Izhaja vsak četrtek URFDNISTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Pia/./.a Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI LIST Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 7— letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi podogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's S E T T I M A N A L E ŠT. 841 TRST, ČETRTEK 13. MAJA 1971, GORICA LET. XX. 2ahk%M}mobl V jugoslovanski javnosti in posebno še i vladnih ter vodilnih partijskih krogih je opaziti očitno zaskrbljenost zaradi vedno slabšega gospodarskega položaja. Uvoz se vera veliko hitreje kol izvoz, inflacijski pojavi se kljub devalvaciji. dinarja množijo, nekrite investicije hitro naraščajo, pri čemer ne pomagajo nobeni opomini vlade in gospodarskih načrtovan-cev, in cene se višajo. Okrog 700.000 ljudi, največ mladih, si je poiskalo delo v tujini. Zaradi lega trpe domače industrije, ki izgubljajo strokovno delovno silo in mlajše inženirje, zlasti pa tudi kmetijstvo z živinorejo. To zaskrbljenost je jasno izrazil zadnji čas predsednik vlade Ribičič v raznih intervjujih, predvsem za ljubljansko »Delo«. Usoda je hotela, da se je Ribičič znašel ob vladnem krmilu prav v najtežjem trenutku. Priznati mu je treba, da je človek z izrednim čutom odgovornosti. Temu se pridružujejo razni problemi političnega značaja, kajti tudi jugoslovanski narodi imajo kol narodne skupnosti različne gospodarske interese, čeprav nikakor ni nujno, da bi si morali biti ti med seboj v nasprotju. Morda bi bilo za vse najbolje, priznali to dejstvo m se ravnali po njem, namreč da se prepusti, njim samim, da uredijo gospodarstvo vsak na svojem področju, nato — ali bolje hkrati — pa se svobodno dogovarjajo za medsebojno gospodarsko sodelovanje. Gospodarsko napredne republike bi verjetno avtonomno hitro rešile svoje gospodarske probleme in bi dale vzgled manj razvitim ter jim pomagale po svobodnem medsebojnem ali skupnem dogovoru. Največji del jugoslovanskih gospodarskih težav izvira po našem mnenju gotovo iz dejstva, da so se gospodarski in politični načrtovavci premalo ozirali na specifični položaj posameznih narodov in na dejstvo, da mora tudi gospodarstvo odgovarjali narodni individualnosti in psilii. Kot slovenska narodna manjšina smo močno zainteresirani na usodi matičnega slovenskega naroda in vseh narodov, ki sestavljajo socialistično jugoslovansko zvezno državo, s tem pa tudi na ugledu jugoslovanskega socializma in samoupravljanja. Ali bi ne bilo primerno, da se poskusi končno tudi z eksperimentom socialističnega samoupravljanja v specifičnih gospodarskih in družbenih pogojih narodnega samoupravljanja, nič več po centralističnih konceptih, ki na koncu koncev Se vedno spominjajo na svoj sovjetski vzor in model? L. 1945 je bilo to opravičljivo in do neke mere celo nujno. danes pa postaja ovira za hitrejši razvoj vseh jugoslovanskih narodov. Socialistična sa-t moupravljavna Jugoslavija bo resnično močna samo kol pluralistična skupnost, ne pa kot centralistično urejena skupnost, v kateri se republiški centri neprestano prepirajo o tem, koliko porabi eden na račim drugega. Pred socialistično skupnostjo jugoslovanskih narodov se odpirajo še velikanske gospodarske in politične perspektive, a odgovorni, zlasti ZKJ. (Nadatj. na 2. strani) Nekateri mladi Slovenci pri nas se branijo dela za svojo narodno skupnost — tistega, kar imenujejo javno politično in prosvetno dejavnost — z izgovorom, da to nima več pomena, ker gremo proti Združeni Evropi, v kateri bodo vse meje odpravljene in po njihovem bo to privedlo no nekakega zlitja narodov. Ker pa takega gibanja za združitev vse Evrope ni — nasprotno, Evropa je raz deljena, kot vemo, na dva bloka in na poleg tega Se razne druge skupine držav in nevtralce — so mogli imeti pri tem v mislih samo Evropsko gospodarsko skupnost oziroma neko bledo, netočno, zamegleno predstavo o njej. Kako varljivo pa je upanje, da bi mogla ta skupnost kmalu privesti do združitve vse Evrope, se je pokazalo prav te dni z izbruhom denarne krize v njej. IDEJA POROJENA IZ ŠIBKOSTI Ideja Evropske gospodarske skupnosti se je porodilla v povojnih letih, ko je bila zahodna Evropa izmozgana od vojne in se je čutila nevarno šibka med dvema največjima silama sveta, med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Prva je ogražala zahodno Evropo vojaško in s svojim prevratnim gibanjem, druga pa gospodarsko; njen mogočni dolarski kapital je začel vdirali v zahodnoevropske države in požirati podjetja drugo za drugo. V takih razmerah — bila so leta »hladne vojne« — so prišli nekateri zahodnoevropski državniki na misel, da bi njihove države združile svoje gospodarske sile in začele tudi s procesom političnega, ali bolje rečeno, meddržavnega zbliževanja in združevanja, da bi končno nastala nekaka meddržavna ali naddržavna skupnost, ki bi predstavljala enoten, trden gospodarski in političen blok, ki bi bil sposoben, da vzdrži gospodarske im politične pritiske z vseh srani im postane nosivec nove evroipske veljave in moči v svetu. IDEJE SO SE POLASTILI GOSPODARSTVENIKI Uresničevanja te ideje so se z navdušenjem lotili najprej nekateri državniki med njimi Adenauer, Schuman in De Gasiperi, ki so imeli pred seboj precej jasno vizijio take skupnosti. Temeljila naj bi ipredvsem na političnem zbliževanju, to je, na zbliževanju in sodelovanju držav in državnih narodov. Kmalu pa so se polastili uresničevanja te zamisli predvsem gospodarstveniki in tehnokrati. O njej so razpravljali vedno bolj le na specializiranih, ozkih (konferencah im v formulah, ki so postajale za navadnega Evropejca vedno bolj skrivnostne im nerazumljive. Vse skupaj se je spremenilo v pretakanje kapitalov im v »medministrske sporazume«. Politična plat evropskega združevanja je postajala vedno bolj zanemarjena. Nihče ni skrbel za to, da bi preproste ljudi v Evropi pridobival za idejo evropskega združevanja, da bi ustvarjal v njih realistično predstavo Združene Evrope, ki naj bi postala družina evropskih narodov, temelječa na svobodi in predvsem na pravičnosti. Nasprotno, vedno bolj je zadobivalo govorjenje o Združeni Evropi samo gospodarski pomen, kar se je odrazilo tudi v imenih nove evropske skupnosti: Evropska gospodarska skupnost. Skupni evropski trg im Euratom. O narodih se mi več govorilo im še manj o manjšinah, za katere bi v pravični evropski skupnosti seveda tudi morali najti pravično rešitev im prenehati s poskusi asimilacije. Tako smo priče čudnemu pojavu, da se je Evropska gospodarska skupnost uradno popolnoma dezeinteresirala za vprašanje manjšin, dejansko pa jih je sploh odpisala, ker so napoti zamisli prostega pretakanja velikih kapitalov im delovne sile. Zakaj naj bi se — po takšni miselnosti — velekapital ustavil npr. pred etničnim ozemljem Breton- (dalj e na Z. strani) Cbini zbor Slovenske skupnosti V dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah se je v soboto, 8. t.m., začel redni letni občni zbor Slovenske skupnosti. Predsednik občnega zbora Ivam Prinčič jie toplo pozdravil goste, časnikarje in člane Slovenske skupnosti. V imenu Slovenske levice je občni zbor pozdravil prof. Ubakl Vrabec, pozdrave goriške SDZ pa je prinesel Albin Šuligoj. POROČILO PREDSEDNKA SVETA Z. HAREJA Predsednik sveta Slovenske skupnosti je na začetku svojega poročila naštel glavne probleme, ki jih je svet obravnaval od zadnjega občnega zbora lani februarja. Nato je podal nekaj idejnih osnov o delovanju sveta. Najprej je izrazil mnenje, da bi se mo- rali vsi po svojih močeh zanimati za politiko, ker je to stvar vseh Slovencev, v kolikor smo vsi dolžni skrbeti za blagor rojakov im vse slovenske skupnosti in prav občni zbori so prizorišče, kjer naj vsi prosto in demokratično povedo svoje mnenje. Nato je prikazal nova naziranja o skupinskem delu, kri katerem naj bodo vsi miselno in čustveno angažirani in za interesi rami nad njegovim uspehom. Nadaljeval je z govorom o pokoeilskem tolmačenju krščanskih konceptov, predvsem kar zadeva socialno tematiko, ki jo je strnil v ljubezen do bližnjega ter spoštovanje njegove svobode in njegovega človeškega dosto- (dalje na 4. strani) Krhki temelji Evropske skupnosti HAOIO TRSTA ♦ NEDELJA, 16. maja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Bach - Vivaldi: Koncert v d molu za orgle. Igra Bergant, 10.45 Za dobro volijo; 11.15 J. SvvSfit: »Potovanje v Lilipult«; 11.35 Rtagaraija za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba: 12.15 Vera im naš čais; 12.30 Staro In novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj, zakalj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 J. Tavčar: »Red mora biti«. Farsa v dveh delih; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 FiimSka glasba; 20.00 Šport; 20.30 »Ljudske pesmi«; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 17. malja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za srednje šale); 12.00 Igra Kitarist Poweil; 12.10 »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Dilsc-time - Vaše čtivo - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost -ih prireditve; 18.30 Radio za šOle (za srednje šOle); 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.30 Revlija glasbil; 20.00 Šport; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Ramanli, ki So vplivali na zgodovino; 21.20 Romantične melodije; 21.50 Slovenski solislti. Tenorist Anton Dermota, pri klavirju Hilda Dermota. Pavtčičevi, Kogojevi in Lajovičevi samospevi; 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 18, mdja Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek Slovenskih pesmi; 12.10 Bednarik: »Praltifca«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poislušav-ce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 18.50 »Li-Ving Guitars«; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Srečanja A. Kacina »Damir Feigel«; 19.20 Moški zbor »ValSiiij Mirk« -s Proseka in Komtoveia, vodi Ota; 19.40 Glasbenli best-sellerji; 20.00 Šport; 20.35 Martinu: »Julietta«, opera. ♦ SREDA, 19. malja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo Osnovnih šol); 12.10 Liki to naše preteklosti: »Robert Primožič«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Gl-aSba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček 'sodobne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih Š01; 18.50 Koncert Dua Stefain-ato -Barton; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Beri, bert rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. Vodi Švara. Sodeluje pianistka Marlak - CorraJdo. Vrabec: Suita za godala: Beethoven: Koncert št. 3 v c molu, op. 37 za klavir iin ork.; Haydn: Simfonija št. 92 v g duru »Ox-ford«. Igra orkester Glalsbene Matice i'z TrSta. V odmoru (21.25) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 20. maja, Ob: 8.00 Koledar; 8.30 Revija gOdal; 8.00 Sv. maša; 10.00 V prazničnem tonu; 11.15 H. C. Andersen »Divji labodi«. Pravljica; 11.45 Karakteristični ansambli; 12.10 »Družinski obzornik«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Gl-aSba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Škerjanc: Gazele 7 pesmi za ork. Orkester RTV Ljubljana vodi Prevoršek; 16.40 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Kako to zakaj - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Lesjakov kvartet; 18.30 Umetniki in občinstvo; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.30 C. Ollier: »Atentat v neposrednem prenosu«. Radijska drama; 21.45 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 21. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutra nja glasba; 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 12.10 Slovenska ljudska umetnost ta obrt; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o" glasbi; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Sodobni ital. Skladatelji; 19.10 Bernobini - Borpiani: Od huma-nfdida do robota »Lutke«; 19.20 Oktet »Gallus«, vodi Lopamik; 19 35 Novosti v naši diskoteki; 20.00 Šport; 20.35 Gspodarstvo to delo; 20.50 Koncert operne 'glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 22. malja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek Slovenskih pesmi; 12.10 Tone Penko: Skrivnostni svet žuželk; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - odda- (Nadalj. s I. str.) cev ali Južnih Tirolcev (da ne govorimo o naši manjšini) in zakaj ne bi, če bi mu tako kazalo, ustanovil prav tam velikanske tovarne z uvoženo delovno silo, ki bi v hipu spremenila etnično sestavo kakega bretonskega ali južnotirolsskega kraja? GOVORJENJE O ETNIČNIH MANJŠINAH JE NEPRIJETNO Govorjenje o etničnih avtonomijah je neprijetno za »evropska« ušesa velikih mačr-tovavcev gospodarske Evrope, ki sanjajo o velikem »evropskem« gospodarskem imperiju z ogromnimi podjetji, ki bodo lahko tekmovala z največjiimi ameriškimi. V takem imperiju bodo pridobili najštevilnejši narodi, Nemici, Italijani in Francozi. Njim se ne bo treba bati prostega pretakanja delovne sile iz ene države skupnosti v drugo, ker jo bodo lahko sproti asimilirali. Pač pa se tega lahko boje majhni narodi in narodne manjšine. Zato vidimo, da so najbolj navdušeni za tako »pretakanje« najštevilnejši narodi v Evropski skupnosti, med tem ko imajo majhni v tem pogledu pomisleke. BREZ POLITIČNE PODLAGE Zanemarjanje nacionalnih in političnih problemov se zdaj Evropski gospodarski skupnosti maščuje. Pokazalo se je, da so zgolj gospodarski ukrepi združevanja zgra- Italijanški parlament bo razpravljalte dni o reformi gradnje ljudskih stanovanj, ki jo nujno zahtevajo zlasti delavski sindikati. Mnogo stavk je 'bilo organiziranih prav zato, da bi poudarile to delavsko zahtevo. Toda glede reforme je prišlo do ostrega spora in polemik med krščansko - demokratsko in socialistično stranko. Pri izdelavi osnuta reforme oziroma zakona se je postavila krščansko-demokratska stranka na stališče, da naj preide razlaščena zemlja, na kateri bodo zgrajena nova stanovanja, v last tistih, ki bodo postali lastniki stanovanj, češ da pomeni lastništvo tal veliko vzpodbudo za gradnje. Socialisti pa zahtevajo, da bi prešla v last stanovavcev samo stanovanja, to je zidovi, ne pa zemljišče. To naj bi ostalo državna oziroma javna last, da bi bila tudi za bodoče na razpolago za gradbene načrte pri urbanističnem urejanju mest in pokrajine, kar postaja vedno večja nujnost. Oba osnutka se opirata na veljavne argumente in okrog teh se je razvila obširna polemika, v katero posega ves italijanski tisk in vse stranke. Glavno pa bi bilo, da bi začeli čimprej z gradnjami ljudskih stanovanj in pustili pravno plat za zdaj nerešeno, čeprav je jasno, da jo bo prej ali slej treba razčistiti, ja za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 »Žametna zavesa«. Napisal M. Soldati. Izvaja) o dijaki slovenskih Višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Znani peVCi; 17.20 Za mlade poslu-šarvce: Sobotni sestanek - Lepo pisanje - Moj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Prosvetno društvo »Srečko Kosovel« iz Ronk; 19.25 Zbor Glašbene Matice iz Ljubljane, vodi Larvrtč; 19.45 The Modem Jazz Quartet; 20.00 Šport; 20.50 Iz moje mladosti: »Prvič zaljubljen«. Napisal J. Kravos, dramatiziral J. Peterlin; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. jeni na pesku, čc nimajo politične podlage. Ne more biti gospodarske enotnosti, kjer ni politične enotnosti. Združena Evropa bi se morala graditi s širjenjem evropske ideje med evropskimi ljudskimi masami, z odpravljanjem nacionalnih predsodkov, z uvajanjem pravičnejše politike »evropskih« držav do manjšin, z določanjem skupnih političnih ciljev Evropske skupnosti. Prav v gospodarskih pogledih pa bi moralo vladati precej e-lastičnosti, ker Evropejci niso povsod enaki in nimajo povsod enakih potreb in zahtev. To se je pokazalo tudi zdaj, ob izsiljenem sklepu o »nihanju« valut šestih držav nasproti dolarju. Nekaterim — kot npr. Nemcem — tako nihanje odgovarja, drugim ne. Škoda pa bi bilo, da bi zaradi tega propadla zamisel Evropske skupnosti in bi evropska ideja izgubila na ugledu v javnosti. Ravno Slovenci pa bi lahko s svojimi izkušnjami nekaj doprinesli, da bi se začelo tudi v mednarodnem svetu oblikovati bolj realistično pojmovanje evropskega združevanja, ki ne bo pomenilo zgolj združenega velekapitala, ampak združene narode. Tako sožitje naj bo pravično in enako dobro za vse, za velike in male, ker je Evropi vsak narod, bodisi mnogoštevilen ali maloštevilen, nujno potreben, celo nenadomestljiv, če hoče biti res tisto, kar pomeni pojem Evropa — vir kulture, idnj in napredka, pa tudi vzorov za ves svet. ker lahko povzroči v bodočnosti hude pravne zapletljaje. Pri vsem tem pa obe strani zatrjujeta, da nočeta, da bi prišlo zaradi tega do vladne krize in do razbitja sredinsko leve 'koalicije. ☆ Evropsko denarno tržišče, M ga je 40 največjih »evropskih« podjetij spravilo v zmedo, ker so sprožila poplavo dolarja v Nemoip, se zače-nlja umirjevati. Toda na vidiku so nove križe te vrste Vinko Beličič je bil nagrajen prt razpisu Slovenskega planinskega društva v Trstu za najboljši literarni prispevek o gorništvu. Zaskrbljenost (Nadaljevanje s 1. strani) bi morali imeti pogum, tla se odtrgajo od shem, ki so postale zastarele. Namesto medsebojnih očitkov in pritožb bi bila potrebna čimbolj sproščena diskusija vseh odgovornih krogov o vseh problemih, ki se pojavljajo, hi v taki iskreni atmosferi bodo gotovo dozorele tudi iskreno občutene reforme in odločitve, ki bi dale vsej skupnosti in vsakmu narodu, vsaki republiki posebej, mogočen zagon naprej. To si kot pripadniki slovenske, manjšine v Italiji od srca želimo, zlasti ker vemo, da je od tega odvisna tudi življenjska moč naše manjšine. pa tudi naš lastni ugled in spoštovanje v očeh večinskega italijanskega naroda. Ta danes z veliko večjo simpatijo in razumevanjem gleda na prizadevanja jugoslovanskih narodov kakor v preteklosti, ker jih — ne nazadnje preko nas tu — tudi bolje pozna. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst Jido ima llaSi pogledi»» Ifl/lladmbka bb l/lcdi Po občnem zboru Občni zbor kake politične stranke pomeni pregled opravljenega dela v določeni mandatni debi, 'predvsem pa je važen zaradi načrtovanja bodočega dela ali točneje zaradi iskanja novih poti in novih oprijemov v političnem dogajanju. Daleč pomembnejši je torej drugi del; saj gre pri njem za določanje in spreminjanje politične linije, seveda kolikor to zahtevajo potrebe časa in kraja, medtem ko pregled pretekle poslovne dobe služi le kot izhodiščna točka oz. opravičilo za nove poli tične izbire. Občni zbor Slovenske skupnosti je le delno opravil svojo nalogo, saj je bito o konkretnih predlogih in o novih možnostih političnih izbir 'boij malo govora. Na drugi strani pa je tudi res, da ni občni zbor tisti, ki predlaga nove politične teze. On kvečjemu o njih razpravlja in jih sprejema ali zavrne. Te predloge je treba pripravljati vedno predhodno in sicer na podlagi zelo stvarne politične presoje razvoja dogodkov in s precejšnjo mero nujnega tveganja. Če je pri naših politikih prišlo do take predhodne presoje, tega vendar ves čas občnega zbora ni bilo čutiti. Zato bi kdo lahko trdil, da so naši politiki v Slovenski skupnosti spet zamudili priliko, da bi se konkretno soočevali z novimi zahtevami časa ali še stvarneje z novimi zahtevami svojih volivcev: ta občni zbor je potemtakem bil nepotre? ben. Pa le ni tako! Nekaj novega je vseeno prišlo na njem do izraza. Predvsem pa odvisi od bodočega razvoja političnega dogajanja v Slovenski skupnosti, če so in koliko so naši politiki znali razumeti nujnost novih poti in nujnost organizacijske preosnove. Predsednik sveta dr. Harej je v uvodnem nagovoru pravilno poudaril, naj se od tega občnega zbora dalje pokaže nov zagon in ta zagon naj črpa svojo moč v težnji po družitvi in ne v razdvajanju. Prav tu je prišla pri nekaterih posameznikih in tudi skupinah do izraza težnja po enotnosti, po skupnem nastopu, po skupni akciji. Slovenska skupnost pa, ki našemu človeku, mimo ideološih razlik pomeni prav to, zaradi česar je nastala, namreč enotno slovensko politično predstavništvo v zamejstvu, mora to novo težnjo ne samo zaznati, ampak ji dati vse možnosti, da se kar najbulj utrdi in o-hrani. Zato so padle nekam v prazno besede tistih; ki so poudarjali ločeno'krepitev posameznih ideoloških supin. Predvsem zato, ker je moč politične akcije samo v širšem skupnem nastopu (pretirano podčrtavanje ideoloških razlik prav kotovo ne krepi teh sil). Drugič pa zato, ker ni to niti v duhu današnjega časa, ki morda res premočno zavrača ideološke koncepte preteklih dob, nikakor pa ne etičnih vrednosti posameznih svetovnonazorskih gledanj. Z drugo besedo, dandanes prihaja bolj do izraza človekovo individualno prepričanje kot pa preračunano načrtovanje ideološke strankarske linije na podlagi njene tradicije Ta slednja se menda kaže še najbolj v togih demagoških in totalitarnih sistemih. Zlasti mladina pa je v šestdesetih letih našega stoletja v raznih državah Zahoda pa tudi v nekaterih socialističnih sistemih dovolj jasno pokazala, da ne sprejema več takega načina gledanja, ker ji je tuje in brezperspektivno. Tudi naša Mtadinška skupina je razpravljala o teh problemih pred občnim zborom Slovenske skupnosti. Njen namen je celo bil, da bi jih iznesla na samem občnem zboru. Toda ob ugotovitvi, da se je vse njeno delo zaenkrat omejilo le na diskusije in publicistično angažiranost — ni se pa še lotila dejanskih akcij in so tedaj njene izkušnje precej okrnjene, — se nam je zdelo neumestno stopiti pred naš politični forum zdaj. Naš doprinos k zamejski slovenski politični stvarnosti mora biti jasen, konkreten in tehten ali pa ga ni treba. Nastopati moramo brez sentimentalizmov, brez osebnih nosprotstev. Vedno moramo biti pripravljeni priznati tudi samim sebi, da smo kje zgrešili, da nismo razumeli resnice časa, da smo šli mimo interesov skupnosti. Istočasno pa se ne smemo izneveriti svojim politič nim zaključkom in začrtani poti. Prav to si pričakujemo tudi od politikov Slovenske skupnosti, zato da bi se s takimi novimi medsebojnimi odnosi lotimo reševanja vrste nerešenih problemov. Predvsem pa da bi po tej poti utrdili nove temelje slovenski politični organizaciji, ker si bo namreč Slovenska skupnost le po tej poti pridobila tudi več zaupanja pri prijateljih, ki stojijo danes ob straneh. Zlasti pri mladini- Prav na občnem zboru je 'bilo poudarjeno, da je nesmiselno in brezperspektivno prizadevanje organizacije, če nima s seboj mladine, če ne živi z njo in tudi zanjo. Mislim namreč na tisto mladino, ki živi zdaj tu in ki na svoj način občuti probleme današnjega časa in so zavzema za nove poti, ki se zdijo morda komu tvegane in nevarne, po katerih pa bo treba prej ali slej iti. Ob koncu bi rad dodal še misel o nastopu mladih v javnosti zlasti v odnosu do obstoječih organizmov. Prevečkrat si namreč l:ud-je razlagajo naš kritičen nastop kot zanikanje vsega preteklega truda in prizadevanja. V resnici pa ni tako! Mladi se precej točno zavedamo, kaj od nah in od vseh zahteva nova da je nesmiselno in nevarno zapravljati čas in omahovati pri odločitvah. Ker si želimo do-doba in nova družba. Prav take se zavedamo, bro in pravično družbeno ureditev, je razumljivo, da kritično presojamo vse to, kar se nam ne zdi pravilno. Taka kritika seveda ne ruši ampak skuša graditi. Kdor se je tedaj (Nadalj. na 6. strani) Most Te dni smo izvedeli za izstop pisatelja Alojza Rebule iz uredništva revije Most, ker se njegovi pogledi idejno ne strinjajo več s smerjo nekaterih glavnih sodelavcev in urednikov te revije. Novica sama na sebi je vsekakor zanimiva in ob njej se je vredno malo dlje ustaviti, saj Rebula le ni zadnji izmed slovenskih pisateljev in revija Most je poleg Zaliva edina zamejska revija za kulturna in družbena vprašanja. Most izhaja že sedmo leto in v tem času je tu in tam menjal razne urednike v uredniškem odboru. Danes so v njem Stanko Janežič, ki je istočasno urednik mariborske Nove mladike in ne živi več v Trstu, prav tako ne živita tukaj Boris Podreka in Marjan Rožanc, ki je tudi ured- nik ljubljanskih Problemov. Tako sta po izstopu pisatelja Rebule glavna tržaška urednika le še Lokar in Vremec. Z njunimi pogledi se torej Rebula ne strinja več. Sicer je bilo čutiti nekaj nesoglasja že v prvi številki lanskega letnika, ho je Rebula objavil svoj Pripis k Lokarjevemu članku, ki zagovarja neke Kermaunerjeve teze. Po omenjeni številki sta lansko leto izšli še dve in revija je v njih tudi povsem menjala svoj koncept. Morda se niti ne motim, če sodim, da je hotela postati neke vrste slovensko-italijanski most med krogom ljubljanskih problemovcev in tržaškim italijanskim kulturnim ambientom. To je bila vsekakor težka in tvegana odločitev. Težka zato, ker smo zamejski Slovenci prišli ob svojo kulturno revijo, ki naj bi živela iz naše stvarnosti za naše potrebe. Saj je jasno, da bo vsa naša problematika šla zdaj skozi dvojno sito,- najprej skozi filter določene ljubljanske duhovne revščine in potem skozi filter tržaškega italijanskega površnega odnosa do nas. Tvegana zato, ker je v svoji dvojezični formi bila kljub vsemu prešibka vaba za tržaško provincialno mentaliteto naših sodržavljanov. Vse preveč pa je imel ta poskus prizvok nepotrebnega vsiljevanja drugega jezika v naš kulturni am-bient. Tveganje bi bilo vsekakor manj problematično, ko bi kaj takega poskušale revije Uma-na, Astrolabio in druge. Slovenski bravec pa je poleg tega še imel občutek, da je uredništvo s slovensko - italijanskimi članki le napolnilo prazne strani. To je grd in nevaren občutek. Grd zato, ker ima prizvok Sisifovega napora,- nevaren pa za tiste bravce revije, ki so že tako in tako godrnjali nad njeno vsebino. In če sodim po kupu številk neprodanega Mosta v Tržaški knjigarni, je ta strah upravičen. Komu tedaj koristi? Tudi o novi idejni preusmeritvi revije bi bilo treba spregovoriti, zakaj še vedno sem trdno prepričan, da se določeni ljubljanski literarni poskusi pri nas ne bodo obnesli. Prvič zato, ker je bila in je naša tržaška literarna tradicija v bistvu zdrava in dovolj dinamična, da je ni treba umetno napihovati, in drugič, ker so po mojem mnenju, našemu povprečnemu bravcu in tudi zahtevnejši eliti prabne miselne montaže in neskončne poplave besed povsem tuje. Postavlja se vprašanje, če si že tako in tako šibka zamejska revija lahko dovoljuje podobne nezdrave Vubljanske transfuzije. Vprašanje je tudi, koliko 'e uredniški odbor kake naše revije svoboden, da s'e loteva podobnih poizkusov. Saj si urednik skupaj z odgovornostjo uredništva prevzame tud: nič lažjo odgovornost pred manjšino in pred njeno zgodovino. Teh nekaj misli nisem vrgel na papir zato, da bi revijo Most pomagal' spravljati na oni svet. Nasprotno, Most mora ostati in spet na novo zaživetiI Morda pa le ne bi bilo napačno, če bi se urednika Lokar in Vremec, ko z revijo stopata v nov letnik, malo bolj zamislila, kaj si želi naš tukajšnji človek in kakšno revijo bi mu bilo treba ponuditi. Most bi lahko v tem pogledu opravljal prav veliko poslanstvo, saj je izmed vseh slovenskih revij še najbolj prost in svoboden glas. In če bo revija osvojila svoj prvotni napreden in krščanski koncept, bo lahko spet postala zanimiva za tukajšnjega bravca in književnika, istočasno pa tudi pričevalka novih razmer in sodobnih pogledov na slovensko zamejsko problematiko, na občečloveške odnose, na nove aspekte prenovljene krščanske misli. IGOR Občni zbor Slovenske skupnosti (Nadaljevanje s 1. strani) jamstva; o enotnosti in slogi med skupinami, ki ne temeljijo na 'svetovnonazorskih razlikah in se pri izvajanju naslonil na opomine na človeško združevanje, ki jih daje razvoj sedanjih medčloveških odnosov; o prebujanju im sprostitve duhovnosti po letih velikega snovnega in tehničnega napredka, kjer bo tudi narodnost dobila svoje pravo mesto; o spoštovanju in uresničevanju statuta Slov. skupnosti, ki pa naj sledi življenjski dinamiki prilagajanja novim razmeram in ljudem. Na koncu se je zahvalil časopisom in revijam, ki so v glavnem prinašali poročila o dejavnosti organizacije, in kolegom v svetu, ki so s svojim delom pomagali, da je svet Slov. skupnosti dobro opravil svoje delo. Poročil« političnega tajnika Politični tajnik dr. Drago Legiša je v svojem obširnem poročilu najprej poudaril, da sta za Slovensko skupnost še vedno polno veljavni načelo združevanja slovenskih političnih sil na Tržaškem in sploh v zamejstvu ter prizadevanje za krepko slovensko politično predstavništvo, lci omogoča, da se narodna manjšina kot posebna jezikovna in zgodovinska skupnost vključi v politično in družbeno stvarnost in s tem prispeva svoj delež pri določevanju splošnih smernic političnega in družbenega življenja. Dr. Legiša je nato podrobno govoril o poteku in izidu zadnjih upravnih volitev, kajti te najbolje odražajo trenutno moč in vpliv Slovenske skupnosti. Ugotovil je med drugim, da ima Slov. skupnost na Tržaškem skupno 25 od ljudstva neposredno izvoljenih predstavnikov in več svojih zastopnikov v raznih javnopravnih Organih in ustanovah. Dalj časa se je govornik nato zadržal pri obravnavanju povolilnega dela, ko je Slovenska skupnost morala ponovno proučiti in določiti svoj odnos do strank leve sredine zlasti v devinsko - nabrežimski občini in v pokrajinski upravi v Trstu. Slovenska skupnost je pristala na ponovno sodelovanje s strankami leve sredine šele potem, ko je bil sprejet napreden delovni program, ko so bile določene jasne obveznosti glede slovenske manjšinske problematike in ko je bila v Nabrežini zagotovljena izvolitev slovenskega župana. V drugem delu svojega poročila je dr. Legiša govoril o vlogi in nalogah Slovenske skupnosti v trenutnem političnem položaju. Kot izrazito manjšinska slovenska politična organizacija je njena prvenstvena skrb, da si prizadeva za rešitev in ureditev odprtih slovenskih problemov. V tej zvezi je navedel i glavne odlomke spomenice, ki so jo podpisali predstavniki vseh Slovencev v Italiji im je bila 3.12.1970 odposlana predsedniku vlade Colombu. Govornik je tu podčrtal, da je Slov. skupnost še dalje pripravljena sodelovati z vsemi političnimi in družbenimi silami, ki imajo posluh za manjšinske probleme. Potem ko je dr. Legiša odločno protestiral proti ravnanju državnih oblasti z Beneškimi Slovenci, katerim še vedno zanikajo pravico do najosnovnejših narodnih pravic, je govoril o odnosih Slov. skupnosti do sorodnih slovenskih političnih organizacij, in sicer do SDZ v Gorici, SDZ v Trstu in Slovenske levice. Iz njegovih izvajanj izhaja, da si bo Slov. skupnost prizadevala za tesnejšo politično in organizacijsko povezavo z omenjenimi skupinami, kar naj bi olajšalo tudi njeno politično delo med Slovenci v videmski pokrajini. Ker se zaveda, da so zamejski Slovenci neločljiv del slovenskega naroda — je nadaljeval tajnik Legiša — Slov. skupnost podpira vse večje stike s Slovenci onstran meje, in sicer na vseh področjih. Navezala je tudi stike s SZDL Slovenije in bi bilo za splošno slovensko manjšinsko stvar koristno, če bi temu vprašanju posvečali še večjo pozornost. V zadnjem delu svojega govora se je dr. Legiša dotaknil gospodarskih in socialnih vprašanj ter nakazal nekaj smernic za bodoče delo. Omenil je končno vprašanje mladine, kateri naj Slovenska skupnost na ste-žaj odpre vrata, da bo lahko kritično spremljala politično delovanje in vanj vnesla nekaj svojega navdušenja in požrtvovalnosti. IZVAJANJE DR. ŠTOKE V svojem poročilu je deželni svetovalec Štoka analiziral narodnostno, socialno in e-konomsko problematiko Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Podčrtal je važnejše korake, ki jih je Slovenska skupnost naredila od zadnjega občnega zbora sem v korist vseh zamejskih Slovencev. Omenil je natačnejše delo Slovenske skupnosti v okviru deželnega sveta in dejal, da je bila v tem važnem organu Slovenska skupnost stalno prisotna in da so ji bili nenehno pred očmi tako narodnostni kakor socialni problemi slovenske narodnostne skupnosti. Posebno važnost je organizacija posvetila delavstvu in njegovim problemom ter invalidom, ki jih sodobna družba žal večkrat zapostavlja. O menil je skupne protifašistične akcije, katerih akter je bila tudi Slovenska skupnost; govoril o Titovem obisku v Rimu in o naši prisotnosti. Izrazil je prepričanje, da bodo slovenski odprti problemi, ki že desetletja ča kajo na rešitev, le prišli ob spomenici predsedniku Colombu. Ob koncu svojega poročila je Štoka omenil intervju, ki ga je dal nemškemu televizijskemu omrežju in v katerem NOGOMET Zakdjuoito se je prvenstvo tretje amaterske Mige, kjer sta se do 'konca potegovali i za prvo mesto ekipi Brega %i Za.'je. Tudi zadnja 'tekma pa mli p^ilnesla nikakege raizčilščenja in tako sta se Oba tekmeca znaSla na vrhu lestvice z ena-kilm številom točk in z enakim raizmerjem prejetih 'in danih golov. Breg je v nedeljo nasul šibkemu moštvu Bar V en e to kar 8 golov, medtem ko ni prejeli nobenega. Zarlja pa je z neko-lifcotežalve odpravila ekipo Virtus z 2:0, ki je na končni lestvici na četrtem mestu. Tako bosta morali naiši ekipi odigrati še dodatno tekmo, ki bo dokončno odločila, kdo bo napredoval v drugo ligo. Za obe društvi je šib specifičnih problemih, kiše vedno niso rešeni, čeprav je mirno sgoro trideset let od konca vojne, ko je bil poražen nacifašizem. Po poročilih se je razvila razprava, ki se je nadaljevala v nedeljo dopoldne. Po razre-šnici dosedanjim vodstvenim organom so bile volitve za novo predsedstvo občnega zbo ra in za novi svet Slovenske skupnosti. Predloženi sta bili dve kandidatni listi; volitve pa so dale naslednje rezultate. V svet Slov. skupnosti, ki šteje 22 na občnem zboru izvoljenih članov, so bili s prve liste izvoljeni: dr. Drago Legiša, dr. Rafko Dolhar, Dušan Černe, dr. Vladimir Vremec, Saša Rudolf, Antek Terčon, Igor Tuta, Vanja Lokar, dr. Matej Poštovan; z druge liste pa so bili izvoljeni: dr. Drago Štoka, dr. Franc Mljač, dr. Zorko Harej, Marij Maver, dr. Maks šah, dr. Teofil Simčič, Sergij Kocjančič, Saša Martelanc, Sergij Pahor, Livij Valenčič, dr. Aldo Štefančič, Glavko Petaros in Matejka Peterlin. Predsedstvo občnega zbora pa sestavljajo: ing. Milan Sosič, prof. Janko Jež in dr. Marjan Bajc. Novoizvoljeni svet bo na prvi seji izvolil predsednika, tajnika in člane izvršnega odbora Slov. skupnosti. ODPRTO PISMO RADIU TRST A Dijaki drž. znam. liceja »France Prešeren« v Trstu so nam poslali v objavo dolgo odprto pismo Radiu Trst A, ki je bilo odobreno na njihovem zborovanju in v katerem izražaljo svoje kritike in predloge glede oddalj. Ker pa je pismo prispelo prepozno )p opošti!) za Objaivo v tej številki, in ker je zelo dolgo, ga bomo objavili prihodnjič. Uredništvo Vlil. RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE NA REPENTABRU VIII. občinska razstava goveje živine je letos prav dobro uspela. Prisotni tehniki so ugotovili določen napredek pri krmljenju goveda, kajti telice im junice so bile na splošno lepo raščene in v večini brez hujših morfoloških napak. Počasi se kažejo rezultati vztrajnega dela pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in živimozdravnikov. Upati je, kot je izjavil načelnik Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Bucco (njegova izvajanja je obnovil v slovenščini dr. Vremec), da bodo živinorejci v polni meri sodelovali z novoustanovljeno Pokrajinsko zvezo rejcev in se polnoštevilno odzvali raznim skupnim pobudam na tem področju kmetijlSke dejavnosti in tako tudi sami prispevali, da bo njihova dejavnost dobila trdnejše temelje in že- to lep uspeh; vsem zamejskim škontmikom, ki se bavijo z nogome tom, pa ta uispeh dokazu j e, da je možno doseči dobre 'Mde tudi z domačimi igralci1, ki gotovo žrtvujejo več za svoje barve kot tuji. Pred končnim srečanjem tudi ml čestitamo obema ekipama lih jima želimo, naj v nedeljo zmaga pripade boljšemu! Tudi prvenstvo druge amaterske lige je za namli. Iz tega prvenstva je izpadla ekipa pro-seškega Primorja, ki je kljub nedeljski zmagi o-stalla na predzadnjem mestu, čepralv le zaraidi slabšega količnika v gOlih. Prosečaini so letos nedvomno imeli precej smole, soij je gotovo ne-kalj ekip, ki so mnogo slabše, na lestvici pred C Dalje na 7. strani) je seznanil nemške televizijske gledalce o na- la večje ekonomske uspehe. TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA -----------------Jz (pGhi&fae Kdaj bo konec? Nekdanji fašisti so pod različnimi in dru- Plama uredništvu Želel bi še nekaj pripomniti v zvezi z naša nedaivno prireditvijo sv. Marka v Rupi. Predvsem je treba poudariti voljo in požrtvovalnost naših »delovnih« ljudi, to se pravi takih, ki so že preobremenjeni s svo jim (poklicnim delom. Kljub temu so pa organizirali in dobro izvedli naš kulturni praz-. nik, ki je v resnici navdušil in razveselil našo vaško skupnost. Prav v tem požrtvovalnem udejstvovanju vidimo življenjsko moč naših preprostih delovnih ljudi, ki čutijo potrebo, da se tudi kulturno pokažejo, čeprav brez podpore, brez nasvetov od zgoraj. Ta zgled bi morale posnemati tudi naše sosedne vasi in ubrati podobno pot pri našem prosvetnem delu, da se bo res razcvetela v naši deželi prava kulturna pomlad, res samo v službi naše narodne skupnosti. DRUŽINSKI IZLET Slovensko planinsko društvo v Gorici je tudi za novo sezono uvedlo priljubljene enodnevne družinske izlete. V četrtek, 20. maja, si bodo društveni člani in prijatelji ogledali Kostanjevico, Novo mesto in druge zgodovinske in kulturno značilne kraje na Dolenjskem. Za izlet je potreben veljaven potni list ali prepustnica. Vpisovanje traja vsak dan pri društveni predsednici Smctovi do zasedbe vseh sedežev v avtobusu. Vožnja za člane 2.800 lir. Odhod je napovedan 20. maja točno ob 5.45 s Travnika. »Ali ste še jezna zaradi tistega?« je vprašal čez nekaj hipov iin se na ‘tihem hkrati že jezil nase zaraldi svolje nerodnosti: »Zalkaj to sprašujem? Zalk^j jo spominjam na tisto? Če je prišla zdajle sem, je jasno da ani več jezna.« Slišal je svoj glas kot glas nekoga drugega in začutil ne-VOlijo, 'ker mi 'izrazili ne v tonu in ne v besedah tistega, kar 'bi bil hoteli, kar je v svoj i notranjosti žefel, da bi ji de a S o 2 e c rt -rr « § l > 3 4 P ii - 3 c fl 3r o >1 cfl TJ i <» o .. > s S <1 'ti 871=!“ S 3 6 11 o TJ O 1 .e a TJ o I I % & O- .m 5 M 6 S ^ oj a ^ 2 < H (7) O O H u o O TJ ^ 0) c/) c/) C O TJ Ph rt a- m O .S 'a .S -5 - 2 r* -a £8 -C