad.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 71. ZRSZ. (2023b). Poklicni barometer: Kateri poklici bodo v primanjkljaju, presežku ali ravnovesju prihodnje leto? Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. URL: https://www.ess.gov.si/partnerji/trg- dela/poklicni-barometer/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 193 72. ZRSZ. (2023c). Poročilo o značilnostih primanjkljajev po poklicih. Rezultati raziskave. Napovednik zaposlovanja pomlad 2023. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. URL: https://www.ess.gov.si/fileadmin/user_upload/Trg_dela/Dokumenti_TD/Napovednik_zaposlovanja/Pr ikaz_primanjkljajev_2023-I.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 73. ZRSZ. (2023d). Raziskava poklicni barometer. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije. URL: https://www.ess.gov.si/fileadmin/user_upload/Trg_dela/Dokumenti_TD/Poklicni_barometer/Poklicni _barometer_metodoloska_pojasnila_2023.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 74. ZRSZ. (2023e). Trg dela v številkah. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. URL: https://www.ess.gov.si/partnerji/trg-dela/trg-dela-v-stevilkah/. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 75. ZRSZ. (2023f). Uspešno izveden strokovni posvet o mikrodokazilih za potrebe trga dela. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (10. 11. 2023). URL: https://www.ess.gov.si/novica/uspesno- izveden-strokovni-posvet-o-mikrodokazilih-za-potrebe-trga-dela/. Zadnji dostop: 10. 12. 2023 76. ZRSZ. (2023g). Kakšne so napovedi zaposlovanja do konca tega leta? (31.5.2023). URL: Kakšne so napovedi zaposlovanja do konca tega leta? - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si). Zadnji dostop: 30.11.2023. 77. ZRSZ. (2023h). Predstavitev programov. URL: Predstavitev programov - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (gov.si). Zadnji dostop: 30.11.2023. 78. ZRSZ. (2023i). Slovenski jezik na vstopni ravni. Usposabljanje in izpit. URL: https://www.ess.gov.si/fileadmin/user_upload/Iskalci_zaposlitve/Dokumenti_IZ/Slovenski_jezik_vsto pna_raven_tujci_splet.pdf. Zadnji dostop: 9.12.2023. 79. ZRSZ. (2023j). Stopnja registrirane brezposelnosti. URL: https://www.ess.gov.si/partnerji/trg-dela/trg- dela-v-stevilkah/stopnja-registrirane-brezposelnosti/. Zadnji dostop: 1.12.2023 80. Žlogar, M. (2018). Selitveni prirast občin. Iz katerih občin se izseli največ prebivalcev. SiolNET. URL: https://siol.net/novice/lokalne-volitve/iz-katerih-obcin-se-izseli-najvec-prebivalcev-480594 . Zadnji dostop: 10. 12. 2023. 12.2. ZAKONODAJA IN (INTERNI) DOKUMENTI: 81. Izpis stanja vpisanih študentov iz ožje Goriške v Sloveniji. Izpis evidence Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. November 2023. (interni dokument) 82. Poročilo o spremljanju svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba v letu 2021 na LJUDSKI UNIVERZI NOVA GORICA po modelu presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalni dejavnosti v IO, LUNG, Marec 2022. (Interni dokument) 83. Poročilo o izvajanju svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba v letu 2022. Organizacija: LJUDSKA UNIVERZA NOVA GORICA Obdobje poročanja: 1. 1. 2022 – 31. 12. 2022 Nova Gorica, 13. 1. 2023. (Interni dokument) 84. Poročila projekta Karierni centre za mlade - Karierni Plac 2019-2022. (interni dokument) 85. Poročilo strokovnih delavk e-Študentskega Servisa, pridobljenem oktobra 2023 za namen izdelave Analize potreb gospodarstva po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih ožje Goriške. (interni dokument) 86. Soglasje k obsegu razpisa za vpis v izredno srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 2023/2024 v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Odrasli/Soglasje-vpis-2023- 24/javne_organizacije_soglasje-sol.l.-2023_2024.pdf. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 87. Stanje dijakov s stalnim bivališčem v ožji Goriški. Izpis CEUVIZ, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Oktober 2023. (interni dokument) 88. Stanje izrednih odraslih udeležencev srednješolskega izobraževanja s stalnim bivališčem v ožji Goriški. Izpis CEUVIZ. Oktober 2023. (interni dokument) 89. S tanje izrednih vpisanih odraslih v višješolske programe s stalnim bivališčem v ožji Goriški. Izpis CEUVIZ, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Oktober 2023. (interni dokument) 90. Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1). Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO). Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije (PISRS). Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7641. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 194 Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 91. Zakon s spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A). Uradni list Republike Slovenije, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013. URL: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/112302#!/Zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-Zakona-o-urejanju-trga-dela-%28ZUTD- A%29. Zadnji dostop: 12. 12. 2023. 92. Interno gradivo dr. Sabine Žnidaršič. Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanjih in usposabljanjih 195 Document Outline KAZALO UVOD 1. METODOLOGIJA 1.1. ANALIZA DOKUMENTACIJE 1.2. SPLETNI VPRAŠALNIK ZA PODJETJA 1.2.1. Potek raziskave na podlagi spletnega vprašalnika: 1.3. TELEFONSKI POGOVORI 1.4. OBLIKOVANJE VZORCA 1.5. ZAJETI VZOREC: DELEŽ PODJETIJ PONUJA PRIMEREN VZOREC ZA ANALIZO 1.6. RAZISKAVA POKRIJE SKORAJ POL ZAPOSLENIH NA OŽJEM GORIŠKEM 1.7. GLAVNE DEJAVNOSTI: GORIŠKA REGIJA versus RAZISKAVA 1.7.1. Glavne dejavnosti podjetij v goriški regiji 1.7.2. Glavne dejavnosti podjetij v raziskavi 1.8. VRSTA IZOBRAZBE ZAPOSLENIH V ANKETIRANIH PODJETJIH 1.8.1. Delež zaposlenih glede na vrsto izobrazbe 1.9. DELEŽ ZAPOSLENIH PO STAROSTNIH SKUPINAH 1.10. PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI PRIČUJOČE ANALIZE 2. DEMOGRAFIJA, KI VPLIVA NA RAZVOJ GOSPODARSTVA 2.1. NEKAJ OSNOVNIH DEMOGRAFSKIH PODATKOV O GORIŠKI IN OŽJI GORIŠKI 2.2. GORIŠKA REGIJA DRUGA NAJSTAREJŠA V SLOVENIJI, OŽJA GORIŠKA ŠE STAREJŠA 2.3. NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA GLOBOKO POD SLOVENSKIM POVPREČJEM 2.4. SELITVENA GIBANJA KAŽEJO NA CENTRALIZACIJO SLOVENIJE 2.5. POVEČEVANJE NOTRANJIH SELITEV, A NE NA GORIŠKO 2.5.1. Na ravni ožje Goriške slika nič bolj spodbudna 2.6. ŠTEVILO IN DELEŽ PREBIVALCEV PO IZOBRAZBI 2.7. DELOVNA REGIJA, DELOVNE OBČINE 2.7.1. Visoka stopnja delovne aktivnosti na goriškem in ožjem Goriškem 2.7.2. Občini Brda in Kanal na dveh diametralnih koncih 2.7.3. Šempeter-Vrtojba med najbolj delovnimi občinami v Sloveniji 2.7.4. Največ zaposlenih v kmetijstvu v občini Brda 2.7.5. Število samozaposlenih na račun zaposlenih pada povsod, razen v MONG 2.7.6. Povsod, tudi v občini Brda, pada število samozaposlenih v kmetijstvu 2.7.7. Manj delovno aktivnih mladih odraslih od slovenskega povprečja 2.7.8. Brezposelnost ožje Goriške nižja od povprečnega deleža brezposelnih oseb v Sloveniji 3. PONUDBA IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA ODRASLIH NA GORIŠKEM 3.1. NA RAVNI SLOVENIJE 3.2. NA RAVNI GORIŠKE REGIJE IN PROSTORA OŽJE GORIŠKE 3.2.1. Regija, ki ponuja najmanj programov IUO glede na število odraslih v regiji 3.2.2. Dve tretjini podjetij izbira lokalno ponudbo izobraževanja zaposlenih 3.2.3. Pregled raznih izobraževanj za odrasle IO PO VSEBINAH: IO PO CILJNIH SKUPINAH GLEDE NA POLOŽAJ NA TRGU DELA: SPREMENLJIVKE, KI VPLIVAJO NA VKLJUČEVANJE DOLOČENIH CILJNIH SKUPIN: KDO SO PLAČNIKI PROGRAMOV 3.2.4. Nova Gorica kot središče izobraževalne ponudbe izobraževanja odraslih za ožjo Goriško 3.3. MOŽNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V BLIŽNJEM ČEZMEJNEM PROSTORU Gorice (IT) 3.4. VKLJUČENOST ODRASLIH V FORMALNO/NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE (na ravni Slovenije) 3.5. KAJ NAM SPOROČAJO TRENDI VPISA V FORMALNE PROGRAME IO ZA OŽJO GORIŠKO 3.5.1. Srednješolsko izredno izobraževanje odraslih 3.5.2. Višješolsko izredno izobraževanje VPOGLED V REDNE VPISE VIŠJEŠOLSKIH PROGRAMOV 3.5.3. Visokošolski programi 3.5.3.1. Nova Gorica je univerzitetno mesto. Univerza Nova Gorica Fakulteta za uporabne družbene študije (zasebna) Nova Univerza z Evropsko pravno fakulteto (zasebna) 3.5.3.2. Trend vpisov študentov iz ožje goriške na fakultete v Sloveniji v letih 2021-2023 3.6. NEFORMALNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 3.6.1. Programi usposabljanja in izpopolnjevanja za delo 3.6.2. Trendi gredo v smeri čim večje prehodnosti izobraževalnega sistema, uporabe mikrodokazil PRIZNAVANJE NEFORMALNO PRIDOBLJENIH ZNANJ (NPK) 3.6.3. Vključevanje brezposelnih v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja 3.7. PODPORNE DEJAVNOSTI V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH 3.7.1. Svetovalna dejavnost kot del javne mreže v IO 3.7.2. Svetovalna dejavnost v IO kot povezava s trgom dela 3.8. ODNOS PODJETIJ DO IZOBRAŽEVANJ IN USPOSABLJANJ ZAPOSLENIH 4. TRG DELA 4.1. TRANSFORMACIJA DELOVNIH MEST JE TU 4.2. TRG DELA IN DELOVNA SILA 4.3. TRG DELA IN GOSPODARSTVO PODPORNO OKOLJE ZA PODJETNIŠTVO 4.4. HITRI PREGLED NEKATERIH TRENDOV GOSPODARSTVA NA OBMOČJU OŽJE GORIŠKE 4.4.1. Ožja Goriška prispeva skoraj 60 % vseh gospodarskih družb na goriškem 4.4.2. Trend hitro rastočih družb ožje Goriške glede na področja podoben kot na ravni Slovenije 4.4.3. V letu 2022 zmanjšan dobiček gospodarskih družb goriške 4.4.4. Največ (29 %) neto čistega dobička regije so ustvarile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil 4.4.5. Struktura družb, razvrščenih glede na velikost, ostaja podobna kakor v predhodnem letu. 5. GORIŠKA MED OBMOČJI Z NAJVIŠJIM DELEŽEM DEFICITARNIH POKLICEV 5.1. EU IN SOOČANJE S STALNIM POMANJKANJEM DELOVNE SILE 5.2. 60,3% DELODAJALCEV GORIŠKE REGIJE PRIČAKUJE NADALJNJE TEŽAVE PRI ISKANJU KADRA 5.2.1. Goriška regija na 2. mestu med regijami po deležu poklicev v primanjkljaju 5.2.2. Ožja Goriška s primanjkljajem več kot tisoč delavcev v gospodarskih panogah 5.2.3. Delodajalci ožje Goriške izpostavljajo največje primanjkljaje kadra s področja proizvodnje 5.2.4. Delodajalci ožje Goriške najbolj izpostavljajo splošni problem pomanjkanja kandidatov 5.2.5. Delodajalci ožje Goriške primanjkljaje na kritičnih področjih rešujejo tudi s tujo delovno silo 5.2.6. Formalno (do)izobraževanje odraslih kot način pridobivanja ustreznega kadra 5.2.7. Napovedi pričakovanih potreb po profilih kadrov s strani delodajalcev v gospodarstvu 5.2.8. Delodajalci ožje Goriške pričakujejo najmanjšo porast povpraševanja po izdelkih in storitvah v Sloveniji 5.2.9. V roku 3-4 let se bo med delodajalci v gospodarstvu ožje Goriške iskalo največ kadra s področja informatike in računalništva, elektrotehnike in strojništva. V roku 5-10 let je na prvem mestu kader s področja elektrotehnike. 5.3. UKREPI, KI SE JIH DELODAJALCI V GOSPODARSTVU POSLUŽUJEJO ZA ISKANJE IN ZADRŽANJE KADROV 5.3.1. UKREPI »SKRITEGA« TRGA DELA – Delodajalci ožje Goriške se največ poslužujejo ukrepa zagotavljanja možnosti za napredovanje delavcev v podjetju (strokovno in dohodkovno). 5.3.2. Kakšne potrebe delodajalcev v gospodarstvu se odražajo na odkritem trgu dela 5.3.2.1. Na ravni Slovenije prevladujejo potrebe po kadrih v predelovalnih dejavnostih 5.3.2.2. Ožja Goriška z 22 % vseh objavljenih prostih delovnih mest v gospodarstvu 5.3.2.3. Največ objavljenih prostih delovnih mest s področja trgovine in proizvodnje, MONG v veliki prednosti na področju računalništva in informatike 5.3.2.4. Po nazivih delovnih mest prevladuje potreba po kadrih za enostavnejša dela - prodajalcih in proizvodnih delavcih. 6. BAZENI POTENCIALNE DELOVNE SILE 6.1. BREZPOSELNI IN DRUGI NEAKTIVNI 6.1.1. Zaradi nizkega deleža brezposelnih oseb slednjih ne moremo uvrščati med potencialno delovno silo kot odgovor na problem pomanjkanja kadrov ožje Goriške 6.1.2. Drugi neaktivni 6.2. MLADI IN HITRO RAZVIJAJOČI SE TRG DELA 6.2.1. Preoblikovan trg dela in vstopanje nove generacije 6.2.2. Mladi kot delovna sila 6.2.3. Možnosti zgodnjega vključevanja mladih na trg dela 6.2.3.1. Študentsko delo 6.2.3.2. Senčenje na delovnem mestu 6.2.4. Spodbude za mlade pri odločanju za deficitarne poklice ožje Goriške 6.2.4.1. Vajeništvo in delovna praksa 6.2.4.2. Spodbujanje mladih za potrebne poklice ter zgodnje povezovanje z delodajalci preko različnih štipendij 6.2.5. Podporne organizacije za mlade pri sprejemanju kariernih odločitev 6.2.6. Kako pa se odločajo mladi? 6.2.6.1. SPLOŠNI PREGLED VPISANIH DIJAKOV Z OŽJE GORIŠKE PO OBČINAH 6.2.6.3. TRENDI VPISA PO PODROČJIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA OBDOBJE OD 2021/2022 DO 2023/2024 6.2.6.3. VEČINA DIJAKOV OŽJE GORIŠKE OSTAJA “DOMA” 6.3. STAREJŠI KOT DELOVNA SILA 6.3.1. Priprave prilagojenih kariernih načrtov za zaposlene, starejše od 45 let 6.3.2. Medgeneracijsko sodelovanje in prenosi znanj - spodbujanje dvosmernega mentorstva 6.3.2.1. Platforma SeniorDela.si 6.3.3. Vloga izobraževalcev odraslih ključna pri spodbujanju ohranjanja aktivnosti učenja delovno aktivnih starejših 6.4. TUJA DELOVNA SILA 6.4.1. Na območju ožje Goriške prevladuje nižje kvalificirana tuja delovna sila 6.4.2. Izdana dovoljenja, soglasja in profil tuje delovne sile v ožji Goriški 6.4.3. Prehajanje delovne sile v čezmejnem prostoru ožje Goriške 7. SPRETNOSTI IN TALENTI ZA TRG DELA PRIHODNOSTI 7.1. GORIŠKA MED REGIJAMI Z VEČJIM DELEŽEM KARIERNO MANJ USPEŠNIH ODRASLIH 7.1.1. Splošno doseganje ravni spretnosti pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih nižje od pričakovane 7.2. USKLAJENO DELOVANJE INSTITUCIJ PODPORNEGA OKOLJA in LOKALNE SKUPNOSTI ZA ZADRŽEVANJE IN PRIVABLJANJE VISOKO KVALIFICIRANEGA KADRA 7.3. ČRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV IZ KOHEZIJSKIH IN DRUGIH SKLADOV POMEMBNO ZA RAZVOJ OŽJE GORIŠKE V NAPREDNO IN PODPORNO OKOLJE ZA USTVARJANJE VISOKO KAKOVOSTNIH DELOVNIH MEST TER PRIVABLJANJE VISOKO KVALIFICIRANE DELOVNE SILE 7.4. NEUJEMANJE IZOBRAZBE S POTREBAMI TRGA DELA IMA NA POSAMEZNIKE NEGATIVEN UČINEK 7.5. KAKO LAHKO POMANJKANJE USTREZNO KVALIFICIRANEGA KADRA VPLIVA NA RAZVOJ PODJETIJ IN RAZVIJANJE KATERIH KOMPETENC LAHKO NA RAZVOJ VPLIVA POZITIVNO 7.5.1. Katere kompetence prihodnosti so ključne na evropski ravni 7.5.2. Podjetja ožje Goriške pri iskanju kadrov najvišje vrednotijo sposobnost prilagajanja ter sposobnost reševanja problemov in konfliktov, najnižje medkulturno kompetenco. 7.5.3. Podjetja ožje Goriške pri svojih zaposlenih najbolj opažajo potrebo po razvijanju digitalne pismenosti, še posebej se ta potreba izkazuje pri starejših zaposlenih 7.5.4. Kar 23,3 % podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, je izrazilo, da njihovi zaposleni ne potrebujejo dodatnega usposabljanja. 7.5.5. Podjetja najvišje ocenjujejo potrebo po izpopolnjevanju kadra s področja ekonomsko-komercialnih znanj, komunikacije ter organizacije in vodenja 7.5.6. Vključevanje manj kvalificiranega kadra v procese razvijanja kompetenc 7.5.7. Bistvenega pomena je upoštevanje metodoloških posebnosti oblikovanja izobraževalnih programov za odrasle 7.6. UMEŠČANJE IZOBRAŽEVALNIH NAČRTOV V RAZVOJNE STRATEGIJE PODJETIJ 8. PRIPOROČILA 8.1. IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH GLEDE NA NJIHOV PROFIL PREKO PARTNERSKO OBLIKOVANIH PROGRAMOV 8.2. PRESTRUKTURIRANJE DELOVNIH MEST IN NALOG ZA CELOTNO VERTIKALO 8.3. NEFORMALNI PROGRAMI ZA ZAPOSLENE PO CELOTNI VERTIKALI 8.4. PRILAGAJANJE PROGRAMOV ZA NIŽJE KVALIFICIRANO DELOVNO SILO 8.5. SPODBUJANJE DO-IZOBRAŽEVANJA ALI PREKVALIFIKACIJ NIŽJE KVALIFICIRANEGA KADRA ZA PRIDOBITEV FORMALNE IZOBRAZBE ZA DEFICITARNA PODROČJA 8.6. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI INTEGRACIJI OBSTOJEČE IN POTENCIALNE TUJE DELOVNE SILE 8.7. VKLJUČEVANJE ZAPOSLENIH TUDI V PROGRAME PRIDOBIVANJA SPLOŠNIH KOMPETENC 8.8. SPODBUJANJE IN PRILAGAJANJE DELOVNIH MEST STAREJŠIM 8.9. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI OBVEŠČANJU O MOŽNOSTIH TER SPODBUJANJU ZA VKLJUČEVANJE V VŽU ZAPOSLENE V MAJHNIH IN MIKRO PODJETJIH 8.10. VZPOSTAVITEV MEHANIZMA ZA SPREMLJANJE TRENDOV PREHAJANJA DELOVNE SILE V ČEZMEJNEM PROSTORU 8.11. POSEBNO POZORNOST NAMENJATI AKTIVACIJI TISTIH BREZPOSELNIH IN AKTIVNIH, PRI KATERIH NI OSTALIH PREPOZNANIH TEŽAV, KI ONEMOGOČAJO AKTIVACIJO 8.12. MEDNARODNO POVEZOVANJE V PRILAGAJANJU TRGA DELA MLADIM 8.13. RAZVOJ ČEZMEJNEGA OKOLJA ZA PRIVABLJANJE MLADIH DRUŽIN IN (MLADIH) TALENTOV 8.14. MEDNARODNO POVEZOVANJE V RAZVIJANJU KOMPETENC PRIHODNOSTI 8.15. VZPOSTAVITEV LOKALNE MREŽE ZA KARIERNO USMERJANJE MLADIH 8.16. ZGODNJE PREDSTAVLJANJE POKLICEV IN TRGA DELA ZA VKLJUČEVANJE MLADIH 8.17. VKLJUČEVANJE IZOBRAŽEVALNEGA NAČRTA V RAZVOJNO STRATEŠKI PROGRAM PODJETIJ 8.18. PODPORA VELIKIM PODJETJEM Z USTREZNO PROMOCIJO PROGRAMOV, KI SE FINANCIRAJO Z JAVNIMI SREDSTVI 8.19. SODELOVANJE IN MEDSEBOJNE OBVEŠČANJE O PONUDBI PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH 8.20. NUJNOST RAZVIJANJA MEDKULTURNE KOMPTENCE NA VSEH RAVNEH 9. ANALIZA PO POSAMEZNIH OBČINAH 9.1. OBČINA BRDA 9.1.1. Demografija občine Brda POVRŠINA PREBIVALSTVO IZJEMNO NIZEK NARAVNI PRIRAST VELIKO VEČ PRISELJENIH IZ DRUGIH OBČIN, KOT VANJE ODSELJENIH STAREJŠE PREBIVALSTVO OD SLOVENSKEGA POVPREČJA 9.1.2. Delo v občini Brda MANJ DELOVNO AKTIVNIH OD POVPREČJA NA OŽJEM GORIŠKEM NAJMANJ BREZPOSELNI, NAJBOLJ AKTIVNI ODRASLI MANJ AKTIVNIH MED MLADIMI ODRASLIMI, NAJBOLJ AKTIVNI STAREJŠI PRETEŽNO BIVALNA OBČINA NAJVEČ SAMOZAPOSLENIH IN NAJVEČ KMETOV NA OŽJEM GORIŠKEM 9.1.3. Srednješolski vpis v občini Brda SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 9.1.4. Podjetja v občini Brda VEČINA PODJETIJ JE MIKRO VELIKOSTI NAJVEČ ZAPOSLENIH V GOSPODARSKIH DRUŽBAH NAJMANJ HITRO RASTOČIH PODJETIJ 9.1.5. Odgovori iz podjetij iz občine Brda V ANALIZI PRIBLIŽNO PETINA VSEH PODJETIJ V OBČINI VEČ KOT POL ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO GLAVNE DEJAVNOSTI »BRIŠKIH« PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH UKREPI ZA NOVE KADRE KOMPETENCE Pomembnost izobraževanja zaposlenih Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja Izobraževanje na lokalnem nivoju 9.2. OBČINA KANAL 9.2.1. Demografija občine Kanal DRUGA NAJVEČJA OBČINA V OG NAJNIŽJA GOSTOTA POSELJENOSTI V OG DRASTIČNO PADAJOČ NARAVNI PRIRAST PRISELJEVANJE IZ TUJINE, ODSELJEVANJE V DRUGE OBČINE NAJSTAREJŠE PREBIVALSTVO NA OŽJEM GORIŠKEM 9.2.2. Delo v občini Kanal PRECEJ MANJ DELOVNO AKTIVNIH OD POVPREČJA V OG NAJMANJ ZAPOSLENIH IN AKTIVNIH, NAJVEČ BREZPOSELNIH V OG NAJMANJ AKTIVNI STAREJŠI MED VSEMI OBČINAMI PRETEŽNO BIVALNA OBČINA DRUGA PO ŠTEVILU SAMOZAPOSLENIH V KMETIJSTVU 9.2.3. Srednješolski vpisi v občini Kanal SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 9.2.4. Podjetja v občini Kanal VEČINA PODJETIJ JE MIKRO VELIKOST NADPOVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V S. P. NADPOVPREČNO ŠTEVILO HITRO RASTOČIH PODJETIJ 9.2.5. Odgovori iz podjetij v občini Kanal V ANALIZI PRIBLIŽNO PETINA VSEH PODJETIJ V OBČINI PETINA ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO GLAVNE DEJAVNOSTI »KANALSKIH« PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH UKREPI ZA NOVE KADRE KOMPETENCE Pomembnost izobraževanja zaposlenih Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Dodatna usposabljana za splošne/temeljne kompetence Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja Izobraževanje na lokalnem nivoju 9.3. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA 9.3.1. Demografija občine Miren-Kostanjevica MED MANJŠIMI NA GORIŠKEM NIZKA GOSTOTA POSELJENOSTI EDINA OBČINA S POZITIVNIM NARAVNIM PRIRASTOM VEČ SE JIH PRISELJUJE V OBČINO, KOT IZ NJE IZSELJUJE NAJMLAJŠA OBČINA NA OŽJEM GORIŠKEM 9.3.2. Delo v občini Miren-Kostanjevica POVPREČEN DELEŽ DELOVNO AKTIVNIH DRUGA NAJBOLJ DELOVNO AKTIVNA OBČINA POVPREČNO PORAZDELJENA DELOVNA AKTIVNOST PO STAROSTI PRETEŽNO BIVALNA OBČINA DELEŽ SAMOZAPOSLENIH IN KMETOV NE PADA 9.3.3. Srednješolski vpis v občini Miren-Kostanjevica SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 9.3.4. Podjetja v občini Miren-Kostanjevica POL PODJETIJ JE DRUŽB, POL JE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV PODPOVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V S. P. NADPOVPREČNO ŠTEVILO HITRO RASTOČIH PODJETIJ 9.3.5. Odgovori iz občine Miren-Kostanjevica V ANALIZI SKORAJ ČETRTINA VSEH PODJETIJ V OBČINI TUDI ZAPOSLENIH ČETRTINA ZAJETIH V ANALIZO GLAVNE DEJAVNOSTI PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH UKREPI ZA NOVE KADRE KOMPETENCE Pomembnost izobraževanja zaposlenih Letni načrt izobraževanja zaposlenih Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja Izobraževanje na lokalnem nivoju 9.4. MESTNA OBČINA NOVA GORICA 9.4.1. Demografija mestne občine Nova Gorica ENA NAJVEČJIH SLOVENSKIH OBČIN PO POVRŠINI … IN PO ŠTEVILU PREBIVALCEV NARAVNI PRIRAST DVAKRAT NIŽJI OD SLOVENSKEGA POVPREČJA IZ OBČINE SE VEČ LJUDI ODSELJUJE V DRUGE OBČINE, KOT SE JIH PRISELI MANJ MLADIH, VEČ STAREJŠIH PREBIVALCEV 9.4.2. Delo v občini MONG PO STOPNJI MED BOLJ DELOVNO AKTIVNIMI POVPREČNA PO STATUSU DELOVNO AKTIVNIH VEČ DELOVNO AKTIVNIH MLADIH KOT V OG ZMERNO DELOVNA OBČINA ZANEMARLJIV DELEŽ SAMOZAPOSLENIH 9.4.3. Srednješolski vpisi v občini MONG SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 9.4.4. Podjetja v občini MONG NAJVEČ PODJETIJ PO ŠTEVILU IN PO DELEŽU NAJVEČ ZAPOSLENIH PO ŠTEVILU IN DELEŽU V OG EDINA OBČINA S HITRO RASTOČIMI PODJETJI (HRP) IZ KMETIJSTVA IN GOSTINSTVA 9.4.5. Odgovori iz podjetij iz občine MONG ODZIV IZ SKORAJ 60 % VSEH PODJETIJ V MONG SKORAJ POL VSEH ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO GLAVNE DEJAVNOSTI PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH UKREPI ZA NOVE KADRE KOMPETENCE Pomembnost izobraževanja zaposlenih Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja Izobraževanje na lokalnem nivoju 9.5. OBČINA RENČE-VOGRSKO 9.5.1. Demografija občine Renče-Vogrsko DRUGA NAJMANJŠA OBČINA NA GORIŠKEM NAJMANJ PREBIVALCEV, A ZELO GOSTO POSELJENA PRESENETLJIVO NIZEK NARAVNI PRIRAST PRECEJ VEČ SE JIH PRISELJUJE V OBČINO, KOT IZ NJE IZSELJUJE MED NAJSTAREJŠIMI OBČINAMI NA OŽJEM GORIŠKEM 9.5.2. Delo v občini Renče-Vogrsko VISOK DELEŽ DELOVNO AKTIVNIH POVPREČNO DELOVNO AKTIVNA MALO DELOVNO AKTIVNIH NAD 60 LET ZMERNO BIVALNA OBČINA DELEŽ SAMOZAPOSLENIH IN KMETOV RASTE IN PADA 9.5.3. Srednješolski vpisi v občini Renče-Vogrsko 9.5.4. Podjetja v občini Renče-Vogrsko LEPO ŠTEVILO MAJHNIH, SREDNJIH IN VELIKIH DRUŽB BOGATA PODJETNIŠKA POKRAJINA HITRO RASTOČA PODJETJA? 9.5.5. Odgovori iz podjetij iz občine Renče-Vogrsko V ANALIZI ZAJETA SKORAJ PETINA VSEH PODJETIJ V OBČINI TRETJINA VSEH ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO GLAVNE DEJAVNOSTI PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH UKREPI ZA NOVE KADRE KOMPETENCE Pomembnost izobraževanja zaposlenih Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Dodatna usposabljana za splošne/temeljne kompetence Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja Izobraževanje na lokalnem nivoju 9.6. OBČINA ŠEMPETER-VRTOJBA 9.6.1. Demografija občine Šempeter-Vrtojba NAJMANJŠA OBČINA … … A BOGATO POSELJENA EDEN BOLJŠIH NARAVNIH PRIRASTOV, ČEPRAV NEGATIVEN PRECEJ VEČ SE JIH PRISELJUJE V OBČINO, KOT IZ NJE IZSELJUJE SKORAJ ŠE ENKRAT TOLIKO STAREJŠIH, KOT JE MLADIH 9.6.2. Delo v občini Šempeter-Vrtojba NAJVIŠJA STOPNJA DELOVNE AKTIVNOSTI PO STATUSU DELOVNO AKTIVNIH POD POVPREČJEM VELIKO DELOVNO AKTIVNIH NAD 60 LET IZRAZITO DELOVNA OBČINA ZANEMARLJIV DELEŽ SAMOZAPOSLENIH 9.6.3. Srednješolski vpisi v občini Šempeter-Vrtojba 9.6.4. Podjetja v občini Šempeter-Vrtojba VELIKO ŠTEVILO MAJHNIH, SREDNJIH IN VELIKIH DRUŽB IZJEMNO GOSTA PODJETNIŠKA POKRAJINA NAJVEČ HITRO RASTOČIH PODJETIJ 9.6.5. Odgovori iz podjetij občine Šempeter-Vrtojba ZAJET ENAK DELEŽ PODJETIJ KOT NA RAVNI OG DVE TRETJINI ZAPOSLENIH ZAJETIH V ANALIZO GLAVNE DEJAVNOSTI PODJETIJ, VKLJUČENIH V RAZISKAVO ZAPOSLENI PO STAROSTNIH SKUPINAH ZAPOSLENI GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE ZAPOSLENI GLEDE NA VRSTO IZOBRAZBE ZAPOSLOVANJE V ZADNJIH DVEH LETIH ZAPOSLOVANJE V NASLEDNJIH LETIH UKREPI ZA NOVE KADRE KOMPETENCE Pomembnost izobraževanja zaposlenih Letni načrt in izobraževanje zaposlenih Vpliv dejavnikov na napotitev zaposlenih na izobraževanje Vključevanje zaposlenih v izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Dodatna usposabljana za splošne/temeljne kompetence Področja, kjer bi zaposleni potrebovali dodatna znanja Izobraževanje na lokalnem nivoju 10. PRILOGE (TABELE S PODATKI) 10.1. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Tabela 1: Gospodarske družbe in podjetniki v goriški regiji in v analizi 10.2. DELOVNA AKTIVNOST IN IZOBRAZBA Tabela 2: Po statusu aktivnosti in občinah delovnega mesta: Slovenija in ožja Goriška Tabela 3: Po starostnih skupinah in občinah prebivališča Tabela 4: Delež delovno aktivnega prebivalstva po starostni skupini med vsemi delovno aktivnimi Tabela 5: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po statusu aktivnosti – leto 2022 Tabela 6: Delovne migracije v občine zunaj prebivališča v letih 2021 in 2022 Tabela 7: Tuja delovna sila po zasedenih delovnih mestih v ožji Goriški Tabela 8: Število vpisanih v IO glede na občino in institucijo, ki izvaja formalne programe IO 10.3. GOSPODARSKE DRUŽBE IN SAMOSTOJNI PODJETNIKI Tabela 9: Število gospodarskih družb (po velikosti) v občini Tabela 10: Delež gospodarskih družb po velikosti glede na vse na ožjem Goriškem Tabela 11: Število samostojnih podjetnikov (po velikosti) v občini Tabela 12: Delež samostojnih podjetnikov po velikosti glede na vse v OG Tabela 13: Število zaposlenih v GD in S. P. znotraj OG ter število in delež iz anket Tabela 14: Hitro rastoča podjetja (HRP) v občinah ožje Goriške 10.4. DEMOGRAFIJA ANKETIRANIH PODJETIJ Tabela 15: Število zaposlenih v anketiranih podjetjih v razmerju glede na vse zaposlene znotraj ožje Goriške Tabela 16: Glavne dejavnosti (po SKD 2008) v podjetjih, sodelujočih v raziskavi Tabela 17: Delež zaposlenih v anketiranih podjetjih po starostnih skupinah Tabela 18: Delež zaposlenih v anketiranih podjetjih glede na raven izobrazbe Tabela 19: Vrste izobrazb po skupinah – po abecedi Tabela 20: Delež podjetij, ki so zaposlovala v zadnjih dveh letih Tabela 21: Delež podjetij, v katerih je vsaj enemu zaposlenemu prenehalo delovno razmerje Tabela 22: Delež podjetij, ki so se v zadnjih dveh letih soočala s problemom iskanja ustrezne delovne sile Tabela 23: Ukrepi za zaposlovanje novih kadrov znotraj anketiranih podjetij Tabela 24: Pomembne kompetence novih kadrov Tabela 25: Pomembnost izobraževanja in usposabljanja zaposlenih Tabela 26: Letni načrt izobraževanja in usposabljanja zaposlenih Tabela 27: Zaposleni na izobraževanjih Tabela 28: Izobraževanja vezana na kompetenco Tabela 29: Razlogi, da podjetja ne pošljejo svojih zaposlenih na izobraževanja Tabela 30: Dejavniki za napotitev zaposlenih na izobraževanje Tabela 31: Izobraževanje za dvig ravni izobrazbe Tabela 32: Dodatna usposabljanja za splošne/temeljne kompetence Tabela 33: Neformalne oblike izobraževanja za pridobivanje dodatnih znanj Tabela 34: Potreba po znanju tujih jezikov Tabela 35: Sofinanciranje izobraževanj zaposlenih Tabela 36: Izbira lokalnih ponudnikov pri izobraževanju zaposlenih Tabela 37: Razlog za izbiro drugih (ne-lokalnih) ponudnikov Tabela 38: Sodelovanje podjetij pri oblikovanju novih programov izobraževanj 11. PRILOGE Vprašalnik: Analiza potreb gospodarstva ožje Goriške po kadrih, izobraževanju in usposabljanju 12. VIRI 12.1. LITERATURA IN ELEKTRONSKI VIRI 12.2. ZAKONODAJA IN (INTERNI) DOKUMENTI: