Pripravniki šolski upravitelji Poslušajte glas učitelja pripravnika, vršilca dolžnosti šolskega upravitelja! V glavnem nameravam zagodrnjati čez dejstvo, ki je izraženo z naslovom, čeprav me bo včasih težko stanje, v katerem se pripravnik nahaja, zavedlo še med druge misli, ki me zadnji čas obhajajo. Pravim zadnji čas, ker me je v začetku »normalijski« naval popolnoma zmedel, kakor marsikaterega sorodnika iz kaste pripravnikov. Kar škoda se mi zdi, da je nas pripravnike z zadnjim ministrovim odlokom zapustilo toliko sotrpinov, čeprav jim iz vsega srca privoščim najmanj peto grupo. Stvar je namreč v tem, da smo izgubili najbolj vnete borce za pripravniške pravice, katere sploh še ne obstojajo. Slava jim! Vsi ti so za pripravnike umrli, ker jim bodo grupe zadale še marsikatero skrb in jih s tem odvračale od misli, da so nekje še učitelji, katerim se godi še slabše in za katere se je potrebno še bolj 'boriti in skrbeti. Vest me opominja, da naj že vendar enkrat začnem z izvajanjem. Začnem kar znanstveno s številko: V naši deželi je okrog 800 ljudskih šol in torej prav toliko upraviteljev, ki so večinoma vršilci dolžnosti. Položaj teh vršilcev dolžnosti ni ravno zavidanja vreden, ker je še postavno logično in pravično neurejen. Imajo sicer mnogo dolžnosti, nagrad in pravic skoraj prav nič Najslabše se pri tem godi seveda šolskim upraviteljem na niže organiziranih šolah, ki so pa zasedene po učiteljskih pripravnikih in pripravnicah. Pripravnike sem postavil pred pripravnice zato, ker prvi nosijo levji upraviteljski delež. Že zopet ta više in niže organiziranost! Jaz bom uporabljal zanju rajši šušmarska izraza boljša in slabša šola, da bo bolj držalo. V zakonu o narodnih šolah so prav lepo naštete in nanizane dolžnosti šolskih upraviteljev in pri tem niso napravljene in mišljene nikakšne razlike med upravitelji prej omenjenih boljših in slabših šol in kdor količkaj pozna upraviteljevo delo na obeh šolah, ne more trditi, da ima upravitelj slabše šole manj dela od upravitelja baljše šole, kateremu je oblast dala resnično možnost preiožitve učnih ur na druge učne moči, da se s tem lahko .nekoliko razbremenijo. Vprašam vas: »Na koga naj upravitelj eno, dvo ali trioddelčne šole preloži nekoliko učnih ur, da mu bo vsaj malo pomagano, ali pa komu naj ta upravitelj naloži nekoliko upraviteljevega dela, kar lahko store tovariši upravitelji na mnogooddelčnih šolah?« Trdim, da učitelju na slabši šoli upraviteljevanje zadaja več skrbi in dela kot na boljši. Kolikokrat se zgodi, da tak upravitelj dela pri petrolejski leščerbi najmanj do polnoči, posebno še v času različnih pro- in obračunov, pri tem pa je prisiljen, da pušča v nemar delo in skrb za svoje lastno življenje in tudi, kar je najhujše, pripravo za šolo, ki je posebno še ža višjo ljudsko šolo .nujno potrebna. Oglejmo si še drugo plat. Kakšno je plačilo ali nagrada za ta trud? Dolnje številke najjasneje pričajo D krivici, za katero ne verjamem, da bi bila storjena iz nevednosti. Šolski upravitelj dobi na šolah z 1 do 2 oddelka po 300 din, z 3 do 4 oddelki 400 din, s 5 do 8 oddelki 500 din, z 8 do 12 oddelki 600 din, z 12 do 16 i.n več oddelki po 700 din »nagrade« na leto. Zloben bi bil tis-ti, ki bi me pri tem razumel tako, d,a dobi upravitelj boljše šole preveč ter da naj se njemu odvzame in da upravitelju slabše šole. Račun mi je pokazal, da je upravitljeva ura ne ravno nestrokovnega dela plačana po 25 par na šoli z enim ali dvema oddelkoma. Primerjajmo upraviteljevo delo in plačilo najprej z delom in plačilom šolske snažilke, potfefti pa še z »napofi« doktorja me^jcine: Snažilka moje šole dofei za svoje do štirikrat manjše in manj kvalificirano delo 700 din na leto, ubogi pripravnik-upravitelj pa 3Q0 dini Gospod doktof je računal ubožčku pripravniku> za pomoč, ki se je sestojala satno iz trkanja po prsih, ki naj bi pomagalo iz zagate, in iz zdravniškega spričevala 150 din. (Da ne bi kdo mislil, da je posredi tiskarski škrat, še z besedo: ensto petdeset dinarjev.) Pa gospod doktor ni prišel 20 km daleč, marveč se je pripeljal z avtomobilom 4 km (štiri kilometre) blizu. Skoraj sem se zaklel, da ne dam tem doktorjem rajši ničesar kot toliko, pa magari če mi gre za nohte. Uporabil sem besedo skoraj, ker vem, da jim bom dal, če bo mojim bodočim otrokom tako slabo. Vedeti morate še to, da bi številka 150 obupno poskočila, ker je moja slaba šola od gospoda doktorja še za 7 km dalje. Še naslednje: Različni založniki različnih pedagoških knjig in publikacij in morda še kdo drugi si delajo utvaro, kako mlado učiteljstvo hlastno prebira njih knjige, ki tako lahkotno tečejo iz tiskarn. Stvarno stanje je pa tako, da mladi upravitelj večinoma te samo vpiše v zapovedano inventurno knjigo in se pri tem tolaži, da morda kdaj le pridejo boljši časi zanj in za te knjige. Preden jih vstavi v omaro, jih v. največji hitrici samo bežno, čeprav lačno prelista, da vsaj malo zve, kaj je dobil in pri tem ugiblje, kako so mogli ljudje ukaniti čas, da so delo zmogli. Čez vsakršno poklicno, prav za prav pošolsko izobrazbo mora napraviti mladi upravitelj križ in napredek koraka z velikimi koraki na mestu. Hudo je tudi tole: In rezultat prezaposlenosti šol. upravitelja-priprav,nika (računajmo, da vzame upraviteljevanje najmanj tri ure na dan)? Upravitelj postane morda dober upravitelj, ki pozna vse muhe, ki so dandanes že obadi, oblasti in hiti ustrezat šol. nadzorniku, ki je tudi gnan od zgoraj, pouk pa čaka boljših dni. Naj posvetim še malo v zatohlo upraviteljevo stanovanje! Nekaterih šol, ki so večinoma skrite daleč v hribih, tako da je čudno, da jih nadzorniki sploh najdejo in obiščejo, se držijo prav slaba stanovanja. In takih šol je dosti! Ta upraviteljeva stanovanja so tako slaba, da so vredna včasih med brati komaj 50 din na mesec. Izrčunajte sami, za koliko je upravitelj prikrajšan v primeri s tovarišem ali tnvarišico na isti šoli samo zato, ker je šolski upravitelj in ker mora delati ko živinče in ker oblast ne ve, da je pod v stanovanju črviv do nevarnosti in da učitelj v najhujši zimi tre- peta za enojnimi okni. Saj vendar po postavi gre učitelju na deželi stanovarne, ki je vredno 15J| din, kaVje že ita^ minimafti. Ne čudim se begu iz vasi, kjer vlada tretji draginjski razred, kjer so :šole z »lepo« urejenim upraviteljskim pojožajein, da se morairtb ttesti pfed »u.odo«; ki nampoklanja dar, ki se mu reče mesto šol. upravitelja. Samo kratkovidneži se izprašujejo danes, čemu ta beg iz vasi, in zahtevajo, da _e pdtrdbho to oblastno zabraniti. Zahtevajo naj raiši ureditev pfosvetnih in s tem tudi materialhih razrner v takih krajjih, pa bo odpadlo vse ostalo. Vsak mlad učitelj je šel z veseljem na delo in z mislijo, da bo to veljalo narodu. Naenkrat se znajde med nepremagljivimi materialnimi prilikami, katerim mora posvetiti mnoga časa in katere mu jemljejo ce]o zdravje. Tudi to se prenese zaradi izrednih razmer, toda vsakemu se skrči roka v pest ob misli, da živijo dandanes mnogi, ki izkorjščajo narod, a narod smo tudi mi. Kaj se ne bo že enkrat začel delati red! Sam ne bo prišel in mi se celo hvalimo, da smo pametni. Pripravniki hočemo, da se takemu pripravnikovemu stanju napravi konec za vselej! Potrpežljivosti, skromnoti in vdanosti v »usodo« imamo pripravniki preveč, kar ni čudno, ker smo se odločili za naš poklic in nismo niti vedeli, da so razmere takšne ter smo zaupali v 20. vek-. Potrebno je, da se že enkrat izvajajo konsekvencc in se vse uredi. Ne čudim se neborbenosti pripravnikov za lastne pravice, ker jim je za enkrat edino polje udejstvovanja delo v šoli in tudi zunaj nje, a nase nimajo časa pomisliti ter tako postanejo nekakšna mevža v zahtevah po svojih pravicah. Moje mnenje je, da Ijudstvo toliko velja, kolikor naredi in kolikor zahteva. To mi je povedala zgodovina, čeprav je v šoli nikoli nismo primerjali z današnjim časom. Ogorčen sem nad položajem. ki ga kot pripravnik zavzemam med tovariši, ki so se tega že rešili. Vse najhujše se dandanes meče na pripravnike. Komu je vendar potrebno, da se pripravniki še posebej zapostavljajo, čeprav vršijo skoraj pionirsko delo in koliko časa se bo še tako delalo? Kot vidite, nisem imel namena pobožno vzdihovati, marveč zarobantiti, kar bo »mogoče« le malo pripomoglo k razbistritvi razmer. H koncu še to: Sram me je, da sem cenjen komaj 900 din + stanovanje vredno 50 din z drvmi. Naj se jim že enkrat posveti! Grizly.