Izh«jajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je a poštnino vred za celo leto nnprej 2 K, za pni letii 1 K. Naroinina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 1], za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, uwroinino iti oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Cenjenim naročnikom.
Več naročnikov zaostalo je še z naročnino za 1.1901. Prosimo dotičnike prav vljudno, naj blagovolé zaostalo naročnino kmalu poravnati in ob enem nam vsaj naznaniti, da želijo tudi nadalje ostati naročniki, sicer bodemo s 1. aprilom pošiljarye lista ustavili.
(^ospodai'ske stvari.
Gnojenje pri trti.
Vspeli gnojenja je pri enoletnili rastlinali po žetvi laliko pregleden, drugače pa je to pri vinski trti. Tu je opazovanje iimogo težje zavoljo njenega dolgotrajnega življenja in njenih globoko segajoèîh korenin, tem bolj, ker" se je treba ozirati tudi na )ego, zemljo, vrsto grozdja, starost in splošno stanje vinograda. Vsak vinogradnik ve, da z močnim hlevskim gnojem po navadi dosegamo prav dobre vspelie in da se gorice, ki so skrbno zagnojene, vedno otlliknjejo od dnigili že na zunanje oko, ňtí bolj pa po trgatvi. Hlevski gnoj ima tedaj v sebi brano, ki trti vsekako ugaja. Mnogi eo poskušali pa tudi umetno gnojilu pri trtah; pa kaj so dosegli? Večkrat se je pokazalo tako gnttjenje za prvo leto vrlo ngodno, toda pozneje so dol)ri tiapdii izostali kakor loterijska sreča. To se je zdelo ljudem jako eudno, tem bolj, ker so vedeli, da se dado na polju pri^ poljskih sadežih doseči z umetnim gnojenjem najsijajnejši uspehi.
Ne bomo torej veliko zgrešili črnega, ako kar naprej obsumničimo dotične poskiiševalce, da se reveži pri gnojitvi svojih goric niso držali pravih načel, ozir. da trti niso dali dovoljno množino take brane, kakoršne ona ravno potrebuje.
Gospodarski svétnik Oberlin dokazuje na podlagi dolgoletnih poskusov, da ne velja več nauk, po katerem se svetuje gnojiti vinograde z večjo množino kalija in tos-forne kisline. Ako malee zasledujemo njegove poskuse, kmalu tividimo, kako Je prišel do tega zakljitčka. Ue hočemo dobiti podlago za gnojitev pri trti, moramo vedeti, koliko odtegne ena trta niaterni zemlji íosťorue kisline, kalija in dušika, glavne hrane vsega rastlinstva. Pri-merjavši veliko Število kemičnih razkrojev ali analiz -so našli, da potrebuje ena trta na leto okroglo: 3 gr fos-torne kisline, G gr kalija in 12 gr dušika.
Ako zagnojimo vsako trto in sleherno leto s poldrugo kilo hlevskega gnoja, tedaj dobi trta v gnoju ravno 3 gr ťosť. kisline, G gr kaíija in tí gr dušika. Kalija in fosiorne kisline je torej dovolj, pomaiijkuje pa dušika in sieer ga je ravno na pol premalo.
Kot dokaz za resničnost tega je izvršil Oberlin pri vinogradu, ki ga je vsako leto gnojil s 5—(I kg hlevskega guoja sledeče poskuse :
Vzel je veliko kosov ali pareel po 100 trt, ter jih zaznamoval z i., II., III. Te parcele je gnojil kakor po navadi, samo da je pridejal še v poskusnem letu : parceli Št. L 5 gr iosf. kisline, st. II. 10 gr kalija, št. ílí, 5 gr dušika.
Natrgal je dotično jesen na parcelah št. I. povprečno 2Í2 kg grozdja, na parcelah št. 11. povprečno 221 kg grozdja, na parcelah st. IIÍ. povprečno 221 kg grozdja.
Ce tudi je pridejal poskuševatelj le malo dušika, vendar je bil dohodek na tretji parceli za 30 ozir. 39 kg grozdja večji nego na ostalih dveh. Popolnoma resnična je tudi trditev da enostransko gnojenje s fosf. kisilno in kalijem škoduje trti, kar kaže ta-le po-skus:
Nek vinograd, ki so ga gnojili na vsake 4 leta, s 6 kg hlevskega gnoja na trto, Je bil razdeljen v 4 dele. Tri od teh so 4 leta zaporedoma gnojili s fosforno kislino in kalijem, kakor kaže nastopni obrazec, četrtega pa ne.
Pov]irećni 4 letni doli-niek je Jobiln ua 1 trto	ml IDO trt je bi!
5 gr fost. kisline	111 kg
10 gr kalija	104 kg
gr fosf. kisline in 10 gr kalija lOti kg nič	123 kg
Iz tega jasno izprevidimo naravnost škodljivi vpliv enostranske giiojitve s kalijem in fosf, kislino, kajti parcela IV. ki ni nič dobila Jo dala vendar le poprek za 12, 1Í) iu 17 kg več groztlja od ostalih gnojenih. To nam bodi v dokaz, da pri gnojitvi a btevskim gtiojem damo trti popolnoma dovolj kalija Íii fosf. kisline in da je vsaka nadaljna nadležnost s temi snovmi potrata inzguba.
Potem takem je napačna teorija ali šolski luuik, ki pravi, da s hlevskim gnojem damo trti preveč dušika in premalo kalija in fostorne kisline. Uavno nasprotno je res, premalo se dovaja le dušika.
Da bi določili, koliko prenese trta dušika so pri-dejali petini parcelam, ki so bile vsako leto pognojene s 0 kg hlevskega gnoja na trto dušika v obliki žve-plenokislega amonijaka, dobili so:
pri gramih dušika na trto 379 kg grozdja
Pariiel«
I.
H.
m.
IV.
10 15 20 26
389 401 497 ň35
od vsakih 100 trt, Tmli vnanja podoba trte je bila na vso moč lepa, S tem Je pač dovolj dokazano, da ni kalij glavno gnojilo vinogradov, ampak dušik. Pri zadnji, peti parceli Je namreč prišlo na vsako trto ne dvakrat.
anipak štirikrat več dušika uego kalija. Pri tem moramo seveda oijomniti, da svetujemo toliko množino grozdja ly tam, kjer se gre le za veliko množino grozdja in imajo trte v spodnjili plasteh raztopnega kalija na razpolago.
Dosedanje naziranje, po katerem bi bila trta v prvi vrsti kalijeva rastlina in bi po nepretrganem hlevskem gnojenji dobivala preveč dušika, je torej znova dokazano kot bosa.
Vendar pa bi enostransko gnojenje z dušikom brez kalija in fosibrne kisline tudi ne bilo pravo. Iz teh doslej navedenih poskušenj tudi spoznamo, zakaj je imelo dosedanje marsikje poskušano gnojenje a kalijem in fosforno kislino pri vinograđili tako malo uspeha in zakaj je vinièar pri izključni hlevski guojitvi še najbolje shajal, V novejšem času so tudi učenjaki prišli na to, da se nahajajo neizreeno majčkena bitja (bakterije) v hlevskem gnoju, ki unižujejo v njem se nahajajoči dušik, tako da še od te nmožine dušika, ki ga v hlevjeku dajemo trtam (pri teh ga je za Va premalo, kot smo zgorej videli) ne pride ves v prid rastlinam ; tudi je dušik v hlevskem gnoju navzoč v obliki amonijaka in ta je silno ubežcn plin, ter ga preveliko izpuliti.
Torej se nam ni treba kar nič obotavljati, pri se tako močnem hlevskem gnojenji ne bo prav nič škode, če prideneino se mrvo dušika. Nastane pa vprašanje: v kakšni obliki pa bomo gnojili z dušikom ? Prav za prav bi tu ne ftiiieli priti v zadrego, kajti duaičnatih gnojil je cela dolga vrsta, kakor pišČali pri cerkvenih urgljali. Toda pri nas, ki nimamo cvenka na preostajanje, pridejo v poštev le gnojila z določeno vsebino dušika, ki se dobe po krščanski ceni. Po Oberlinovih poskusih se je skazal v prvi vrsti kot tak žveplenokiali amonijak, ki ima 20% dušika. Tudi s ptičjim gnojem — gvano — 80 v zacinjili letili dosegli precej lepe vspehe. Pri čilskem solitarju se je pokazalo, posebno v propustni zemlji, da prehitro deluje in je torej njegovo delovanje pri dolgi rastni dobi trte premalo trajno.
Najpripi-avnejši čas za gnojenje z žveplenokisUm amonijakom in gvanom je predzimje, dočim smemo čilski flolitar vsled njegove raztopljivosti raztrositi se-le na spomlad.	__Rovan.
Da se poznamo in razumemo! Napredek.
I,
„Naprej priti", to je vsacega želja, „napredovati", to vsacega dolžnost. In napredka gledajo naŠi dnevi več kakor katerokoli stoletje. Par nas vozi, elektrika pa nam prenaša misli in besede in piše mesto nas. Vse grozovite razdalje so izginile, svet je preprežen z železnicami vseh vrst. Tako je mogoče, da narodi med seboj menjavajo pridelke svojih spretnih rok in izdelke bistrega uma ter se med seboj šolajo in tirajo za napredkom dalje, dalje. Napredek utajiti je nemogoče, napredku se ustaviti pogubno.
A veliki uspehi so človekov um bmotili, da meni : napredek mora biti povsod. In v tej napuhnjeni omotici luča kamenje in blato na katoliško cerkev ; Češ : Nič ne napreduje. Prišli smo tako daleč, da je katoličan in nazadnjak isto. Po pravici? Ne.
V cerkvi katoliški nahajamo stvari bistvene in nebistvene stvari; katerih ne sme in ne more opustiti, ako
noče prenehati, pa tudi stvari, katere časovnim razmeram sme žrtvovati, samo da doseže svoj glavni namen : iz-veličanje narodov. Razni obredi šege, navade pri božji službi, razne ustanove in naprave, so stvari, katere je cerkev kedaj velela a tudi že odpravila. Omenil bi le tako zvane „pojedine ljubezni", ki so v prvih Časih bile v navadi po sv. obhajilu, a so jih odpravili, ali očitno pokoro prvih stoletij, katere sedaj ni več, i. dr. Cerkev je pripravljena take in enake naprave odpraviti, ako si od tega obeta kaj koristi ozir glavnega namena in ako s tem ne spodkopuje tal verskim in nravnira resnicam. Da se cerkev in nje predstojniki ne odločijo tako hitro, da bi kaj odpravili, je pač pametno, ker naglica nikjer ni kaj prida. Verske in nravne resnice so pa nespremenljive, bistvene. Kakor hitro jih cerkev popusti, neha biti cerkev, ker ona naj čuva zaklad verskih in nravnih resnic izročenih jih od Boga Jezusa Kristusa, Bog jih je razodel, nezmotna Resnica iu zato so nespremenljive.
Kdo si bo upal nauke sv, cerkve spreminjati, popravljati ? Trditev, da mora cerkev svoje nauke prikrojiti po okusu in duhu čaaa ter to ali ono resnico opustiti, je bogokletna. Ker reklo bi se to, da je Bog podal nepopolno razodenje ali pa da ni govoril resnice.
Sicer pa, kakšni možje so pa tisti, ki hočejo vero „popraviti", „zboljšati", „refornnrati" ? Mar sveti. Čisti, ponižni, učeni ? Arij je v 4. stol, tajil božanstvo Kristusovo. Bilje mož bistrega uma in velike zgovornosti, pa neizmerno ošaben in sam vase zaupajoč. Zato se je uprl izrecnemu nauku sv. cerkve. — Tak „popravljavee" vere je bil Macedonij ; tajil je božanstvo sv. Duha. Od sile krvoločen in ošaben človek je bil. In tako zvani „reformatorji" IG, st,, so mar ti bili možje molitve in polni sv. IJuiia? Njili oČak ^lartiii Luter, grozovit surov in umazan v besedah in dejanjih, ndan pijači in napuhnjen brez mere, ta pač ni bil sposoben preobraziti cerkev in nje nauk. — Henrik VIII., angleški kralj odrekel je pokorščino papežu in se dal pb državnem zboru proglasiti za vrliovnega glavarja cerkve na Angleškem. Poprej bil je zvest in udan papežu tako, da mu je le ta podelil častni naslov „branivcc vere", a kmalu je dal pomoriti na tisoče papežu zvestih katoličanov. Odkod ta nagla sprememba? Prva, popolnoma pravilno nm ))oročena žena ni našla več milosti v njegovili očeh. Poželel si je druge. Papež ni mogel po njegovi volji zakona razvezati, in odpadel je. i^otem je po vrsti par žen spodil ali pa dal umoriti, la tak naj pomaga cerkvi, da napreduje v svojih naukih? — Take vrste bil je tudi zloglasni (îiiordano Bruno, posebno prostozidarjem priljubljen. Ta ubegli meniii je tajil najvažnejše verske resniee ter pisal spise tako polne umazanosti, da ga mesti Ziirich in Prankobrod niste mogle trpeti v svojem ozidjit. — Iguacij pl. Díillinger je I, 1871. tajil versko resnico o nezmotljivosti papeževi. Sam gol napuh je bil temu povod, ko je prej s svojim spretnim peresom dobro hranil sv. cerkev in njene nauke. Recimo, da bi bil hotel Bog kaj novega povedati ali staro popraviti (kar pa ni mogoče), takih ljudi) gotovo bi ne bil izbral. Za napredek katoliške cerkve je Bog drugače poskrbel.
Vprašajmo le še, v katerih letih se pa zdi ljudem vera in cerkev nazadnjaška, zastarana, premalo napredna? Morebiti v nedolžni mladosti? O ne, kako srečna je mladina svoje žive vere. V letih dozorele starosti ?
Tuđi ne ; ne redko se ta ali oni povrne k veri nazaj, od katere je bil odpadel. V dneh osivele onemof^losti ? Še manj, saj nm je vera edina prava tolažba. Marveč v letili razpaljenili atrastij, ko srce kliČe : oprosti me tefça težkega jarma, daj mi vero, ki boža moje strasti in ne preklinja Čutnega uživanja — tedaj se tako marsikateri zgubi v neveri. Pa kaj ti taji tak človek? Večno plačilo? Dvomi nad usmiljenjem božjim? Tega netaji, a zanikava z neko srditostjo versko resnico o pravičnosti božji, o večnem peklu, o pokori, o spovedi: to, tomu ni všeč, to, to taji. Tukaj zdi se mu potreben napredek v naukih sv. cerkve. A zastonj, cerkev ne more ne teb ne drugili resnitî preklicati, mora ravno te nauke neprestano oznanjevati, sicer postane svet pekel.
Pa poreče kdo: zakaj pa cerkev oznanja nove resnice, o katerih prej nismo ničesar aliaali, n. pr. brezmadežno spočetje Marije Device 1. 1H54., nezmotljivost papeževa 1. 1870,, ali ni to napredek? Prijatelj, čemi ti tolces po glavi, si ne bom ščitil hrbta, kaj ne? Katere nauke svet napada, tiste braiii, povdarja in svetu pove: verska resnica je to, da ne mislite, verujem ali pa ne, kakor se mi zljubi. V sv. pismu in ustnem izročilu so te resnice skrite kakor biseri, o pravem času jih cerkev očisti praliu pozabljivosti in jili pokaže v svitu božje resnice. Da, tu je paČ mof^oc napredek v spoznavanju verskih resnic. Tega napredka ])a cerkev želi, kakor pospešuje vsak drug napredek, a o tem pribodnjič.
Politični pregled.
Slavno vladajoči papež Leon XI1L nastopi z 20. t. m. 25. leto svojega papezevafya, bo torej 1. 1903. že 25. let, odkar vlada kot namestnik Kristusov sv. cerkev, in sicer, kakor tudi najhujši nasprotniki priznavajo, modro vlada kraljestvo božje na zemlji. Poleg sv. i'etra je le se blagega spomina papež Pij IX. dosedaj toliko let opravljal težavno službo vidnega glavarja cele cerkve. Zato bo ta slovesnost pač nekaj izvanrednoga, ako ljubi liog da sv. Očetu dočakati ta lepi dan, kar pač vsi iz srca želimo, zlasti pa mi Slovenci, ko vendar vemo, da se je Leon XIII. pri vsaki priliki izkazal Slovanom ne îe pravičnega, ampak res naklonjenega. Odločno jc tudi vedno povdarjal in naglanal pravice de-lavskili stanov ter s svojo bistroumnostjo pokazal pota in pomočke, uspešno reševati socijalno vprašanje. V pričetem slavnostnem letu se bodo vršile razne cerkvene in tudi druge slovesnosti, in tudi nas list bo v tem letu redno kaj prinašal o sv. Očetu. L. 1903. pa bo praznoval Leon XIII. tudi še tíOletnico kot nadškof in 50-letnieo kot kardinal. Torej kar trojni jut)ilej !
Nadvojvoda Fran Ferdinand je bil na Kuskem vspre-jet prav ljubeznjivo. Slovesno ob enem pa prisrčno ga je vsprejel ruski car Nikolaj. Visokemu gostu na čast so se vršile razne slavnosti in veselice. To zopetno zbližanje med Avstrijo in Ivusijo, kateri si se nikoli niste med seboj vojskovali, je seveda neljubo v prvi vrsti Nemcem. 'A tudi Ogri so se čutili užaljene, pa brez vzroka. Nadvojvoda je bil namreč s seboj na pot povabil tudi ogrskega velikaša groťa Zichy-ja. Ker je pa ta odločen pristaš in voditelj katoliške stranke, je liberalna ogrska vlada nadvojvodi kar hotela vsiliti nekega velikaša liberalnega mišljenja, a možati prestolo-
naslednik ga ni botel in je potoval brez ogrskega spremstva na liusko, ker grof Zichy ni smel. Sedaj pa razgrajajo po zbornici, da se jim godi krivica, da jih prezirajo itd. in govore za prestolonaslednika naravnost žaljive besede. Taki so ti liberalci, nestrpni do skrajnosti !
V proračunskem odseku se je sprejela resolucija grofa Stiirgka, s katero se vlada poživlja, naj ))olitgoiua nemško-slovenske vsporednice na gimnaziji v Celju opusti. Napravi naj se zato polagoma slovenska nižja gimnazija v Mariboru, Ta sklep je hud udarec v obličje Slovencev! Da 80 ga nam priložili, zato so se združile vse nemške stranke, tudi konservativci in vlada! Vlada je postavila svoto za celjsko gimnazijo v proračun, a minister za uk in bogočastje, pl. Ilartel, ni imel poguma, da bi se za to svoto potegoval, ne, govoril je zoper eeljske slovenske vsporednice in pomagal Nemcem, da so tem krepkeje mogli udariti po Slovencih ! Tudi zastopnik Hocijalnib demokratov, Pernerstorier, je ojstro govoril in glasoval zoper Slovence. Treba si to zapomniti, ko bodo socijalni demokratje zopet govorili, da 80 — meduilvodni. Krepko sta se za slovenske vsporednice potegovala posl. Kobič in Povše ; pomagali so jima češki zastopniki. A govorili so zastonj; saj Nemci so v narodnih vprašanjih brezobzirni; ne govori jim razum, marveč le slepa strast in skrb za ponemčevanje ! Na Spodnjem Štajerskem ima nemška manjšina Štiri, slovenska večina pa nobene srednje šole ! ! In še borne slovenske razrede na celjski gimnaziji nam hočejo vzeti, češ: da so te vsporednice ,,slovenska trdnjava v nemškem (?) mestu" ter grozna „nevarnost" za mogočni kulturni narod nemški, ki si osvaja naselbine celo že med Kitajci! Torej 160 slovenskih šolarjev na celjski gimnaziji vzbnja strah in trepet n;irođu, ki „se boji le Jioga, a nikogar drugega na božjem svetu" ! Ali ni to smešno, ob enem pa tudi žalostno in značilno za naše avstrijske razmere? Radovedni smo, kako se bodo naši poslanci postavili nasproti vladi, ako se vresniči ta krivica.
Rusija praznovala bo 23, aprila fjOlctnico slovanske osvoboditeljne vojne na lialkanii z raznimi slavnostmi v Moskvi.
Angleška si sedaj išče zaveznikov v Aziji, ko v Evropi nobena država ne mara z njo hoditi. Sklenila je pogodbo z Japonci, da bi tako varovala svoje koristi na Kitajskem nasproti Rusom.
Isto pot hodi v politiki tudi Nemega. lirat nemškega cesarja je šel v Ameriko, da pridobi severoame-rikanske združene države za Nemčijo. Pravijo, da je šel le k „krstu" nove ladije, katero je cesar tam naročil. Za tako stvar cesarjev brat vendar ne tio nastopil dolge poti čez morje. Nemčija si je s svojo oholostjo odtujila vse zaveznike.
Burov je še vedno krog 20.000 pripravljenili na boj. In ti nočejo ustreči želji angleškega kralja, da l>i bila vojska končana do kronanja njegovega, Id bo po leti enkrat in ki bo veljalo nad 100 miljonov kron! Da, Angleži bi radi imeli mir, a lîurom se ne mudi. Zgubiti nimajo dosti več, a dobiti veliko, vse. Angleška arniatla razpada, dan na dan pobegnejo angleški vojaki k liurom, tuili bolezni razsajajo, živila jim sproti jcmljo Buri kakor tudi streljivo, na morju blizu Amerike so pognali bržčas iUirom prijazni ljudje v zrak ladijo poliu> mul namenjenili za Afriko, v blagajnah denarja ni in krvoločnost vriiovnega poveljnika vzbuja vedno novega
srda do Angležev. Evropske države naj hi Angliji ne dajale konj i. dr. in vojska je končana v par tednih. Angleži tudi uič več ne zalitevajo kratkonialo : podajte se na milost in nemilost, marveč radi bi na lep način in z dobičkom iŠU iz dežele Hurov, ko bi le ti hoteli, pa nočejo!
Zvest do smrti.
(EfiBuićna dogođba iz življenja duLoïuika.)
Bilo )e pred kakimi 35 leti. V mali niski vasici Oratov, v bližini Kijeta, se je odpravljal katoliški duhovnik Koblilo-vie pozno zvečer z vso naglico od doma. Ogrnil je plaíč visoko čez raiiie, odvihal do ušes ovratnik in potisnil pokrivalo globoko na oii, da se mu ni skoro prav ni6 yidelo v obraz.
„Ali greste na sprehod?" je vprašala stara postrei^^aica, — „iii tako poziio! Kam pa vendar, dii bom vedela povedati, če bo kdo vprašal?" „Jaz pridem kmalu nazaj," je odgovoril se zelo mladi duhovnik precej ^zIlemirjeno in razburjeno, — „in ni treba nikomur vedeti, da sem sploh kam sel." 8 temi besedami je odprl vežna vrata.
„CJosjiod, vaše puške še veduo aisem našla, odkar je izginila s prejšnjega prostora, to sem vam hotela že prej povedati," — je dejala stara postrežnica v skrbeh. „Ah, kaj če puška, se bo /.e kje našla," — je dejal mladi duhovnik in izginil v temo.
PL'Strežnica je zaprla veiina vrata, potem pa odšla drsa-joćili korakov skozi kuhinjo v majimo stransko sobico, kjer je na postelji ležala stara ženica, mati duhovnikova. „Tiiko mi je tesno pri srcu," - pravi takoj — „daii»s se bo gotovo kaj posebnega prigodilo."
„Gotovo je zopet kaka oseba obolela sredi ruskih raz-koliiikov in sin ji je šel tajiio delit poslednjo tolažbo," — pravi mati. „tíaj veš kako pregaTii»,io ruski uradniki nas katoličane; ko bode« gotova s svojim delom pridi semkaj, da zmolive skupaj roini venec za mojega sina,"
Mladi župnik je korakal med tem proti gozdn. Tam ga je Šakal sknt voz, na katerega se je vsedel. V bližini večje vasi se je voz ustavil, župutk je izstopil in se podal proti veliki hiši. Tu se je vršil ganljiv prizor. V razsvetljeni, toda skrbno zaprti lu zagrnjeni sobi se je vršil krst novorojenčka. OĚe in sorodstvo so klečali v polkrogu in pobožno molili. Ko je mladi duhovnik podelil zakrament sv. ki'sta, je izvršil še vpeljevanje pri materi, potem pa se je zopet odpravljal domov.
„Tisočkratna zahvala, Častiti gospod," — je dejal oče, očiyidno višji ruski uradnik, — „vi ste nam storili veliko uslugo."
„Samo Če nas ne bo kdo izdal 1" je dejal duhovnik. „To se lie more zgoditi. Moj Ivan ja niolčeč in noč je temna. Vas pa prosim, častiti gospod, da me ne izdate. Veste pač, da izgubim takoj službo in kruh, kakor hitro bi izvedela vlada, da sem katolik, vrh tega pa bi bil še obdutno kaznovan. Prosim vas, mojčite iu mislite na mojih šest otrok !" Diiliovnik pa e dejal ; „Niti treba ni, da vam to še posebno obljubljam, saj ge že tako razume samo po sebi. Da bodete pa brez skrbi, zato vam zastavljam svojo duhovsko besedo."
('etrt ure pozneje je zopet drčal vozioek tja v temno noč. Duhovnikii je postajalo Čudno pri srcu. Vedno ga je nekaj priganjalo in opominjalo k molitvi. Prav razločno mu je ukazovala notranjščina: „Moli, da boš premagali „Pred očmi mu je vstajala Kristusova podoba pod težo križa omagujoča, ki mu je klicala; „Ako hočeš postati moj učenec, se moraš zatajevati do zadnjega, celega se moraš žrtvovati za me, zato pa te bom obilo nagradili"
In tesneje je stisnil mladi duhovnik jagode rožnega venca in ustnice so se mu gibale. Ob robu gozda so se sani zopet ustavile. Duhovnik je izstopil iu se pudal po ovinku do svojega stanovanja.
Tu pa mu je priila naspmti njegova stara strežnica vsa obj<ikana in prestrašena: „O, gospod župnik, kako dolgo Ča-kaiuo že na vas! Ekonoma Pietrova so našli ustreljenega." ~
„Mojega stričnika?" — je zaypil duliovnik ves prestrašen. „Da, tegal" — je potrdila služkinja, potem pa je po majhnem odmoru nadaljevala; „Da, umorili so ga. Vam so hoteli to sporočiti. Pomožni organist je bil tukaj gotovo dvanajstkrat in tudi več drugih, jaz sem jim zatrjevala, da vas ni doma." ,Ali je Pietrov še kaj živel, ko so ga našit?" „Ne več!" je odgovorila strežnica, „je bil že mrtev." „V Božjem imenu 1 — Pustite me sedaj samegal"
Po teh besedah se je podal župnik po stopnjicah v prvo nadstropje. Kmalu potem je odbila ura eno po polnoči in duhovnik je zaspal. Ko pa se je župnik zopet zbudil, — komaj e bila ena ura potekla, — je zagledal tik svoje postelje ru3-tega policijskega uradnika iu par oboroženih Kozakov. „Vi ste aretirani," je dejal prvi, „vstanitel" Ko so ga privedli do preiskovalnega sodnika, je izvedel ubogi župnik, da je zaprt, ker je obdolžen umora svojega sorodnika Pietrova, Puško risanico, župnikovo last, so našli v zakristiji, cev je bila še črna od dima in tega ni mogel niti sam župnik tajiti.
„Kako Je prišla puška y cerkev? Kako iz vaša sobe? Kdo jo je vzel? Kdo jo je izstrelil?" — na vsa ta vprašanja ni znal duhovnik drugače odgovoriti kakor „jaz ne vem." To pa ni zadostovalo sodišču.
Nadalje pa so ga vprašali, če ima sum na koga, da bi bil to izvršil- .^iupnik pa je vprašal: „Kdo je zvrnil sum na me, kdo je našel puško in kdo je naznanil zakristijo V" Ker ni dobil na to nič odgovora, je rekel; „Ker nečem nedolžnemu povzročati zadrege, bom toraj zamolčal misel, ki se mi je vzbudila ravnokar in — kar bi bilo v resnici prestrašno!"
Preiskovalni sodnik se je dvignil in je vprašal z močnim iu sigurnim glasom: „Gospod župnik, ali priznate sedaj, da ste umorili Pietrova ?z
Tudi župnik se je dvignil mirno in dostojanstveno, pogledal uradniku odprto iu jasno v oči ter dejal; „Bog ve, da jaz tega nisem izvršil, da sem popolnoma nedolžen."
„Ali se pa niste sprli s Pietrovim?'' je vprašal nadalje uradnilt. „Jaz sem bil zoper to možitev in sem moji stričuiei odgovarjal, č^š, da bo nesrečna v zakonu, kar se je obistinilo."
„Vi torej tajite, da bi bili Pietrova umorili ?" „Jaz ga nisem umoril „Dobro, kje pa ste bili v onem času, ko se je izvršil umor?" Župnik je prebledel. Med tem časom je kršče-val onega otroka skrivaj. „Bil sem — bil — tega vam ne morem povedati 1" — je dejal konečuo.
„AH ste bili doma?-* „Ne!" „Ali liodite ob tem času ven?" „Ne, — razven, kadřir me kliče poklic." „Ali ste imeli kak tak opravek? torej nel Jaz vas vprašam še enkrat: kje ste bili ob Času umora, gospod župnik? Ali mi morete 3 pričami izkazati svojo odsotnost? Ako zamorete to storiti, potem ste oproščeni!" Župnik pa je rekel: „Jaz sem navzlic temu nedolžen! Ako Bog dopusti, sem pripravljen tudi po nedolžnem trpeti." „Vi ste morilec!" — je dejal glasno uradnik, — „vi in nihče drugi I — — Odpeljite ga nazaj v ječo!"
(Kouec priliodujiS.)
DomaČe vesti.
(Osebne vesti.) Notarski substitut g. dr. I. G us t in v Črnomlju je imenovan za notarja v Senožečah, notarski kandidat g. Iv. Gregorčič v Ribnici za Žužemberk. — Okrožni zdravnik v Mokronogu g. I. Mahorčič je vpokojen, na njegovo mesto prida dosedanji okrožni zdravnik v Črnomlju, g. dr. Jos. Ma-lerič. Nadalje so premeščeni naslednji gg. notarji: Utipert Bežek iz Višnje g)re v Ljubljano, Krnil Orožen iz Tiebtijega v Kamnik, Karol Pleiweis iz llideč v Višnjo g^iro, Andrej Kuhar iz Žužemberka v Trebnje, Matej Hafner iz Senožeč v liadftče,
(Novi grobovi:) V Zatičini umrl je po kratki bolezni g. Jos. Karlinger, c, kr. poštar. Do svojega 90. leta je iieutrudljivo iu vestno opravljal svojo službo. Pogreb bil )e 10. t. m. — V Skocijauu so pokopali dne i. svečana t, 1. g. Josipa Globevnika. Rtnjki bij je skozi celih sedem let Župau, od svojega 1>4. leta pa občinski odbornik. Bil je priden gospodar, umen poljedelec in menda prvi dolenjski konjerejec. — 4. t, m. umrl je v Ljubljani dr. Josip Galle, umirovljeni
C. kr. državni pravnik, ki je svoje dni sluiil tudi y Novem mestu in Mokmnogii. — V Jolietu v Ameriki je umrl g. i'ranćišek Pavlin iz Metlike, eden prvih pn delu za tamošnje slovenske cerkvene občine.
(Jezuitski misijo n.) Ker je obCe znani o. FranfiiĚek D o 1 j a k S. I. Tsled starosti preveé obnemogel, rešili so ga službe misijonarja. Vodil bode odslej misijone o. Jakob Verhovc, namešćen v Ljnldjani, Elizabetina cesta 5.
(V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usrailj. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca januarja 133 bolnikov, koncem lanskega leta jih je ostalo 73, skujiaj 1^06. Od teb se jih je uzdravilo 87; zboljíalo 29, neozdravljenih bilo je 7. Umrl je eden vsled ostareloati. V oskrbovanji ostalo jib je 82. Oikrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2378.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu januarju 1901^ je 344 strank vložilo 1)6.611 K 20 h, 232 strank vzdignilo 85 ;î04 K (>7 h, torej manj vložilo 18.304 K 47 h, 11 strankam se je izplačalo posojil 12 300 K — h. Stanje vlog 1,^43.399 K 78 h. Denarni promet 338,903 K 77 b.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico), reg. zadruga z neomejeno zavezo je imela meseca jan. 1902 prometa K 38 7^5-56. Vloiilo je 5& strank K 8.4420y, dvignilo 45 strank K C.519-44, torej stanje hranilnih vlog K 140.818 94. Posojil je bilo danih 4& strankam K 13.270. — Vrnilo je 13 strank' 2 850-70 K.
(Predpustnica) kat. druStva rok. pomočnikov due 2. t. m. je zadovoljila se tako zabave željne ljudi. Saj je bilo smoba dosti. Povzročila sta ga najprej „pajaca" s kupletom .„vse električno". Prav izvrstno so igrali „Vedeževalko", res nei>risiljeno in spretno, vsak je bil na svojem mestu in zato je gluma dobro vspela ter žela obilo polivale. „Ciganska kan-tata" je bila pa res tako naravno-cigaaska v vsakem oziru, da si ni mogoče vefi želeti. Predpustnica je dala slav. mno-gobrojiieiim občinstvu obilo zabave ter je privezala še bolj na društveni dom, kateremu je dosel lep gmotni dobiček.
(Dva „Neapolitanca") nabrala sta pustni torek v Novem mestu in Kamiiji za družbo sv. Cirila in Metoda 4 k 4 v, za dijaiko kuhinjo 4 k (14 v. Vsaj nekaj pametnega in hvalevrednega na ta dan !
(Di j aska kuhinja v Novem mestu ) je srečno dovršila i)rvo polletje. Hvala dobrotnikom — izhajalo se je, ostalo je celo par'kronic v kasi. Bog plačaj in ohrani — napravi dobrotnike še dalje — nakloni novih I Koncem semestra je hodilo v dijaško kuhinjo 61 gimnazijcev in Sa pet učencev iz ljudske šole. Vapeh je bil srednji. Izmed podpiranib je dobilo odliko 5, prvi red 35, drugi red Itj in tretji red 3, Dva sta zavolj bolezni ostala neizprašana. Ker imajo dvojkarji večinoma le po eno dvojko, se sme upati, da bode v drugem semestru vspeh bolji. Pri nekateriii ni te nade, radi česar se je štirim hrana precej odpovedala, nekoliko pa jih_ ostane do prve konference v drugem semestru Se na poskušnji. Ako do tedaj ne pokažejo boljega napredovanja, se bodo odslovili. Blagi dobrotniki smejo biti prepriiitni, da si vodstvo po možnosti prizadeva, pri podpiranih dijnkili doseči, da bi se vredne skazdvali velike dobrote, ki jo v dijaški kuhinji prejemajo.
Dr Jos. Marinko.
(Za 1. zasedanje porotnih obravnav v Novem mestn), ktero se prične 3. marca t. 1. izžrebani so sledeči gg. glavni porotniki: Klnn Fr., gost. iz Litinfeld; Hartiiian Jos., pos. in trg. iz Vel. Lašič; Kužuik Ant,, pos. iz Trebnja; Malešič Jan., pos. in gost. iz Metlike; KiiVner tV, pos. in kolar iz Metlike; Rade Mili., pos. in mesHr izPredgrada; Perz Fr., P<is. ni gost. iz Lienfeld; Bukovec Jan., pos. in gost. iz Mrzle luže; Bevk Bartl, pos. iz Dobrave; Ožura Jos., pos. iz Osil-nice; Kermesec Fr, p(js. in kovač iz l\Ietlike; Plut Jan., kmet, Í2 lîuÈetne vasi; Saialcel Jus., pos, in župan iz Lazov; Vuk-Ěinič Dav., oskrb. n. v. r. iz Metlike; Kobe Jan., pos. in trg. iz Vrha;^ Maurin Pet , pos. in gost. Iz Brezovice; Hrovat Jan., pos. iz St. Jerneja; DrobniČ Jurij, |)0S. in gost. iz Soilnižice; Kure Jan., pos. in gost. iz Zagozdeca; Veliovec Al., pos. in gost. iz /Žužemberka; Zaje Jos,, pos. iz Bič; Globočnik Jan., grašnik iz Dobrave; AdletiiČ Miko, kmet. iz Adlešič; Drmelj Al., po3. in gost, iz lîostanîa; ZiipančitS Fr., pos. iz Mirite peči; Golia Jan., pos. in trg. iz Metlike; Cetinski Mat., pos. in gost.
iz Morave; Spehar Jurij, pos.^iz Speharjev; dr. Kuhar Andr,, C. kr. notar iz Žužemberka; Suštaršić Jurij, trg. in gost. iz Deskovevasi; Geltar Kail, pos. iz Črnomlja; Majzelj Anton, mes. in gost. iz St. Jerneja; Jerman Mat., pos iz Sred, vasi; Milek Mat., kmet. iz Adlešič; Novoselc Fr., pos. in trg. iz St. Jerneja; ROthel Alb., pos. žage in mlina iz Koprivnika. — Nadomestnim porotnikom gg,: Seidl Fr., pos. in trg, Panser Ad. jnn., pos. in trg. Prijatelj Fr., pos. io trg. in Božič Fr., trg, in pos. iz Novega mesta; Parkelj Al., pos. iz Prečneî Kausek Jak., pos. iz Dol. Kamene; Kukman Jan., pos. in Pavček Jan., pos. iz Cegelniee; Osolnik Pet., pos. iz Muhabera.
(Okrajna bolniška blagajna v Novem mestu.) Po preteku treh let so nova pravila za blagajno potrjena in jih zamorejo gg. delodajalci pri isti po 1 iztis dobiti. Po novih pravilih se bodejo čez nekaj dni volitve delegatov za občni zbor okrajne bolniške blagajne razpisale in se opozarjajo delavci in delodajalci lia to, da ee bodo vršile iste za vsaki sodni okraj posebej, in sicer za sodni okraj Novomesto, Žužemberk in Trebnje. Po številu z dne 1. februarja l902 vseh vpisanih delavcev in delodajalcev določuje načeluištvo po potrjenih pravilih, število delegatov za sodni okraj Novomesto 40 delojemalcev in 20 delodajalcev, za sodni okraj Trebnje
4	delojemalci in 2 delodajalca, za sodai okraj iíužembeik 4 delojemalci in 2 delodajalca. Volitve vršile se bodejo pismeuo. Potrebne tiskovine, kakor „legitimacije za volitev" in „vo-livni list" bode blagajna čez nekaj dnij razposlala. Ker se volitve vidijo pismeno, se zamorejo izpidnjeni „volivni listi" z legitimacijo vred potom C. kr. poste frankirano z 10 vinsrji, ali pa potom županstev skupno na okrajno bolniško blagajn« v Novomesto do določenega časa doposlati, ker bi se na pozneje doposlane volivne liste ne luogto ozirati. Volitve se bodejo vršile I2. marca 1902 od 10, ure do 1. ure v pisarni okrajne btdniške blsgajne. Volitve bodejo v prihodnji številki „Dolenjskih Novic" razpisane, na kar se delojemalci in delodajalci že v naprej opozarjajo.
(Glavni odbor društva za varstvo avstrijskega vinstva) vas najuljudneje vabi k zborovanju zaupnih mož, bivajočih na Kranjskem, ki sa priredi v Ljuliljani dne 27. feLiruarja t. 1. Zborovanje se bo vršilo v mestni dvorani in se prične ob 10. dopoludne. Na vsporedn so sledeča vprašanja: 1, Prihodnja vinska carina (vinska klavzula), a. O vinskem zakonu, potrebnim v interesu vinogradnikov. 3. Ke-forma zakonodajstva o žganjurini z ozironi na razmere malih vinogradnikov in o izltoriščanju postranskih pridelkov kletnrskih. 4, Red za vinsko trgatev na Kranjskem. 5. Posamezni predlogi. Giede zadnje točke se jjrosi, da se morebitni predlogi naznanijo do 21. febi'uarja članu glavnega odbora Francu vitezu La n ge r-ju v Bršljin pri Novem mestn. — Na Dunaju, februarja 1902.
Glavni odbor društva za varstvo avstrijskega vinstva.
(Pri drugih volitvah v Trebnjem) Je bilo 13. t. m. izvoljenih 18 odbornikov katoliško-narodne stranko, liberalnih 7,
(Veselica gasilnega društva v Toplicah.) Dne 9, t, m. priredila je naša vrla požarna braniba v prostorih knez Atiersperg-ovega zdravilišču ega poslopja veselico, kakoršne v „mrtvi" sezoni Še nismo doživeli, V jako okusno okrašeni jedilnici bil je postavljen oder, na katerem se je proizvajala prva točka programa, krasno petje mešanega zbora pod priznanim vodstvom g. naduÉitelja F, Kaliuger-ja. Pevci so želi obile puhvale za izvrstno petje. Kot druga točka je bila na vrsti znana M ur niko va veseloigra „Napoleonov samovar." Posamezni so se bili tako vglobili v svoje uloge in tako izborno igrali, da si menil, da imaš prave igravce z gledišča ))rei seboj in ne diletante. Vsi sicer zaslužijo pohvalo in priznanje, a v prvi vrsti gdč. Mici Z e ge d i n in Pepina V (t d n i k ter gg. Rudolf in Janez S u p a n c ridi izl)o:nega predstavljanja.
5	plesom se je zaključila veselica in ta res lepi večer. Ako še omenimo načelnika naše požarne brambe g, 1. Supanca, kot pravega povzročitelja in pospeŠevatelja, mislimo, da smo s temi vrsticami zadostno dokazali, da se da pri skupnem sodelovanju vseh prizadetih krogov tudi v tako majlinem kraju kakor je naše ziiravilišče napraviti tako lep in užitkov obilen večer. Slišimo, da se bodo priredili še taki zabavni večeri, ksr ozit" zdravilišča res pozdravljamo.
(Vabilo k družbi sv. Moliorjtt.) Za Mohorjevo družbo sta pač zimski in jesenski ías najbolj imenitna, ker oba sta ji čas žetve. V zimskih mesecih a[)rejeiim družba svoje ude in njih letne doneske, m čim već jih je, tem večje je tudi njeno veselje. Jeseni pa družba svojim udom pošilja novo duševno hrano, šestero lepih knji^. Oe gre torej vse po sreči, veseli se najprej di'niba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe !
Naj bi nam tudi letošnje leto prineslo prav veliko takega medsebojnega veselja! Zato pa se obračamo do dragih rojakov z zopetno prošnjo; Pridružite se naši res vseslovenski družbi, da se nas zbere zopet prav častno število pod varstvom naših varuhov, svetega iloborja in Fortuniital Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto dolžnost, da je sam ud Mohorjeve družbe, in da ji s prijaznim opominom in vabilom pridobi se nuvih udov ! — Puselno prosimo iastite naše poverjenike, da ob vsaki ugodni priliki, v cerkvi kakor zunaj nje, zopet zastavijo svojo zgovorno besedo za našo družbo, in tako ćiin več svojih vernikov privabijo k nji. Na potrebo, veliki pomen in mnoge konati družbe sv. Mohorja in njeoili knjig nam na tem mestu pač ni treba znova opoznrjati. Naznanjamo samo, da družba svojim udom letos poda sledeči književni dar:
1.	„Zgodbe sv. pisma". 9. snopič. Za dr, Lampetom nadaljuje dr. J. Ev. Krek. Celotnih „Zgodb sv. pisma", — te „knjige vseli knjig", bi pač ne smelo manjkati v nobeni slovenski hiši! S tem snopičem končajo zgodbe stare zaveze. Obsega ta del prekrasne in krepke nnuke iz knjige Jezusa Sir aha in Mudrosti ter makabejski knjigi. — Naj nani baš „Zgodbe" ohranijo stare ude, da dobó celutuo knjigo v roke.
2.	„Slava Gospodu!" Molitvenik. — Mnogokrat se nam je izrekla želja, naj izda Mohorjeva družba molitvenik s prav razločnim in velikim tiskom. Vstregli smo tej želji in letos podamo Moiiorjanom molitvenik, s katerim bodo gotovo zadovoljni. Crke so velike, tisk lep in papir trden, da mora zadovoljiti vsakogar! Slovenci! Za dve kroni dobite lep molitvenik, ki bi sam pri knjigoti-žcih stal toliko ali se več, povrh pa še ])et diugih kujig! Sezite po takem diiru in zato ne zamudite, pristopiti družbi ! Molitvenik „Slava Gospodu" se bo dobiyal tudi vezan, in sicer: v platnu z rudečo obrezo po 60 vin, (30 krajcaijev), v usnju z zlato obrezo po 1 krono iiO vin. (60 kr.). — Cenjene ude prosimo, da naročujejo samo te in ne drugi li vezav, da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju preveč ne obtežkoči.
3.	„Poljedelstvo". II, del. Posebno poljedelstvo. Spisal Viljem Rohrmai). — Obsega nauke, kako treba paziti na gnoj, semena razne rastline, imenitne za poljedelca. Knjiga se ozira na naše domače razmere in slovenski poljedelci naj nikar ne zamndé, omisliti si jo !
4 Zimski večeri''. Za odrastlo mladmo spisal prof. Jož. Stritar. — Ta pisatelj je dobro znan našim bralcem že po prejšnjih knjigah „Pod lipo" ia „Jagode". V tej knjigi je zbral zopet lep šopek pesmij, „drobnic", t, j. tehtnih izrekov, mičnih basnij, prizorov, povestic itd. — sploh blaga, ki je pripravno zlasti ob zimskih večerih kratkočasiti mlado in staro.
5,	„Veliki trgovec". Spisal je to zanimivo povest Engelbert Gangl in izide kot 5i. zvezek „Slovenskih Večernic". — S to knjigo vstrežemo tolikrát izrečeni želji po daljših povestih.
6.	„Koledar" za 1.1903. — Koledwrja potiebujepač vsakdo; tako primeraega in združenega z drugimi knjigami na Sloven-skesn ne dobiš. Tajnik se bo potrudil, da bode vsebiua kolikor mogoče raznovrstna in vabljiva.
Tak je naš književni dar; koristno se dimi s prijetnim, pouk z ziibavo, in vsak ud najde v knjigah „svoj del", nekaj, kar ga posebno mika in vleče! Slovenci, na Vas je, da naše knjige romajo v čim največjem številu med naš národ, da se naša družba razširi povsodi 1 — Gg. poverjenike še jjo-fiebej prosimo, da tndi letos tvudoljubivo nabirajo širom domovine raztresena krdela Mohoijanov in jih vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z deuHrjem naj se odboru dopoSiljajo do dné 5. marca. Mnogo truda, sitiiostij in nepotrelmih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udniiie !
Posamezne ude in take kraje, ki ninm 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po drnžbenili pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, sprenmico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!"
V Celovcu, dné 2S. prosinca 1902.	ODBOK
Poverjenik za Novo mesto, kapiteljski yikar, prosi, naj velecenjeuo občinstvo uvažuje tole „Vabilo" in mu kmalu v kar največjem številu pošlje letni donesek 2 K.
(Ponudbeni razpis.) Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da sprejme ravnateljstvo belgijskih državnih železuic ponudbe za dobavo približno 250.000 hrastovih ali bukovih pragov (švelerjev) razne velikosti, za leto )903. Prepis ponudlieuega razpisa je y pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
(Zora), glasilo slov. kat. dijaštva, VJII. letnik, I. zvezek, je ravnokar izšel in prinaša iz peres naših vseučelišnikov prav zanimive sestavke, ki kažejo resno prizadevanje za vedo in zuanost. List je vsega priporočila vreden in stane na leto 2 k, za dijake 1 k 20 v. Naroča se pri upravniku : Rud. Pregelj, stud. phil., Dunaj XVIII., Czermakgasse 8. 1. 5.
Umrli so;
2. februarji: Jera PoMčar, lasebniťfi, 42 let, b. St. 69. jetik».
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Q. Eiinigmaii, dimu. 2 K; Dubrutulki iz Mesta in K»udîje zi mesec feiirnvar 69 K40 li; Veleč, k. iuimik I. liabnik, 20 K; Vesela ririižba v Šmibelu pri Žuiemberkti 12 K: G. Jus, l'ayliii 10 K; Preč. inisijotiarji gen. Tik. Iv, Stiirihs, ilek. Al. Plut, župnik A. Oguliu à 35 K ie 105 K; Veleč. g. župuili Jcis. Plontarič 8 K ineato vencfi ua grob g. dr. Jos. Galie-ta.
		Loterijske številke.					
GRADEC,	18.	jannvarija	47	30	84	29	45
TRST,	26.	n	55		8	79	7U
GRADEC.	1,	februarija	79	22	50		71)
TRST,	8.	rt	(j3	87	23	10	83
ZAHVALA.
Pod| ieatii imkajo vsem sorodni kotu, Minneem iii prijateljem, kateri to 10. Bveoaua spremili naSega dragega raiijcega, gospoda
Josip Karliuger-ja
C. kr, poStarjft
k atidnjemn poĚitkii, uajiirîari'^uejSo lalivalo. — Zlasti se Se pn-selint» iftliTaljiijemo preSawdtiiii gafpoduiu oćetaiii ie tukajSiijega saiiiOBtaiia, kateri 8o ranjcega ob njegovi inuĚiii bolezni neutrudljivo z molitvijo in tolažiluimi besedami podpirali tei ga Hpreiuili k veĚueinu počitku.
Zatičina, ll.sveÍBuft 1902,
Žalujoči ostali.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaïe blažega aoiSutja o bolezui in smrti preikagega uam očeta
Matija Hrovat,
kateri je dne 2. febniaria ob 7, uri zveier v 85. letu svoje starosti mimo v Ciosjunlu zaspal, lalivaljiijemo tie vsem íoroduikoiii, prijateljem iu iiiaiieeu:, knkur tudi za milo soiutje in za obilo (pteiD.stvo k večnemu počitku. ]îog daj mu veèiii mit! Dolenje Šice, 3, februarja 1ÍÍ02.
t;37)	Žalujoči ostali.


4. štev.
DOLENJSKK NOVIČK.
31.
Edikt.
Firm. 4/2
Gen.i;-99/l
V tugndui zadružni reeiater vpisala seje vsled akleiijenib pravil dne 12.jannarift 1902 tvrdka „Hranilnica in posojiinica v Žužemberku, reg. «adru^a z neomejeno zavezo." — Ta lailruga ima svoj sedež v Žužemberku.
Nametl zaiiruee je, ila
a) sprejema in ubreBUije hranilne vloife ter vioge t tekoSera računu ;
bj s pridobiva nadaljna deuania sredstva, kolikor bo za dosego »a-družnega smotra potrebna, k svojim zadružnim kreditom ;
ci daje svojim Èlanom posojila;
dl oskrbuje svojim ilaaum inkaso. — Vsa raiglasila BStlruge objaviti je vsaj 8 dni prej po v uradnici naliit.em naiiianilu in po razp)sii v Ljubljani itlinjajoiem glasilu Goppodarake zreie „Narodni Gospodar. Načelstvo lastopa zadrugo in podpiaoje v imenu zadrnge na ta nacm, da se pudpiĚeta dva uda poti zndriižuo tvrdko. Zadružno naíelstvo sesmi ee<iai iz naslednjih oseb; I. Karol Znyudnik, posestnik in trgoveo y Žužemberku St. 3, kot nařeluib ; Ivan Zavbi, kaiilan v Žužemberku št, idi 3. Joiip Sieherl, orgauist v Žužemberku št. 43; 4. Jotip. Stnpic«, posestnik v Žužemberku Žt. 66: 6. Franc Žlajpali, posesttijk v Žužemberku 6t. 13; 6. Auton Ki^SiÈek, posestnik v Žužemberku át. 34; 7. Karol Nacbtigal, j)o-■estuik v Žužemberku žt. 1&8; 8. î''"nc Rus, posestnik v Zafari St. 11; 9. Janez Laorii pose-tiiik na Cviblu št, 1; kot odborniki.
C. kr. okrožna sodnlja v Budolfovem, oddelek I.
due 2i». januarjih l'JO'i.___
Raz d as.
Posojilnica v Črnomlju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo ima svoj
redni občni zbor
dne 2. marca 1902 ob 3. uri popoldne.
Ker mi vsled nenadnega odhoda ni bilo mogoče, osebno se posloviti od vseh gg. uradnikov, prijateljev in znancev, kličem jim tem potom v slovo „Na zdar!"----,
(88)
V Trstu, dne 5, svečana l902. — — Ivan Benkovič. — —
Št. 95
V splošno znanje!
Ker bode v torek po sv. Jožef« letos praznik Marijinega oznanenja, preloži se
Jožefovski semenj v Metliki na sredo po sv. Jožefu, to je na 26. marca 1902, na katerega se kupci in prodajalci uljudno vabijo.
Županstvo mestne občine Metlika,
<401_dne 1. febrnarija 1902._Ju^raž.
Hazglas.
Iz gozdne drevesnice v Bršlinu pri Novem mest» se bodo oddajale letos apraladi sledeče sadike:
150.000 . . . 3 letnih krepkih smrek, 150.000 . . . 5 „ presajenih smrek, 12.000 . . . 1 ,, Itrastov, 25.000 ... Z „ črnih borovcev. Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na pošto ali železuiško postajo in sicer
3	letne smreke in hrasti po 3 krone, 0 letne presajene smreke po
4	krona, črni borovci po 2 krone 40 vin. za tisoč (lOOO) komadov.
Pismena ali ustmeiia naročila za te sadik« sprejema c. kr. okrajno glavarstvo v Novem mestu, Krškem in Črnomlju, C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem mestu, Krškem in t;rno!iilju do 20. marca 1902 pri ktetih se morajo naročena drevesca proti potrdilu takoj i»l«čaii.
C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem mestu. ___^ 8. februarja ia08.__
f41~l>
Prodaja se iz proste roke
lepa, velika zidana hi^a
z vrtom in tri orale njiv. Stoji blizu fiirue cerkve in je pripravna za gostilno in prodaialnico. — Natančneje sa izve pri Andreju Jančigar v Ajdovcu št, 15. p. Žužemberk._
Hiša na prodaj
iz proste roke na Katarinskem trgu st. 2û3, obstoječa iz dveh sob, kiiliinje, z obokano kletjo ter lepim prostorom za vsako delavnico pripravnim. — Več se izve pri	(22—3)
Ludovik Ferlič-u, Glavni trg
„Pri Zvezdi" v Novem mestu.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnatelja.
2.	Predlaganje računa za 1901 in razdelitev čistega dobička.
3.	Določi se načelstvii remuneracija za 1901.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev za prihodnjo volilno dobo 1902 in 1903.
5.	Nasveti.
Zadružnike k bbilni udeležbi uljudno vabi
(4tí)	Načelstvo.
Hrastove deske (dile)
lepe in suhe, različne dolgosti in debelosti (16-3)	kupuje mizar V. Umek v Rudolfovem.
t V z vsem gospodarskim poslopjem in mesnico z vso notranjo opravo, orodjem ter k liiSi »padajočimi njivami, hoato itd. je takoj iz proste roke za prodati. — Več se izve pri (39-lj	Franc Grandiču v Mirni peči št. 27.
Na Vrtačah pošta Žužemberk je sto deset (110) prav lepih hrastov na prodaj. ^ Janez Plavec, Vrtače it. 1, posta Žužemberk. — — — (43-1)
Reznike in nkoreninjeno trsje
„Portalis" kakor tudi ukoreninjeno trsje „Portalis", požlaht-njeno izvrstno vinsko vrsto, črnino, 2—3 leta stare, prodaja po nizki ceni oskrbiiiStvo grajsčine na Raki, Dolenjsko. (27-2)
Brezovega lesa,
pripravnega za osi in za legnarje, ima na prodaj okoli 200 kosov Fr. Gerlica, vas Jelše st. 1 pri Mirni peči. (47—l) Cena po dogovoru.
Mlekarska zadruga na Trebelnem pri Mokronogu
ima na prodaj dobrega popolnoma mastnega
mmm	•••
(48-1)	Cena 1 K 30 h za I kg.
Dva glasovir j a
in dva harmonija
sta po nizki ceni na prodaj v Novem mestu hiš. št. 82. (32-a)
mmmjB y I. ead
s tremi sobami, kuhinjo, drvarnico in kletjo je za oddati
ft marci jeni pri Janezu Košak-u v Rudolfovem. (33-2)
na glavnem trgu št. 92 je takoj oddati proti mesečni plači 16 kron, Prodajalna je lepa in svitla.	(H—3)

Antonio Comin V Novem mestu
Ilet se oaliaja v M
A đt A gospe * A A
larie lohar,
o	'
Arkove ulice št 209
w A V Novem mestu. *
S
A * A * * priporoěa * *
H svojo veliko zalogo
m!MmM
áfe ílfe áííj áfe

áfci đfei ífe ^
= liekto od 20 kron naprej.
Prav dobro staro vino
rudeče in ćrno dobi se
pni Jos. Medvedu v Novem mestu. "^IJS
Želite
da Vam nesejo kure po zimi veliko jajc? več in boljšega mleka? debele ju ćvrste praSiče? zdravo in lepo uilado živino? močno in trpežno vprežno živino? pDtem priraesujte k krmi Barthelnovo poklajno apno. Za ta mali trošek Vam ne bo nikdar žal. — Navodilo dobiti je brez-plafim» pri
Miha BartUel in drug na Dunaju,
X., Keplergaase 20.
(3tO-6) - Dopisuje se slovensko. -
Stanovanje
treh malih sobic
(2û4-in
Jos. Medved,
odda na Drski
se prostovoljno proda. Ista stoji ua lepem prostoru, je pri-jravna za vsik obrt. — Vpraša nsj se v Novem mestu v 1Í8Í štev. 14.7.	(12-3)

vinski trgovec v Novem mestu,
Glavni trg št. 47 (pri Liiser-jii) priporočam svojo zalogo ćisto pristnega
isterskega vina.
Cene so od 15 kr. (ali pa 30 vinarjev) liter naprej. — Prodsjam íez ulico tudi pristno
^^^ Žganje iz tropin
v zapečatenih steklenicah od Vs l'^ra naprej
S^i^ v vsaki niuožiiii.
(m "D
Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu ima na prodaj;
1.	lepo sadno drevje in sic^r visoko- in poldebelnata jablana najboljših vr^it po 50 do 70 h, in hruške moštnice po 60 do 80 h komad,
2.	dupavski semenski oves pu 20 K 100 kg. Oves je skrbno oćisčen ill sitrtiran in tehla 1 hektoliter &1 kg.
3.	razne nove vrste krompirja, ki se piiporočajo za saditev in poskušnje. Oddajajo se v lualih množinah od 5 kg naprej, po 10 11 1 kg, te le vrste: Praški nnjzgodnejši, Krona, The Bowee» Stela in Early Sunrise izmed zgodrjili vi-st, in Tri-glavan, Profesor doktor Marker, Agnelijev biser, Aspazia, Sir Walter Kiileigh, Magnum bonum, Jubikj,'Velikan Goliat, Kaštelan, Topas, Ranibovštk. Zborovski, Kmit, Lada, Veliki plavec ali modri orjaški in Zi'eza kmetovalcev (Bund der Landwirte) izmed srednje poznih iii poznih vrst.
Drevje in semena se oddajajo le proti takojšnemu plafilu, oziroma povzetju. Za oves potrebne vreûe mora kupec sam preskrbeti.	(44—1)
Slavnemu obùinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Novem mestu v hiši g. Hočevar-ja (popřeje Pollak-ova) nasproti drevoreda, novo
ključavničarsko in mehanično delavnico,
v katerej bodem izvrševal vsakovrstna popravila poljedelskih, šivalnih iu diugih sirojev ter bicikeljnov. Vsprejemal bodem tudi naroČila na nove stroje in bicikeljne. Priporočujem se sploli za vsa v mojo stroko spadajoča dela, zagotavljajoč dober izdelek po nizki ceni.
Z odličnim spoštovanjem
Adolf Loboda,
(42—1)	ključavničarski mojster in mehanikar.
Tovarniške cenc!
Novo mesto. * Glavni
• Nova velika zaloga i
sukna štofa, cajga, zimskih robcev in vsakovrstnega oblačilnega blaga.
Ifiifiill^
OJgoTunii urednik Fr. Sal. Watzl.
Izdajatelj iu laložnik Urban Horvat,
Tisk J. Krajec nasi.