Strašljivi otroci. Nobena reč človeka tako ne muči, kakor strah. Zdi se nam, da vzgojniki še vse premalo odpravljajo strah pri otrocih, ali pa ga celo še množijo in utrjujejo. Urae se, da tu ne govorimo o strahu Božjem, ki je začetek vse modrosti, pa tudi ne o strahu pred vsem drugim, kar more človeku sveto biti, kateri strah se nikoli prezgodaj ne vcepi v človeško dušo. Govorimo tu le o strahu pred rečini, ki jih v resnici ni in katerih se ni treba bati. Otroci postanejo večkrat uže prav zgodaj strašljivi, pa največ zato, ker so jih tako vzgojili neumni posli. Ako stariši sami nimajo časa, da bi varovali svoje otročiče, naj jih izročajo in zaupajo vsaj takim poslom, ki jih dobro poznajo, da so pametni. Nespametni, če tudi ne hudobni posli (pestunje i. dr.), večkrat otrokom pripovedujejo strašne povesti o strahovih in sploh take stvari, s katerimi otroke prestrašijo ter jim po tej poti jemljejo prihodnji mir in zadovoljnost. Ako je otrok napolnjen z raznimi domišljijarni do straliov, se mu poteni ta strah prav težko zatira. Učitelji in stariši imajo tedaj važno dolžnost, da otroke varujejo pred nepotrebnim stiahom, in da strašljive otroke vestno nadzorujejo, modro poučujejo in skrbno opominjajo. Drug strah je strah pred stvarmi, ki so nam resnično nevarne, recirno, strah pred hudim vremenom, pred derečiuii živaliiui i. dr. — Tudi tu je prevelik strah škodljiv in se mora pri otrocih modro gojiti. če so stariši sami pri vsaki najmanji nevarnosti bojazljivi in nepogumni, kako bi bili potem otroci nestrašljivi inpogumni? Staruši iuorajo otrokom z vzgledom kazati, da se ne boje vsake nevarnosti ter da zaupajo na božjo pomoč in kolikor toliko na lastno ziuožnost. Nekateri otroci imajo tudi to slabo lastnost. da so pri tujih Ijudeh preboječi in da se bojijo in tresejo pred vsakim, ki ga ne poznajo. Tako bojazljivost se mora pri otrocih zatirati; vender je pa pri tem vzgojniku tudi treba paziti, da otroci ne postanejo preveč predizni. Modri vzgojnik otroke vselej tako vzgoja, da se otroku, kar je mogoče, dolgo ohrani otroška narava t. j. nekako neprisiljeno in nepretirano, naravno vedenje. P.